ÖTEV.—NUMBER 48 At® Ht7 So. Uwsdak Av* /UUphon». loakwü 4SS4. CMfljg^ jL, pptek, 26. februarja (February 2é), 1826. S* Ul* •» *r im iftlii ŽSE!- «' »»'«à I. tm. Witt TtfrtJ I rmto of Act o t Ort. S. Iti T. «a J«aè 14. Itll. 11 Boga: — Postava, več ka dre stakt — Anthony Bimba, uradnik litvinskega delavskega lista, je stal dne 24. t. m. pred sodnikom C. Carroll Kmgom na obtošbo blasfemije in ščuvanje k puntu. Obtežba izvira iz govora, ki ga je obdria val dne 26. januarja v Litvm-skem narodnem domú.' . Bimba je vstopil v spremstvu svoje lene v sodno dvorano, ko je bilo zapriseženih petnajst prid za javnega tožitelj* Ona se je usedla k odvetnikoma Harry in Irving Hoffmanu, katerima je bila poverjena obramba nje-nega Vsak eedrf v mali sodni dvorani so zasedle priče in časnikarski poročevalci. Ostalo Je samo lest sedežev zs poslušalce. Harry Hoffman je predlagal, da pa tožba zavrže, ker Je sakon po katerem je njegov klijent obtožen v protislovju z ustavo. Predlagal je, da se njegov klijent oproeti. Odvetnik je dalje predlagal, da se obtožba zaradi hujakanja k puntu zavrle. Zšslišani ao bili argumenti od obeh jitrani. Ko so nehala govoriti klijentova odvetnika in Javni toiitelj, Je sodnik C. Carroll King odklonil predlogo zagovornikov in rekel: "Vee čas čutim, da je nesreča, da je ta obravnava pred tem sodiščem. 2e leta so mi znane raz- . ..I , J _ -X(_,i ■" ' ' ' prave mea nattmt atuses»«m prijatelji na severnem delu mesta. Jas ne verjamem, da eo sodišča pravo mesto, da se rešijo te poteškoče. Ampak ta vprašanja so pred nami." Obravnave proti Bimbatu, u-redniku litvinskega delavskega lista, kna namen preiskusiti postavo, ki je stan} 229 let, in je bila sprejeta v Maeeachueettsu kot "plav" zakon, po katerem eo sodili "Čarovnice" in "krivover-ce", ko država Massachusetts še ni bila vkljbčena v Združene države, ampak je bila fce navadna britska kolonjjs. O Bimbatu pripovedujejo priče javnega toiitelj*, da je rekel: "Se se dobe bedaki, ki verjamejo v Boga". Dan pred obravnavo Je te beeede ponovil na nekon drugem shodu. "Znanost in izkušnje so mi dokazale, da ni Boga. Bog ni ustvsril človeks, ampak človek je ustvsril Boga." Odvetnik Hoffman je ugovarjal odloku sodnika. Rekel je, da obtoiba ni V soglasju s državno ustavo. Rsksl je, ko je bU U zakon sprejet; ni t)ila država ločena od vere. Takrat je bila drfts-va Massachusetts "stsrs kon-gregacijeka država". "Država in vera sta zdaj ločeni in sato moramo vnpštevati, sko postiva ne krši ft-incipov svobode in svobodo govors verskega prepričanja, je rekel odvetnik. "Jaz mislim, da bo sodišče reklo, da je človekova pravica tajiti eksistenco Boga. Jaz ne verjamem, da ima država namen ustvariti rssred hipokritov." ' Anthony W. Eudaco je glavna priča za javnega tožltelja. Ta priča je izpovedala, da je Bimbe rekel, da pridigarji in duhovni uče, da je Bog. Nato je vprašal, kdo lahko dokale. da Bog <*»''! a tira. Potem je izJavU ds ni Boga. Citiral je Bimbetove besede: ¡ "Krščanstvo vlada ekozi dva tisoč let in kaj imamo od njega? Ničeear! Nekaj ljudi je. ki verjamejo v Krista, toda Kriet je odklonil vodo, ki so mu jo ponu-| dUl in ss Js bal umreti. In denee Js ns tisoče Krietov, ki so boljši*, kot Je bil Kriet v svojih dneh. Duhovni govore, da imajo ljudje | dušo — Jaz Imam podplat naj mojih čevljih. (. . . men heve Sonic Tve got a sole on my fhoe.)" Obrnvneva ss bo torej Prsgled Jssvilfc iliHkiv AMERIKA. Ljudstvo v Marylandu je na atrani stavkajočih železničarje* Tekstilni delavci po tovarnah na severu služijo manj kot na Velika večina v zbornici je glaJ sovaia za davčno predlogo. ' Tajna sicilijanska organizacija Maffia v Chicagu se. norčuje iz postav in sodišč. Urednik Bimba pred sodiščem radi "bogoldetstva." Policijska preiskava v New Yorku radi orgij okoli banje z vinom. Katoličani v nesoglasju radi prohibicije. » PO SVETU. Nove odredbe predsednika Cal-lesa v boju s katoliško duhovščin no v Mehiki.' Madžarski monarhisti si prizadevajo oprati ministerskega predsednika Bethlena. Mafija ririja ii pra-Ipra policijska adlkto Mafija Ima svojo moralo in sodišče. — Ona as norčuje is zakonov, ker pozna le svoj zakonik.' Chicago, 111. — Zopet je padla žrtev mafije, tajne sicilijanske organizacije, ki ubije in mori po svojih zakonih in se ne ozira obstoječe postave. Ta žrtev je "Eccola" Edward Baldelli, poznan med mafijakimi x>bojniki in morilci pod priim-tom "orel". Umor je bil izvršen je je nameravala prirediti pri lodnji pondeljek veliko gonjo na italijanske izseljenike, o katerih sodi, da nimajo legalne pravice za bivanje v deželi. Baldelli je bil šofer po poklicu. Ustreljen je bil dvakrst skozi glavo in enkrst skozi srce. Najbrž je bil pripeljan v avtomobilu do mesta, na Icaterem so ga našli. V žepu so našli listek, da pripadš k atletičnemu klubu "Minerva". Poleg so našli še od komisije za civilne službe listek, kHra je obvestil, da je bila spre-eta njegova eplikacija za policijsko službo. Umor je bil izvršen daleč proč od mesta, na katerem so nešli umorjenega. Na truplu se je poznalo, da je bil Baldelli strešno pretepen, preden je bil umorjen, »olicija sodi, ds je bil Baldelli povabljen v avto, kot je to že Mlo v navadi pri veeh žrtvah. ukmpie1 loga smeje-ta v kongresi Zanjo Je bila oddana velika večina. — Sprejel jo je tudi ae-nat. — In sdaj je'pred pred-aednlkom. Washington, D. C. — Zbornico je sprejela konferenčno poročilo o davčni predlogi. Od tukaj je bilo poalano senatu, ki jo je že sprejel, nakar je bila odposlana predsedniku v podpis. Predsednik Coolidge ne bo delal nobenih ovir in bo podpisal predlogo, ki znižuje davke. Ta predloga je najbolj všeč bogatinom, ker znižuje dohodninaki da-vek na viaoke dohodke. Davšni prejemki bodo letos nižji sa 1387,000,060. To pa *>-pet ne dela prav nobenih akrbi Mellonu. Mellon pač meni, če bo biznis dober, bo tudi dosti davka vplačanega, da bodo kriti vai izdatki. .Mellonu še na mlael ne pride, kaj bo, Če bo biznia slab. Za konferenčno poročilo Je glasovalo 364 . konkreenikov, proti pe 28. Izmed republikancev eb glasovali proti: Beck, Browne, Lam-pert, Nelson, Peavey, Schafer, Schneider in Voigt iz Wleconai-na, Ramsey (la), Anthony In Hoch (Kansaa), Johnson, Chri-stopherson in WUliamaon (S. D.), Slmmons (Neb.), in Sinclair (N. D.). ; Izmed demokratov ao glaaovs-11 proti: Drane, Green in Sears (Fia.), Aligood in Oliver (Ala.), Howard in Morehead (Neb.), in Gilbert (Ky.). na tajinstven način, kot so bili Proti ao glaaovall tudi Člani dozdaj vsi umori mafije. Polici- farmareke delavske stranke -In KaMHM veljaki ilaa odioi (Mt preMhMJo Profesor ns čikaški katoliški a-nI verzi es ne etHaja s boston skim kardinalom, da Js prisil-ns snšs v nssprotju s ev. pl- Chicago. — Rev. Joseph Reiner, profesor na katoliški unfver-;l Loyola, je v redo zvečer deal pred ženskim klubom v Edge-water Beach hotelu, da prohibicija harmonizlra z nauki katoliške cerkve. S temi besedeml se je Rainer poetevil na protivno stališče katoliškega nadškofe in kardinala OTonnells v Bostonu, ki je Izjevil pred nekaj tedni, ds je obvezna prohibicija nebibličns in v nasprotju z idejami katoli-ške cerkve. — sociafttsične V senatu je glasovalo za predlogo 61 senatorjev, proti pa ea-mo deset. . ' Madžarski moiarMsM poro jo |išli Bilhliii e v Združene države, da o tem, de so bili pred njegovo pisarno ns štev. 26 Wall {Street stali pikati, ko so bili nekakšno pred dvenajstimi leti masakn rani otroci in žen. rudarskih stavkarjev pri Ludlowu, Colo. Oni so prepričani, da bo kot Pr»«trjkIo v ške en- obrat normalen. On citira njego ^^^ |W.UJ. ne stolpu ve leetne Izjeve, po katerih se je potniški promet v v.mbru znižal za deset kov, v decembru za pet In dvaj set odstotkov. Po žeUznkl W» stem Maryland ee prevaža meh ki praotof in bi žetatnice mors in imuIIo Je* ne tie v plemenu. . mt C Vil let j. zgor.l. Amaričen, ki je Vračal filmsko ksm.ro. Je po- im-gnil, ko je videl nesrečo. Policija ga išče, _ mesecu $172Ío¿ J'addoek Izjav- la alužitl denar. V dec«abru je pa imeU h $170,000 dohodkov, njeni stroški ps ansšejo v tem Ua. da Je to tipfne prikazen v računskih kajlgsh ž.lesalšks družli., odksr J. pričete atsvke. prosve;t O LABI LO summum NABODHS POOPOBNB /EDM - -vxmmmm—w——■ lastnina s lovk* sie narodne podporni jbdj« MA' PE- jo NI zs fehl C«M *«/vtauM ¿orlrnj— Sriav« (Ii*« Chicago) .