SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ANO) LVI (50) Štev. (Na) 21
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 29 de mayo - 29. maja 1997
V jubilejno leto Zgodilo se je v Sloveniji
Poročilo predsednika Zedinjene Slovenije Marjana Lobode na občnem zboru 27. aprila 1997
Upravni svet Društva Zedinjena Slovenija je pred vami podal poročila o svojem delovanju v pretekli poslovni dobi. Kot predsednik izrekam vsem sodelavcem iskreno zahvalo za odlično opravljeno delo. Prav prisrčna zahvala tudi gospodu Cofu za vodstvo društvene pisarne, gdč. Miji Markež za zvesto sodelovanje in g. Tinetu Debeljaku za njegovo skrb, da je vsak teden Prihajala med nas Svobodna Slovenija, katere lastnik je naše društvo."
Ob prevzemu težkega in odgovornega mesta predsednika Društva Zedinjena Slovenija, pred dvema letoma, sem poudaril, da sam prav malo lahko storim, uspeh pa bomo dosegli s skupnimi močmi. Priporočal in vzpodbujal sem delovanje po posameznih referatih in iz podanih poročil ste mogli videti, da je bilo v celoti opravljenega kar veliko dela. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Z današnjim 50. občnim zborom stopa naše društvo v zlato - jubilejno leto. Mislim, da je ob tem na mestu ponižna zahvala ®ogu, ki nam je kot skupnosti stal ob strani da smo dočakali tak lep jubilej. Naš hvaležen spomin in globoka hvaležnost pa °bjema vse stotine naših javnih delavcev, ki s° žrtvovali tisoče ur svojega življenja za to, da je Društvo Slovencev, danes Zedinjena Slovenija nastalo in obstalo. Naj ob hvaležnem spominu na prvega predsednika, Pokojnega Miloša Stareta, počastim,spomin vseh pokojnih predsednikov in odbornikov našega društva in izrečem globoko zahvalo in priznanje še živim predsednikom Društva, ki so tudi letos vsi sprejeli mesta
v	novem odboru, ki ga bomo čez nekaj trenutkov predlagali v izvolitev. Ob takem jubileju, ob takih prednikih in ob taki zvestobi odbornikov in članov našega Društva nas upravičeno lahko navdaja ponos in veselo upanje za bodočnost.
K poročilom članov Upravnega sveta ^aj dodam, da je glavna skrb Upravnega odbora bila posvečena vzdrževanju prijateljskih stikov s krajevnimi domovi v
®uenos Airesu in tudi v Mendozi in Bari-lochah. Zedinjena Slovenija je redno na dva jneseca sklicevala Medorganizacijski svet, J2menoma enkrat v Slovenski hiši, enkrat v kakšnem krajevnem domu. Srečanj so se °bičajno polnoštevilno udeleževali zastop-n>ki - večinoma predsedniki - vseh slovenjih domov, kakor tudi zastopstvo Zveze slovenskih mater in žena in Mladinskih °rganizacij. Vsi domovi dobe po zasedanju točen zapisnik, katerega .pošljemo tudi 'aninskemu društvu v Bariloche in uruštvu Slovencev v Mendozo. Dobili smo tudi sporočilo od rojakov v Miramaru, da skušajo ponovno oživiti tamkajšnji Slovenci dom. Predsednik ZS je obiskal rojake v
Mendozi in imel prijateljski razgovor s člani tamkajšnega Društva. Predsednik ZS je bil sam ali po zastopniku navzoč pri vseh obletnicah naših Domov in drugih važnejših prireditvah. Lahko rečem, da je bilo med ZS in ostalimi slovenskimi ustanovami v Argentini lepo razmerje prijateljskega sodelovanja. Menim, da je prva in najvažnejša funkcija našega Društva. Naša skupnost bo še naprej uživala tak ugled kot doslej le, če bo med seboj prijateljsko povezana.
Ustanovitev argentinske konference Svetovnega slovenskega kongresa. Ko je
SSK na svojem zboru, junija 1994 na predlog Zedjnjene Slovenije spremenil svoja pravila in omogočil pristop naše organizirane skupnosti, smo pričeli s proučevanjem možnosti ustanovitve argentinske konference. Razmere so dozorele in decembra lanskega leta smo ob priliki obiska predsednika SSK dr. Jožeta Bernika imeli ustanovni sestanek konference. Zgledno sodelovanje med Zedinjeno Slovenijo in vsemi slovenskimi krajevnimi domovi, organizacijami in ustanovami povezanimi v Medor-ganizacijskem svetu, omogoča to novo povezavo, ne da bi skupnost obremenjevali z novo organizacijsko strukturo. Konferenca SSK za Argentino bo predvsem naše skupno predstavništvo v vseslovenskem prostoru. K sodelovanju smo povabili tudi društva staronaseljencev v Buenos Airesu, ki so se vsaj prvemu vabilo povoljno odzvala. Upam, da bo odslej Argentinska konferenca SSK delovala v skladu s svojim namenom v korist celotne naše skupnosti.
Zedinjena Slovenija je bila prisotna pri sprejemu številnih obiskov iz Slovenije kakor tudi zamejstva. Posebno lepe stike smo navezali z rojaki iz Slovenske Koroške ob priliki njihovega obiska oktobra 1996 v organizaciji Našega doma v San Justo. Sodelovanje s Krščansko kulturno zvezo v Celovcu je zgledno, kar se je pokazalo tudi ob obisku naših učiteljic letos januarja ob priliki seminarja, ko so bili izredno prisrčno sprejeti na Koroškem. Poslali so nam tudi večje število knjig za naše šole.
Naš odnos do Republike Slovenije. Lepo in korektno sodelovanje smo dosegli s Sekretariatom za Slovence po svetu, katerega je do vladne spremembe vodil dr. Peter Vencelj. Z njegovim razumevanjem in naklonjenostjo smo uspeli izvesti nekaj koristnih in pomembnih projektov. Naj omenim predvsem 4 seminarje za učitelje in profesorje naših šol v Sloveniji, ki so zelo lepo uspeli. Pomoč sekretariata pri abitu-rientskih potovanjih naših študentov v Slovenijo pod oznako RAST - Roj abiturien-tov srednješolskega tečaja - . Podpora pri
Nad. na 3. str.
KUČAN KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA
Predsednik Slovenije Milan Kučan je v oddaji Radio Slovenije Studio 22. maja končno potrdil, da bo kandidiral na jesenskih predsedniških volitvah, svojo kandidaturo pa namerava objaviti takrat, ko bodo razpisane volitve. Sicer je bilo razvidno že nekaj časa, kako so levičarski mediji poudarjali, da desna nima primernega kandidata in da je zato najbolje, da ostane Kučan. Verjamemo, da je bil za vse komu-
nistične mafijce res najboljši. In upamo, da ga ne bodo volili demokratični volilci kot so ga nekateri dosedaj.
KUČAN OBTOŽEN
Irena Virant, diplomirana pravnica iz Ljubljane je 19. maja oddala predsedniku DZ Janezu Podobniku predlog za uvedbo postopka pri državnem zboru po členu 109 Ustave RS glede odgovornosti predsednika republike Milana Kučana. Državnemu zbo-
Nad. na 6. str.
Ustavno sodišče o referendumu
Kot je znano, je Združena lista (bivši komunisti) vložila zahtevo za predhodni zakonodajni referendum, na katerem naj bi se volilci opredelili do štirih vprašanj -prvič, da se ne vračajo zemlja, gozdovi in druga lastnina fevdalnega izvora;
drugič, da se posameznemu upravičencu ne vračajo zemlja in gozdovi, ki presegajo 100 hektarjev primerljive kmetijske površine;
tretjič, da se v primerih pod prvič in drugič ne prizna odškodnina in da gozdo-
vi	ostanejo v javni lasti;
četrtič, da se uvede obvezna revizija denacionalizacijskih odločb v primerih, ko obstaja verjetnost kršenja zakona in oškodovanja družbene lastnine.
Pri vsem tem pa je popolnoma jasno iz
Stavka železničarjev
Stavka železničarjev traja že ves teden,
i	vozijo le mednarodni potniški vlaki in tisti tovorni, ki jih odobri centralni stavkovni odbor, nekaj na dan. Direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar je začel z odstranitvijo Centralnega stavkovnega odbora in stavkajočih delavcev iz družbe Slovenskih železnic d.d. Zato je stavkovni odbor zahteval preklic odstranitve delavcev iz družbe. Če do tega ne bo prišlo, bodo ustavili celoten tovorni promet na Slovenskih železnicah.
Stavkajoči so 25. maja pozvali predsednika vlade dr. Janeza Drnovška na pogajanja, opolnoči pa bodo v znak pripravljenosti na resna pogajanja za 24 ur sprostili celotni potniški promet. Odgovora vlade še niso dobili. V ponedeljek pa so imeli na ljubljanski železniški postaji sestanek članov vseh železniških sindikatov. Socialdemokrati bodo, če se vlada ne bo pripravljena pogajati s stavkajočimi, predlagali izredno sejo državnega zbora. Tudi v SKD izražajo solidarnost s stavkajočimi.
govorov, propagande in pisanja, da so vsi ti naperjeni le proti katoliški Cerkvi.
Ustavno sodišče je 22. maja obravnavalo zahtevo državnega zbora za ustavno presojo vsebine te referendumske pobude Ohranimo naše bogastvo, vendar o njej še niso sprejeli odločitve. Sedaj se že mudi, kajti po zakonu mora ustavno sodišče o pobudi odločiti najkasneje v 30 dneh.
