TRST, četrtek 21. avgusta 1958 teto XIV. . Št. 198 (4043) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 37-338 - Gorica Poštnina plačana v 93-808, 33-82 gotovini Tei š, UL' MONTECCH1 M. (, U. nart. — TELEFON 93-80* IN 0431 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 llr — i, Oglasov"' 1 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellieo 1-11. — Tel. 33412 — OGLASI; ort 8. do 12.30 m od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 7*0, polletno 390, četrtletno 195 din — Postni tekoči račun. jOAioznimv« — ‘ vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, fin»nčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani »00-7 /3-3 5 Sporazum arabskih delegacij o skupni resoluciji ki naj omogoči soglasnost v glavni skupščini OZN ^ svoji resoluciji poudarjajo arabske delegacije medsebojno solidarnost v skladu s paktom 0 Arabski ligi in željo po omilitvi mednarodne napetosti ■ Nadaljevanje razprave na nočni seji jo med Y?RK> 20. — Izven razprave v skupščini OZN prišlo h evilnimi posvetovanji posameznih delegacij ško^»j; Aš?*8.Popoldne do nenadnega preobrata. Afri-8 svoin s*uPina je prekinila posvetovanja v zvezi vanjo rn^?°*uc^0, ker 50 se medtem začela posveto-*«°lucirVrabskimi dele§acijami glede njih lastne Postalo r ^ Je Predpoldne zdelo nemogoče, je so?laxnn^Popoldne stvarnost. Deset arabskih delegacij je slale ° PriPravilo načrt resolucije, ki so jo takoj po-PekatBmb lnJ vladam v odobritev in ki bi po mnenju tščej0 utegnila biti kompromis, ki ga že en teden * matrik ,sestankih je bil žen or ^ urah dose- gi noJ!^razum 0 resoluciji, jih v«fblna ve6ino točk, ki mih** Je resolucija sed-tudi « Zav’ toda Predvideva dobi ntLglavni ta-)nik OZN timi Vladam’- da S Prizade" Pe „ sprejme ukre- «vakuaeH« 0laj®a-j° bližnjo tansiriv, 3 ameriških in bri- J°rdanije *Z Libanona in TabskiZa5n,jem v°ljstvo gati izrekl> zado' ^ vi* S‘10. ka 2adnjem sestanku so a-e ln upanje, da bodo _4JV# odobrile resolu- Dr/Zi bi .omoRočilo umik dlozenih resolucij. toveSi ankom arabskih delega-rabske ?-redsedoval tajnik A-so bili Hasuna. Navzoč; SaudovpPr»dsta.v,nik' Jemena, Združen„ Arabije, Jo-rdanije, ^'banon! arabske republike, niziie Z' Li'biie. Sudana, Tu- . Z^edM aroka. in Iraka- Se ie> da resoluci- «KerZ;,acV^a v sv°3em uvodu: go • - - sP»ra7n~ ,se arf>bske države tom o T u v sldadu 5 Pak' lo tesn f 3ig--- da okrepi-Va*i k ..odnose in številne Tlijo’ t. Uh družijo, da okregani, VeZl na podlagi spo- vanin , _ Veren„l.- neodvi<9nosti in su-t6h ..njih iov Ceni „ e_ niih teženj v želji, da -..m ■ držav, da u- ®i blan- sy°ie napore k skup-ž»v, 2gin,‘ Vseh arabskih dr-*'°st da se zajamči var-in u-i« ii- •»ediul ^.ji, da zmanjšajo države-0 napetost, arabske sv°ie ohtJ strofi° spoštujejo *adevain, ezn°sti in naj si prišle na 1 „da bo njih obnaša-skhdu , režnjem vzhodu v 2- Pon naceli listine OZN. .tnora0^,”0, P°U(larjajo. da ?ati sUhn država vzdr- theca rne žmr-nje ali s.e-Srednen, Porednega ali nepo-a,hen sl- !;!an)a, ki bi imelo • »Ko-diti CdVj v v"** »»cijuiaKijivuon ea notrani države, hujskati l'rati v-,1 borbe ali pa za- 31 države” liudstva katere naj'3° g'aVnega tajnika prizadAt;Se- posvetovanju >e 7at’m, državami spora-V1' °dhod , ae olajša bhž-ianona i- ,Pr.'ških čet iz Litanije britanskih čet iz letaki' L,v'snost;''u‘!'.' sv°kodi in nekateri. ..au nedotakljivosti de deie v ne omenja i- » sil lm 1 sve^-^lka V!,bi ?a Slavne- E?™” 7aK i • c omenja i- 07m resoluciji gle-— • vjtbi pa glavne- n3.i nadaljuje po-glede morebitne h- —> ki n ustanovitev orga- "v8'ki razvoi' ')rT°?nr^ gospo-sV^°hčno J teh držav t,i e'da, Hammar- 1,- Poročiln Pfodlnži skupsči-'"•otn. C11° Pred 30. septem- Igriški drža!0 • resoluciio je tajnik Dul-Uf. gt°n, »P®P0 dne v Wa-r*z8ovarf ,Se Je Poldrugo vFl 1,1 Se na! 7 Eisenhower-Tk- nat0 vrnil v New ph, tejl e skupščin di!n/snJ> seji 4* pa*ki pi-nrilt OZN govoril j,- °rea r,.. tavnik sir cl»u- »Ud!estanek m' aie’ da ie nu-skjk oV,,|ikih prodsedniki lj ,a držav F., držav m arab-lhgai° srednje "a] bl razprav-Povo !*• na i , vzh°du. Pred-čiv. na” J. skupščina OZN stavnikov nekaterih držav, da bi se našla rešitev v sedanji hladni vojni na Sredniem vzhodu. Po njegovem mnenju bi konferenca na najvišji stopnji o-mogočila, da bj se našel način, ki bi napravil konec dejanjem, ki lahko povzročijo resne krize In ovirajo ustaiie-nost položaja. Zatem je De Murville Izrekel upanje, da bi bilo po takojšnji rešitvi vprašanja na podlagi norveške resolucije mogoče iti še dlje in proučiti možnost, da se Libanonu po- deli amednarodno posve*---nje». Dalje je De Murville izjavil, da bi sklepe konference raj višjih predložil OZN in da bi vsako rešitev vsekakor Izvedli sporazumno z državami Srednjega vzhoda. Francija, je dodal, se nikakor ne upira zakonitim narodnim težniam toda vztraja, naj nobena spre-, memba ne bo posledica zunanjega pritiska, pač_ pa rezultat svobot/no izražene voiie prebivalstva, za cigar usodo gre. Jemenski predstavnik Kanci Abdul Rahim je izjavil, d* norveška resolucija nikakor ne more rešiti sedanjega položaja in ne nudi možnosti ra rešitev krize Dodal je, da ie takojšnji umik angleških in a-meriških čet prvi nujen pogoj za vsako sprejemljivo rešite« Etiopijski predstavnik At» Hadis Alemajehu je zagovarjal angleško-ameriški sklep • pošiljatvi čet V Jordanijo Libanon in je dejal, da sta imeli ti dve držav, vso pr>-vico tako ravnati. Pozval nato skupščino, naj sprejme resolucijo, «ki bi odpravila strah Libanona in Jordanije* in privedla dc umika angle. ških in ameriških čet. Na večerni seji je bil prvi govornik jemenski delegat Rahim, ki je na kratko odgovoril prejšnjemu govorniku, i-ratUkemu delegatu. Za njim je govoril beloruski zunanji minister Kiseljev, ki je zavrnil norveško resolucijo ter je zahteval takojšnji umik angleških in ameriških čet. Venezuelski predstavnik je zagovarjal načelo nevmešava-nja v notranje zadeve drugih držav ter je zahteval umik angleških in ameriških čet s Srednjega Vzhoda. Tudi malajski delegat je zahteval ta umik in razširitev dejavnosti OZN na Srednjem vzhodu ob posvetovanju z arabskimi vladami. Liberijski delegat pa je podprl norveško resoliicijo. Sledil je sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je ponovno zahteval umik vseh a-meriških in angleških čet iz Libanona in Jordanije. Dodal je, da se je redko kdaj videl v QZN tako širok sporazum o tem da je treba čete umakniti. Obtožil je predstavnike Avstralije jn Nove Zelandije — držav, ki sta na tisoče ki- lometrov oddaljeni od Srednjega vzhoda — da so najbolj vneti zagovorniki okupacije Libanona in Jordanije. Obsodil je politiko sile ZDA, ki vodi svet na rob vojne, ter je pozval ZDA. naj v prihodnje ne povzročajo krize na Srednjem vzhodu. Zavrnil je obtožbe o ((posrednem napadu« in o ((hujskanju na sovraštvo« in dejal, da so ZDA tiste, ki nadaljujejo a-tomsko oboroževalno tekmo. Izrekel se je proti norveški resoluciji, kateri nasprotujejo tudi arabske države. Ta resolucija bi spravila glavnega tajnika OZN v nemogoč položaj. Zatem je Gnomiko kritiziral zahodna vojaška zave- zništva in je dodal, da se na Zahodu trudijo, da bi Srednji vzhod spremenili v orožarno in v vojaško oporišče NATO. SZ ne bi mogla brezbrižno gledati na to, ker je to področje blizu njenih meja. Glede skupine opazovalcev OZN v Libanonu je Gromiko izjavil, da se London in Wa-shington nista ozirala na poročila teh opazovalcev Varnostnemu svetu zaradi tega, ker je v njih rečeno, da ni bilo nobenega vmešavanja v notranje zadeve Libanona. Zadnji je govoril brazilski delegat, ki je podprl norveško resolucijo in je izrekel prepričanje, da je OZN najbolj primeren kraj za iskanje rešitve krize na Srednjem vzhodu. Dodal je, da je Hammar-skjoeldovo potovanje na to področje nujno in je podprl tudi Eisenhowerjev načrt o gospodarskem razvoju Seja je bila odložena na 1,30 po polnoči. Na nočni seji je prvi govoril izraelski ' delegat Eban, ki je pozval velike države, naj zajamčijo ozemlje držav Srednjega vzhoda ter nai preprečijo neravnotežje v vojaški moči teh držav. Zaščitijo naj (dtrhko področje Srednjega vzhoda pred nevihtami politike hegemonije«. — «»---- Orožje za Irak iz ZDA in Anglije WASHlNGTON, 20. — V zvezi z vestmi o dobavah ameriškega