«I teto ta *l jft m tri moaoeo: Chicago te «ato. t! JI aa tri mcooas, teto m5R -pVosvetI" M7-M k, Uvafeb Anpt THE ENLIGHTENMENT? Orgaa aí tW Sloraals <>||ml fcf ttagtefto AA9mtiaimm Subaeriptlon: Ifottod Stataa (oxeopt Chicago) ato Chicago t«JO. and forai— couatriaa ÜJ0 par paar MgMBjCB of Tg» PEDIlDlATgP iyay Dataai v oklepaja a. pr. (Die. SI-IS) polog vašofa laioaa ■ . da fia )o a toa Awvm potekla aaročalaa. Pooavlto Jo praročaaao Ja ao ra ai aa uotarl liât. , KOMU KORISTI PROHIRICUAi Za prohibicijo se zavzemajo duhovni raznih vero-izpovedanj, ki hočejo rešiti le duše in moralo. Prohibicije ne branijo in zagovarjajo z znanstvenimi dokazi, temveč priporočajo le pokoro. So pa zopet duhovni, ki odprto . povedo^ da je prohibicija največja hlnavščina na »vetu in da kvari moralo. V zadnjem času se tudi duhovni oglašajo pogostoma proti prohibiciji, kar dokazuje zadnje zborovanje Društva proti prohibidji v Washingtonu. Prohibiciji so naklonjeni tudi bogatini saj toliko časa, dokler ne bo zmanjkalo opojne pijače v njihovih dobro založenih kleteh. Bogatinom ni treba hoditi v gostilne, opojno pijačo imajo doma in v klubih. Kadar jim Amerika postane preveč pusta, se preselijo v Florido, da lahko iz nje smuknejo vsak čas na Kubo ali druge bližnje otoke, na katerih še čaate Baha. Ako jim v Floridi ni všeč in so se naveličali delati izlete na bližnje otoke, pa odpotujejo za izpremembo tudi v Evropo, kjer «e nasrkajo piva in drugih opojnih pijač. Prohibicija je torej le za delavce in kmete, ki produ-cirajo, da jim pri delu znoj teče s čela. Ti nimajo denarja za izlete v Evropo, na Kubo in druge zapadnje indijske otoke. Delavci in farmarji tudi niso imeli denarja, da bi napohiili svoje kleti za petdeset ali pa še več let z opojnimi pijačami, preden je stopila prohibicija v veljavo. Ce bi bilo prohibicijonistom res do tega, da odpravijo pijančevanje, bi iskali vzroke za pijančevanje tam, kjer bi jih morali iskati. Vzroki ¿a pijačevanje tiče v današnjih socialnih razmerah. Naši moralisti so pa popolnoma slepi za socialne razmere. Nemoralnost vidijo v tem, če gre delavec v gostilno in izpije čašo piva. Popolnoma moralno se jim pa zdi, Se en kapitalist ali pa več kapitalistov skupaj lastujejo industrijsko podjetje in se v tem podjetju izkoriščajo delavci tako strašno, da delavci za prestano trpljenje iščejo tolažbo v alkoholu. Upton Sinclair je v romanu "Džungl" ilustriral sedanje razmere z besedami: "Ce mora človek živeti v peklu, bo rajše živel v njem pijan kot trezen." Iz Sinclairjevih besed sklepamo logično: Ako hočemo, da bo ljudstvo trezno, tedaj moramo najprvo izpre-meniti sedanje socialne razmere. * Profesorji, znanstvenici in socialni delavci, ki so študirati socialne razmere, in so zbirali podatke o pijančevanju, izjavljajo: Cim daljši je delavni čas, tqJiko manj delavci zaslužijo, a tolikor bolj je med njim! razširjeno pijančevanje. Oni se udajajo pijači, zahajajo v gostilne, da pozabijo na svojo bedo doma. Kjer je pa delavni čas kratek, je slika vprav nasprotna. Mezda je primerno visoka. Ti delavci pijejo le pivo in vino in le za potrebo. Oni vršil dno 17. t m. ns tukajšnjem ne posedajo po gostilnah, ampak porabijo sVoJ prosti za razvedrilo in svojo izobrazbo. Prepričani smo, da se pijančevanje ne da odpraviti s prohibicijo. O tem smo se prepričali v teku šestih let, odkar smo bili osrečenls prohibicijo. Zdaj vidimo po šestih letih več pijanih ljudi kot ob času, ko še nismo imeli prohibicije; pa tudf število zločinov se množi. Ob času, ko še ni bilo prohibicije, nismo videli toliko mladih pijanih ljudi, kot jih vidimo sedaj. Ljudje pijejo Žganje, vino in pivo, kot ob času, ko še ni bilo prohibicije. Razlika je pa ta, da so ljudje preje dobili dobro žganje, vino in pivo, zdaj morajo pa dostikrat se sadovoljiti z vsako najala-bejšo brozgo, ki je včash navaden strup. Davke sta prejela občina in država, zdaj gredo pa v žep "buttogarjev" in "tfraftarjev". Pijančevanje se da odpraviti le s podukom in odpravo bede med delavci. V ljudeh Se mora roditi želja po r tudi hudobna. Kadar bo g. Mo-e porabili z zanetettje nod iek rekei komu tat in rad ne bo danjo ^trebo* mogel tatvine dokazati, kakor je Pozdrave zavednim delavcem, dogodke. IHPlvoji ko. 0 resničnosti ^-T —-----okleto je študiran ta tvoj Trunk! Glavo vtak- ječiato S t t tofofllo n« po Ve, če ae je tudi grofica slekla, druge ženske s6 pothage vso noč. Morjll turpitudel Kje? Ne uri nagf — ' • "" ~ ■ "Krščanska morala se popolnoma krije z etiko", pravi g. Trunk. Ds, z buržoazno-kapitali-stično etiko I Ta nI gnil*? Kje bi bila!-- • • o Odgovor g. Trunku. Cenjeni K. T. B.! Odstopi mi še malo prostora v tvoji koloni, da še enkrat odgovorim g. Trunku. Vi g. Trunk bi se radi izvili, pa se ne boste tako na lepem, dokler ne prekliče te, kar ejte naravnost rekli o ruski vladi. .Tiate članom S. N. P. J, in čitateljem Prosvete. Max Knaua. / žalostno vest po McKeMportu. Deloma vreme, deloms ps odda-jenoat Vreaallesa sta zabranila; da je šale okoli ene popoldne lepoj število članstvs napolnilo dvora no z mrtvim bratom. Bil ostnejši pa pogled na pet mal^h otrok in Žalostno njih mater. Malčki so se vsuli okoli mrtvega očeta. Pokojniku smo priredili lep pogreb. Pokojnega br. Zugca so nosili trije člani društva Iti. 847 S. N. P. J. in trije od odseka It. 46 H. B. Z. Pokopali smo ga na pokopališču Kalvarija pri Mc Keeaportu. Venca z napisi sts »klonili obe društvi pokojjniks, in je bilo tudi več drugih vencev od znancev in prijateljev ter soprogin. Naše društvo št. 847 B. N. P. f. je pokazalo vso svojo aložnost, ko je počaatilo pokojnega brata na zadnjem potu. Hvaležno e za prijateljako sodelovanje bratskemu društvu št. 146 H. B. Pokojnikovi družini naše globoko sožalje. — M. Sabich. ' I ■ s SJMttTNA (LOSA. flooierset, Cele. — Smrt nam , e iztrgala našega ljubega IHnč-ka Janeza. Umrl je po tridnevni mučni bolezni. Rojen je bir 28. decembra, 1924, a umrl dne 15. februarja, 1026. Pogreb ae je Greenaburg, Pjl — Tukajšnji rudniki obratujejo s polno paro. Ptača je kajpada stara, unijska že od leta 1870, Rudniki so pravcate mesnice z vsakdanjimi ne-je žalosten prizor, najža- srečami. Podjetniki gledajo izključno le za dobičkom, torej kolikor bod6 prtmoga dobili iz rudnika zastonj, a za varnost se ne osirajo. Ko pride priganjač v rudnik, našteje cele litanije: Cist premog! Visoko naložite vozičke! itd. Za kamen bo pa bog plačal. Tovarne obratujejo slabo. Po tri do pet dni je dela v tednu. 