Izglasovali so že sklepe, vsebina končne odločbe pa bo znana v torek, 27. maja. Kakšna je oziroma bo končna odločba, za zdaj se ni znano. Po nekaterih pa je bilo menda večinsko mnenje sodnikov, da je prvo referendumsko vprašanje v redu, medtem ko preostala tri niso povsem v skladu z ustavnimi določbami.
Po STA
Školč sprejel arh. M. Eiletza
Slovenski minister za kulturo Jožef Školč je v petek, 23. maja, na Ministrstvu za kulturo sprejel predsednika Slovenske kulturne akcije arh. Marjana Eiletza in se z njim pogovarjal o sodelovanju med ministrstvom in SKA.
Ob tej priložnosti je minister Školč dejal, da se mu zdi pomembno, da SKA še naprej nadaljuje svoje delo in predvsem ohranja kontinuiteto revije Meddobje in Glasa, Slovenske kulturne akcije. Obe publikaciji sta namreč s svojo tradicijo pomemben del kulture slovenskega zdomstva.
Arh. Marjan Eiletz je ministra tudi seznanil s prireditvami SKA, ki so vključene v program Evropskega meseca kulture.
Marko Jensterle
Zaradi stavke ima največjo škodo Luka Koper, kjer čaka na odhod 226 vagonov, 6 kompozicij železne rude, 2 premoga, 2 avtov in 1 konteinerjev. V vsej Sloveniji stoji 4.400 vagonov, drugod po Evropi na nad 2.000.
Nedelja, 1. junija 1997
Slovenska hiša
SPOMINSKA PROSLAVA JUNAKOV
' *	^
Ob 16,00 sv. maša	Zedinjena	Slovenija
Jožko Franc Šenk,, učenec 4. razreda Jurčičeve šole v Carapachayu, je dobil priznanje in srebrno medaljo na mednarodni otroški umetniški razstavi v Tokiju, na katero so otroci iz vsega sveta poslali 247.000 risb.
Pred nekaj dnevi se je v San Miguel de Tucuman končalo jubilejno srečanje argentinskih fizikalnih kemikov, katerega se je poleg okrog 1000 argentinskih znanstvenikov udeležilo tudi nekaj raziskovalcev iz tujine. Iz Slovenije je prišel prof. dr. Jure Zupan, katerega oče je živel v Argentini od leta 1948 do svoje smrti leta 1982. Grafično oblikovanje programa dogodkov in predavanj tega 10. argentinskega kongresa fizikalne kemije je oskrbela oblikovalka gdč. Olga Žakelj iz Tucumana.
V Palomarju, v klubu AFALP na ulici Alas Argentinas, ima od 16. maja do 22, junija samostojno razstavo slikar Andrej Makek.
V četrtek, 15. maja, je bil sestanek Zveze mater in žena iz San Martina. Lepo in zanimivo predavanje pod naslovomt„Žena v sodobnem svetu" je imela Rezi Marinšek.
V petek, 16. maja, je bila v Slovenski hiši seja Medorganizacijskega sveta, katero je vodil predsednik Zedinjene Slovenije, Marjan Loboda. Razgovor je bil o organiziranju Argentinske konference Slovenskega svetovnega kongresa.
Določili so 16. novembra kot dokončni datum za prireditev Slovenskega dne, ki se bo letos vršil v Slovenski vasi.
O organiziranju domobranske proslave dne 1. junija je poročal arh. Ivan Kogovšek.
V soboto, 17. maja, je bil v zgornji dvorani Slovenske hiše sestanek SDS - Janševe stranke. ,
V nedeljo, 18. maja, smo praznovali 37. obletnico Slovenskega doma v San Martinu. Pričela se je dopoldne s sv. mašo.
Predsednik doma Andrej Peršuh je popoldne pričel program s kratkim nagovorom. Kati Kovač Dimnik je imela zanimiv govor, prisrčen nastop otrok Rožmanove šole je pripravila Vera Breznikar Podržaj. Sledile so pevske točke in recitacije naraščajnikov in mladine, nato pa je bila prosta zabava.
V petek, 23. maja, je bil v cerkvi Marije Pomagaj koncert Marijinih pesmi v izvedbi pevskega zbora SPZ Gallus pod vodstvom Anke Savelli Gaser.
V soboto, 24. maja, je bil molitveni dan za slovensko mladino. Sv. maše v cerkvi Marije Pomagaj se je udeležilo lepo število mladine.
V nedeljo, 25. maja, je bilo žegnanje pri Mariji Pomagaj. Pričelo se je s sv. mašo ob somaševanju dušnih pastirjev. Pel je Mladinski zbor iz San Justa pod vodstvom Andreja Selana. Sledilo je slavnostno kosi-
lo	v dvorani škofa Rožmana, popoldne pa so bile pete litanije Matere Božje v cerkvi Marije Pomagaj. Prireditve so se udeležili predstavniki naših ustanov in organizacij ter veliko število rojakov. Prelat Jože Šker-bec je izročil priznanja vsem še živim pričetnikom Slovenske hiše.
Vokalensamble Bamberg je pod pokroviteljstvom italijanskega veleposlanika priredil dva pevska koncerta v Buenos Airesu v gledališču Coliseo 19. in 20. maja. Kot solist je nastopal baritonist in basist Marko Fink z velikim uspehom in zelo pohvalno kritiko v buenosaireških dnevnikih.
Na mednarodnem pevskem tekmovanju Belvedere, ki se bo vršil od 6. do 13. julija na Dunaju, tekmuje tudi kot sopranistka Vera Golob, katera je bila izbrana kot ena najboljših izmed južnoameriških pevcev na tekmovanju v Teatro Colon. Izbrani so bili trije in sicer en contra-tenor iz Urugvaja in dve sopranistki iz Argentine.
Peterle: Slovenija zaostaja
V	uvodu izredne seje o zunanji politiki 22. maja v DZ je v imenu predlagateljev seje spregovoril Lojze Peterle (SKD). Izrekel je vrsto ostrih kritik na račun vlade, ki je od-. govorna za zamudo v približevanju Evropski zvezi in NATO, saj po lanskem podpisu evropskega sporazuma ni opravila potrebnega dela in je zato ogrozila interese države. Vladi je očital, češ da doma prikazuje drugačno podobo Slovenije kot se kaže v tujini, da nima strategije vključevanja v EZ niti ne zna dela na tem področju ustrezno usklajevati.
Predlagatelje seje zato skrbi, da bo Slovenija zamudila prvi krog širitve EZ in zveze NATO. Položaj je enak kot pred letom dni, državni zbor je šele nedavno od vlade prejel predlog zakona o ratifikaciji ^vropskega sporazuma, ob tem pa so se zvrstile štiri različne interpretacije vlade o tem, kako rešiti problem 68. člena ustave o prodajanju zemlje tujcem. Še vedno pa državni zbor ni prejel vrste drugih dokumentov o poteku približevanja zvezi, popolne predpristopne strategije ali predlogov zako-' nov z zaščitnimi ukrepi, mnogokrat je slovenske uradne dokumente lažje dobiti v Bruslju kot v Ljubljani. Vlada po njegovem javnosti ne seznanja dovolj s prednostmi in slabostmi vključitve v EZ, niti javnosti ne nalije čistega vina o podobi Sloveniji v tujini.
Peterle je izrazil prepričanje, da Slovenija nezadržno drsi navzdol, prehitevajo jo ostale kandidatke, Slovenija namreč ne zaostaja le s prilagajanjem zakonodaje,
temveč tudi z izvajanjem gospodarskih in socialnih reform.
Lojze Peterle je poudaril, da vlada zamude ne more opravičevati z volitvami. Po njegovem v vladi ni prave politične volje za hitrejše približevanje EZ. Te volje pa ni, je nadaljeval, ker se vlada zaveda, da bi bile za to potrebne hitre reforme, ki jih pa ni.
V	imenu predlagateljev izredne seje o zunanji politiki je Peterle od vlade zahteval celovito strategijo vključevanja v EZ, program usklajevanja zakonodaje, program gospodarskih in socialnih reform, predloge zakonov z zaščitnimi ukrepi in nenazadnje program celovitega obveščanja javnosti.
VIRI IZ BRUSLJA
Viri Nata v Bruslju so v sporočili, da sta se Slovenija in Romunija pokazali kot resni kandidatki za vstop v zvezo Nato. Francija se je zelo zavzemala, da bi v prvem krogu širitve Nata na vzhod sprejeli Romunijo in Slovenijo, toda nekatere drugi, predvsem močne severnoevropske države in ZDA, niso bile preveč navdušeni nad tem. Nekateri funkcionarji Nata namreč menijo, da bi vključitev vseh petih kandidatov pakt naredila bolj okoren, druge kandidatke, npr. baltske države in Bolgarija, pa bi bile prizadete, ker so jih v prvem krogu izključili. Nekateri funkcionarji ameriške administracije pa podpirajo sprejetje Slovenije v Nato, saj bi jo tako nagradili, da se ni vpletla v najhujši del spopadov, ki so izbruhni-
li	ob razpadu nekdanje Jugoslavije.
X
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Vroč teden smo imeli. Potem ko so ,stražili ognji" goreli v Neuquenu in Salti, je prišla na vrsto provinca Jujuy. A ne le ta, marveč tudi številni drugi kraji širom države. Pojav je kočljiv, pravzaprav že nevaren. Kakor bo vlada znala krmariti v tej nevihti, tak bo izid položaja in tak tudi odmev, ki ga bo končno prejela na oktobrskih volitvah.