in angleškega orožja Iraku je ameriški državni departma danes sporočil, da je bil ameriški program za vojaško pomoč Iraku prekinjen, kc je 14. julija prevzela oblast republikanska vlada. Pozneje ni nova iraška vlada za htevala, naj bi se izvajanje programa nadaljevalo Državni departma pojasnjuje, da so novi iraški vladi izročili samo nekatere nadomesl-ne dele vojaške opreme, ki so bil, že na poti v Irak, ko je izbruhnila revolucija, toda novih dobav niso izvršili. Predstavnik državnega departmaja je zanikal trditve, da se izvajanje ameriškega programa za vojaško pomoč Iraku nadaljuje. Potrdil pa je, da ZDA nadaljujejo izvajanje programa za vežbanje policije, ki spada v program tehnične pomoči Iraku. Na podlagi tega progra ma se Iraku dobavlja lahk< orožje in motorje. Nova ira- ška vlada je zahtevala, naj se prognm za vežbanje policije nadaljuje, ni pa zahtevala pogajanj za morebitno nadaljevanje programa za vojaško pomoč. Predstavnik Foreign Officea pa je izjavil, da nameravajo izpolniti nekatera naročila za lahko vojaško opremo Iraku, ki niso bila izvršena. Ni pa mogel povedati, kdaj bodo izvršni pošiljke, in je dodal, da ho potrebno še pred tem izpolniti številne formalnosti. Adlai Stevenson po povratku iz SZ FLORENCA, 20. — V intervjuju dnevniku »Giornale del Mattino« je Adlai Stevenson izključil kakršno koli možnost, da bi ponovno kandidiral pri predsedniških volitvah v ZDA. «Se dolgo, je rekel, bom sodeloval v javnem življenju moje dežele, toda v bodočnosti ne bom nikoli kandidat demokratične stranke. Izkušnje mojega potovanja mi bodo za gotovo pomagale pri delu za dobrobit moje dežele.« Glede svojih zadnjih stikov z voditelji držav Vzhodne Evrope, ki jih je pravkar obiskal, je Stevenson rekel: «V Sovjetski zvezi sem srečal ljudi, ki so zelo pripravni, in prepričal sem se, da ljudstvo te dežele hoče mir. Hruščev je v tem trenutku diktator, ki nima nasprotnikov.« •Kakšen vtis imate po vašem razgovoru z njim v Krem-lju?« je Stevensona vprašal novinar lista iiGiornale del Mattino«. Stevenson je odgovoril: »Hruščev je zelo inteligenten in prebrisan mož.« Vodja ameriških demokratov je prepričan, da se bodo razmere v svetu razčistile v prihodnjih dneh in da se bo pomirjenje krepko povečalo: ((Govor predsednika ZDA na zasedanju generalne skupščine OZN je mnogo pripomogel k pomiritvi napetosti na Srednjem vzhodu. Menim, da je ameriška politika zadnjih tednov bila dokaj previdna.# ZUERICH, 20. — V petek popoldne bodo v Zueiichu podpisali francosko - egiptovski sporazum o likvidaciji visečih vprašanj med obema državama po sueški krizi. Eisenhower o pozitivnih rezultatih konference atomskih strokovnjakov Ponovil je že znano stališče glede Srednjega vzhoda ■ Guverner države Arkansas ponovno razpihuje plemenske sovraštvo WASHINGTON, 20. — Predsednik Eisenhower je danes na tiskovni konferenci izjavil, da se zdi, da vse kaze, da je delo atomske konference v Ženevi o ugotavljanju jedrskih eksplozij privedlo do pozitivnih rezultatov in dokazalo, da je na nekaterih področjih mogoče doseči pameten sporazum. Ta konferenca je na spodbuden način odprla pot drugim sporazumom o splošnem vprašanju razorožitve. «V tem primeru, je dodal Eisenhovver, gre za konstruktiven napredek, kar se tiče pripravljanja konference na najvišji stopnji. Toda rezultati v Ženevi ne morejo sami na sebi biti zadostna priprava za sestanek predsednikov vlad.« Omenil je tudi, da še vedno proučujejo načrt za ustanovitev organizma za gospodarski razvoj arabskih držav, kakršnega je on predlagal. Pripomnil vje. da je nedavni prebral že prej pripravljeno izjavo, ki je odgovor na včerajšnje izjave guvernerja države Arkansas Faubusa, Izjavil je, da je kot predsednik ZDA, ki ima nalogo skrbeti za izvajanje ustave, pripravljen sprejeti vse potrebne u-krepe za spoštovanje odločitev sodišč, kar . se tiče plemenske integracije v šolah. ’ Dodal je, da je vsaka država konfederacije odgovorna za vzdrževanje reda, zato da se omogoči izvajanje končnih sklepov sodišč, in zaradi razvoj Srednjega vzhoda poka- ( --- - rf 5°“ !-*• jsesr.”-? nadomestjtj mi obveznostmi. Na koncu je predsednik De Gaulle je včeraj na propagandno turnejo za svojo ustavo Afriškim ozemljem se odreka možnost neodvisnosti - Alžirska osvobodilna fronta obsoja pritisk na Alžirce in poudarja, da je ustava stvar Francozov Določbe v ustavi, ki naj dajo možnost prepovedi komunistične stranke PARIZ, 20. — General De Gaulle je nocoj odpotoval v Tananarive na Madagaskarju, kjer bo prva postaja njegovega 20.000 kilometrov dolgega potovanja po glavnih francoskih ozemljih v Afriki in po Alžiriji. Na Madagaskarju bo De Gaulle začel svoj »ustavni križarski pohod«, katerega namen je prepričati tamkajšnje prebivalstvo, naj bi pri referendumu 28. sep- tembra reklo «da>. Do De Gaullovega povratka, 29. avgusta, ni pričakovati nič novega, kar se tiče ustavne bitke. Načrt, ki ga je danes odobrila vlada, bo sedaj proučil državni svet. Zatem pa bo vlada pripravila dokončen načrt ob De Gaullovem povratku. Pred De Gaullovim odhodom je vlada sprejela vrsto sklepov, ki so jih francoski listi označili za «ustavno ma-ratono«. Medministrski svet: ki se je začel včeraj popoldne, se je končal ob 2.30 ponoči. Seja je bila zelo živahna. Mollet je skušal zaman doseči od De Gaulla spremembe, ki jih socialisti zahtevajo. De Gaulle je bil nepopustljiv, bodisi kar se tiče izrednih pooblastil predsedniku . republike v primeru #resne krize«, kakor tudi glede neskladnosti z ministrskim in poslanskim mestom, in prav tako tudi glede volilnega postopka. Davi so na novi seji vlade pripravili dokončno besedilo. V glavnem je beiedilo isto, kakršnega je pripravil De Gaulle s svojimi sodelavci. Spremenjene so samo nekatere marij važne ddločbe. Minister za informacije Soustelie je izjavil na tiskovni konferenci, da so med predlogi' u-stavnega posvetovalnega sveta, ki jih je vlada sprejela, naslednji: limillllHIIIIMIMHIIIIHHmillllHmilimimimlHimHIHIHHIHMHHHFMHmilllmiMllimtimiMlIulMIIIIIIIIIHlIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIHMIlinilllMmH Ameriško izkrcanje v Singapnru povzroča zaskrbljenost Indonezije **vza Hammtjlav,nemu ,ai* ^ za \rakloeldu, da — resoi^T* rjavil, da nor-iltjv k*r s- ,.Ja ni dovolj ja-.am* ^ihUndka angie-Ogi V in Liho iet iz Jor-ilelo**• d« narn ona- Napove-®ine cije afrifčavai.° številne «io »radioaCk,°;afzljske sku- Pa nrJi resolu- ‘C a k Zabn ■ gati iPre- da bi a °Qn> resoluciji, odelpl?0treba „. ?on° Pouda-in a^g ?sa umika i'. doJf>Sa vzh^emkih i-et 8 OZN p°udaril Ije ,, a4in vm»; s'me na no-ttiB adeVe . »vati v notra- Pa je države: b hilrepe' j1 mora OZN H aU P fen reč v če> 11 da bi u- teirilik* NaP°vVZročil dru’ da ncu Co- a°r,huh,3e m°gočeZ "-kai do" Pri,’ ,ki nai , "al'' tako d>wovolJi raz" 't"4"31 ">mi*ter ’ZiavU. da G? te , ®dal n“rveško re-OZN v ifoiueiji dtt bi ipre-loi boJ?‘xEoeU’ da »taS >*• •k. fe zunanji Zad°vohan Je lranco" ?■ Izjav,.Odlogi1?* z gospo- C»-Pa ie j enhower-EtW?°da>" da bi f° ddločileo an«k n; rar>cija bolj na!Višjih pred. Na to jo indonezijska vlada opozorila ameriškega poslanika Ostri komentarji kitajskega tiska DJAKiARTA, 20. — Indone- , nji- zbornici izjavil, da av-zijski minister Subandrio je | stralska vlada odobrava ame- danes pozval k sebi ameriškega poslanika Jonesa in mu sporočil zaskrbljenost indonezijske vlade, ker se je v Sin-gapuru izkrcalo 2000 ameriških mornarjev. Pozneje je Subandrio izjavil časnikarjem, da mu je Jones zagotovil, da so mornarji prišli v Singapur samo na oddih. Pfoudaril je, da je indonezijska vlada zaskrbljena v zvezi s krizo na Srednjem vzhodu in tud, zaradi tega, ker se ie vedno bori proti upornikom. Navzočnost ameriških mornarjev samo nekaj milj od Sumatre, je pripomnil Subandrio, ustvarja vtis, da je Južna in Južnovzhod-na Azija postala novo središče mednarodnega spora. Izrekel je upanje, da bo zaradi sedanjega ozračja vlada v bodoče prej obveščena o premikih tujih čet blizu indonezijskega ozemlja. V zvezi z dobavami ameriškega orožja Indoneziji izjavljajo v krogih holandske vlade, da je ameriška vlada zagotovila, da gre samo za o-brambno orožje, ki se bo u-porabljalo za notranjo varnost Indonezije. Zaradi tega ni holandska vlada tem pošiljkam ugovarjala. Tudi avstralski zunanji minister Casej je danes v spod- riški sklep o dobavljanju lahkega orožja Indoneziji. Dodal je, da je bila avstralska vlada obveščena o teh do-bavah- V Londonu zatrjujejo v poučenih krogih, da tudi britanska vlada sedaj proučuje indonezijsko zahtevo za nakup lahkega orožja. S tem v zvezi pričakujejo v kratkem uradno sporočilo. Diplomatski opazovalci ugotavljajo, da se odnosi med Indonezijo in zahodnimi državami izboljšujejo, odkar so v ZDA in v Londonu spoznali, da njihovo podpiranje upornikov nima smisla, ker uporniki ne uživajo podpore ljudstva. Pekinški «Ljudski dnevnik« piše danes, da pomeni pošiljanje ameriških pomorskih enot v Singapur neposredno ogrožanje miru v Jugovzhodni A-ziji. List pravi, da ameriški in britanski imperialisti spletkarijo, da bi ustvarili novo krizo na Daljnem vzhodu. Prihod ameriških sil v britansko oporišče je nov dokaz, da ameriški imperialisti ustvarjajo povsod nerede. List dodaja: •Dejstvo, da je Velika Brita-Tdja dovolila ameriškim silam izkrcanje v Singapuru, dokazuje zaton «Velike» Britanije. Velika Britanija se hoče na Daljnem vzhodu in se borila proti gibanjem za neodvisnost v Jugovzhodni Aziji.