2ivljenje je drugače dobro v teh krajih, samo akb je dosti dolarjev v žepu. Ako dolarjev ni, je tako kakor ¿ovsod. Da ne bo čitatelj mislil, da nič ne napredujemo! Pdrok in kr-(itov je vedno dosti. Imamo tudi pastirja, ki prav pridno striže "kozle in ovčice" akoravno nI kranjski Janez, je pa Slovak. Saj je vse dobro: Katoliki so u-kradli boga j udom, mi ga pa Slovakom, osmo da je kupčija. Vsekakor pa moram omeniti, ds je malo Slovencev, ki bi se pu stili striči. * vVelika sreča me j? doletela. Pobil sem veliko pismo in dve številki "Amerikanskega Slo-vonca* HHi ■■ ' vv^PlTr--- "vdra » ur w ■ 'Ri,* 1 ^^ 0 ^ pred kratkim vani dokazil, da se lažete, tedaj ga jaz prvi vprašam, če ni on večji tat kot oni, katerega imenuje in obenem mu obrnem hrbet. Pravite, da jaz streljam izza plota, Içer se ne podpišem. Kako pa streljate vi? Zakaj ne greste v Rusijo in tam kritizirate in obrekujete v ruskem jeziku namesto od tukaj izza velikega ameriškega plota? — Old Moulder, Terré Haute, Ind.. e # e Mrtvih ni Zarkomet! Želim ti sporočiti o veliki katastrofi. V zadnjem prednjistu je bij tukaj potresi sunjek in najbolj prizadeta sta gsapud Cerna in njegova cerkev. Od petih devojk, ki so se poročile, je Šla samo ena jpo ga-apudov žegen. Skoda zj ■■ $76, kdor nims svojega skupaj |800. Gaapudov. je pa |48, če ne več. Kaj . vo? Ne vem. Morda so rAa ni--toda beži, no b je kriv! Kogar Bog ljub jamo ali * nobeiÇ WWW He dt TÄ' ¿aj t1®: ►jpra z« od sa- Slabe, ^»rjem Kdo ver-nimamo « Jaz Pogleda sak dan j, , . -- več lju- di, ki ne verujejo v dogodke, ki »iftatstA^ pope,------- mega popra. —. Allis, Wia. o ♦ • Objavi, K. T. B., te vrstice na adreso naših čikaftkfh kutarjev ki se ri^totj spotikajo m sejo gl. odbora S. N, P. J;: Objavite ršjš! V dvojem listu, kako sta Kazimir iir fceo suvala dTutf drugega v "gobe". Tb bo vaše Jan,-ze bolj ta^imalo kakor pa seja S. N. P. J. — Tu«i Joža, ki dobro t^tftate, Chicago. va o Traak je.i G. Trunk je morda dober faj-mošter, toda slab šnhnašter. Jaz se rad učim, če je učitelj dober, h pa vidim, da je učitelj slabši kot učenec, potem — good night Dne januarja sem pisal -g. trunk caplja škoraj dva m* seca odzad s svojo polemiko -da jaz vidim v bodočnosti dobro urejeno socialistično družbo, on (Trunk) pa menda vidi za seboj vesoljni potop. "Za seboj ne moreni videti vesoljnega potopa, bo irfaviWo pred seboT, popravlj* sr. Trunk mjaleč, da je našel kozla, ki je bolj važen kot stvar, za katero «re. All right. Kako pa pravimo onim, ki pridejo za ¿ami? Ali ne zanamci? Pred namci so oni, ki so živeli pred nsmi. Torej, če mislite, da za vami lahko pride vesoljni potop, ga morete videti le za seboj, ne pred seboj. G. Trunks moram tudi podučiti, da ae naslovi člankov, kolon kakor Ustov pišejo z Veliko začetnico, ds bo razumel, fakaj pišemo Zarkomet in ne jUrkomet. Njegovo Piaano polje je foutt nf-slov, torej ime, ne pa kaješno pisano polje v Arizoni, kjer rsite ————— Prisrčno ae zahvaljujemo vsem za tolašbo in prečute noči ob mrtvaškem odru kakor tudi za vence in cvetlice ter sprejem na aadnjl poti. Dragemu ainčku pa bodi miren počitek. — Matija in Katarina Ceanik, oče in mati; Louia in Amalija, brat in saetra KAJ MISLI FARMAR O SLOVENSKIH FRANClfttA NIN > CHICAGU. Llaieatene, Mk*. — Naša je farmaraka In goadaraka naselbi na, kjer ae še dobro drftimo. Na še roke alcer niso pripravne za pero. apratne pa so pri plugu Ur sekiri in žagi. Pa daai ao roke trde, bom pisal, ne toliko radi tega, kako veliko snega smo dobili po novem letu ia kako mrzel je zrak, da se moramo ti-Čati peči valed mrzlo burje, temveč radi časopisja samega. Naša "rdeča- Prosveta nam dela kratek ¿aa ter nas pouči o življenju in dogodkih drugod. Sam jo pre-čitam vso ia preberem tudi "žar-komet", ki Naša naloga je pa učiti delavce, da tiati, ki se ne slaati dela preglavice .rtoiti more vzdržali opojnih pijač, naj pije zmerno in sicer le & posebno frančiška- toliko, da oatune njegov duh čil in svež, nikdar pa ne toli- T, ^ ko, da pade pod mizo, ali d« nt ve, kaj govori 1 ** * H P ' * * kaj mlatite, ali nam taki lenuhi kaj koristi- ter Pisanega polja s »vete Dvaindvajsete ceaje. San sveti duh je frančiškane navdah nfl, da so mi poslali svoj neunij skl list in me počastili z gospodom. V pismu me prosijo in apeli rsjo name in vae tukajšnje rojake, da se naročijo na njih Hat, za naročnike pa meni obljublj jo veliko nagrado. Ko pa pogle-dam v njih liât, kjer so nagrède naslikane, vidim, da ao aame mamce božje in križci. Kaj hočem križev in težav, ki jih imam itak doatl. Tiata^ri deli miloštl, je pe S. N. P. J. ia vae potrebne, ki ae ji priporočijo. Kutarji ao mislili, da bodo s tem kamnom ubili celega medveda, pa še tiča ne bodo. Naj bo tajnik ali élan S. N. P. J., ki bi agitiral za tak etsv)cokaški ter nam In vsemu napredku sovražni liât, ni vreden. da je Člsn jednote. Van s takim! Mi imamo svoj unijski list Prosveto, ki je naša lastnina in je pod učen tako da prekaša v#e druga slovenske liste. Agi-tirajmo torej aa avoj delavski liât ia Slovensko narodno podporno jednoto. Frančiškanom v Chicagu po povem, da ni tret» več pošiljat tiath svojih čenč in nealanoaU članom 8. N. P. J. Mi lahko živimo brez njih. ali njim pa druga prede. Poadrav vsem članom S. N. P. I — Jot Spring Canyon, Utah. — mere s delom so pri hàs i kakor drugod. Plač niso utr_ razen za delo s pikom, kjer plačajo toliko kakor za delo s strojem po 70c od tone. Tehtnica je pa zamrznila in nikakor noCe pokazati pravilne teže. Pa kaj moremo pričakovati boljšega: organizacije ni, naroda pa kolikor podjetniki hočejo. Stara Mehika je že vsa tu, mogoče celo njih bivši prezident, katerega pa ne poznam. Družba kar norce brije iz ljudi, ki jih je toliko. Na pustno nedeljo som bil po, opravkih na SpHntf Qreenu. Naš rojak in brat John Kosec je bal imel krsMjo. Bila j* velika ude- dar. aii1 * ** nedvomno skominjalo marsikatero zakonsko dvojico, da bi tudi priredila tako-le krstijo, ki prinese tako dober pripinoček sa današnje razmere. Ampak nič se ne prensglite, saj vidite, ds je ubogih trpinov itak preveč. Mislim, da vsakemu delavskemu zakonu zadoatuja preh^aattgV dveh otrok. Ne bom razkladal pravil zakonskim, ker so meni itak neznana. Se nikdar nisem Bil oženjen in tudi ne bom, ker segečka me že šesti križ po hittu. Bral mn sicer, da se je nek starček oženil v svojem devetdesetem letu, ali dotičnik gotovo ni nikoli videl rudnika ali tovarne od znotraj.' Za nas stare pečlarje je najbolje, da drtimo roke proč od nežnega spola, toliko več pa jih stegujemo proti moiu, ki bo v kratkem priropotal z avtom, da nas položi k počitku, katerega smo potrebni. Ta pa je gospod pogrebaik. S pozdravom! — D&vM So- (OdgovorHi W^gtoSf^. C. fin [¿me vse tozadevne informacije. P»ši- te, davam pošljejo spis"'K ne« of Pract^ in ^«tos Patent Office", kar vam bržkone peljejo zastonj. r pozdrav! -Pozdrav! ¡JI Dnne tst- „ nadsljujejo. morejo Izslediti, leto so Izprsznili tatovi šest blagajn, Jetos eno. V neki vIH te dni pa nfao imeli sreče. Pregnal fih Je avtomatični električni alarm. rat na postaji gorske želooMt; ae napravi pod tCoitanJevico U en predor, ki bo dolg pribliino ato metrov. 0e»o se pHp« / kratkem. * V Ricmanjih je umrla Mariis Bogateč, nadučiteljevs vdovs. UPTON SINCLAIR. GOVE* NEttSKI KANDIDAT —— - ,*'W San Francisco, Cal. — Sinclair, fnani socialUtični p>m telj ia dramatik, je bil oomu»-ran kandidatom a«-ial»-o*»»' stranke sa goveraarja Califoro»-bo aa fUtforJ. vnega lastaištvs elektrééw ails javni* naprav drugih V*" V wejÄnjem člapku "#un naj ne jiriseljčnec obrača za Informacije?" smo ppozorili na razne vsenarodi}e organizacije in usta nove širom Združenih držav, katerim se priseljenec lahko obrne za inforinacije. Poudarili smo a so se v raznih večjih jer je mnogo priseljenca»/ razvile posebne organizacije katerih s vrha je zlaati pomagat onim, ki ne znajo dobro angle V 4Clevelandu,,Ohio, imamo ta-ko^Vfni Citizens' Bureau, kateri se Oftoj« v Old Court Ä>usu, Pt^UcJkjuare. Citizens' Bureau je ustanova, za katero ,v prvi vr-sti prispeva Community >Fund of Cleveland (sklad, v katerega se ¿grisnpvtt vrha Citizens «WTO stvu mešta Cleve-zlasti v ^adfiv^h, ki «e tičejo ^naturalizacije, ¡migracije, pompči .in splošnih pritožb. Bureau ima tolmače za sledeče jezike: slovenski, slovaški» poljski, »nemški, židovski in oigr- Enaka ustanova je