ZAKAJ GORir
Odgovor na to vprašanje je pravzaprav enostaven. Gospodarski program, bistveno liberalne narave, ima težke socialne posledice. Ni tukaj mesto, da bi debatirali o gospodarskih strujah. Omenimo le ponovno, da je bila v Argentini potrebna globoka sprememba. O tem danes nihče več ne dvomi in tudi opozicija tega ne zanika. Kar pa mnogi osporavajo (opozicija, Cerkev, številni gospodarski opazovalci), je način, s katerim je bila izvedena ta sprememba. Dejstvo je, da ni bilo predvidenih nikakih so-cialnih'alternativ za tiste, ki jih je ta prepotrebna sprememba porinila na rob dogajanj, na rob življenja. Na tem robu danes gori.
Če se le bežno ozremo na kraje, kjer se je prebivalstvo uprlo in zahtevalo državno pomoč, vidimo, da imajo vsi nek skupen imenovalec: nekoč je v tistih krajih delovalo kako državno velepodjetje. Danes pa je tisto podjetje zaprto ali pa privatizirano in ogromna večina prebivalstva je brez dela. Iz nekaterih krajev so se brezposelni množično preselili na rob velemest (Buenos Aires in zlasti Rosario), kjer se preživljajo z drobtinami, ki padajo z miz starih in novih bogatinov. Ti revni pasovi so prave „ča-sovne bombe", ki lahko vsak hip eksplodirajo, kar bo mnogo hujše kot to, kar doživljamo danes. V krajih pa, kjer je prebivalstvo ostalo na terenu, je položaj prišel do skrajnosti, ki jo danes vidimo vsi in jo vidi tudi vlada.
Ko je začelo goreti, je vlada poizkusila dvojno taktiko. Najprej seje obnašala, kot da se je ta zadeva ne tiče. Že v Neuquenu je dejala, da je to „zadeva provincijskih oblasti". Guvernerji pa so najprej segli po drastičnih ukrepih: poklicali so žandarmerijo in ukazali, naj red naredijd s silo. Neverjetno je, da doslej še niso spoznali, da s tem načinom ni mogože ničesar doseči. Že v Neuquenu se je poizkus izjalovil. V Salti ravno tako, a tam je rešitev vseeno prišla hitro, ker je krajevni škof takoj posegel vmes in dosegel, da je čimprej in nenehnoma prevladoval dialog. Jujuy pa je bil pravi ekstrem. Vendo številnejši oddelki žandarmerije so fe še ojačili ljudsko jezo in silo odpora.
Prav tako pa je tudi postalo jasno, da si zvezna vlada ne more v neskončnost umivati roke. Socialni položaj v posameznih provincah je res mnogokrat posledica krajevnih polomij in slabega upravljanja, a podlaga vsemu je gospodarski program in njegove socialne posledice. Prav tako je dejstvo, da province same nimajo sredstev, da bi uvedle neko trajno rešitev problema.
Ko je torej vlada to spoznala, je Menem enostavno ukazal ministrom, naj z združenimi močmi hitro najdejp način, da preprečijo nadaljnje požare. To je, ukazal je, naj se prične zvoniti takoj in ne šele po toči. To pa je laže ukazati kakor pa storiti. Za neko uspešno delo na tem področju so potrebni dolgi meseci, morda celo leta. Kar je danes edino mogoče storiti, je požar pametno zadušiti, čim se pokaže prva iskra. Takih isker pa je vedno več. Pretekli teden smo jih lahko zabeležili še v sledečih provincah: Neuquen, Santa Fe, Salta, Ognjena zemlja, Mendoza, Entre Rios in v mestu La Plata.
Na splošno prevladuje mnenje, da se ti zapleti porajajo v najrevnejših provincah, v tistih, ki so vsled gospodarskega programa ostale na robu modernizacije. A to j$ le delno res. Tak je primer province Jujuy, kjer
je gospodarsko delovanje od leta 1991 (zakon konvertibilnosti in uveljavitev sedanjega programa) padlo kar za 7,7% ali province Salta, kjer je padec dosegel 2,6%;
A najprej je zagorela v Neuquenu, kjer je porast gospodarske dejavnosti rekorden v • vsej državi: 34,4%. To pa govori o dveh dejstvih. Prvič, da je pojav požarov krajevne, ne regionalne narave. In drugič, da povečana gospodarska dejavnost ne pomeni višjega socialnega nivoja. V provinci Neuquen je porast temeljila na izkoriščanju petrolejskih ležišč, kar pa ni povečalo ne zaposlenosti ne dohodkov prebivalstva. Omenimo še, da je v istem obdobju (1991-1996), državno gospodarstvo naraslo za 18,3%, a narasla je tudi revščina. In končno, razna podjetja, zlasti petrolejske družbe, so že omenila, da zadeva brezposelnosti ni njihov problem in torej na bodo ustvarjala" novih in nepotrebnih delovnih mest za rešitev socialnega položaja. Medtem pa njihovi dobički rastejo z leta v leto.
MNOGI GLEDAJO NA LETO 1999
Vso to socialno zadevo mnogi uporabljajo, da vodo napeljejo na svoj mlin. Predsednik Menem je izjavil, da so v notranjosti „nekateri manjši problemi". Ne skrbi ga samo dejstvo, da vlada lahko doživi kak nepričakovan izid na oktobrskih volitvah. Nezadostni izid bi dokončno pokopal njegove sanje o tretji predsedniški dobi. Guverner Duhalde se vedno bolj jasno oddaljuje od vladne socialne politike, čim bolj resno gleda na predsedniško kandidaturo leta 1999. Celotna opozicija pa skuša vodo teh problemov napeljati na svoj mlin.
Duhalde je bil te dni v Španiji, kjer se je javno predstavil kot predsedniški kandi-, dat. „Čeprav komu ni všeč, sem naravni kandidat peronizma" je izjavil v Madridu.
Ko se je vrnil, se je soočil z dejstvom, da je v njegovi odsotnosti v La Plati prišlo do hudih izgredov in da je tudi to pot poseg policije presegel meje normalnosti.
Župan avtonomnega-mesta Buenos Aires, radikal Fernando de la Rua, je potoval v Anglijo. Tam je podpisal več pogodb za sodelovanje, zanikal možnost povezave med radikali in Solidarno fronto, pa še navezal več stikov, ki mu bodo prišli prav za bodočnost. Nobena skrivnost namreč ni, da on tudi s simpatijo gleda na predsedniško kandidaturo za leto 1999.
Pri peronistih se je ponovil nov kandidat. Če sprejmemo Duhaldejevo tezo, da je on „naravni kandidat", potem lahko štejemo med „nenaravne" že bivšega tuku-manskega guvernerja Ortega. Njemu se je sedaj pridružil bivši guverner province Santa Fe in sedanji senator Carlos Reute-mann. Čeprav je on sam zanikal, da bi bil „Menemov kandidat", mnogi opazovalci smatrajo, da bi ga predsednik reš močno podprl, če bi ‘se končno vdal v dejstvo, da sam ne more ponovno kandidirati. „Bolje Reutemann nego Duhalde" naj bi bilo Me-nemovo geslo.
Ob koncu pa se vrnimo na začetek: na socialni problem. Dvoje kaj asimetričnih glasov smo slišali ta teden, ki so opozarjali glede socialne krize. Najprej se je o tem izrazil predsednik Mednarodnega denarnega fonda, Michel Camdessus, ki je rotil, naj se dohodki bolj pravično razdele. Fond skrbi, da bi kaka huda socialna eksplozija pognala po vodi celotne dosedanje uspehe gospodarskega programa. In če kaj takega trdijo pri Fondu, je pač treba zadevo resno vzeti. Druga pa je pridiga buenosaireškega pomožnega škofa med slavnostnim tedeu-mom za državni praznik 25 maja. Mons. Rossi je svaril pred nasiljem, korupcijo in zlasti pred socialnim izključevanjem, v katerem živi vedno večje število prebivalstva. Sedaj je na vrsti vlada, da da svoj odgovor.
■= tiiitil
? v- ' 'v V\, *
OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE
Poročilo predsednika Marijana Loboda je objavljeno na uvodnem mestu.
V	imenu Nadzornega odbora je nato Božidar Fink pohvalil delovanje odbora in predlagal razrešnico.
Sledila je debata o poročilih, ki so bila odobrena.
Kot četrto točko je zbor potrdil članarino v tem letu, tako da ostane nespremenjena.
Nato so sledile ^volitve novega upravnega
sveta, nadzornega odbora in častnega razsodišča, kjer je bila z vffiko večino izvoljena lista, ki jo je predlagal stari odbor. Tu poleg objavljamo seznam vseh odbornikov.
Z občnega zbora so sodelojuči še poslali pozdravna pisma argentinskim in slovenskim civilnim in cerkvenim oblastem, prijateljskim društvom in ustanovam po svetu in nekaterim posameznikom, s.čimer se je zaključil letošnji občni zbor.
Poročilo predsednika
Nad* s 1. str.
obisku Pristavske folklorne skupine v Sloveniji, podpora pri obisku Lutkovnega gledališča iz Maribora v Argentino. Podpora za kritje primanjkljaja lanske šolske kolonije v Hanželičevem domu v Cordobi. Podpora za izdajanje Zgodovinskega zbornika ob 50. letnici Zedinjene Slovenije. Podpora preko Izseljenskega društva Slovenija v svetu za tiskovni sklad Svobodne Slovenije in verjetno še kaj. Gospodu Venclju smo za njegovo naklonjenost izrazili našo globoko zahvalo in ga bomo ohranili v spominu kot našega dobrega prijatelja; Upamo, da bomo tudi z novim sekretarjem, ko bo. imenovan, dosegli povoljne odnose.