« List «Ta Kung Pao« piše, da je izkrcanje v Singapuru nova peteza politike »preračunanega tveganja« državnega tajnika Dullesa. List dodaja, da navzočnost ameriških čet neposredno ogroža ljudstvo Singa-pura in Malaje in prav tako tudi Kambodžo, Severni Vietnam, Indijo, Burmo in Cejlon. Avstrijski minister v nevarnosti pri kopanju VIDEM, 20. — Avstrijsk' minister dr. Otto Probst se je s svojim 12-letnim sinom kopal na obali pri Bibionu. Imela sta pnevmatični čoln, ki ga je pa kmalu zaneslo precej daleč. Da ju ne bi odneslo, sta se morala z vso silo držati, kar pa jima ne bi pomagalo, če ju ne bi ravna 1. Predsednika republike bo volilo 75.000 »velikih volivcev«, to je poslancev, županov, generalnih svetnikov, članov afriških svetov, občinskih svetnikov jtd. 2. Večja francoska mesta bodo imela sorazmerno večje predstavništvo v skupini volivcev, ki bodo volili predsednika republike. Pariz bo imel približno 3000 volivcev. 3. Francija in prekomorska ozemlja bodo ((pridruženi v skupnost«, kateri se bodo lahko pridružile tudi druge dežele. Dvanajstim ozemljem črnske Afrike in Madagaskarju bodo predlagali lastni izvršni svet, ki mu bo načeloval predsednik republike; izvršni svet bodo sestavljali ministrski predsedniki držav članic; dalje naj se ustanovi organ, imenovan »senat skupnosti«. Vlada pa je zavrnila predlog, posvetovalnega sveta, naj bi prekomorska ozemlja imela možnost spremeniti svoj položaj vsakih pet let in naj bi imela tudi možnost izbrati si neodvisnost. Ta ozemlja bodo imela dvojno izbiro; status quo, to je notranja avtonomija, ali pa integracija, kar bi pomenilo, da bi postula depait maji Francije, kakor je.sedaj Alžirija. Ce bouo ta ozemlja pri referendumu odgovorila «ne» in če bi njih skupščine ta sklep odobrile ne bi to, kakor je izjavil minister za informacije Soustelie, pomenilo, da so si izbrala neodvisnost. O taki možnosti se bo lahko govorilo pozneje na podlagi sklepa ozemeljske skupščine in na podlagi ozemeljskega referenduma. Soustelie je tudi sporočil, da bo nova ustava vsebovala določbo, ki bo pozvala stranke in politična združenja, naj «spoštujejo narodno suverenost in demokratična načela«. V reakcionarnih krogih se že veselijo te določbe, ker menijo, da je usmerjena proti komunistični stranki, in dodajajo, da je to prvi korak za prepoved te stranke. Glede splošnih volitev ni vlada še nič sklenita. Te pa bodo po referendumu in verjetno novembra. Novi predsednik republike pa bo verjetno izvoljen konec januarja. Kar se nče propagande v zvezi z referendumom, je vlada sklenila, da bodo te stranke vodile propagando v enakih pogojih kakor za referendum leta 1943 in 1940 Glasovnice bodo v Franciji vse enaka v Alžiriji pa dvobarvne: bele za «do», vijoličaste za »ne«. Opozicija je ostro obsodila to določbo, ker to dejansko pomeni, da bodo y Alžiriji nadzorovali volivce, kako bodo glasovali. Politične stranke za sedaj čakajo na dokončno besedilo načrta ustave, preden se izrečejo in začnejo volilno kampanjo. Radikali bodo imeli svoj kongres od 11. do 14 septembra, to je v istih dneh kakor socialisti. Prva polovica septembra, v kateri bodo tudi kongresi IvlRP, zmernih in slanjati na ameriški vpliv, da i dosegel neki čoln, ki jih je bi obdržala svoje kolonije na | še komai oravočasno, rešil. telj hotela z daljnogledom o- skupin centra, bo odločilna za orientacijo posameznih strank in skupin Toda v socialistični strapki vladajo že sedai močna 'nasprotja. Skupina 14 poslancev se ie odkrito izrekla proti novi ustavi. Druga skupina, V kateri sta bivša pazoval. Telefoniral je pristaniškemu poveljstvu, ki je takoj poslala rešilni helikopter, toda zaradi razburkanega morja je bilo reševanje težko. Končno je obadve kopalca podpisala resolucijo, ki brani enotnost stranke. Tretja skupina pa je predložila resolucijo, ki je naklonjena De Gaullu O v»eh teh resolucijah bodo razpravljali na kongresu, V Kairu pa je alžirska narodnoosvobodilna fronta objavila izjavo, s katero protestira proti francoskim načrtom, da prisilijo udeležbo Alžircev pri plebiscitu o nov; ustavi Izjava pravi; »Rezultati, ki ji! hoče Francija dobiti s tem plebiscitom v Alžiriji, bodo biez vsake vrednosti. Francosko ustava je stvar, ki se tiče samo Francozov in nima nič kaj opraviti z Alžirci.« Izjava zaključuje, da je alžirsko ljudstvo odločeno nadaljevat: borbo, da napravi iz Alžirije neodvisno in demokratično re publiko. Fanfani odpotoval v i!anialdoli sedniku tudi italijanski veleposlanik v Washingtonu Man-lio Brosio. 10. sept. sestanek Nehru - Kan Nun , NOVI DELHI, 20. — Danes so uradno javili, da sc bosta indijski ministrski predsednik Nehru in pakistanski ministrski predsednik Kan Nun sestala 10. septembra v Novem Delhiju in se razgovarjala o obmejnih vprašanjih med obema državama. Sprejem v New Vorfcu na 'čast K. Popoviču Ni;\7 VORK 20 — Staini jugoslovanski delegat v OZN Do. brivoje Vidič je priredil sinoči Sprejem na čast jugoslovanski delegaciji ha zasedanju OZN RIM, 20. - Predsednik vla- in državnemu tajniku za zn-de Fanfani je popoldne zopet nanle r.ai.eve Koci Popoviču zapustil Rim ter se odpravil Na sprejemu so poleg drugih Camaldoli, 'kjer bo prebil .bili zunanji minister /.AK fa.v- . .. i -1 - : I minonu rn imclnr še nekaj, dni z družino. zij sovjetski zunanji minister . . .. „,. . _ Gromiko, britanski zunanji Danes je v palači Chigi Fan- ministcr’Sojwyn Lioyd. fran-fam sprejei veleposlanika Za- . . .. hodne Nemčije Klaiberja, s cosk, zurmnj* minister Couve. katerim se je pogovarjal, o. . . f" . . - -J?3 tekočih zadevah ter o bližnjem m*mstor Adam apec i. ces sestanku s kanclerjem Ade- slovask. zunanjii minister Var-naueriem Nato ie snreiel hra-! Iav Duvid madžarski zunanji rilskega veleposlanika ter ve-! mmister Sik bolgarski zuna- ta _ umi s izvršen. Izjavil je leposlanika SZ Kozireva, ki je I njt minister Lu«anov, iziazil željo, da bi obiskal : predstavnik ZDA Cabot Lod-Fanfanija, preden odide za ne- S«, pomoem : norveškega zu-kaj časa na dopust. Dopoldne nanjega ministra Hans Engen pa je bil pri ministrskem pred- in drugi- dejanja in upiranje proti od ločitvam sodišč, kar se tiče individualnih pravic. Na koncu pa je Eisenhovver vendarle dodal, da rajši ne pove kakšna so njegova osebna čuslva' bar se tiče integracije v šolah ZDA, češ da bi vsaka izjava o tem lahko zapletla nalogo predsednika, ki ima dolžnost braniti ustavo. Komisija za šolstvo v Little Rocku je danes sporočila, da bo vložila priziv pr; vrhovnem sodišču ZDA, da bi dosegla, da se ne bi izvajala odločitev prizivnega sodišča v Saint Louis glede plemenske Integracije v gimnaziji teaa mesta. Kakor je znano, je nedavno sodišče odredilo, naj se v gimnaziji v Little Rocku prekine za dve leti in pol izvajanje zakona o plemenski integraciji. Toda osmo prizivno sodišče je ta sklep razveljavilo ter je odredilo, naj se izvajanje integracije nada-ljuje. Guverner države Arkansa-Orval Faubus je v zvezi z razsodbo sodišča izjavil, da ima ravnateljstvo gimnazije v Little Rocku «vse praviee upreti se tej odločitvi z vsemi