Americanization Committee v Detroitu, katerega glavni urad se nahaja na 620 Moffat Building. K izur- «Äi! t nemški, franki in druge jezike; imu posebne pratfe m za Italijane. P* ' 8e JfhiM* . netitute, ki flna svoj urad v Publication Building, 902 — öth Street. Institute ustreza brezplačno vsem, ki ie-lijo informacije glede državljan- ÄtSS za državljanstvo, daje nasvet v vseh osebnih vprašanjih, priskr-W J» ^vmško pomoč, tolmači fn prevaja, prevzema oskrbo za ženske na poti iz Ellis Islands, kakor tudi na. poti v Evropo, prireja tečaje za an-gleščino, pomaga novodošlim o-trokom, ¿a. vstopijov.pravilni šolski tečaj, itd. V Chicagp bo novodošlec našel Itinerant's protective League na $24 South Halst^ Street, ta organizacija porotnikov iz starega kraja. Da ja najivjti novodoMecem v vseh mogočih zadevah. Daje navodHa za primemo Jolo, zabavišča ali zdravstvene ustanove. Hoče popraviti vsako krivico, ki jo je priseljenec trpel radi svojega neznania jezika, zakonov in obi-čajev Združenih drŽav. Ne izpolnjuje rednih naturalizacijskih iormuiarjev Jjn'ne more dajati takega avtoritativnega nasveta, kot naturalizactjski urad, ali t» organizacija rada pomaga v vseh posebnih težkočah, ki jih imajo priseljenci ob naturalizaciji. V uradu se akoraj vedno nahajajo ljudje, ki govorijo razne tuje jezike. V sredo zvečer se nahaja v uradu odvetnik od Legal Aid Society in je jim razpolago za brezplačen pravni nasvet priseljencu. V öufiaiu se nahaja American Fellowship Ime., Mterega ffwlov je Elkood Avenue and Virginia Street. Daje Informacije in ima tolmače za razne jezike, izmed katerih je izrecno naveden slovenski in srbsko-hrvatski jezik. Enaka organizacija ie Americanization Executive Committee v Cincinnati (American House) in Americanization Executive Committee v Cincinnati j u (American Houae) ie Americanization Committee f Dulethu. Minn., <226— First Avenue). V Rochesteru, N. Y., se nahaja Council for Better Citizenship, ustanova, ki je podružnica trgovske komore; ts organizacija ee ob potrebi potrudi dobivati tolmača za vsak jezik. V Utki, N. Y.t daje Citizens' Bureau Informacije in pomol v raznih jezikih. V Bostonu se nahaja poaebni državni urad x into s vrhe, Ukocvanl Division of Im m igralk* and Americanization. Organizacija Service Citizens of Mnsrare v Wtlmingtonu navaja izmed raznih jezikov, za katere ima tolmače, izrecno tUdI »lovnščlnn. Uptted Charities v Wilkeabarru. Pa., daje informa-rije v raznih jezikih. V Omahl, Neb., ae nahaja Council of Amr- ricanization, ki ima izmed svojih tolmačev tudi take u alo-|n sr bo-hrvaščino. Mesto lndianapolis ima takozva-ni American Settlement, ki odgovarja na poizvedbe tudi v slovenščini in srbo hrvaščini D«*turu, JU., daje Ameriški rdeči križ (CitUens Bank Build-mg) informacije tujerodcem i« ima izmed drugih tudi urad na 30 South 9th Street, ki daje informacije tudi v slovenščini in srbo-hrvaščini. Poleg navedenih organizacu jih je še veliko sličnih povsoc Sirom Združenih držav. Zlasti v pristaniščih se nahajp veliko število organizacij, ki pomagajo novodošlecem. Veliko število teh podpornih agencij vzdržujejo razne verske organizacije. — r. L. J. S. RAZPOKO K A RUDARJA ŽENE PO 26 IJ£TIH ZAKONA. IN (Od prijatelja v Renton^ Wash., smo prejeli izrezek iz "Seattle Stara", ki piše o razpo-roki rudarja in njegove žene po 26 letih zakona:) Joe je rudar. Vse življenje je nakladal premog in zaslužil po 1180 na mesec, s katero malo vsoto se je preživljal z ženo. 0-ba sta bila priselnika ter sta vzgojila svoje hčere in sinove do odraslosti. Za Jova je težko življenje, ker je že 47 let star rudar in kot tak kajpada izgleda precej starejši. Še kratko dobo let in izgaranTt» popolnoma. Tudi njegova žena, ki je rodila in vzgajala otroke, je prezgodaj ostarela. Leta muČe-ija pri trdem delu ao posurove-Jova in ker je bil vzgojen no starokrajsko, je tepel ženo. "Ce imam tako živeti še eno leto, skočim v Washingtonsko jezero", je rekla žena. Sodnik ju je ločil in določil, da je ona lastnica težko zadolženega doma. Jova je to silno potrlo, padel je in jokal, tresel je glavo in prosil za ponovno spravo. Hčerki sta trdo gledali nanj, z rokama objeli mater, kateri so se tresla ramena in je preblede-a ob sliki na rezultat 25-letne-ga zakonskega življenja. GREEN NOCE GOVORITI Z NEUNIJSKIMI REPORTERJI Boston, Mass. — William Green, predsednik Ameriške de-avske federacije, ni bil interviuvan in ne fotografiran, ko je 24. ;. m. prišel v Boston po oprav-cih. Na postaji je bilo več repor-terjev, ki so mu zastavili razna vprašanja in ga prosili, naj požira za sliko. Green jih je pa vprašal, naj mu pokažejo karte, Če so člani unije časnikarskih piscev in fotografov. Ker niso i-meli kart, jim je Green enostavno obrnil hrbet. Mftddfno promatojthro Bajka o Prometeju. ki je bogovom ukradel ogenj in ga.podaril človeštvu, je sa nas le še poetična povest iz primitivne dobe naših dedov, ko kapitalizem še ni zajel v avoje neizprosne kremplje tudi te vrednote človeštva. ognja, ali kakor nam je u stvarila tehnika njegovo funkci- Nedoatojni in nedosledni ao pristaši frančiškanov. Ko imajo pred seboj človeka, o katerem vedo, da ne verjame v humbug, mu vseeno vsiljujejo to, česar ne mars. Istočasno pa trdijo, da ne marajo, ničesar, kar ni pristno katoliško. Izdajo, v kateri je bilo dotično pisanje, je upravni-štvo frančiškanskega stavkoka-škega lista poalalo nekemu bivšemu tajniku najbolj naprednega jo v Žveplenkah. Žveplenke apa-i| društva v Cullinwoodu. Naprosili ao ga, naj bi prevtel zastopništvo. Priporočam glavnemu odboru, kakorhitro dozna, da je kateri odbornik društev 8. N. P. J.-prevzel aaatopništvo nam sovražnega časopisja, kakor Je "A-tfterikanski Slovenec," da ga M*oj izključi iz društva in jednote.' Mi imamo pravila, v katerih je to prepovedano kakor je prepovodana vsaka verska propaganda. S. N. P. J., da ne potrebuje po-Menih ljudi, zavija pisec v frančiškanskem listu. To je nesramnost prve vrsle, radi katere še urednik, ki tako pisanje v list dajo že v zgodovino, govoriti moremo le o vžigalicah, ki ne vsebujejo ved fosforja. Ce jih upotrebljavamo in ogledujemo, pač ne mislimo na dejstvo, da ao prav te zgradile najpopolnejši in največji trust, švedako-ameriško družbo, ki poseduje kapitala v. akcijah čez 200,000.000 zlatih mark. Ta družba Je znala ubiti vso drugo industrijo in s svojo poplaviti ves svet. Le Poljska, Utlandija in Turčija imajo svoj monopol in v teh državah ne sme prebivalstvo rabiti drugih vžigalic kot monopolskih. Tako so znali moderni Prome- tejci, kapitalisti, švedski, angle- dopuati, zasluži, da noben zave- Grofica Warwick dala graščino delavcem. London, 25. febr. — Grofica Warwick, ki je že dalj časa aktivna v socialistični stranki v Angliji, Je včeraj poklonila svo-je veliko podeželsko posestvo z graščino vred V Eatonu Kongresu delavskih strokovnih u-nij v svrho, da se porabi kot višja šola sa dela ves. Poslopje ima prostora za 600 dijakov, ki * >odo učili ekonomije, industrijske zgodovine in študirali razne delavske probleme. Hajrimen mora povišati mezdo delavcem v Rusiji. Moskvs, 25. febr. — Centralni odbor unije rudarskih delavcev je sklenil, da mora Georgian Manganese Co., ki je koncesija ameriških Harrimanov, povišati mezdo svojim delavcem. Družba se je pokorila. Nova lestvica do-oča, Um se poviša mezda vajencem od $9.50 na $11 mesečno in sorazmerno vsem drugim delav-cem. Najbolje plačani rudarji bodo zdaj prejemali $75 mesečno. ški in ameriški poplaviti vse druge dežele in zgodovina vžigalic je zgodovina kapitalizma. In prav pri tem malenkostnem objektu, kot so vžigalice, moremo natančno Študirati kako si je posamezna grupa ljudi znala osvojiti nabavo in si nagromaditi neverjetnih dobičkov ln si ustvarila svoj ogromni trust. Ta trust ima svoje lastne banke, nepro-dime gozdove, neštevllno kemičnih tovaren, povsod preprežene trgovske organizacije, ekspertna skladišča in na tisoče In tisoče papirnic. V ameriških gozdovih se za U trust «muči na tisoče delavcev, se peha po papirnicah, žagah, pri kolesju strojev se giblje nfe stotine rok vseh mogočnih narodov. Za trust drdra nešteto železniških vozov po vseh deželah, plovejo ladje po morju, poslujejo banke, poslovalnice beležijo vsak dan številne nesreče, advokati pomagajo uničevati najmanjšo konkurenco, inženirji delajo načrte za nove tovarne — vse, vse po navodilih vsegamogočnega trusta, kapitalista Moloha Svedije in A-merike. Svedsko-ameriški trust zadnji Čas napenja vse sile, da poplavi s svojo produkcijo tudi Nemčijo. In trust bo zmagal: kajti pri truatu je "prijatelj človeštva" Rockefeller in je pri njem sladkorni kralj Have-mayer in sličnl, ki imajo največ denarja in najboljše stroje in najcenejše delavce. Odjemalcev pa na milijone. 