Lepo sodelovanje smo dosegli z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu, ki so ga pred 6. leti ustanovili argentinski Slovenci, ki so se vrnili v Slovenijo in ga od vsega začetka vodi lic. Boštjan Kocmur. Izredno pomembno delo oporavlja to društvo, ko v Sloveniji opozarja na izseljensko problematiko, posebno s prirejanjem Izseljenskih taborov v Škofovih zavodih v Šentvidu, letos junija bo že četrti. (28/6 Zakon o Slovencih po svetu). K tematiki lanskega tabora smo na njihovo povabilo poslali tudi naš prispevek. Upamo, da bo to mogoče tudi za letošnjega. Poleg številnih uslug, ki jih to društvo nudi obiskovalcem Slovenije iz Argentine, je med najvažnejšimi pomoč pri organizaciji vsakoletnega potovanja RAST-i v Slovenijo. ZS ima s
*' + Kf'\,7s 't
društvom Slovenija v svetu tudi dogovor o koordinaciji obiskov raznih skupin iz Slovenije. Dokler bo Katoliško središčema Slovence po svetu v reorganizaciji, nadomestila naj bi ga Rafaelova družba, kjer je vsa teža dela na našem velikem prijatelju župniku ‘Janezu Riharju, imamo največjo pomoč prav v Izseljenskem društvu Slovenija v svetu.
S SIM nismo navezali stikov, ker se ustanova v odnosu do nas ni.bistveno spremenila. Za 40 let obrekovanja ali ignorance se ni nihče opravičil, niti poskušal storjene krivice na kak način popraviti. Nasprotno, imamo vtis, da je njihov glavni namen razbijati našo skupnost/ko poskušajo z raznimi obljubami pridobiti posamezne ■ ljudi iz naše skupnosti.-Pred tremi leti je ZS na njihovo povabilo poslala predloge za spremembo pravil in strukture SIM, ki pa niso bili v ničemer upoštevani. Od tedaj zagovarjamo stališče, da naj tudi v delu za slovenske izseljence velja načelo pluralizma. To stališče zagovarja v slovenskem parlamentu tudi naš poslanec g. Marjan Schiffrer.	>
Želeli smo si tesnejših stikov in sodelovanja s slovenskim veleposlaništvom v Buenos Airesu, pa smo ostali le pri korektnih formalnih stikih kljub naši dobri volji. Najnovejši primer neke vrste nerazpoložen-ja je propad projekta slovenskega štanta na Mednarodnem knjižnem sejmu - Feria del Libro - v Buenos Airesu, kjer na veliko začudenje številnih argentinskih prijateljev '
Upravni odbor
Predsednik: Marjan Loboda; 1. podpredsednik: Lojze Rezelj; 2. podpredsednik: dr. Vital Ašič, pomočnica: prof. Jana Dobovšek; tajništvo: Marija Ivana Tekavec, pomočniki: Monika Zupanc, dr. Marija Avguštin; blagajna: cont. Milan Magister, pomočniki: Marija Markež, cont. Simona Rajer Truden; referat za kulturo: arh. Ivan Kogovšek, pomočniki: Andrej Golob, Bogdan Magister, Dominik Oblak, Tone Oblak, arh. Jure Vombergar; referat za mladino: prof. Tine Vivod, pomočniki: inž. Jernej Dobovšek, dr. Viktor Leber, Metka Ha-velka Magister, Lučka Oblak, inž. Matjaž Omahna, Saša Zupan Omahna, Jože Šenk; referat za šolstvo: France Vitrih, pomočniki: Marjana Kovač Batagelj, prof. Neda Vesel Dolenc, lic. Miriam Oblak, lic. Terezka Prijatelj Žnidar; referat za tisk: Pavlina Ulrich Dobovšek, pomočniki: Emil Cof, Stanko Jerebič, Stanko Snoj; referat za zgodovino:, lic. Albin Magister, nadzorni odbor: dr. Jože Dobovšek, pomočniki: Božidar Fink, lic. Valentin Selan; razsodišče: arh. Marjan Eiletz, pomočniki: dr. Marko Kremžar, Anton Podržaj.
Poročilo šolskega referenta
V šolskem letu 1996 so obstajale sobotne šole v predmestju Buenos Airesa in y notranjosti dežele v sledečih krajih: v Ca-rapachaju, Castelarju, Ramos Mejiji, San Justu, San Martinu, Slovenski vasi v La-nusu, Barilochah in Mendozi.
V Slovenski hiši, Mendozi in Barilochah so delovali tečaji za špansko govoreče. Slovensko govoreče je obiskovalo 484 otrok, špansko govoreče 55 otrok; skupno 539 otrok (266 dečkov in 273 deklic)
Osmi razred je končalo 42 otrok. Vrtec. je obiskovalo 90 otrok.
Poučevalo je 105 učnih moči: 22 v Sloveniji rojenih in 83 tu rojenih.
Sola Josipa Jurčiča: Carapachay. Voditeljica: Metka Slabe; katehet: Franci Cukja-fi; učitelji: Sonja Kolenc, Ani Klemen, Ani Resnik, Helena Skarlovnik, Marija Slabe, jelena Žnidar; petje: Ani Klemen, Helena Žnidar; predsednik odbora staršev: Franci Žnidar. Obisk: 13. deklic in 21. dečkov, skupaj: 34 otrok.
Sola Franceta Prešerna: Castelar. Voditeljica: Mija Markež; katehet: France Ber-gant; učitelji: Nadica Grohar, Monika Kenda, Lili Kopač, Veronika Vivod, Irenka Zar-Helena Zarnik, Sonja Zarnik; petje ^ojca Jelenc; predsednik odbora staršev: Andrej Golob. Obisk: 38 deklic in 38 deč-k°v, skupaj: 76 otrok.
Šola škofa A. M. Slomška: Ramos Me-
)*a- Voditeljica: Alenka Poznič; katehet: pre-
lat Jože Škerbec, učitelji: Kristina Breznikar, Marjan J. Loboda, Nani Rezelj, Helena Rode, Angelika Selan, Mateja Šmalc, Monika Svetlin, Lučka Tomazin, Lučka Vombergar, Metka Vombergar; petje Marcel Brula, Gabi Malovrh, Olga Urbančič; telovadba: Karla Jakoš, inž Matjaž Omahna; predsednica odbora staršev: Kati Čeč. Obisk: 44 dečkov in 35 deklic, skupaj: 79 otrok.
Sola Franceta Balantiča: San Justo. Voditeljica: Angelca Klanšek; katehet: Toni Bidovec; učitelji: Nevenka Godec, Bernarda Krajnik, Danica Malovrh, Veronika Malovrh, Lučka Oblak, Mirjam Oblak, Ivanci Tekavec, Monika Zupanc, Pavlinka Zupanc; petjer Marija Štrubelj,^Anica Mehle, Marta Selan; telovadba: Andrej Grilj; knjižničarka : in splošna pomoč: Ivanka Puhek; predsednik odbora staršev: Marjan Grilj. Obisk: 60 deklic in 57 dečkov, skupaj: 117 otrok.
Sola škofa dr. Gr. Rožmana: San Martin. Voditeljica: Katica Dimnik; katehet: Franci Šenk; učitelji: Saša Golob, Regina Leber, Andreja Malovrh, Angelca Miklič, Irena Peršuh, Danica Petkovšek, Marta Škulj; petje: Lučka Kastelic, med letom nadomeščala Vera Podržaj; predsednica odbora staršev: Gabrijela Marolt. Obisk: 33 deklic in 39 dečkov, skupaj: 72 otrok''.
Sola škofa F. Baraga: Slovenska vas, Lanus. Voditeljica: Mirjam Goljevšček; ka-
pa tudi naših članov letos Slovenci po več letih uspele predstavitve nismo navzoči. Kar nas zadeva, si bomo še naprej prizadevali, da pride s predstavnikom R. Slovenije v Argentini do boljšega sodelovanja, vendar ne za ceno naše identitete in našega prepričanja.	«
Verjetno bi bilo potrebno še marsikaj pojasniti, a naj končam. Z veseljem pa bom odgovarjal na vprašanja, če jih bo kdo stavil.
Hvala vsem za zaupanje in sodelovanje. Prosim še naprej za zvesto vztrajanje pri delu za ohranitev naše skupnosti, katere hrbtenica je prav naše drušTVo Zedinjena Slovenija.
teheti: Jaka Barle, France Pavlič, Janez Petek; učitelji: Zlata Adamič, Lucijana Čeč, Olga Fink, Lojzka Mehle, Marija Urbanija; petje: Aleksander Barle, Andrejka Barle, Ro-r tija Grbec; predsednica odbora staršev: Marija Sušnik. Obisk: 25 deklic in 29 dečkov, skupaj: 54 otrok.
Sola župnika J. Aljaža: Bariloche. Voditeljica: Marta Jerman; učitelji: Alenka Arnšek, Lija Kambič, Veronika Grohar, Anica Magister, Danica Mavrič; petje Lučka Kralj Jermanova; predsednica odbora staršev: Veronika Grohar. Obisk: 9 deklic in 16 dečkov, skupaj: 19 otrok.
Sola sv. Cirila in Metoda: Mendoza.
Voditeljica: Lenčka Božnar; katehet: Janez Cukjatr; učitelji: Jadranka Ovčjak, Maruška Štirn, Vladko Žumer; nadomešča kateheta: Tončka Šmon; petje: Angelca Bajda; predsednik odbora staršev: inž, Jože Šmon. Obisk: 16 deklic in 17 dečkov, skupaj: 33 otrok.