zakonitimi sredstvi«. V krogih blizu guvernerja Faubusa izjavljajo, da namerava ta sklicati - parlament Arkan-sasa. da prouči položaj. Pri porninjajo, da namerava Fau-bus predlagati v parlamentu ukrepe, ki naj letos onemogočijo sprejem novih črncev v gimnazijo v Li*tle Rocku. Zatem je predsednik izjavil, da ni nujno, da bi Kitajska aktivno sodelovula pri morebitni sklenitvi mednarodnega sporazuma o prekinitvi jedrskih poizkusov. Tak sporazum bi se po njegovem mnenju moral za sedaj omejiti na države, ki imajo atomsko oborožitev. Vendar pa bo potrebno, sprejeti ukrepe, da bodo tak sporazum spoštovale vse zahodne države in vse države ljudske demokracije, tudi če ne j bodo vključene med države pogodbenice. Fisenhower je zatem izrekel upanje, da bodo ameriške sile lahko zapustile Libanon, »takoj ko bo mogoče«. Ni pa hotel že sedaj izjaviti, kdaj bo da bi se umik čet ii Libanona lahko izvršil samo »v primernih pogojih«, ki naj hi bili med drugim »zahteva zakonite libanonske vlade« po vzpostavitvi normalnosti v državi. Predsednik je tudi izjavil, da med Londonom in Washingto-nom ni nobenega izrecnega sporazuma na podlagi katerega bi ameriške čete ostale v Libanonu ves čas, ko bodo angleške čete v Jordaniji. V zvezi s svojim govorom, ki ga je prejšnji teden imel v OZN, je Eisenhower izjavil, da bi bilo težko vztrajati na nujnosti njegovega predloga za razmestitev sil miru OZN na Srednjem vzhodu. Izrekel pa je prepričanje, da bo tako silo potrebno ustanoviti, če naj bo OZN sposobna res učinkovito delovati. Eisenhower je tudi izjavil, da bo njegova vlada še dalje z vsemi sredstvi pazila, da se bodo neodvisne države, ki «jim grozi nevarnost, da postanejo plen tujega napada«, lahko branile pred to »grožnjo«. Dodal je da bo »Sovjetska zveza konec koncev uvidela, da ni v njenem interesu spodbujati h korupciji in prevratu v državah, ki res želijo ostati neodvisne«. V zvezi z današnjimi izjavami Eisenhowerja je guverner Faubus izjavil, da odločitve sodišč, ki odrejajo takojšnje izvajanje integracije v gimnaziji v Little Rocku, »niso ustavne in milijoni Američanov v vseh delih dežele to dobro vedo« tudi. da ne more sedaj izreči svoje sodbe, kakšno bo besedilo resolucije, ki bo predloženo glavni skupščini OZN. Predsednik je zatem dejal. ................... mi... Grški tisk o zvijačnosti angleškega načrta o Cipru London hoče :u mako ceno izvajali »voj načrt, ki vodi k razdelitvi - 1442 Grkov aretiranih na otoku ATENE. 20. — Grški kon- da je Mac Millan med svojim nerju na Cipru, obstoj loce-servativni lis* »Katimerini« * zadnjim obiskicm v Atenah nih predstavniških zbornic za pouldarja, da bi morala grška vlada začeti novo kampanjo za obveščanje mednarodnega javnega mnenja o ciprskem vprašanju. Pred razpravo o Cipru v OZN mora Gbčija aktivno delovati v tem smislu, ker so Angleži v zadnjih mesecih skušali napraviti vti-, da upoštevajo upravičene zahteve Ciprčanov Tudi sama britansko laburistična stranka, pravi list, je postala občutljiva za londonsko propagando in sedaj meni, da je Mac Mil-lanov načrt razumija podlaga za začasno rešitev. Zato bo morala grška informativna kampanja zavzeti nove oblike in ne bo smela dopuščati dvoma o dejstvu, da Mac Millanov načrt r.eizbezno vodi k razdelitvi Cipra. List dodaja, ua nihče ni za tako kampanje boli kvalificiran ka-kor natdškof Makarios. V Londonu izjavljajo v uradnih krogih, da namerava angleška vlada izvajati svoj načrt o Cipru. Medtem pa poročajo iz Nikozije, da so od 22. julija do danes aretirali na Cipru 1442 ciprskih Grkov ki so »osumljeni terorističnih Imel možnost ugotoviti dobro voljo in iskreno željo grške vlade, da pride do rešitve ciprskega vprašanja, ki bj bila sprejemljiva za v.e. Karamanlis pravi dalje: »Grčija zahteva med drug,m pravico Ciprčanov, do samo- grško in turško skupnost, ločeno proporcionalno predstavništvo obeh skupščin in ločeni občinski sveti. Kar se tiče prve točke, pravi Karamanlis, da bo vmešavanje drugih vlad v upravo otoka povzročilo zapletljaje, odločbe. Prav zaradi tega se I nesoglasja in spore, ki bodo dejrni«. V izjavi o Cipru, ki jo je videvajo imenovanje Karamanlis poslal včeraj Mac stavnikov turške in je o umila na Združene narode, ker je prepričana, da se izvajanje take pravice ne more odreči evropskemu ljudstvu, ki še vedno živi v kolo-nialn m položaju. Grčija je zaradi nedavnih zapletljajev privolila v začasno odložitev dokončne rešitve in v razgovore o začasni rešitvi, ki naj ne bo v škodo bodočega položaja otoka in ki naj ciprskemu ljudstvu zagotovi avtonomno in demokratično vlado z vsemi mogočimi jamstvi turški manjšin:.« Karamanlis protestira zatem proti določbam britanskega načrta, ki jemljejo predvidenemu položaju sleherni začasni značaj in ki, namesto da bi vprašanje poenostavili, ga še bolj zapketajo. Karamanlis pravi,1 da spadajo k temu določbe, ki pred-pred-grške ministra Pineau in Gazier, je | Mlllami. poudarja nredvsem, vlade ori britanskem guver* poslabšali ne samo odnose med obema deloma prebivalstva, pač pa tudi odnose med tbe.na zavezniškima državama. Predvsem bo navzočnost piedstavnikov grške in turške vlade ustvarila pogoje, ki bi-do dali povod za zahteve stalnih pravic in to v nasprotju z začasnim značajem rešitve, ki jo predlaga Velika Birtani-ja. »Naše pripombe, nadaljuje Karamanlis, skušajo izvleči iz vašega načrta elemente, ki ločijo Ciprčane, namesto da bi med njimi ustvarjali slogo in sodelovanje, V takih pogojih grška vlada obžaluje, da ne more sodelovati pri izvajanju vašega načrta in zato ne bo imenovala svojega predstavnika za sodelovanje s ciprsko vlado. Bojim se, da britanski rbčrt brez sprememb, ki jih predlaga grška vlada, ne bo služil namenom, o katerih govorite, to je pomirjenju in blaginji otoka,# Guverner je dodal, da ((predsednik Eisenhoiver ne bo mogel od prebivalstva države Arkansas z enostavnim sklicevanjem na ustavo in na v preteklosti čarobno ime Ei-senhowerja doseči mirno poslušnost v zvezi z nezakonito odločitvijo sodišča«. «Ime Eisenhovver, je dodal Faubus, je izgubilo svojo vabo in svoj blišč že pred dolgimi meseci.# Laburisti za prekinitev atomskih poskusov LONDON, 20. — Angleška laburistična stranka je danes nujno zahtevala, naj vlada prekliče svoj sklep, da obnovi poskuse z atomskim orožjem. Britanski eksperimenti bi lahko spravili V" nevarnost sedanjo verjetnost mednarodne nadzorovane prekinitve vseh jedrskih poskusov, pravi izjava stranke. V Washinglonu pa so v obveščenih. grogih /zja-,, vili, da so 2DA s'.:lenilč za- , časno prekiniti poskuse z jedrskim orožjem. «»------ Zaplenjeno imetje izdajalcem v Mareku RABAT. 20. — Maroška vlada je sklenila zapleniti vse i-metje bivšega paše iz Mara-keša El Giauija, ki je umrl lete 1956. Zaplenili so *udi premoženje drugih 69 osebnosti. Delno pa so zaplenili premoženje 68 oseb. Skupno • t,em sklepom so omenjenim o-stoarn odvzeli tudi državljanske pravice za dobo 15 let-•Skupno je bilo 179 oseb obsojenih na popolno ali delno zaplembo premoženja m na edvzem državljanskih pravic, ker so imele «odločilno vlogo pri pripravljanju in izvajanju državnega udara 20. avgusta 19u3 (ko je bil sultan izgnan), ali pa ker so izvršile nasilna dejanja proti prebival, stvu ali proti članom odpora.« Te ukrepe so objavili danes, dan pred 20. avgustom, ko je obletnica Monamedove-gn /gona. Ta dan proslavljajo vsako leto kot opraznik napora« in dan rojstva nove-,a Maroka, Petrolejski vod i i SZ v Nemčijo BE-tvLUN, 20. — List «Neue« Deutscmand« piše, da je v načrtu gradnja petrolejskega voda, ki bi preko Ukrajine in Poljske povezal sovjetska pe-tiolejska ležišča z Vzhodno Nemčijo. Gradnja tega voda spada v načrt, po katerem naj se industrijska proizvodnja Vzhodne Nemčije do leta 1965 podvoji. MARIBOR, 20. - Predsednik republike Tito, ki je sinoči prišel v Maribor, si je danes ogledal mesto in tovarno aluminija Kidričevo. Danes popoldne pa je obiskal Celje, Z. njim so bili Edvard Kardelj, Miha Marinko in Franc Leskošek UJUBLJANA, 20. — Za četrti mednarodni sejem dela, ki bo v Ljubljani od 29. avgusta do 7. septembra, se je do sedaj prijavilo 16 držav. Sejma se bodo med ostalimi udeležile tudi Sovjetska zveza, Francija Madžarska, Avstrija in Romunija, Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 27,1, najnižja 24,3 ob 17. uri 26,2, zračni tlak 1005:9 v poi rastu, veter 4 km, vlaga 58 odst., morje malo razgibano, temperatura morja 25,6. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 21. avg«tJ Ivan. Jana h Sonce vzide ob 5.12 in zat'»n 19.04 Dolžina dneva 13. M. » vzide ob 12.45 in zatone ob **• Jutri, PETEK, 22, avgusta ~ Timotej, Zivoj 12. ali 19. oktobra bomo izvolili nov občinski svet Mrzlične priprave strank na oktobrske občinske volitve kpreietu kandidatna lista HP1 - Sestanki vodstev in komisij socialistične in socialdemokratske stranke - Doslej 209.370 volivcev vedno ni znan tlat uirv,novih občinskih volitev v tržaški, občini. Medtem ko dernoknst-janska agencija »Giulia« predvideva, da bodo volitve tretjo nedeljo v oktobru, to je 19. ok-tpbra, pa iz drugih virov sporočajo, da bodo volitve eno nedeljo prej, in sicer 12. oktobra.. Vsekakor pa je gotovo to, da je prva nedelja v oktobru že črtana z dnevnega reda. V zvezi z napovedjo, da bodo volitve 12. oktobra, je tudi rečeno, da bo zadevni dekret podpisal podprelekt Pasino že prihodnji ponedeljek in bo takrat o tem tudi uradno obveščen preiekturni komisar na občini dr, Mattucci, Ta pa bo moral taijoj nato poskrbeti za objavo razglasa o razpisu novih občinstvih volitev, ki bo moral priti na oglasne deske 4» dni pred dnevom volitev, to je 28, avgusta, ko bodo tudi zaključili vpisovanje v sezname volilnih upravičencev. Razglas bo med drugim tudi obsegal označbe oziroma naslove volišč, ki jih je v tržaški občini 218 Medtem pa se stranke že mrzlično pripravljajo na začetek volilne kampanje. Tako sta se sinoči sestala lederalm svet in kontrolna komisija tržaške lederacije KP1, kjer so razpravljali o volilnem programu in sestavi kandidatne liste za občinske voiltve. Kot se je zvedelo, sta bila tako program kot kandidatna lista odobrena, vendar se še ne ve za imena kandidatov. .Nocoj se bo namreč sestal še pokrajinski svet lederacije KP1, na katerem bodo o omenjenih vprašanjih dokončno sklepali in kandidat, no listo odobrili. Tudi na sedežu socialistične stranke je bil sinoči sestanek, že drugi po vrsti, na katerem so se sestali člani komisije za volilni program. Poleg tega se je sestala tudi komisija za izbiro kandidatov, ki je že sestavila kandidatno listo. Ta bo morala biti v naslednjih dneh potrjena, vendar pričakujejo, da bodo imena socialističnih kandidatov znana se pred koncem tekočega meseca. Za uanes pa je napovedan sestanek odbora Neodvisne socialistične zveze. Kot- je znano, bodo na sestanku razpravljali predvsem o volilnem pro. gramu m sestavi kandidatne liste, ki bo verjetno že prihodnji teden predložena v , o-dobritev na skupščini članov N SZ. Nič se še ne ve, kakšno stališče bodo zavzeli indipenden-tisti, oziroma oni, ki vedrijo in oblačijo v vodstvih obeh struj. Po nekaterih vesteh naj bi pri- šlo med njimi do žbližanja, kar bi omogočjlo skupen nastop na volitvah, medtem ko po drugi strani zatrjujejo, da je položaj tak kot ob političnih volitvah in m\j bi se ob» struji na volitvah predstavili samostojno. Omenimo naj še, da Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost ob teh volitvah ne bosta pozvali svojih članov, da glasujejo za Krščansko demokracijo, kot se je to zgodilo ob političnih volitvah, temveč bo. sra predložili samostojno kandidatno listo pod običajnim znakom lipove vejice. Za demokristjane se ve, da so od vseh strank doslej najbolj pripravljeni na začetek volilne kampanje, saj sa že pred časom odobrili svojo kandidatno listo, ki ji načeljuje dr. Franzil in so tudi v ostalem daleč naprej od vseh o-stalih strank. Tudi republikanska stranka ima že pripravljeno kandidatno listo in je vodstvo pozvalo pristaše, da jo v naslednjih dneh podpišejo. Znano je namreč, da mora vsako kandidatno listo predložiti najmanj 500 in ne več kot 750 volivcev. Občinski volilni urad je v ta namen že poskrbel za tiskovine, ki so potrebne za prilogo ob podpisu kandidatne liste. Vsak podpisnik liste bo dobil tudi potrdilo občinskega volilnega urada, da je vpisan v volilni imenik občine. Omenimo naj še, da lahko vsak volivec podpiše le e-no kandidatno listo, sicer zapade strogi kazni. Po zadnjih podatkih je v tržaški občini vpisanih skupno 209.370 volivcev, in sicer 115.273 žensk ter 94.097 moških. Vendar pa revizija volilnih imenikov še ni zaključena, tako da predvidevajo, da se bo do zaključka to število še dvignilo za nekaj tisoč imen. Medtem pa pričakujejo, da bodo začeli tiskati glasovnice, kar se bo zgodilo takoj, ko bo podpisan dekret o razpisu volitev. Glasovnice bodo vsi volivci dobili na dom, in sicer po občinskih raznašalcih, ki jih morajo dostaviti najkasneje do 5 dni pred dnevom volite”. Ce do takrat volivci ne bi iz enega ali drugega razloga‘dobili glasovnic na dom, se morajo sami pozanimati in jih dvigniti v volilnem uradu v Ul. S. Martiri. Kot torej vidimo, so priprave na volitve v polnem teku. Vprašanje je le še, ali bodo 12. ali 19. oktobra, kar pa navsezadnje, vsaj za volivce, ni bistvenega pomena. Nasedlo ladjo «Lastovo» so potegnili s sipine Noben potnik ponesrečen - 32 potnikov se je odpeljalo v Trst Kakor poročajo z Reke, je 92 potnikov na jugoslovanski ladji vLastovo«, ki je v noči med 17. in 18. t.m. nasedla na sipini v bližini otoka Korčule, v ponedeljek pozno popoldne prispelo z ladjo »Dalmacija« na Reko. Od teh potnikov, povečini turistov, jih je 16 takoj odpotovalo z avtobusom v Trst, drugih 16 pa je v torek prispelo v Trst z jugoslovansko ladjo »Maribor«. Potniki so ob prihodu v Trst izjavili, da ni bilo nobenega ranjenca in da so se vsi po prvih trenutkih panike pomirili, tako da se je prekrca-vanje potnikov z ene ladje na urugo vršilo v polnem redu. Ladjo »Lastovo« so predvčerajšnjim po napornem delu končno le potegnili s sipine. Najprej so poskušali z vlačilci, kar pa jim ni uspelo. Zaradi tega je podjetje «Bro-dospas« iz Splita poslalo na kraj 60-tonski pontonski žerjav, ki je nekoliko dvignil ladjo, obenem pa so jo tri vlačilci z vso silo povlekli s sipine na morje. Nato so jo odpeljali v splitsko ladjedelnico, kjer bodo popravili morebitne okvare. Lonjerka padla in si zlomila zapestje V glavno bolnišnico so sinoči ob 21.40 pripeljali z zasebnim avtomobilom 64-letno Marijo Pertot por. Cok z Lo-njerske ceste 287. Zenska je izjavila, da je malo prej nerodno padla po stopnicah na svojem domu. Pri padcu si je zlomila zapestje leve roke. Na ortopedskem oddelku se bo morala zdraviti 40 dni. ’ «»------ Nesreči pri gradnjah V prvih popoldanskih urah so morali »prejeti na opazovalni oddelek 39-letnega Josipa Praslja iz Doline šl. 150. Zdravnikom je praselj ' izjavil, da je me dgradnjo zida 'na račun Selada v BorStu obnemogel zaradi nenadne slabosti in se zgrudil na tla. Na srečo se je le laže potoL ket po čelu in rokah, a zdravniki so ga vseeno pridržali iz previdnosti s prognozo okrevanja v nekaj dneh. * • * Med gradnjo nove stavbe na Senenem trgu je 40Jetni Ni-eola Gelsomino iz UL Battera stopil nerodno in padel dva mtera globoko. Pri padcu se je precej potolkel in ker si je verjetno zlomil tudi nekaj reber, je moral z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ■ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Gelsomino okreval v 15 ali v najslabšem primeru v 30 dneh Motor trčil ob avto Sinoči so ob 19.40 sprejeli v bolnišnico 54-letnega Carmina Rapagno iz Ul. Tesa 33, ki se je pobij in opraskal po kolenu; .verjetno^ pa ai ga jr tudi prebil. Zdraviti se bo moral 10, oziroma 40 dni. Po Trgu Dalmazia se je peljal z motorjem proti Ul. Ghe-ga, pa je trčil ob avto, ki je prihajal z nasprotne strani in ga je vozil 21-letni Pavel Štolfa iz Ul. Crispi 72. Tiskovni urad PSlJI je si-.noči spo.rppij,, da se je sestala pod predsedstvom namestnika pokrajinskega tajnika Arnal-da Pittonija volilna komisija stranke, ki je proučila sestavo volilne liste za bližnje volitve, Sklenili so, da bodo predložili listo, na kateri bo 60 kandidatov navedenih po abecednem redu in da bodo to listo predložili v odobritev vodstvu stranke, ki se bo sestalo po vsej verjetnosti v ponedeljek. Nato pa bodo listo odobrili na. zasedanju mestnih organizacij. Danes zvečer pa se bo sestala komisija, ki se ukvarja z izdelavo programa in ki bo v kratkem končala z delom. Končan II. festival tržaških popevk Sentimentalni popevki v narečju ((Dober večer, Trst» Na četrtem mestu je pesem, ki jo je uglasbil pred dnevi umrli Ezio Murchi - V petek bo na vrtu pivovarne Dreher nagraditev zmagovalcev Poid zeleno listnato streho vrta pivovarne Dreher se je sinoči zaključil festival., tržaških popevk. Res. da je bilo manj luči, scenarij ni bil tako fantastičen kot v Sanremu in Montečarlu, a melodije so bile za tržaška ušesa še kar prijetne. Tega festivala se udeležujejo diletanti, ljubitelji lahke glasbe, ki posvečajo besede in melodijo Trstu. Zato so vse pesmi, v narečju. Včeraj je bil tretji dan festivala, kjer je občinstvo izbralo od desetih, pet najlepših pesmi Za prvo mesto je občinstvo določilo «Bonasera Trieste« z besedilom T. Sartorija in glas- bo T. Esopija. Ta senttmental- na pesem, ki jo je zapel Lu-cio Manfreda, je ležernega značaja' in prikazuje povratek Tržačana v rojstno mesto. «Kde ve« se sprašuje vračajoči se sin Trsta, «če bom našel svojo majhno hišico na majhnem travniku in vse ti- ste kraje, ki so me naučili ljubiti to mesto?