4n pri slednji vžigalici, ki gori v Peru, na Finskem, Kitajskem ali Japonskem, zaslužijo kapitalistični bogovi tega trusta odlomek centa. Ni pa več dolgo, ko bo novi Prometej v žiga I luč, pri kafer' ne bodo trustovci nič zaslužili, čeprav se imenujejo Rockefeller in Havemayer. — "D. P." Chicago. — Zamorec Benjamin Tate. ki Je že prebil II let v zaporih, je bU v sredo aretiran in priznal, da je v času. odkar Je Ml zopet prost, izvršil sto ropov Definicija. — Ate, kaj je optimist? — Optimist je človek, ki misli, da je vae lepo in dobro, dokler se mu kaj hudege pripeti. JAVNA GOVORNICA Glasovi članov 8. N. P. J. In átate!jev «Prdevete». CelMnwoed, Ohlo. — Zopet se je oglasil dopisovalec v Št. 20 "Amer ikonskega Slovenca" brez podpisa. Takega pisanja j« pel zmožen samo zahrbtnež, ki nima za svoje dolžitve dokaza, ker če bi jih imel, bi povedaJ javnosti svoje ims. Ampak javnost bo v kratkem izvedela za ime, samo malo naj dopisovalec potrpi, pa bo videl, da ga poznamo. Poslali so k meni posebnega kurirja, da me pregovori, naj pristopim k ¿jim ter naj zapustim rdeči tabor na drugi strani mosta, češ, da ne t*>mo uspeli, a oni da potrebujejo takih ljudi. Gotovo pisca, ki se sramuje svojega Imena, Jezi, da se njih nakana ponesrečila. Zagotavljam ga, da se tudi nikoli ne bo. ker jaz mislim s svojimi možgani in ne potrebujem nobenih mazil Jen-cev, kateri bi mi narekovali kakor narekujejo piscu. P i Aem v Prosveto. ki je naš list in odpira oči tudi mračnjakom, ki se radi svoje nerrsnioe ne upajo dati podpisa Javnosti in tako Iščejo skrlvišča pri zloglasnih franči-Akarukih listih. Prosveta je list. v katerega pišejo odkrito-srčni delavci, katerih ni sram podpisati svojega Imena, kakor m> tudi ne sramujejo Proevet*. den delavec ne čita več njegovega lista. Vprašam pisca, ali Je pošteno »a člana katerekoli organizacije, napredne ali klerikalne, da ruje z vsemi močmi proti njenim načelom in pravilom. Gotovo ima pisec v "Amerikanskem Slovencu" sam to lastnost, kar že potrjuje dojatvo, ker si ne upa dati svojega podpisa. Dokazati je treba s fakti, zavijanja pa niso fakta. To ne izda, ko pravi, "da to drugi govorili." To ni nikak Kdo je delal prepir pred in po konvenciji? Klerikalna mašina je sama zakrivila, da so bila delegatu zaprta vrata na konvencijo. Vršile so se pojedine, vino je teklo od mize; pri tem pa so zabavljali čez S. N. P. J., da je bile groza. Dolegat pa ae je po-bahal, kako bo nastopil proti Clavnim odbornikom in kaj vse o prinesel naprej. Takrat smo imeli oči odprte in smo vse vedeli, kaj nameravajo. Potem pa so pisali, da mi sšjemo prepir. Članstvo Je postalo pozorno in ne pusti več hujskanja. Pre-ucfcrilo je vse dobro in prišlo je do zaključka, da tako ne more naprej. To so najlepše pokazali njega ukrepi. Znano mi je, kako naredijo po katoliški metodi. Človeka (ščeneta, pravi pisec) o-bicajo, če mu drugače ne morejo do živega. Pisca pa bi vprašal, kdo je ostal bolj obrcan: tisti, ki jo brcal, ali tisti, ki je bU brcan? Pisec v "Amerikanskem Slovencu" naj si zapomni, da s takim pisanjem poštenega članstva ne bo oblatil, ker članstvo Je začelo misliti brez maziljenega diktatorja. Zgodilo se je to, kar Je bilo pričakovati In ako bi prej ne bili poslušali natolcevanja fanatikov, bi bili Še prej pometli s ru-vači in danes bi bil napredek Pi«ca brez podpisa tudi jezi. ker pišem v Prosveto. Kaj misli, da se mi je omračil um, da bom Šel pisat v patrovo skebako fll-ko? Predvsem pa mu povem, da z zahrbtneži nimam rad opravka, zato se bova v bodoče šele pogovorila, ko se bo podpisal. Človek s jjošteno vestjo, naj bo katerekoli stranke, ko se bo brez strahu podpisal. — Jooeph Preeteri. Jjurkseavlllc, Kane. - Zadnjič sapi bil v sosednji naselbini in sestal Z rojakom, ki me je obgovorU; "Jakob, ali veš, da ima naš pogrebni zavod v tej naselbini nasprotnika za agitatorja?" PravU mi je dalje, da sa vsakega nJemu naznanjenega dobi deset dolarjev se tujca, dočlm smo Slovenci nekaj več vredni, ker to je obenem sa reklamo. Zadnjič je dotlčni pogrebnik dobil rojakinjo v Yalu, Kans, Dasi je pokopališče omenjenega rojaka Južnosapadno, je šel severno In skozi naselbino Francozov. približno šest milj v drugo stran, ker to Je Mls dobra reklama. Drugič Je dobil Italijana in je šel zopet v drugo sm«»r od pokopališča, po ulicah, kjer Je največ ftlovenrev —'za propagando »etri. Rojaki, nikdo med nami s# ne sme vel doliltl, da bi svojega pokojnika Izročil tujcu, kateri si na ta način potom dela reklamo. Po-nrnfnajte vrlo rojakinjo Malis in še vel drugih, ki se v slučaju po- tret* obračsjo na naše zadruž ker varno, da pifeVcMavsko ko-! no podjetje, na zavod prve vrste rinit. I kí tudi nudi prvovrstno postrež- bo. zlaati še radi tega, ker |o cene za naše rojake smerne. Rojake severno od tu tudi o-požar jam, da smo v Mulberry ju kupili Kurcev pogrebniški za-vod, tako da Imamo sedaj dva, enega v Frontenacu In drugega v Mulberry. Rojaki is Groaaa in Crowburga ter Mulberry js, se zaupno obrnite v tem asiru na naš zavod, ki bo posloval skozi našo oskrbo in je od sedaj naprej podružnica našega zadružnega podjetja. Prevzeli smo gc da bodo rojfki imeli toliko lepšš priliko v slučaju potrebe, ni pa bo-mo na uslugo tu ali tam. u Kadar vam bo avetoval kaj drugega, kar imajo tujci, vodite, da imate pred aeboj plačanega našega naaprotnika, kateri vas hoče izkoristiti v svoj dobrobit. Pozdrav Čitateljem Proavete! —Jacob Baloh. \ U Salle, lil. — Vsakomur, kdor se ni udeležil predpuatne zabave v Slovenskem domu, je lahko žal, ker vsi smo se dobro zabavali. Mož s fsjfco tobaka in Žena s skodelico kave sta bila smešna in nudila veliko smeha, a po Igri smo vsi plesali. Zavlekli smo tudi plohe in »daj v pustnem Času lahko Obožujemo svoje slamnate ljubice in ljubčeke. Pa pustimo to in dajmo kaj bolj resnega. Kot jo bilo žs o-menjeno, se je tu ustanovil neodvisen slovenski polltičn) klub, kar je za preoej veliko slovensko naselbino potrebno. Začasni odbor je bil izvoljen. Na ta način postavimo in podpiramo svoje kandidate za vse Javne urade, ki bodo delali tudi v našo korist ter bomo upoštevani pri drugih narodih. Odbor ima sejo dne >8. februarja ob dveh popoldne. Dne 7. marca ob treh popoldne se pa vrši javen shod v Slovenskem domu. Tu gre za koristi vseh Slovencev naše naselbine, zato naj nobeno versko ali strankarsko prepričanje ne dela ovir. Vaak naj al šteje v dolžnost, da se shoda gotovo udeleži. Ker vsi ne dobivamo Prosveto vsaki dan. pa dajmo drug drugega opominjati, da se gotovo udeležimo shoda polnoštevllno. Clmvočnas bo, tpliko kratkočaanejše bo, Se na nekaj opozorim rojake. Znsuo je, da Slovonski dom dobro napreduje. Stavba nese precejšnje dohodke.. Ako se