Sola župnika J. Aljaža: Bariloche. „A-B-C po Slovensko" tečaj za špansko govoreče otroke. Voditeljica: Marija Eiletz; uči- ‘ teljice: Astrid Mežnar-Rezljeva, Vesna Mežnar, Marija Osojnik Lopez, Terezka Žužek; namestnice: Julka Ballesteros, Veronika Kralj. Obisk 7 deklic in 8 dečkov, skupaj: 15 otrok.’
Sola škofa B. Jegliča: Slovenska hiša -Bs. As. „A.B.C. po Slovensko", tečaj za špansko govoreče otroke. Voditeljica: Marjana Batagelj; učitelji: Andrejka Dobovšek, Pavla Grbec, Nevenka Jelenc, Marjetka
Poročilo tiskovnega referata
V	preteklem delovnem obdobju smo tiskovni referat ZS sestavljali g. Emil Cof, Marijan Schiffrer ter jaz. Ko je bil g. Schiffrer izvoljen za poslanca SKD, je njegovo delo prevzel Lojze Rezelj. V tekočem letu je referat imel 14 sej.
Delo tiskovnega referata je letos bilo kronološko objavljanje prireditev in drugih dejavnosti v naši skupnosti in sicer v Svobodni Sloveniji pod zaglavjem „Naša skupnost živi": G. Emil Cof pa je uredil seznam naročnikov tednika Svobodna Slovenija in vodil pisarniško delo, ki je bilo z njim v zvezi.
Po njegovem poročilu ima Svobodna Slovenija 828 vpisanih naročnikov, to je 752 v Argentini in 76 v inozemstvu. Od teh je bilo 31.12.1996 na tekočem z naročnino 463 in sicer 34 v inozemstvu in 420 v Argentini - naročnikov. Naročnino dolguje 365 naročnikov, to je 323 v Argentini in 42 v inoze-, mstvu. Za leto 1997 je do 31.12.1996 plača-
lo	naročnino že 25 naročnikov.
G. Cofu se za njegovo skrbno delo lepo zahvaljujemo.
Pavlina Dobovšek
SMMm
ITALIJA BO RATIFICIRALA PRISTOP SLOVENIJE K EZ
Italijanska vlada je 22. maja na predlog zunanjega ministra Dinija odobrila osnutek zakona o ratifikaciji sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski zvezi.
SLOVENCI V ALBANIJI
Pripadniki sanitetne enote slovenske vojske, ki so 14. maja s trajektom odpotovali na prvo mednarodno mirovno operacijo v Albanijo, so že pričeli z izvajanjem nalog bataljonske sanitetne postaje. V operaciji, imenovani Alba, sodeluje 24 slovenskih častnikov, podčastnikov in vojakov.
Mehle, Karla Skvarča, Marjeta Stariha, Tatjana Stariha, Irena Žužek; za odrasle: Marjetka Hostnik; predsednica odbora staršev: Irena Roson. Obisk: 20 deklic in 17 dečkov, skupaj: 37 otrok.
Šola sv. Cirila in Metoda: Mendoza. Tečaj za špansko govoreče otroke vodite-ljica: Bibi Bajda. Obisk: 3 dečki.
Šolski referat ima mesečne seje, ki se jih udeležujejo voditeljice šol in prelat Jože Škerbec. Na roditeljskih sestankih je predavala prof. Metka Mizerit.
V preteklem letu smo imeli tri srečanja
v	Slovenski hiši.
7. julija. Alojzijeva proslava.
Sv. mašo je daroval p. Lojze Kukoviča in nam v pridigi prikazal vzor sv. Alojzija, mladinskega zavetnika. Po sveti maši smo se zbrali pred spomenikom, kjer smo se z molitvijo, šopkom, besedo in pesmijo spomnili žrtev vojne in revolucije. Učenci Baragove šole so lepo deklamirali Kremžarjevo: Mi smo mladina, šolski referent se je z besedo spomnil naših mučencev, vsi smo zapeli pesem Oče, mati.
V j-lvorani je Jurčičeva šola predstavila igro Bedak’ Pavlek, Franceta Bevka. Sceno so pripravili Franci Korošec, Jože Šenk, Jože Novak in Martin Jeretina. Režirala je voditeljica šole Metka Slabe s pomočjo Anice Klemen in Helene Žnidar, nastopili pa so vsi učenci Jurčičeve šole, nekateri v dveh vlogah.
Nadaljevanje prihodnjič
' Flor extrema	Hvaležen	sem Bogu, da mi je ohranil
en los Balcanes življenje in spomin na Malvinske otoke
pred petnaistimi leti
Buenosaireška revija Noticias je 10. maja 1997 prinesla daljši članek s slikami o Sloveniji, ki ga je napisala Rosalia lturbe, slike pa preskrbela Marija Vitrih. Nekaj misli iz članka objavljamo:
Al margen de las recientes guerras en la region, el pais pretende un destino de Primer Mundo.
A Eslovenia la cuidan habitantes bien vestidos y bien alimentados. Los mas tra-bajadores, pacificos y disciplinados de la golpeada ex-Yugoslavia, con una extrana inclination a sentirse ofendidos cuando al-gun desprevenido los insulta con su jndi-ferencia.
Elios quieren dejar en claro quienes son.
Y	hay razones en su vanidad: los escasos dos millones de personas que habitan Eslovenia - un estado que es lamitad de Suiza, con una capital que se atraviesa a pie y en una tarde -, se separaron de la Gran Yugoslavia hace s61o cinco anos, y hoy se sienten en condiciones de avanzar con la misma cara de orgullo de cualquier viejo evropeo.
Paraiso. A fines de los anos '80 comen-zo a hablarse de „la primavera eslovena". Bajo el poder comunista aguado de Ljubljana, opositor a Belgrado, esta region ya parcialmente privatizada miraba con sim-patia a sus vecinos de la Europa del Este.
La independencia se aprobo por referendum a fines de 1990. El 25 de junio de 1991 fue proclamada formalmente, casi si-multaneo con la de Croatia. Las dos nacio-nes abrieron juntas el negro tajo sobre Yugoslavia, pero mientras en pocos dias Croatia era ocupada por un ejercito que toda-vi'a se proclamaba yugoslavo, Eslovenia conseguia, tras una guerra de 10 dias con s61o seis bajas, la retirada de las fuerzas fe-derales.
Pred bariloško stolnico so lani, po skoraj petdesetih letih znova zapela kamnoseška kladiva. Stekla so dela za ureditev prezbiterija, položili so tlak iz kamna in uredili vhode v cerkev. Nalogo je škof zaupal arhitektoma Joseju Orolu in Martinu Jermanu. Rezultat je za današnji čas, v katerem je tako malo prostora za pristnost, povsem presenetljiv. Težko bi rekla, da sem že kdaj v kakšni novejši cerkvi videla preprostejšo, a hkrati zgovornejšo likovno zamisel oltarja in ambona. Oltar, ogromen, grobo klesan monolit, ki so ga v cerkev morali pripeljati s kamionom, položen na gladka kamnita tla. Ambon, mnogo manjši, a v istem slogu, levo od njega.
Popoldne je, cerkev je skorajda prazna. Redki obiskovalci se gibljejo neslišno ali so pogreznjeni v premišljevanje. Od nekod prihaja tiho koralno petje. Spustim se na sedež blizu oltarja. Kamen, kamen dragoceni... me prešine. Neposrednja, iz enega kosa ulita Beseda... Prostor umirja, nagovarja k zbranosti, misli se s površinskega obrobja obračajo navznoter. Kamen, Katedrala, Catedral, Capilla, Picada Eslovena, Slovenska pot. Besede se utrinjajo in vežejo kakor jagode v dolg niz. Skoraj bojim se jih, tako same od sebe silijo v sklenjen krog. Postaje... Pa slovenski križ na gori, ki se imenuje Capilla (kapela). Prvega, davno je tega, je podrl veter. In šli so možje in prinesli železje za drugega, močnejšega in bolj
Precoz, Eslovenia fue la unica de las seis republicas de la ex-Yugoslavia que tiro los viejos habitos y se echo encima las ropaš del capitalismo. Hoy supera a Hungria, el pais mas prospero de Europa Central, y sopesa los pros y contras de toda economia de mereado: religioso consumo (1 de čada 3 habitantes tiene auto, y 1 de čada 10, com-putadora); prolija planification de la nata-lidad (el promedio es 1 hijo por mujer); pero tambien privatizaciofies dudosas, des-empleo del 14 %, trabajo en negro y un in-quietante numero de suicidios.
Eslovenia quiere mas. Es miembro aso-ciado de la Union Europea desde 1996 y aspira a ser miembro hecho y derecho como Portugal o Grecia, a los que supera en ingreso per capita. Quiere entrar a la Alianza Atlantica, y se acerca a su sueno de ser el puente entre Europa Occidental y Europa Oriental: una autopista eslovena sera parte del „Corredor 5", ruta transeu-ropea que correra de Barcelona a Kiev.
Para los eslovenos, El Tercer Mundo empieza en la frontera sur, con Croatia. La ruptura con el mundo balcanico los delei-ta. „Esos pafses no representan mas que el 16 % de nuestras exportaciones y el 7 % de las importaciones. Ya no somos socios", dice Jože Mencinger, director de un recono-cido instituto de economia. La amnesia nacional quiere dar vuelta la pagina.