« Pesem ■ se zaključi s pozdravom «Dober večer Trst«. Z malo razliko glasov je drugo mesto zasedla popevka »Zagrabite ga, če pride« (Grampelo se’1 vien). Je humoristična, ker govori o priletnih ženskah, ki nočejo osta ti stare device. Zato «majhne- iiiittiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiitiiitiHi m um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmgiiiiiin minulimi tiiiittiiiiiiiiiiiiinHiiiicmii Izpred kazenskega sodišča Božjast je napadla pred sodniki razpečevalca ponarejenega denarja Obtoženec je najprej poneveril 600 tisoč lir, nato pa se je lotil razpečavanja ponarejenih tisočakov PoT leta je bil 30-letni Lui-gi Giliberti iz Ul. Principe Palagogna v Palermu v zaporu v pričakovanju polaganja računov zaradi « razpečavanja ponarejenih 1000-lirskih bankovcev. V trenutku pa ko je sodni zbor stopil v dvorano, je razpečevalcu postalo slabo in so ga morali zaradi epileptičnega napada odpeljati. Njegov odvetnik je ta pri mer izrabil ter zahteval, tia se proces odloži za nedoločen čas Sledile eo krajše odložitve z iskanjem adravnika ko-ronejskih zaporov dr. Adova-sija, ker so hoteli sodniki i meti v rokah potrdilo, da gre za resno in ne hlinjeno bolezen. Zdravnika pa ni bilo in. namesto njega je stopil pred sodnike bolničar Pietro Fini, ki seveda ni 'mogel dati jasnih pojasnil. Skliceval se je na klinično kartelo, kar pa je bilo vsekakor premalo. Po ponovni prekinitvi razprave se je končno zglasil zdravnik, ki je znal povedati le, da je bil Giliberti takoj po aretaciji dva meseca v jetniški ambulanti in da se je njegovo stanje kasneje nekoliko popravilo, zaradi česar so ga premestili v celico. O zadnjem napaidu pa ni vedel ničesar in tako je bila zopet potrebna prekinitev. Po pregledu bolnika se je zdravnik zopet predstavil sodnikom z odgovorom: bolezen je začasnega značaja brez hudih posledic, kar pomeni, da bi lahko jetnik prisostvoval razpravi. Pozna ura pa je opozorila sodnike in zagovornike, da* bi bilo treba ponovno odložil razpravo na popoldne. Že v začetku popoldanske razprave se je zvedelo, da i-ma Giliberti 38 stopinj Vročine. Zopet pojasnila In po telefonskem razgovoru z bolničarjem je bila vest potrjena. Drugega ni bilo kot sprejeti predlog odv. Morgera, kateremu se je pridružil tudi odv. Presti, da odložijo razpravo za nedoločen čas. Temu predlogu sta se sicer pro-tivi-la odv. Santoro in tožilec, a pomagalo ni nič. Odv. Presti, ki .brani 52-letnega Vincenza Messino iz Rima, je hotel doseči za zapornika vsaj začasno svobodo. da bi se lahko Messina dal operirati. Toda sodniki pirošhji niso ugodili, ker je ob-tožba posesti in razpečavanja ponarejenega denarja skupno z Gilibertijem precej huda. Na zatožni klopi sta bila tudi, pa čeprav na začasni svobodi, 59-letni’ Antonio Cel-luzzi in 36-letni Angelo Pera, oba iz Rima. Ta dva sta bila obtožena skupno s prvima dvema poneverbe na uprav fiem dokumentu, ker sta pri-’ čala pred poštnim uradom v Rimu, -da je. Giliberti Giaco-mo Firenze sin Francesca in Nuceie Michelini ter da se je rodil 14. 2. 1927. leta v Tjpnizu,. s čimer sta prevarila uradnika, ki je z lažnim ime nom izstavil poštno izkaznico št. -1.251.449. Poleg štirih moških je bila pred sodniki tudi 71 let stara Gtoria Bonetti por. De Castro iz Ul. Genova, ki se je morala zagovarjati zaradi kršitve člena 109 zakona o javni varnosti, ker ni prijavila pristojnim organom, da je Giliberti ju dala prenočišče. Toliko o razpravi, ki je pravzaprav odmev kriminalnega delovanja precej številne skupine razpečevalcev, ki so hoteli preplaviti Italijo s spretno ponarejenimi tisoč-lirskimi bankovci. Vse kvesture republike so bile v skrbeh, ker so se po mestih pojavili ponarejeni bankovci. Razpečevalcev pa ni bilo mogoče izslediti. Sele po dolgi preiskavi so nekateri padli v past pravici, drugi pa so še nemoteno delovali in varali predvsem trgovce. V Trstu nekaj časa niso delovali. Nepričakovano pa so se tudi pri nas pojavili ponarejeni bankovci in tedaj ni preostalo organom letečega odldelka policije drugega kot opazovati in siediti sumljivim osebam, ki so feruarja prišle v Trst. Okoli 17. ure 21. februarja letos pa so agenti opazili v Ul. Ponchielli sumljivega moža, ki je odgovarjal podatkom razpečevalca. Nemudoma so ga obkolili in po kratkem prerivanju se je mora! mož, ki se je izdajal za Gia-coma Firenza, vdati in uklonjen slediti agentom na zasliševanje. Tu pa je prišla prav lepa zgodba na dan. Firenze, ki je priznal, da ni nihče drugi kot Giliberti, je povedal, da je bil do prvih mesecev 1957. leta v Castelvetranu uradnik nekega podjetja. Ker si je prisvojil 600 tisočakov, določenih za plače delavcev, se je odpravil v Rim in nato v Sanremo, kjer rje pri zeleni igralni mizi izgubil vse. Pot ga je zanesla v Palermo in nato v Rim, kjer je srečal. Messino. ki mu je predlaga! razpečavanje ponarejenih bankovcev. Vse je kazalo, da dobička ne bo manjkalo in tako sta se pajdaša odpravila na pot. V Benetkah sta raz- •llllllllllllllllllllllllltllllllllllllltllllllllHIirillllllllllllllllllllllllllllHMIIIIIIinHIIIIinilllllllltlMtlllillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIHIIIIINMMMIII Vendar sta imela srečo Odvetnik Primus Henrick i z Gradca se je vieraj zgo daj popoldne peljal z ieno v svojem mtu «BMW» po glavni cesti proti Miljam. Nekako med mitnico in ovinkom pri bivii tovarni Gaslini se je le za trenutek obrnil nazaj, a to je zadostovalo, da je izgubil oblast nad vozilo m, ki je treščilo v drog elek trične napeljave filobusa. Na srečo sta se potnika re šila brez poškodb, kakšen je avto, pa jasno kaže slika pečala kakih 50 tisoča ko V% v Bologni približno ignako vsoto, a tu so ju policijski organi zajeli Messina je ostal v njihovih rokah, Giliberti pa 'jim je ušel in_ je najprej zamenjal bivališče. Po mesecu dni bivanja je pripotoval v Trst, kjer je kupoval pri raznih trgovcih manjvredne reči kot milo, cenene kravale, steklenice likerjev ip drugo, ter plačeval * ponarejenimi tisočaki. Drobiž, Vi so mii ga trgovci dajali, pk- je bil do* ber, in tega je Giliberti spravljal. Služil pa mu ni, ker so mu agenti med hišno preiskavo našli skrit kovček, v katerem je imel Giliberti še 107 ponarejenih tisočakov. Med ponovno preiskavo pa so odkrili drugo skrivališče, iz katerega so potegnili 107.000 lir, sevelda v ponarejenih bankovcih, dalje orecei drobiža. 