zavzamemo ter plačamo, ker Je še precej dola«, bi si delničarji lahko rasdeliU lepe divldende mesto da gre denar kakemu kapitalistu kot obresti od posojenega denarja. — Anton Udovll. Clsridge. Pa. -L. Že dolgo nI-sem šital dopisa Iz naše lepe naaelbine, zato bom opisal razmere Jaz. Delo je tukaj vsaki dan, a Čimbolj delaš, msnj zaslužiš. Prej. ko je bHa plača za vosnika po $7.SO na dan, smo I-melt kakih 80 mul v dveh rovih. Odkar ao plačo utrgali ter so nam dali lestvico is leta 1917, I-mamo pa čez 300 mul. V takih razmerah ne svetujem nikomur, hoditi sem sa delom. Pri društvu še dobro napredujemo. Bolnikov imamo tudi do-ati, kajti ni g s dneva, da bi se kdo ne ponesrečil. Rojaki, pristopite k naši S. N. P. J., ker nwU nikoli ne čaka. Omeniti moram tudi o naših samostojni-kih, kako se imajo dobro. Želo so zadovoljni s svojim stanom, zlasti odkar so ustanovili nov pečJarakJ klub s imenom 'BumV, kar so še več let vpeljevali. Tiste, ki imate že dalj časa vložene prošnje, proelm, da se udeležite seje dne 29. februarja točno ob pol enajstih svečer. Rešiti moramo važne reši. Kateri niste vzeli prošenj za prlatop, se obrnite na ustanovitelje Jurija Debelega. Kakor mi je znano, bo klub priredil veselico dne 8. aprila. Godba bo izvrstna John Garra-sova, ki je znen kot izvrsten igralec. Za prigrizek in suha gr-le bo skit*l odbor. Pozdravi — Frank Tnahar. Med pergarji. — Vee denar bi dal, če bi mo gel Izvedotl, kje bom umri. — Pa kaj bi imel od tega ? — TI si Udak f Na ono mesto bi nikdar ne šel. Na meji pri reviziji potnike* — Kje imate doka**, da je U Vaša Žeaa? — Jaz t*h dokazov tu nimam, ampak if mi dokažete, da ona ni moja žena, ste ml storili veliko srečo. RAZNA NAZNANILA Yukon. Pa. — Naznanjam delničarjem MYukon Association Hsll". da se udeležijo prihodnjo seje dne 28. februarja. Rešiti i-mamo veliko važnih stvari, zato vsi na sejo. Oddaljeni člani, ako se ne morete udeležiti aeje, mi pošljite svoj naslov, da uradlmo vse. kar Se tiče dividend. To «to-rite takoj, da ne bo preposno. S pozdravom! — Frank Medved. Yukon. Pa., Box 40. Braddock. Pa. — Naznanjam članstvu društva "Napredni Slovenci" št. 300 S. N. P. J. v Brad-docku, Pa., da se vrši izvanred-' na seja 28. februarja ob 9. dopoldne v Slovenskem domu, 121— 9tM*t, v Braddocku, Pa. Izvanredna seja se sklicuje, ker na naši redni seji, ki se je vršila 14. februarja, nismo reševali o nobeni stvari, ker jo bil predsednik prlmoran zaključiti sejo, prodno je prišlo do kake društvene rešitve. Za to ste na to sejo pozvani vsi člani in članice omenjenega društva, da se gotovo udeležite v nedeljo dopoldne ob 9, točno. Nnprošeni ste vsi, ds to upoštevate brez vsakega izgovora, zakaj rešiti i* mamo gotove stvari, ker nekaterim Članom je gotovo še znano, ako ne vsem. Brataki pozdrav vsemu članstvu 8. N. P. J.! — Frank Ponikvar. tajnik. % ^ Triadelphla, W. Vs. — Društvo "Planina" št. 488 je na zad-nji redni seji sklenilo, da priredi pleano zabavo dne 27. t. m. ¿b 7. »večer v New York Bazaar dvorani. Za srbeče pete bo skrbel Andrew Virt s svojo znano godbo; za želodce In grla pa za to Izvoljen odbor. . Čeravno smo v postnem času, (planinci ne damo plškavega o-reha sanj), uljudno vabim, da se veselice udeležite v obilom številu, posebno pa i» sosednjih naselbin, ker nam doigujete Še nekaj veselici Torej na svidenje dne 27. februarja t — Michael Chellgoj, tajnik. 1ACR HE Joe Antončič, kateri ss nahaja nekje v Westmoreland County v Penni. Bila sva skupaj na Montour No. I. Ako bo čltal ta oglas, naj se mi nemudoma priglasi na moj naslov: Martin Ksslr, Co-verdalo, Pa.—(Adv.) ZENfTVKNA PONUDBA. Slovenski fant se želi sezns-nltl s Slovenko v starosti 40 do 50 lot v svrho ženltvet samica ali tudi vdova » enim otrokom se upošteva. Za denar ne gledam, samo da js mirnega snača-ja. Ja» imam nekaj denarja prihranjenega In sem privolji kupiti farmo ali pa malo trgovino v kakem mestu. Samo one, ki resno mislijo, naj pišejo. Naslov Ji: Slovenski Fant, 2657 So. Lawn-dale avo„ Chicago, III.—(Adv.) Oetevs odporno* »a slabe prebavo . iS želodčne nerede. ItotH •• sov« Mlravllo, ki fcltr» la »nt«*« tfslal«. Zdravniki se iudij« kako hitro U» novo Bdravtln, svsn« Ntfffa*Teas, od-•ir»ni »lata prsfcavu, fkiiSSSSt. o-tnulieti, glavobol«, »Isl» duh is š«lod*S« n«r«d«. — Huga Tor»« povrni nov« livlj^tj« la mol istrpsnfm ftlvvem In Silliaam. IMa rd«l« kri, umirja šU-m In *o4ov!to pov«*« moi vutrim»U, Nufs.Ton« ds> oftivljsJ** M*n«r, datrnr sp«ut, 4«bn. pr»b«v«, reden «tel la #l«v«ka poli v I js v vseh oiirlh. h u dobro a« p<*utlt«, t «da J jo vaš« dolinont, da poskusit« Wu»s Tim« I« prljotna sa vttvatl In takoj as boau p*«!* potstMI boljše. C» vam Ja šo nt i»r«dpi»el vaš *dravnik, pojdita takoj k l«karnarju in kupila steklanUo Nufa-Toaa, Ud*h»at«IJI Nuf« Tona vado tako dobro kaj j« iaia valan* aiortU sa »M v lakih »lo*ajih, da priallijo vsa la-karnaria, da sa njo JamUJo In vam povrni Jo dana r, #• niata tadovoljni OflaJt« si Jamstvo na vaak«m pak« te. KlperSSana, JamSana tn naprodaj t vaab klUMmak. (Adv,) Zdravnik u bolni h ljudi. Tisoča J K tu ozna a vaiii. I vr«k krajov av«t« dobivam ptaSM «d ljudi, ki so btll bolni In trdtja, da Jim Ja Bulfarakl »allfnl #aj pomagal Jimdravnik revafta« k«r Ja «naaUvsA sa prtpraviU ta J« salo po r«ni r-uum asprtje, bota^aam fcUda«. Jadarnim, Mvttoim ta dm> Vim »ajaditoeUm Topit vro* «sdravt pr«hlad tn obvaruj« prad Jnflo«nr«, ptjaftilr» tn drueiai t*»laaaim *,|0»r«ki MdtttM «a J I praj vse IMesraki krvni éajj aa prodaja a Ukamal« p» »ša, 11« la |t JI. 8a*. p"Allj« aa tudi p« poŠti valih ssvai sa SIN Naalovh« nat H 11. Vae ftrfcllrt l'r*«id»»<, M«»vol Prodnata Ce., S narval fctdf rnt-borfl*. Pa. ' Umu Sovmatlaom n«b oblik, «tar ali ramo nastal ae lahko aopelno sdravl potom levo HNAJDBE iliVMfi iarodonea In sdravntka • "ANTl-EHEUMATIC TXAT-«EMT OD DE. TOMASA". Noten« raslike al. koliko čaea le trpita aa lavmatis-n«, Neuritis, Hrbtobol, Lumbago. SeJaatiea. Bolečin« v akleplh la d rute boletín*. >a« "AKTI EHEUMATIC TEEATMENT OF DE. TOMAS" vam prtaaaa pomoč in 'ata vi bolečine. Vata vito trpljenj« in bodite veaeli. NI (a revmatisasa. ki J« prestar ill prehud, kor ml Jamčimo hitro potno«. No odlačajte ve i. Um več pilit« nam po ►raaplačno EMJlftlCO. Mi hodamo prepričati vsakocar. kako pretaati bolečine, to-•ej pičite Ia danea in prilodHo 6« anamko aa odjovor. ;ilCAOO MEDICAL LABOBATOBT, IT M N. Kad ti. Av«.. Oopt. II«. Ckieaco. III. S; Poročsns sta bila iaat cev in sta se ljubila kakor prv dan; nikoli ni bilo ¿41 besed-med njima. Sedala ita po večerj v kuhinji in ita luičila grah. Med njima je »tel na miti velik Jerbaa, tako da eta ei komaj videla v oči; grah sta metala skledo, stroke na tla. Na steni je visela mala kuhinjska evetilka in je dremotno gledala na roke, ki so se poigravale v jerbaau ter ee toplo dotikale druga druge Govorila eta skoraj Aepetaje; čisto navadne stvari* zato da je sne lahko zadremalo ter ei odpočilo. "Včeraj, ko sem stala na pragu, je prišel mimo — kaj misliš, kdo?" Naamehnila se ja prešerno; tu* di on se je nasmehnil in ji je pogledal veselo v vezale oči. "Kdo?" 'Tisti Matija......ie zato ga nizam marala, ker mu je bilo Matija ime......tisti stari, plešaati, kozjebradi Matija, ki me je enu-bil nekoč. Sladak obraz je napravil, v sto gub ga je zpačil, premeril me je od, vrha do tal, nazadnje pa me je pogledi! po licu z tisto roko...... tako kožo ima, kakor da bi noeil preohlapne eive rokavice......in rekel: Eh, eh, no, no, no......Ti bi rekel: Kako rad te imam, duša, kako rad! ......on pa: Eh, eh, no, no, no!" Smejala se je tiho in mu gledala v obraz; on je gledal v jfr-bas ter Je vprašal Šele čez par trenotkov: "Po Ucu te je pobožal r Držala je strok med prztl in ga je počasi odpirala. . I "Zakaj bi me de bi bil lahko moj oče!" Vrgel je v skledo strok sto graha. "Ali treba ni! Sploh......