Convencidos de que algun dia forma-rian un pais, los eslovenos jamas se mezcla-ron con el resto, ni se mudaron. Hoy pro-hiben a los extranjeros comprar su tierra y toman con pinzas las inversiones del exterior. Nadie los cree buenos vecinos. Se ha-blan solo por cuestiones de herencia . Cuando haya recibido su parte de edificios, cuentas extranjeras y archivos nacionales, „la Suiza de la Europa Central" estara lista para olvidar la nublada Yugoslavia.
*
odpornega. Ta je obstal. Prav na Capilli se je porodila misel o planinskem društvu. Februarja so, v potrditev naveze, na njej odprli vrata Vivac Slovenija. Na gori nad zalivom jezera Nahuel Huapi, ki se imenuje Tristeza. Žalost...
V	spomin se mi kot kamenček pritrklja slovensko otroško čebljanje iz tistega kotička na koncu sveta, s Črnega ledenika. Z njim se veže Gallusova Aleluja iz grl argentinskih otrok z vranječrnimi lasmi. S to spet podoba duhovnika Branka z veselim oznanilom med ljudmi z roba, sedečim na prerezanih deblih sredi novo zgrajene cerkve.
Slovenski vrhovi, Slovenska pot. Aman-ca\j, požirek zlata in krvaveča lenga. Zele-nomodro oko gorskega jezera. Oranžne krivulje arrayan, ki žive od tega, da dušijo druga drevesa. Samo vsakih nekaj let se, tako kakor letos, posujejo z belimi, dišečimi cvetovi.
Glasovi menihov (le od kod iz Evrope so dobili te posnetke) vajeno ubirajo note koralnega napeva. O kamnu slišim peti... O kamnu, ki so ga zidarji zavrgli, in v mislih sem tu in daleč, daleč stran. Na tistih trdih, bridkih tleh, obdanih z nepopisno lepoto, kjer nastaja naša nova skupna usoda...
Iz Bariloch odhaja človek z bogato popotnico. In - pot skozi puščavo in pampo se vleče - z vsekakor obilo snovi za premišljevanje.	Konec
Že kot otrok sem prisluškoval pripovedovanju deda in babice o grozodejstvih druge svetovne vojne, o lakoti in begunstvu, o smrti njih bratov, prijateljev in znancev. Strašna usoda junaških slovenskih domobrancev, ko je partizanstvo in brezbožni komunizem moril dobre in poštene ljudi v Sloveniji.
Ko sem dopolnil osemnajst'let in bil poklican k vojakom, sem bil ponosen in vesel, kajti življenje se je v vsej polnosti začelo odpirati pred menoj. Z veseljem sem služil vojaški rok trinajst mesecev. Toda pregovor pravi, da ogenj občutiš, ko se opečeš z njim.
Bilo je 2. aprila leta 1982, ko smo po radiu in televiziji slišali, da je argentinska vojska zasedla Malvinske otoke, katere so Angleži zavzeli pred 150 leti. Še nikdar prej nisem čutil toliko ponosa v sebi, da sem argentinski državljan, kot v tistem trenutku. Seveda se mi še sanjalo ni, da bom tudi jaz poklican nazaj k vojakom in da bom šel branit naše otoke. Na veliki petek ob petih zjutraj so prišli na dom s sporočilom, naj se takoj javim v vojašnici. Popolnoma nepripravljen in slabo izvežban vojak sem najprej pomislil, kaj in kako bo z menoj pri vojakih, zlasti če ne bo dovolj cigaret. Neumne misli mladega osemnajstletnega fanta. Toda ko sem zagledal deda z resnim in zaskrbljenim obrazom in mamo s solznimi očmi, sem čutil, da se bližajo težki dnevi zame in za vse moje.
Prišel je 13. april, ko sem se moral v vojaški uniformi posloviti s čelado na gla-
vi	in puško na rami od mame, starih staršev in zaročenke Irene. Vsi so jokali, jaz pa sem zamišljeno strmel in ugibal, kaj bo z menoj. Z letalom so nas odpeljali v mesto Rio Gallegos, na celinskem argentinskem jugu, ravno nasproti Malvinskih otokov. Ko sem stopil iz letala in občutil oster mrzel veter in mraz, me je takoj obšla misel, da bi se vrnil nazaj k mojim. Tudi če bi pešačil, bi to storil, a realnost je bila popolnoma drugačna. Odpotovali smo z drugim manjšim letalom na otoke in pristali v Puerto Argentino, glavnem mestu na Malvinah. Ko smo iz letališča že precej utrujeni prikorakali v mesto, sem imel občutek, da smo kot nemški ali ruski okupatorji med drugo svetovno vojno, kajti domačini, imenovani po angleško „kelpers", so nas gledali kot pojave iz onstranstva.
Prve dni bivanja smo preživeli v stari in neurejeni stavbi, kjer nam hvala Bogu ni nič manjkalo, ne hrane ne odeje in tudi mraza nismo preveč čutili. Kmalu potem so nas razporedili med mestom in letališčem in začeli smo kopati jarke in zaklonišča, v katerih sem potem preživel dolgih in nepozabnih petdeset dni in petdeset noči. Vse je bilo mirno
V vrsti za hrano
do prvega maja. Ta dan ob šestih zjutraj smo najprej zaslišali in kmalu tudi zagledali nad seboj angleška letala, ki so začela bom-, bardirati naše postojanke. Nato sem slišal sirene ambulanc in gasilcev. Objela me je groza, sovražnik je nad mojo glavo, pred smrtjo stojim in čakam. Težko je opisati občutke teh strašnih trenutkov in to najbolj razumejo tisti; katere je dosegla podobna usoda. Ni bilo ne kraja ne konca. Bombe so neusmiljeno in nenehno padale nad glavami, zvečer pa so topovi iz bližnjih angleških ladij metali krogle med nas. Mnogo prijateljev je padlo, drugi so od strahu ponoreli, meni pa je Bog dal moč, da sem mirno in predan v usodo prenašal te strašne trenutke. Dnevi so postajali vedno daljši, pritiskal je hud mraz, dež je lil kot iz škafa, da smo bili premočeni do kosti, tudi hrane je začelo primanjkovati. Še hujše pa je bilo pomanjkanje stikov z domačimi, prijatelji, z nevesto. Včasih se me je polastil obup nad vsem, počutil sem se zgubljenega, a vedno sem v stiski začutil moč Nevidnega in tako tudi preživel usodo, katera me je doletela. Naši poveljniki so poslušali radijske oddaje iz Urugvaja in nam poročali, da so Angleži že na otokih in da bo kmalu tudi zadnji udar na našo vojsko. Živčno smo bili uničeni. Ob sebi smo vide-
li	mrtve prijatelje in premišljevali svojo usodo.
Na dan prvega junija sem praznoval s soborci v strelnem jarku svoj devetnajsti rojstni dan. Nastal je ta dan neke vrste smrtni mir. Bombe niso več padale, streljanje je ponehalo, Angleži šo se pa vedno bolj bližali. V petek, 8. junija je bil zadnji in dokončni napad Angležev. Po treh dneh hudega boja so zasedli mesto in mi smo se jim predali. Pobrali so nam vse orožje in kot vojne ujetnike angleške vojske so nas brez hrane, brez vode, s tempertaturo 20° pod ničlo odpeljali na letališče in po sedmih dneh zmrzovanja ob lakoti in veliki žeji z bolniško ladjo odpeljali na argentinsko celino.
To je kratek opis mladega argentinskega vojaka, sina slovenskih staršev, kar je pred petnajstimi leti doživel na Malvinskih otokih. Naj bo to tudi spomin na tovariše, ki so padli za domovino, naj bo pa tudi hvala Bogu, da sem ostal živ in zdfav, si ustanovil z ženo Ireno lepo družino s petimi otroki. Vsako leto ob spominu na te dogodke doživljam z bolečino v srcu vse, kar sem takrat preživel. Mnogo bolj sedaj tudi razumem borbo slovenskih domobrancev in vsakoletne proslave njim v čast.
Prijateljem, malvinskim borcem, ki so padli za domovino, se spoštljivo klanjam, jim izrekam vso čast in hrabrost in se jih spominjam z ljubeznijo in hvaležnostjo za izkazano prijateljstvo in bratstvo.
Andrej Peršuh
VESELKA ŠORLI PUC	Celovški	zvon	XIV/52-1997	(5)
Iz popotne beležnice (Bariloche)
Moje „stanovanje
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA - Ustanovili so Slovensko-izraelsko društvo in to dva dneva pred 49. obletnico države Izrael. Društvo si bo prizadevalo za spodbujanje prijateljskih odnosov med slovenskim in izraelskim narodom tor obema državama na vseh področjih. Kot je povedal dr. Lev Kreft, ki je vodil priprave na ustanovitev, je Izrael „država, s katero nas je marsikaj povezovalo tudi v času naše osamosvojitve"! Društvo si bo prizadevalo za ohranitev in obnovo mariborske sinagoge ter vzpostavitev katedre ali vsaj lektorata za staro in novo hebrejščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
LJUBLJANA - Pred odborom DZ za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko so predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predstavili čipno Pametno zdravstveno kartico, predstavniki podjetja MCB d.o.o. pa lasersko optično kartico. Ker naj bi ena izmed omenjenih kartic nadomestila sedanjo zdravstveno izkaznico, je poslanec LDS Janez Kopač Predlagal, da naj o tej prihajajoči investiciji* vredni okoli 30 milijonov nemških mark, Poda svoje mnenje parlament.