8 pornografskih slik, 2 zlata prstana ter razne predmete, ki si jih je nakupil v tržaških trgovinah. Med zasliševanjem so prišla na dan tudi druga imena in možu se je v zaporu pridružil še Messina, ki pa je tajil vse obtožbe. S svojim pričevanjem je ’ Giliberti spravil v zadrego tudi oba Rimljana, ki sta mu šla za pričo za poštno izkaznico, ki jo je rafbil kot osebni dokument, in priletno De Castrovo. ki ima dovoljenje za oddajanje sob v najem, a ni prijavila. kot predpisuje zakon, novodošleca pristojnim policijskim organom. Preds. Falchi, tož. Maltese, zapisn. Racheli, obramba odv. Morgera. Presti in Santoro. •iiiMNitiiiiiHiiiiiiitiiiilHttiiiimiHtmmiHiiiiimimiiiiitiiitHiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiifmntil Kopališki tatovi so neumorni Preventivni policijski izgoni Tatovi so pustili kopalcu samo kopalne hlačke - Nemcu so ukradli kovček s čevlji in perilom ter fotografski aparat ga, debelega ali tučfi zvitega, zagrabimo ga, če pride«. Pesem E. Claudija in L. Borsat-tija sta prijetno zapela Anna mai.ija Castellarjn in Pippo Calamita, ki sta ugajala posebno v duetu refraina, ki ‘spominja na staro in znano tržaško popevko «Molige el fil che svoli«. Na tretjem mestu je tudi vesela popevka «Le gioie del telefono«, ki jo je zopet zapel vedno prisotni klarinetist in kupletist Pippo. Opisuje pa «veselje», ki ga nudi telefon, posebno, ko ga drugi rabijo za obvestila sosedom itd. Četrta popevka, k' je zaslužila aplavz občinstva je »El bajon e ti«. Besede so Tullia Castra, glasba pa Ezia Mar-cbija. ki je v teh dneh umr' v Afriki. Pokoinik je dokončal glasbeno šolo v Trstu in se je pred kratkim poročil. V Nairobiju pa je pred dnevi nepričakovano v cvetu 37 let .umrl in zapusti! ženo, ki pričakuje otroka. Malo sreče pa je imela ne preveč posrečena «Siora Ida«, ki je zasedla šele peto mesto. Tj pesem pa je pripomogla, da bo resnjpna »siora Ida« znana iz neke radijske- oddaje v petek razdelila zmagovalcem nagrade v obliki zlate zvezde z zlato helebardo za prvo, srebrne zvezde z zlato helebardo za drugo in srebrne vezde s srebrno helebardo za tretje mesto. ‘Spored sta napovedovala Franče'šča' "Core in Ričcardo DjAmbra, medtem ko so popevke peli .domačini Annama-ria Castellarin, Nuccia Maio-r4.n0, Flavio Degrassi- Lucio Manfreda in Pippo Calamita. ki vodi orkester. Ta .festival, ki ga iprireia pivovarna Dreher .oziroma vodstvo restavracije, bi zaslužit več pozornosti. Predvsem bi morali povabiti tudi kakega pevca z visoko donečim imenom, a to je vezano s pre. cejšnjimi stroški. Zal je tako vendar bodo organizatorji v prihodnjem letu skušali napraviti tudi to v upanju, da bo postal festival tradicionalna prireditev na dovolj umetniški višini. V petek bo razdelitev nagrad in bodo zapeli vseh 20 popevk, ki so bile izbrane za festival. V ponedeljek ,pa bo ponovitev celotnega sporeda. Obvestilo dijakom Tržaško županstvo opozor-ja prizadete dijake, ki prebivajo v tržaški občini, da zapade 30. avgusta rok za vlaganje prošenj za nagrade, ki jih je dala na razpolago Tržaška posojilnica ob Mednarodnem dnevu varčevanja. Podrobnejše informacije se dobe v sobi št. 100 v II. nadstropju občinske palače. Kopališki tatovi so neutrudni. Dan za dnem prihajajo na komisariate prijave, vendar le redkokdaj najdejo tatove Tudi predvčerajšnjim se je zglasilo v Barkovljah več 0-kradencev in sicer 19-letni A-dolfo Giovanoni z Vrdelce Ti-mlnjana, kateremu so neznanci ukradli denarnico s 1300 lirami. 17-letnega Sa-lvatora Quinta iz Ul, Guerrazzi so tatovi pustili kar v kopalnih hlačkah. Ukradli so mu hlače, majico in sjaodnje hlače ter mu povzročili Skoraj pet tisočakov škode. Nemškemu turistu Hansu Hauffmannu pa so tatovi takoj po njegovem prihodu v Trst ukradli kovček s tremi pari čevljev, s spodnjim perilom in fotografskim aparatom. Nemec, ki je utrpel 70 tisoč lir škode, je tatvino, ki se je pripetila na Trgu stare mitnice, prijavil policijskim organom. * * • V zvezi z ukrepi za prepre-čenje kriminalnih dejanj so agenti letečega oddelka v teh dneh aretirali 24-letnega Sergija Monara in 19-letnega Bar-tolomea Binella, oba iz Turina, ki sta prisila v Trst z namenom, da na nezakonit način zaslužita na račun tnri-atov. Monaro, ki je že znan zaradi pogostih kršitev zakona, je bil poslan z izgonskim listom v rojstni kraj in na podlagi zakona so mu prepovedali za debo treh let, da bi se vrnil v Trst. Binella pa, ki se ni držal ukrepov v zvezi z izgonom, je moral v zapor. Vrhu tega ga je iskala milanska kvestu-r azaradi obtožbe poskusnega izsiljevanja nekega mesarja. Dan kasneje, to je 17. t.m., pa so priprli 39-letnega Guida Acanforo, -ojenega v Palermu, a stanujočega v Bocnu. Kpt n imel Acanfora, ki ic že znan zaradi tatvine in preva- re, v našem mestu ne stalnega bivališča ne plačanega dela, so ga smatrali za nevarnega še posebno, ker je prišel v Trst z namenom, da koga prevara. Moža so izgnali v domače mesto. Z njim je bilo tudi mladoletno dekle, katero so iskali, ker je zbežala iz po-boljševal-nice v Benetkah. Znamka ob obisku Gronchija v Braziliji Uprava PTT sporoča, da bo ob priliki obiska predsednika republike v Braziliji izdana komemorativna znamka za 175 lir. V prodajo bo znamka prišla pojutrišnjem in bo veljala do 31. decembra 1959. Poleg tega bodo ob odhodu predsednika republike uporabili za avionsko pošto v Brazilijo poseben poštni pečat, in to samo v Rimu. V Trstu bodo ta pisma sprejemali od 23. do 31. t. m. na glavni pc^šti. Omenjeni pečat bo veljal, le za pisma, ki bodo šla z zračno pošto. z avionopj, s katerim se bo odpeljal predsednik republike tja obisk v Brazilijo. Kolesa ni zavrla 13-!etna Nadja Ban iz Ul. Sar.ti se je proti večeru igrala s kolesom in se je z njim spustila po strmini. Nepričakovano pa ni utegnila zavreti in je s precejšnjo silo treščila ob zid ki služi za ograjo nekega vrta nedaleč od dekletovega stanovania Dekletce, ki se je jokalo za-ladi bolečin, je moralo v bolnišnico, kjer so jo poslali na stomatološki oddelek. Zdravniki so ji namreč ugotovili poleg rane na spodnji ustnici in zloma dveh zob tudi zlom čeljusti, zaradi česa’’ se bo morala mlada Nadja zdraviti 15 ali celo 20 dni. Nova vodna žila pri Odobrenih 250 milijonov din za gradnjo novega vodovoda Pred nekaj dnevi so dobei«; kilometer od Sečovelj odkrili v’ globini 185 m pod zemljo močno vodno žilo. Po 10 cm debeli cevi že doteka voda na površje. 7 litrov na sekundo. Voda je pitna in dobra ker vsebuje le okrog 40 miligramov klora. S tem je dokončana prva faza raziskovanj in priprav za gradnjo nijvega vodovoda, ki bo služil potrebam Portoroža, Sečovelj, Pirana in Izole. Računajo, da bo že ob koncu septembra pritekalo že 150 litrov vode na sekundo. Potem bodo zamenjali stare vodovodne napeljave od Sečovelj do Portoroža, nato pa do Pirana in Izole. S tem bo rešeno vprašanje vode v turističnem pasu vsaj za 15 let in bo znatno razbremenjen Rižanski vodovod, ki ima kapaciteto 7500 kub. metrov in ne more zadostovati vedno večjim potrebam teh krajev. Za gradnjo novega vodovoda je odobrenih 250 milijonov dinarjev. Dela za gradnjo bodo trajala približno 2 leti. PREDEN GRESTE NA DOPUST, se naročite na «Primorski dnevnik» Pošljemo vam ga v ka-teruto.i kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevpa naročnina Lit. 300.— Telefonirajte na št. 37-338 M A D I O ČETRTEK, 21. avgusta 1958 HADIO THST A 11.30 Brezcbvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Kakšno starost dočakajo živali?« 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Percy Faich; 13.30 Lahka glasba; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Bruckner Smilonija S . 4 v Es-duru; 19.00 Mladinski tamburaški ansambel; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: ts.J »Vzgojna, znanstvena in kulturna organizacija Združenih narodov«; 19.30 Pestra glasba; 20.0C Šport; 20.30 Mešani zbor »Ljubljanski zvon«; 21.00 Ilustrirano predavanje: Malo znane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (6.) »Hanibalova usodna ljubezen«; nato Berli-nove ln Kernove melodije; 21.40 Ansambel Franco Russo; 22.00 Sodobna književnost in umetnost: »Carlo Bernari; »Grenka ljubezen«, poroča Josip Tavčar: 22.15 Godalni orkester Ambrose; 23l30 Brahms: Variacije na Pagamni. jevo temo v a-molu op. 35 22.55 Kvartet Dave Brubeck; 23.30 Polnočna glasba. RADIO TRST 14.30 Kulturne vesti; 16.30 Beethovnove sonate, za :klavir; 16.50 Kvintet An Van Damac; 17.30 Dario Gigli in njegova kitara; 17.40 »Don Kihot«, tragična kome. (lija v treh dejanjih. RADIO KOPER Poročila v slov.: 7.00, 7.30, I.1,JO, J u.uo. Poročila v ital.: 6.30. 12.30, tv.la. 19.15, 22.30. 5.00-6.15 Prenos RL; 12.00 Glasba po željan; 12.45 Zabavna glasba vmes reklame; 12.50 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: 13.45 Dve uverturi J Offenba-cna: Orfej v Podzemlju in Velika vojvodinja Gerolsteinska; 14.00 Gtasua po željah; 14.30 Pogovor z volivci; »Govori preds. OLO Nova Gorica inž. Karmelo Bu-dthna«; 14.40 Domači zabavni ansambli; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.20 Slovenske narodne izvajajo razni ansambli in solisti; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Orkester BMly Waughan izvaja prijetne melodije; 17.25 Melodije- iz oper; 18.00 Makedonska poezija; 18.20 Baletna glasba; 19.00 Zabavne melodije; 19.30. 