Čemu pa si stala na pragu?" "Saj sem bila sinoči poleg, ko si pobožal natakarico, pa mi še ns misel prišlo ni......" "Natakarica je natakarica Boka gre ssms......iz navade...... "Ree......iz navade!" "Kaj misliš, ds hodim od krčme do krčme natakarice božat?" "Kako bi se bila drugsfce roka navadila r "Tebi se je peč lies privadilo......kako bi drugače tako mirno pustila, še smejala si ss?" Obema so se tresle roke; luščile lo dalje, ali dotikale se niso več: govorila sta šepeta je kakor pre/, svetilka je gledala dremotno, stročje je šumelo. Pogledala mu ni v oči, rekla je s spremenjenim, globljim, tišjim glasom: "Ne samo natakaric......ne le iz navade......" "Kaj mizliš?" Molčala je. "Kar povej! Jaz nimam skrivnosti »09000 jsz ne!" "Kaj mizliš?" "Molčal je. "Zdaj, ko si za$el, govori daje!* Vae do konca! TI nimsš skrivnosti, ti ne — kdo drugi ima skrivnosti?" "Jaz ne stikam po tvojih pismih ; ali spravi jih, da ne bodo ežala po mizah in policah!" "Kakina pisma?" Zardel je, žila se mu js pokaza-a na čelu. 'Ce uganjaš neumnosti, jih vssj ns taji nikar! Ali sem ti kaj očital? Zaupal sem ti kakor svojim očem, zato sem molčal! ARJA. Zdaj pa tajil. ji, je kradel... -__-_-,... Ustnice so ss ji trssis, lis so na jok. "Saj si bral saj pravil, da si brali Kaj M tajila? Kakšen grah, kakšno hudodelstvo?" Oh, kaj grah, kaj hudodefc. stvo! Malo sladkih besed, pa malo božanja, pa malo nezvestobi ss — kakšno hudodalstvor "Ali vpije pismo od daleč, od koga js in kaj da jfc? Zdaj bom trepetala, kadar pride pismono-fta. Odpiraj pisma sam, ns kaži mi jih, ne mojih in ns svojih! "tfvoflhr "Jsz ne stikam za njimi po policah in predalih..:... tudi tistih nisem pogledala, ki so tako verno spravljena in z rdečim trakom pre vezana!" "Kar odveži jih. kar beri jih, ti, ki ne stikaš po polica* in predalih! Povem ti celo kar naravnost, da sem jabolka klatttin grozdje kradel, predno sem te snubil!" PPV Naamejala se je kratko, sunkoma. Čudno je, da se je drial tisti črni las celih šeet mesecev tvojega rokava aaaeaa 'Kakšen las?" 'Crn! Kaj imam jaz črne lase?" "Kje? Kdaj? "V nedeljo zjutraj. Blizu polnoči si v soboto prišel domov, po prstih si hodil, tiho si se slabil, jaz pa sem te slišsla in dela. Ko sem zjutraj pogl suknjo, js bil črn las na nji, dolg črnlss!" "Jsz nimam dolgih črnih las, tudi nobeden mojih prijateljev ne! Ne jaz......jaz nisem bil zaljubljen v tistega babje domišljavega igralca, ki je poigraval s tenkimi bedri ter streljal z očmi Dvanajst tot v samostana Spisal Jeespb NsCsto, bMH fhmšišksa stmenliČu. Prayal A. K. (Dalje.) Devet izmed dezetih duhovnikov črti vse menihe in devet izmed desetih duhovnikov (samostanskih ali posvetnih) pa eovraži jezuite. Veliko duhovnikov srečamo, Jti bi rajši sprejeli tudi ekstremno protestantstvo kakor pa jesuitetvo. Pred leti je bila v barcelonskem gledališču predstsvljens drama, katsca je vss-bovala najbolj trnke in težke obtožbe proti jezuitom, In ko soSpsnci v svoji nsvdušenosti iz-ploskali na oder pisatelja drame, js stopil prednje duhovnik. V navzočnosti navadnih ljudi duhovščina ssvsda govori o vsskem redu z milo manj kot angeljsko svetostjo. Duhovnik v navzočnosti lajika hvali celo duhovnika, katerega eovrsži. Toda več let pasljlvlh razgovorov z raznimi redovniki in duhovščino raznih Škofij, me je naučilo smatrati vso duhovščino kot zelo človeško. Za časa mojega samostanstva so bili na primer, kakor sem že razložil v drugem poglavju, trije odločni odcepki frančiškanskega reda na Angleškem. Te tri sekcije so si bile zavistne, sovražne in so se med seboj obrekovale kot tri nasprotne si misijonarske družbe. Par let pred mojim odhodom Iz francoake klošter-sks kolonije v Cllvedonu, so tamošnji menihi oglašali, da pobirajo ponoteno obleko za mlade pripravnike svojega reda. Naši ao nemudoma, ko so Jsvedeli, iz samega sovraštva pisali v Rim, češ, da Je to zasmehljivo sa tako častit red. Pomniti je treba, da je bil to red prosjakov, v resnici sslo dosleden proejsški rad. Francoski fratri ao kot vračilo napravil nered med mojimi kolegi a tem, da eo na svojo stran pridobili pokrovitsljstvo vojvodlnjs v Nswcastlu in so svoje šotorlšče postavili komaj pet milj od Foreet Geta, pri čemur nas niso niti povabili k ustanovitvi svoje cerkve. Ob neki priliki so naši fratri kar skakali veeelja, ko eo izvedeli novico, da so kapucinski bratje (frančišksni s brado) bili prisiljeni prodati avoj samostan v Dulwichu benediktincem. Ravnotako Jih je razveselila vest, da bodo kapucin! s gladom priai-I jeni prodati še svojo hišo v Oltonu. Pomniti Je treba, da te samostanske skupine eo imele Isti način življenja kakor mi In so ss v resnici sdaj tudi združile z mojimi nekdanjimi tovariši. Drugi zgodovinski redi kot na primer domin ikanci, benediktinci in karmelitl so si po svojih primitivnih modelih precej podobni, do-Čkn so njih Člani v splošnem nekoliko bolj rafi-nirani in izobraženi kakor- so bili na primer moji frančiškanski kolege. Proteetantoveke o-koliščine jim branijo, da ne morejo biti docela dosledni v svojih samostanskih zakonih. Moderni fratri imajo tudi ie malo preveč razuma, da bi še skušali popolnoms oživeti trinsjsto sto-letje. Je precej poezije in romantiko glede ob-drianja njih otelačil. toda njih samoetanstvo in surovi verski realizem sta ravnotako zastarela kot Je zaetarel fevdalizem. V starih časih so bile po samoetanih mučilnice z oklepi, v katerih eo bili vdelsm žeblji, nstezalntee. stiskalnice. železne srajce in krvsvl biči. Pri svojih akušnjah pa asm videl aamo eno mučilno orodje sa mučenje samega »obe. Bils Js to teena za-peatniea z širokimi ttčnatiml verigami, katerih konci so ae pri rabljenju muči « ju zajedli v meso. Bila Js precej rujsva. ampak ne od krvi mtaCitelJevjJMprzročala pa Je Jako veliko saniranja in šaljivega razgovarjanja menihov, ki predpi-mislfti. so orodje občudovali z isto radovednostjo kot na primer špansko mučilnico opazuje v londonskem muzeju protestantovski obiskovalec. Sveti Alojzij, najboljši vzoi* jezuitov, je bil v od noša jih do nevarnega ženskega spola tako skromen, da ni poznal niti evoje matere. Padati roko ženski je po predpisih samostanskih pisateljev zelo težak prestope^. Večina mladih katoliških žen, zlasti poročenih, se pa precej 4obro zaveda, da moderen menih — zlasti pa jifcuit — ni prav nikak sovražnik ženak. : H Dominikanci imajo nekaj čudnih sov, kateri jim vsekakor dajo precej Mesa ne smejo jesti. Prepovedano jim je tudi govoriti pri kosilu. Imel eem čast biti z njimi pri več praznlških svečanostih v njih samosts-nu v Haverstock Hillu, pri čemur sem spoaital, kako lepo so ošpičfti svoje postave. Ogoljufali so avoje samostanske ustave na ta način, datso šli v knjižnico povžit svoj desert in popit vino. V resnici js moj čsstiti sosed pri mizi ves čas klepetal, samo govoril je potiho. Veliko glasnejšo pojedino dominikancev pa sem slišal v drugem samostanu. Kolikor jaz razumem, ne sme v njih refektorlj ali obsdovslnico nikdar priti na mizo živalsko meso, s dobri fratri, ki se kajpada naveličajo vživati samo ribe, daai nočejo narediti greha, si pomagajo na ta način, da gredo jest meso v kako drugo sobo. Ob tej priliki se spominjam pobožne goljufije, ki ao jo v Dublinu izvršili karmeliti. Kupili so izvrsten prostor zs cerkev. Pred prodajo pa jim je prejšnji lastnik stavil pogoj, da ne proda drugače kakor, Če bo na prostoru stala navadna hiša. Hotel je zabra-ntti, da bi ne poetavili Idoštra ia cerkve. To pa js bHa še prevelika luknja v mreži, da so ae lahko izmuznili teologi. Karmeliti ao zemljišče kupili in postavili nanj lepo