LOGATEC - Predsednik RS Milan Kučan je v vojašnici 10. bataljona za mednarodno sodelovanje v Logatcu, skupaj z načelnikom generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnika Albina Gutmana obiskal 'n pregledal sanitetno enoto Slovenske vo-iske, ki bo kot prva vojaška enota iz Slovenije odpotovala v Albanijo, kjer bo sodelo-vala v akciji Zora mednarodnih zaščitnih S>1. - Slovenska Karitas pa je v sodelovanju
2	redovno skupnostjo Hčere krščanske ljubezni (usmiljenke) poslala z ladjo iz Luke Koper humanitarno pomoč za Albanijo in sicer 19 ton hrane in 3 tone obleke.
BEOGRAD, Jugoslavija - Letalo Smelta 2namke cessna je pristalo na beograjskem Idališču. To je bil prvi pristanek kakšnega slovenskega letala na beograjskem letališču P° juniju 1991, ko so letala Adrie Airways Prenehala leteti v Beograd.
LJUBLJANA - Pri založbi DZS je izšel leksikon slovenske grajske zapuščine avtor-£ Ivana Jakiča z naslovom Vsi slovenski gradovi. Obsega 876 gesel, 920 obravnava-tth objektov, 38 zemljevidov, 430 barvnih fotografij, 140 reprodukcij starih razglednic, ^4 upodobljenih grajskih objektov ter tasteološki slovarček in seznam obravnavanih objektov. Omenjeni leksikon je doslej najobsežnejša objavljena tovrstna knjiga.
LJUBLJANA -»V Sloveniji je bilo februarja 648.356 zaposlenih oseb, kar je enako kot januarja in za 0,2 odstotka manj K°t lanskega februarja. Aktivnih prebival-Cev je bilo februarja 865.646 in sicer 468.695 ntoških in 396:944 žensk.
LJUBLJANA - Društva slovenskih kn-1'ževnih prevajalcev je podelilo letošnjo Sovretovo nagrado Srečku Fišerju, prevajal-131 iz angleščine in italijanščine, za odlična Prevoda romanov Kazua Ishigura Ostanki bneva in VVilliama Faulknerja V smrtni uri.
JURŠINCIV SLOVENSKIH GORICAH-Llani Trsničarske zadruge so kupili v Nemčiji stroj za sajenje trsnih cepljenk. Enak *r0j ima menda v Sloveniji samo še Škotski ordinariat v Mariboru, betos so s tem strojem posadili že blizu sto tisoč trsov.
°slej so vsega cepili 1,5 milijona trsnih CePljenk oziroma 30% več kot lani (slika).
MflP
CELJE - Državna sekretarka ministrstva za šolstvo in šport Teja Valenčič je 21. maja v Celju odprla vrata 21. specializiranega sejma Vse za otroke; prireditev je po nekaj letih znova samostojna. Predstavilo se je 81 razstavljavcev iz Slovenije in tujine, prireditev pa spremljajo številne okrogle mize in predavanja, katerih rdeča nit je oprema vrtcev v času prehoda na devetletno šolanje
v	Sloveniji.
KRIVOLAK, Makedonija - Na vojaškem vadbišču Krivolak so imeli večnacionalno vojaško vajo Rešitelj 97 (Rescuer '97). Sodelovalo je devet držav, štiri članice zveze Nato (ZDA, Grčija, Turčija in Italija), pet držav podpisnic programa Partnerstvo za mir (Albanija, Bolgarija, Makedonija, Romunija in Slovenija), ter Poljska in Madžarska. Vaja je bila zasnovana na predpostavki, da je okolico Velesa prizadel katastrofalen potres, ki je poškodoval kemično tovarno, iz katere je začel uhajati amonijak. Enote so opravljale zaščitne in reševalne naloge, kot npr. reševanje izpod ruševin, dekontaminacija ljudi, vozil in zemljišča, evakuacija prebivalstva in ranjencev. Na vaji je uspešno sodelovala tudi enota RKBO Slovenske vojske, ki je precej pozornosti vzbudila predvsem z meteorološko postajo, detektorji in nekaterimi deli zaščitne opreme.
KRANJ - V Prešernovem gledališču v Kranju se je s predstavo Drame SNG Maribor Pohujšanje v dolini Šentflorjanski začel 27. Teden slovenske drame, vsakoletni izbor najzanimivejših uprizoritev dramskih besedil slovenskih avtorjev, uprizorjenih na slovenskih odrih. Prireditelji so tokrat na teden, ki bo potekal do 25. maja, povabili vsa slovenska poklicna dramska in obe lutkovni gledališči pa še dve uprizoritvi neinstitucionalnih gledališč. Žirija za podelitev nagrade Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo minulega leta, ki jo sicer podeljujejo v okviru omenjenega tedna, se je odločila, da nagrade tokrat, „ker nobeno od skupno 36 besedil nima kvalitet, ki bi upravičevale to nagrado", ne bo podelila.
ORMOŽ - V občini Ormož so strogo prepovedali upqrabo pitne vode za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov, vse občane pa so pozvali k varčevanju s pitno vodo. Raven podtalnice se je namreč v črpališču Mihovci pri Veliki Nedelji močno znižala, tako da načrpane količine vode ne zadoščajo več povečanim potrebam. Pitne vode primanjkuje tudi v nekaterih predelih Haloz in Slovenskih Goric, zlasti v krajevnih skupnostih Podlehnik, Žetale in Cirkulane, kjer je veliko vodnih virov že presahnilo.
LJUBLJANA - Združenje veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) je v Kulturnem ' domu španskih borcev pripravilo letrii glavni zbor ter problemsko konferenco z naslovom Vojni veterani - resnica, posledice in pričakovanja. ZVVS že vse od ustanovitve od odgovornih zahteva, naj jim priznajo status in pravice, ki so jih pridobili v vojni za Slovenijo. Mnogo kritičnih ugotovitev je letelo na račun nerazumljive favorizacije ureditve pokojninskega statusa tistih, ki so Slovenijo napadli v uniformah Jugoslovanske ljudske armade.
SLOVENCI V ARGENTINI
lija Albelo. Priče so bili; Felipa Albelo in Hannia Miranda ter dr. Stane Žužek in Terezka roj. Marn. Čestitamo!
Smrti: 23. maja je umrla Marija Cecilija Filipič roj. Pogačnik v 66. letu, v Jose L. Suarezu. t>ne 26. maja sta umrla Franc Šenk (85)tin v Kanadi Ludvik Jamnik, urednik Slovenske države.
Izrekamo domačim naše sožalje!
Osebne novice
Rojstvo: V družini inž. Eduarda Lopez Mondo in Tatjane Fajfar se je 24. maja rodil sinček Ezekijel Eduardo. Čestitamo!
Poroka: v soboto, 24. maja sta se v San Luisu poročila inž. Martin Žužek in Ceci-
‘	I	B	•	^	•	■■HROMI
MENDOZA
IZ ŽIVLJENJA ZVEZE MATER - ZENA
Redni občni zbor Zveze slovenskih mater in žena v Mendozi se je letos vršil 27. aprila. Začel se je z molitvijo na čast sv. Jožefu in s pesmijo „Za Bogom najrajši Marijo častim". Ker je poslovna doba Zveze dveletna, je najprej tajnica podala poročilo za leto 1995 in 1996, sledilo je poročilo socialne referentke. Predsednica se je zahvalila vsem navzočim in prosila še naprej za sodelovanje. Izvoljen je bil novi odbor: predsednica: Marjana Šmon Žumer;' podpredsednica: Marta Pregelj Plath; tajnica: Božena Nemanič Hirschegger; blagajničarka: Mici Jerovšek Bajda; duhovni voditelj: Jože Horn. Po volitvah je župnik Hom podal svojo misel. Najprej se je ženam zahvalil, ker ena glavnih nalog Zveze je pomagati najbolj potrebnim na različne načine: z molitvijo, denarno podporo, obisk osamljenih. Omenil je, da delo posvečuje in naj Jezusa posnemamo v dobrih delih: to je pot k izpopolnjevanju. Tudi je poudaril, da čeprav na vidno naše delo ni priznano, nam bo skrite žrtvice Bog obilo poplačal. Občni
zbor so žene končale s čajanko.
Novemu odboru čestitamo in želimo veliko uspeha.
TUDI MI PEŠ V LUJAN (MENDOZA)
Nadškofija Mendoze in Katoliška akcija sta organizirali množično romanje v mesto Lujan. To je 20 km od prestolnice. Številna skupina Slovencev, v glavnem mladina, naraščajniki in šolski otroci, smo želeli počastiti Marijo in podpirati z našo prisotnostjo delo in iniciativo naše krajevne Cerkve. Hodili smo skoraj ves dan. Med drugimi plakati se je odlikoval naš z napisom „Eslovenos". Zaključili smo popoldan s sveto mašo, katero je daroval nadškof Arancibia.
Na ta način, preprosto in veselo, smo Slovenci želeli doprinesti svoje temu prazniku in izraziti, da se čutimo s tukajšnimi verniki bratje v Kristusu. Naša Mati pa je poskrbela za lep sončen dan v topli men-doški jeseni.
T. Š.
Slovenska mladina iz Mendoze roma v Lujan.
Slovenci so spet dosegli vrh Mt. Everest
V	hrvaški mednarodni himalajski odpravi Everest '97 je 22. maja Franc Pepe-vnik dosegel vrh Everesta (8848 m, Kitajci radi navajajo 8872 m). Iz tretjega tabora, ki je na višini 8300 m, so odšli že poltretjo uro po polnoči Pepevnik, Milan Romih in eden od šerp. Pihal je orkanski veter, ki je občasno dosegal hitrost tudi do 150 km/h. Romih je odnehal zaradi slabega počutja, šerpa pa vsled ozeblin. Le Pepevnik je enako kot skoraj natanko pred dvema letoma na Čo Oju (8201 m) vztrajal in sam prišel na vrh, kjer se je srečal z nekim Kanadčanom. Za sestop v T3 je potem potreboval le pet ur.
Dan zatem se je na Everest (8848 m) povzpel še drugi Slovenec v hrvaški odpra-
vi	Pavle Kozjek. Opravil je pristop brez dodatnega kisika.
To je peti slovenski pristop na Mount Everest, toda prvi iz Tibeta. Prva sta 13. maja 1979 po prvenstveni smeri uspela Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, dva dni za njima po isti smeri še Belak z Božičem in šerpo Ang Phujem. 10. maja 1989 je uspel Viki Grošelj z Božičem (na vrhu že drugič), Makedoncem Ilievskim in dvojico šerp. 7. oktobra 1990 pa sta uspela zakonca (prva do tedaj sploh) Štremfelj z Jegličem
m m m a
MALI OGLASI
PRIDRUŽITE SE USPEŠNIM...
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva \}K-tK J uiteiov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N2 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. A v. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - TucumSn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogotž 3099, 22 B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ARHITEKT
Arh. Jure Vombergar - občinski načrti, vodstvo gradbenih del - Av. Gaona 2776, Haedo - Tel: 443-7385 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob iiedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna).- H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Da, dobro je imeti kaj pod palcem. SLOGA vam daje več ugodnih možnosti: navadne in vezane vloge. Lepa možnost varčevanja so zadružne delnice. Člani s Karto SLOGA ($200.-) imajo poleg posojil, socialnih podpor še pravico do žrebanja
DVEH VOZOVNIC BUE - LJU - BUE
Lastniki MasterCard - Carta Sloga imajo pri slednjem dvojno možnost in še priložnost ugodnih ter hitrih posojil. Obiščite nas! Kličite: 656 - 6565
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
Slovenska kulturna akcija
vabi na
razstavo olj slikarja Milana Volovska
31. maja 1997 ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše
Zgodilo se je v Sloveniji
Nad. s 1. str.
ru predlaga, naj predsednika Kučana .obtoži pred Ustavnim sodiščem RS zaradi suma kršitve ustave, zaradi hujše kršitve zakona o kmetijskih zemljiščih in prelomitve prisege, da bo spoštoval ustavni red, ki jo je dal pred državnim zborom.
SPREMEMBA USTAVE
Najboljša rešitev je v vsakem primeru sprememba 68. člena ustave, je v parlamentu med potekom izredne seje o pripravljenosti Slovenije na vstop v EZ in NATO poudaril Janez Drnovšek v odgovoru na vprašanje, ali odlog odločitve ustavnega sodišča pomeni namig DZ, naj hkrati z ratifikacijo pridružitvenega sporazuma sprejme tudi spremembo ustave. „Pričakovali smo hitrejšo odločitev ustavnega sodišča," je dejal premier. „Če se bomo v naslednjih dneh uspeli dogovoriti s strankami za dvotretjinsko podporo za spremembo ustave, potem bi bila to najboljša rešitev in Slovenija bi s tem v najbolj primernem trenutku
Veleposlanik Falež pojasnuje svoj odstop
Radio Vatikan je med slovensko oddajo prinesel izjavo za javnost slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu dr. Štefana Faleža, ki se glasi:
„V zvezi z mojim odstopom je premier g. dr. Drnovšek na zaključku svoje zadnje (9.5) tiskovne konference novinarjem pojasnil, da je 'Gospod Falež svoj mandat (kot Veleposlanik pri Svetem Sedežu), odložil, ga dokončal in je njegov mandat tako in tako pri kopen', da so pa odnosi z Vatikanom bili uspešni, med tem ko sem jaz motiviral svoj odstop 'z mojim osebnim neuspehom na področju odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim Sedežem’. Soglašam z gospodom Predsednikom, da smo imeli zelo uspešen obisk papeža v Sloveniji, samo da je ta obisk bil uspeh slovenskega vernega ljudstva, ni pa povzročil nobenih posledic na državniškem nivoju. Zelo uspešna dogodka sta bila tudi uradni obisk predsednika Kučana v Vatikanu takoj po njegovi izvolitvi in slovesnosti ob priliki postavitve slovenskega božičnega drevesa na Trgu Sv. Petra, ko je Sveti oče Sloveniji in njegovemu predsedniku izkazal časti, ki jih nikdar niso bili deležni niti katoliški državniki. Vendar tudi ta dva dogodka nista prinesla nobenih konkretnih uspehov na področju uradnih odnosov med Šlovenijo in Svetim Sedežem, morda ravno zato, ker jaz kot ve-
leposlanik nisem imel nobenega ali vsaj ne pravega vpliva na politično kovačnico v odgovornih krogih v Sloveniji. Gospod predsednik Drnovšek izjavlja celo, da se mu velikokrat zdi da Vatikan ima nekako bolj uravnano ali pa bolj zmerno politiko (kot morda Falež!) iti da (Vatikan) razume, da se nekaterih vprašanj ne da rešiti čez noč, da pač potrebujejo svoj čas. Jaz pa sem mnenja, da jaz kot veleposlanik nisem bil zmožen v petih letih (to je ne čez noč) uspehov, ki bi - poleg jav-nomedijske promocije Slovenije - dali tudi mednarodno javno-pravno zaščito pravicam in delovanju katoliške Cerkve in katoličanov v Sloveniji. Petletni trud, da se reši vprašanje apostolske nunciature v Ljubljani, nesprejemljivo obravnavanje doyenstva diplomatskega zbora, žalitvene karikature Svetega očeta, stalno napadanje Cerkve in njenih predstavnikov v javnih medijih in preko organiziranih skupin gotovo ne predstavljajo 'solidne osnove za naprej', afnpak dajejo vtis, da je položaj katoliške Cerkve in njenih pripadnikov v današnji Sloveniji slabši, kot je bil v zadnjih desetih letih komunističnega režima. V odstopnih pismih sem navedel, da podajam ostavko ne zaradi potekajočega mandata, ampak tudi ‘zaradi nesprejemljivega nerazumevanja in zaradi osebnega neuspeha na področju ureditve odnosov med R. Slovenijo in Svetim Sedežem'.
presekala nekatere dileme v zvezi z našim nadaljnjim pridruževanjem Evropski zvezi in NATU. V tem trenutku še ne moremo zagotoviti, da bomo resnično uspeli pridobiti dvotretjinsko podporo, ker je med strankami veliko taktiziranja."
POSKUS V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek se je 24. maja dvakrat pojavil v washington-skih krogih. Že zgodaj zjutraj je na straneh dnevnika Washington Timesa bralcem razlagal, zakaj si Slovenija zasluži, da med prvimi vstopi v Nato, popoldne pa se je več kot pol ure pogovarjal z ameriško državno sekretarko Madelaine Albright. Glavna tema njunega pogovora je bila seveda vključevanje Slovenije v Severnoatlantsko vojaško zvezo. Ameriška državna sekretarka se je zelo zanimala za potek dogodkov v Sloveniji, predvsem glede ratifikacije asociacijskega sporazuma in kako poteka postopek za spremembo 68. člena ustave, saj v State Departmentu pozorno spremljajo dogajanja v Sloveniji.
Po pogovorih je Drnovšek povedal, da so možnosti Slovenije, da dobi povabilo iz Madrida, še vedno polovične. Vse je odvisno od tega, za kolikšno novo število članov se bodo odločili v Natu. Če bo to večje kot tri, bo Slovenija zagotovo zraven.
PEN KLUB NA BLEDU
Z dopoldansko okroglo mizo z naslovom Esprits maudits (Prekleti duhovi) se je začelo jubilejno, 30. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu. Udeležence srečanja so pozdravili tudi minister za kulturo Školč, generalni sekretar Mednarodnega PEN Alexandre Blokh in v imenu gostitelja, Slovenskega PEN predsednik Marko Kravos. Popoldne je sledila okrogla miza z naslovom PEN na razpotju in razmišljanji o tem, ali se po hladni vojni soočamo s konfliktom med civilizacijami in kulturami...
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, . Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N2 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N2 3824
Registra .Nac. de la Propiedad Intelectual N'-’ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C Čeke na ime »Eslovenia Libre
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax.- 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina
OBVESTILA
SOBOTA, 31. maja:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
Razstava olj slikarja Milana Volovška pri SKA, ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 1. junija:
Spominska proslava v Slovenski hiši ob 16. uri.
SREDA, 4. junija:
Spominka ura ZSMŽ z Emilom Cofom ob 16.30 uri.
SOBOTA, 7. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDELJA, 8. junija:
Procesija presvetega Rešnjega telesa v Donboskovem zavodu v Ramos Mejiji ob 15.30 uri.
SREDA, 18. junija:
Običajni sestanek ŽM v San Martinu-
Lic. Marjana Volovšek
Klinična psihologinja
za mladino in odrasle, družine in pare Av. Luis Maria Campos 1544 3. nadstr.
Prijave na telefon 784 -2290
t
Bog, ki spremlja vsa naša dela, naj mu bo plačnik!
V žalosti sporačamo vsem članom in prijateljem Slovenskega državnega gibanja, da nas je 26. maja v Kanadi zapustil in odšel k Stvarniku gospod
Ludvik Jamnik
urednik Slovenske države
Spominjajmo se ga v molitvi.
Argentina, Kanada
Tajnik Slavko Skoberne Upravnik Slavko Erjavec