cerkev, na vrhu cerkve ps so sezidali hišo. Zanimiv slučaj teologične pretkanosti eem naletel nekoč tudi v Londonu. Nekemu domi-nikaaskemu fratru je bilo naloženo, da zbira sklad po Angliji v svrho, da ee pokrijejo etro-ški sa proglaaitev nekega francoekega duhovnika avetnikom. Imel je vedno s seboj celo zbirko črnih suknenih krp, o katerih je trdil, da so delci talarja dotičnega svetega noša. Prodati jih kajpada ni mogel, ker v teologiji je določeno, da je prodaja religij smrten greh, ampak imel je navado, kakor Jo imajo v Španski katoliški cerkvi, da je izročil po eno krpo vsakemu, ki mu je dal deaet šilingov sa eveto stvar. Moji kolegi, ki so pridno saalsdovsli to kupčijo s suknenimi krpami, ao Izračunali, če bi zbrali ves krpe, ksr jih js bilo rsspečanih po vsem sveta kot relikvije ravno ietoga svetnika, bi iz njih lahko sešili toliko talarjev, da bi sadoeto-vali za cel klošter redovnikov. Mogoče je pa tudi atskno rastlo na tisti način kot je rastel sveti kip v časih, ko ljudje še nieo toliko kritizirali goljufij z relikvijami. Pa poleg tega emo tudi ugotovili, da eo.bile prodajane krpe iz najboljšega sukna, dočim js bi! oni sveti mož tako vsiik svetnik, da nikdar ni oblekel kaj drugega kot najbolj raztrgano kuto. Take opaske so dslali duhovniki sami, radi česar je treba pomniti, da duhovniki sami toliko ne verjamejo kakor bi radi videli vernike, da bi jim varje-" vae. Oni namreč prav dobro vedo, da je pro- ... tudi eanjalo ae ml ni o njem!" , "Kaj eem ti pravila, da ae mi js eanjalor Zasmejal se je sikaje izza sob. motne, za- med odrom ga bflo mod nogo tiste femike. po gledališču za na- med tvojo roko in človeka, z katerim sta hkrati posegla po kruh!" Močno so se jima tresle roke, jemala sta roke hitro in previdno, da bi se prst ne dotaknil prsta; luščila sta dalje, grah jej padal trkotaje v skledo, stročje] je šumelo na tla. MKar reci, kar misliš...... kar reci naravnost, da sem vlačugs f | Gledal je predee, ustnice ao mu trepetale, kri mu je šinila v lica. Sam ni vedel, kako se je zgodilo, Pariz, 25. febr. -r.*lumunak» dal prestolu. je včeraj prišel iz Milana v Pariz z avojo zlatolaso ljubico Magdo Lupeeeu. Nastanil se je v hotelu Chambord, kjer navadno stanuje rumunaka krsljevs dvojica, kadar js v Parizu. Karol js osorno odpravil re» *> navalili nanj ns kolodvoru. Rekel je le7da R„. munijn potrebuje Mussolinij*. Istočasno j* prišla vest it Bu. karešte, da je Bratiano podal o. stavko in da je kralj Ferdinand jpovabil profesorja Jorgo, vodi-Ifllja romanskih fsšistovB organizira novo vlado. ki Jo naomate preveti. L« oakrat v tivljeaju iMte dhiil. dcNU^take^kortotoe atvart po taki oral kot Jo mf ponujamo Mdaj sa - M»8 fcaJEJjJ 1.) Kram nlklasteorabrna • dvojnim močnim pok rov Jm. lepo inaravir»n. — ur.v. da mu je siknilo izza zob kakor 1uotkm Jo najbotjloaa materijala k> popolnoma vrejepa, Jam ¿«na. da drii pr,¥¡ -ij.-.-k «aa ia vm odnaae m mnogo lot. I.) Pravo aamopojao pisalno piro la fineta tumiia drial« pljunek. ta 14 kamtao dato pero. Prava volikoat. vam aadoatuj« «a vade iivljeai«. |.) roaebnoT^ 1" | rejeni akovt nod, fineta jekla. Trpadan In močan. 4.) Avtomatični utic.Ue ia eitare «H Ju 1 aarate, poniklan in vam vadrtl aa vaio livljenj«. 5.) Automatična piitola. podoba« IkatlJi u V tistem hipu je bil njen obraz «in«t. narejena I. plavža JakU v obliki 82 kalibra, ravno prav » val tep. •.) Noveiu VMM miMn nUt /I«1 n{. rwt* »«dria daljnopled. ki vam pHn«a« milj« oddaljopo atvari prod va*. oko. Sabava eU. vea miren, niti zardel ni, odgo- ** T iUn» i. >v«d,. kot u mkdar Pr.j«. ima t oddelkov ta j« i tevij« m,, l i vorila ie Dočaai in šenetaie. ; 90^. ar j« saprt. 1 J ^^ , J " , Ml vam tebko damo te poaadbo. ker «ao nakupili veliko aalo«» te*. bla«a vltevči u Torej sva Si enaka r..... Šele "ta"* 'I v*M te», vam damo koristi toga nakupa. J 1 MOŽJB MS PEEZBITE TK VELIK K PONUDBE. NABOČITS ŠE DANES I NE 3ŠILJAJTB DENARJA t Samo napiilto val« ime te naslov ia prilotite s tem atlasom U« podtnih anamkab m počUJatvane t ročk«. Vi plačate WW kadar m vam ko prinmio tek d ksandnv na «ti dom. POeOUfO ZADOVOLJSTVO JAMČENO ali IA VAM VENBMO dinar. WESTERN MAIL ORDER CO., 2225 W. Chicago Ave., Chicago, III v Dept. 400. nocoj Molčala sta obadva in eta luščila, dokler ni bil jerbas prazen. Nato je šla ona v izbo in je tam prižgala svečo, on je upihnil ku-linjsko svetilko in je šel za njo. Slačila sta se molče, molče s egla v posteljo in sta se odela | do Vratu. On je gledal proti oknu, ona proti steni, kjer je vi-sela podoba Matere božje. Začul Jo tiho pritajeno ihtenje, stisnil je ustna, gledal je proti oknu in se ni ganil. Ihtenje je bilo glasneje, narahlo se je stresala postelja. "Mirni T -Zakrila si je obraz z obema rokama. '"Mirni!" Prijel jo je za roko, za obedve roki; izpod debelih solz se mu je smejalo dvoje rjavih oči, dvoje toplih ustnic. naroČite si knjigo "JÜMriiU SIOVMOl" DA SKUHA8 DOBRO PI-TO, PISI PO NASE PRODUKTE. I^.mn | kani vadno Ia najboljši Ia alna š^asnina deme prirovrvn po-1 pact pri valjih aareiillk. Pilita pe| nformadjak nas FRANK OGLAR, S4S1 Soparlor Avaaaa. Clavalaad. 0.1 " e f l* , t,,™ , ,, - • s*m •/ / Wwsmm i S ¿ M- d-',. M-.¿k. y.v - *x ¿ i /'1 M • 1 • 6CÍ *<<>bjMm'' ' * .»f ' t PACAMfl Hftlibfl 30 Anvui prodaja. Krasna roiaa dala In stroji sa fttiu-, rljo vsaai odjemalcem. Ženske J Tukaj h kraaM namlsni prt. narejen ia flneca blata, bel kot snet. Is. vratna vradnoet, kramo isdelan in lepo sbrobllaa. Bo bo dobro pral In vam udo. staj« aa v«č lot. Nadalje krasno ■ čipkami obrobljon In rodao ktikan oskl prt ia Jo ia f I nota mualia blat*, mori tisi« paloev. Pravi okrnook aa vaio adao. Same alt Prava $».00 vradnoat. po nčii t8S*!a*prt. »troji"oa S"** * ^ k°"* kanj« popolnoma razprodajo. N, POŠILJAJTE »njo In sa Iti. )nj ta «ma te Site Še danes, ns denarja, tomvoč nam polljlte samo va*« lam Ia naslov, tar tie te poč 11 jat vene trolko. ter plačajte mm te te krasno Maso. ko m vam lote prlao. m aa val dom. JAMČIMO SADOVOU- rrva AMERICAN SALES CO. 2108 W. Chicago Ave., ■ Dept. 404 Ckicafo, III NAROČNIKI POZOR!; li dukeija relikvij ailno doblčkanoana cerkvena induStrijs. Nasada j« Je nam dominikanec cek> priznal da ao ea dotične suknene krpe samo dotaknila resničnega oblačila evetnikovega, na kar amo ga s grožnjami priailili, da je moral vrniti neki ftenaki ia krpo sukna izvabUeni denar. (Dalji Znamenje (Jan« 31-1926) pomeni, da vam Je naroMna potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam Usta ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, Je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaši § list plačan in ga ne prejme-1 • te, Je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi drn-itveni tajniki in drogi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto Je I $5.00 in za pol leta pa $2.50.1 Člani S. N. P. J. doplačajo sa pol leta $1.90 in za celo I leto $8.90. Za mesto Chicago in cero za leto $6.50, pol $3^5, sa flane $5 JO. Za Evropo stane sa pol le-|! U $4.00, za vae leto pa $SMA , Tednik stane sa Evropo • $1.70. Člani doplačajo samo!1 &0c sa poštnino. *9 Naročnino lahko tudi sa- • mi pošljeta na naalov: • UPRAVN18TVO. ! "PROSVETA" 2667 S. Laamdale A ve. • CHICAGO, ILL, 1 Tiskarna S. N. P. J. v OBRT SPADAJOČA IEUL Tlaka vabila sa veaaHce ia časnike, knjiga, koledarja, letaka Itd. v skem, hrvatskem, slovaftem, čeikem, angieikma JesJkn In dragih. VODSTVO TISKARNE NA ČLANSTVO S. N. TISKOVINE RABOtA APELRA P. J., M V SVOJI CENE ZMERNE, UNUteO DELO PRVE ywa VSA POJASNILA DAJE TOD0ITO TISKARNE. PUite pa informacije na nasftav! S.N. P. J. Printer?, 265749 Sooth Lawndals Avarta, Chkaga, QL * ^ | . an ^»j»? i»» * 1 TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.