22.15 Prenos RL; 22.15 Stan Ken-ton in njegovi ritmi; 22.40 Glasba za lahko noč SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8,00 10.00, 13.00, 15,00, 17,00, 19,30, 22.00. 22.55. 8t05 Pitana paleta (apoeed operne in solistične glasbe); 9.00 Radijski roman — Jules Roy: Sreč-ba dolina; 9.20 Melodije od tu in od tam; . 9.42 Koroške narodne poje Rezika Koritnik; 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev igra MSTMborskf instrumentalni ansambel; 1Q,30 Jan Hugo Vorišek: Simfonija v D-duru (orkester Ce. Ske filharmonije dirigira Karl Ančerl); lj.00 Veseji vNiijak; II.30 Oddaja žst ciciDane; 12.00 Zoltan Kodaly: Plesi iz Galante; 12.15 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Kje si zagotovimo priznano ozimno žitno seme; 12.25 Ha- .................. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 20. avgusta se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 6 oseb, poroke n>i bilo nobene. UMRLI SO: 64-letni Enrico Mi-ehelini, 58-letni Pietro Babicb, 80. letna Maria Palmira Camozzi vd. Brescia, 80-letna Alojzija Gregorič por. Diamantini, 74-letna An-na Piccoli vd, Urizio. 65-letni Mario Dougan. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Crevato, Ul. Koma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmelner, Ul. Glulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Signorl, Trg Ospedale 8. vajski zyoki; 12.40 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor I. gimnazije iz Celja; 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila; 13.30 Prizori iz oper Julesa Masseneta; 14.00 Veliki zabavni orkestri igra. jo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame- 15.40 S knjižnega tirga; 16.00 Glasbene uganke; ,-17.10 Zgodba o Eddyju Duchtnu (melodije iz istoimenskega filma); 17.35 Zabavni potpourri; 18.00 Četrtkova reportaža; 18.15 Stari italijanski mojstri; 18.45 Radijska univerza — Jan Zabinski: Bizoni — I.; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila l-n reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Ciganska lirika (literarno-glasbe-na oddaja); 21.30 Etude in nokturni za klavir Clauda DebuSsy-ja in Frederika Chopina; 22.15 Moderna plesna glasba. TELEVIZIJA 18.30 TV za otroke: Psi raznih zvrsti in ras; risani film; 20.30, Vesti; 20.50 Carosello; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; 22.00 Lovski Cristallo. 16.30: «U-Boai.5Ve“ai. brezna«, H. Felmy. R. _J(, Capitol. 16.30: «Ma.ghe^ Danes od 17. do 17.45 bo po televiziji prenos podviga izkušenih plezalcev uVevericen na ste-n ah Col di Bos. Oddaja bo neposredno z višine 2655 m in bo zelo ' poučna ter zanimiva. blagor (rubrika o lovu in ribolovu); 22.30 Potovanja TV: »Tam, kjer se petrolej imenuje Sham-zukk«; 22.45 Vsakokrat po en zvonik: »Porto Torres«; 23.00 Vesti. KINO Ezcelsior. 16.00: «Pot grešnikov«, G. Montgomer.v. Penice. 16.00: »Kitajska punčka«, V. Mature, Li Li Hua. Naziouale. 16.00; »Goli griči«, D. Wayne, K. Wynn. Arcobaleno. 16.00: ((Pustolovščine v Sohu«, B. Lee in J. Gregson Teohnicolor. Supercinema. 16.00: »Krivci«, V. De Sica in Isa Miranda. Filodrammatico. Zaprto. Grattacielo. 16.00: »Hektar neba«, R. Schiaffino, M. Mastroianni, 21.00 «Odnehaš ah ^Oko>, Astra Roiano. 16.30: C. Juergens. Techll[?J patri-Alabarda 16.30; «Jurl5"aM Vilija«, J. Fontoizean m »■ Aldebaran. 16.00: »Sužnji Amaconk», D. Dayl°r 1 gale Technicolor. « Ariston. Glej letni kjw. ^ Aurora. 16.30; «Lorella», Garibaidi. 16.00: G. Cooper in P. Goddard- nicolor. , -p-jh pr- Ideale. 16.30: «Tajnost P* sto v«, R. Alda, A. K|n8' Impero. Zaprto. <»,.6 Iiaria.. 16.30: »Pasje |'v‘ienf„ M-Loliobr;g:Ja, D. Seal* Mastroianni. -,-taliujfi’ 21.00 «Odnehaš ali nad Moderno. Zaprto „.iwnt 7' Savona. 16.00: «Mademo^»p( galle«, B. Bardot Cinttn^j,,, Viale. 16.00: «Osvajalci w H. Carner in A Btanz,M Vittorio Veneto. 16.3(7 -r,|;;rr’ silja«, L. Harvey, G-Mlad. prep. . Belvedere. 16.30: «Dezurni nalec«. 21.00 «Odnehaš ah , Massimo. 16.30; »Nevi«"* M. Stevens in F Fair. 21.00 ((Odnehaš ah na®«lenč Novo cine. 16.00: »Gusar T(c)1( ga otoka«, B. Lancaster J(i), 21.00 ((Odnehaš ali nadam* NA PROSTEM , Arena dei fiori. 20.15: »B®?ujirc Parizu«, A. Hepburn, ,f- * Techniicolor. ,,_»iniK> f Arena Diana. 20.00: »G*11 ye/i4 modeli«, D. Martin m *■ Technicolor. -»dolži'6’1 Ariston. 20.00: ((Zarota aeao E. Lo'wenn, S. Mac Lane Garibaldi' 20.00: Glej zg°r> Marconi. 20.15: »Pod-noč „ ciscu«, T. Cu-rtis, M. r» ^ Paradiso. 20.00: »Zadnja 4 ska- noč«, A, Nazzari Toren. Technicolor. . Ponziana 20,00: ((Zaročenci ^ S. Koscina, H. Albers. sčope, Technicolor. . oiiič ROiano. 19.45: «Zenska )c rila«, F. Latimore. -Kadr Secolo Sv. Ivan. 20.00: fjen- River«, G, Montgomery. »• de-rson. 1iia, c’ Stadio. 20.00: »Represalij Madison. ,. »iy Valmaura. 20.00: «BoIJ mrtev«, D. Mariin in Valute Rim Zlati funt Marengo Dolar . . Frank franc. Frank Švicar Steriing ulnar Šiling Zlato . . . . Zah, m marka 5.900,— 6.150,— ]4.650.— 4.850,— 622.— 132.— 144.— 1.720,— 82 — 23.75 706.— 148.— 624.— 136.— 146,— 1.760,— 84,— 24.25 790 — , 149,— 11 VOZNI RED VLAKOV o i) // n n i 0.20 B Opčine - Ljubljana • Beograd • Reka 4.00 P Videm 5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 H Benetke • Milan 6.20 B Benetke - Rim • Mi- lan - Turin Zue rich 6.27 B Videm - Trbiž - Be. ljak (do 14. septem. bra 1958) 6.35 P Videm 6.58 P Opčine 7.15 P Tržič (samo ob delavnikih) 8.10 B Benetke - Rim • Milan 8.20 B Videm Trbiž 843 B Videm - Trbiž • Du- naj - Pariz - Amsterdam 8 48 B Opčine • Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetke 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm 14.41 B Benetke - Milan - Pariz ■ Calais 1610 B Opčine Reka - Ljubljana Beograd - A-tene Istanbul 16 20 P Videm 16.50 B Benetke ■ Bari 17.00 P Benetke 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 B Videm Trbiž ■ Du- naj - Muenchen 19.30 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm 21.10 B Benetke - Milan - Genova • Turin V^ntimiglia • seilte s Mar- 21.5P P Videm 22.15 B Rim POSTAJA SV. ANOHEjA 5.10 P do Drage 7.10 P do Herpelj . Kozine 13.05 P do Dra$e 17.^8 |> do Herpelj . Kozine (do 27.9.1958) 21.09 P do Drage p k i n m titpl flf 0.12 B Videm (samo ^ praznikih od do 7.9.1958) 1.05 B V idem 5.30 B Beograd • TlaS1:, Ljubljana ■ °PC 6.24 P Cervignano 7.05 P Opčine 7.18 P Videm 7.30 P Portogruaro 7.38 B Turin - Milan 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm 9.17 P Videm 9.38 B Marseille • Ved glia - Genova r j(. rin - Milan -k c |r 9.50 B Muenchen • P**0 Trbiž - Videm Opčine Videm 12.05 R Benetke 13.30 P Bari • Rim ke 14.OŠ B Istanbul • Beograd • na - Reka Videm Calais • Pariz lan ■ Benetke Videm /pd Trbiž - Vide® 28.9.1958 dalje) i.Jpčine Videni ob 11.39 P 11.50 B 15.12 P 15.32 B 16.50 P 17.00 B Ate»V 'SS' jfi- de 17.18 P 17.30 B Trbiž 18.11 P 'Tržič (samo lavnikih) 18.50 P Portogruaro 19.03 R Benetke 19.55 P Videm 20.03 B Ljubljana • ^Pc 20.32 B Pariz • Milan - m Benetke 21.08 P Videm 21.18 R M i 1 a n • Ben« Me.stre 21.44 P Opčine 22.11 B Amsterdam - Trbiž • Videm 22.46 P Benetke tfr 22.55 B Beljak • Trb* * f dem (od 29. I ufl do 14 septem0 1958) # 23.50 B Zuerich • Turin * »ge lan - Rim - (HEJ* tKe pub Ko* POSTAJA SV AND” 6.51 P iz Drage 10.05 P iz Herpelj 15.07 P iz Drage 20.49 P tz Herpelj - K (do 27.9.1958) 22.43 P iz Drage i*m* B brzi P potniški R rapido predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 18- nr* in na prostem ob 20. uri NA ZELJči PUBLIKE PONOVI ZELO PRILJUBLJEN BARVNI FILM: PRINCESA SISI Igra simpatična ROMY SCHNEIDER OB ROBU DOGODKOV NA SREDNJEM VZHODU j!ako se Saudova Arabija usmerja jjaotaosli arabskega sveta Proiahodnega je v arabskem svetu zares le malo vec š?stih mesecih je kov, ^ ,večj:b d°eod-Arabiie m - dllem° Savdove dvj ^Ccno zaostrili. Ta ZAR ln ,a ,sta: Ustanovitev Inku t spremembe v rt' hašem ! v“ vrgli z obla' toili nazadn Vm0narhli0 * saida rezim Nurl Savdova Ar«v,u v'lev 7a,d rab-->a Je ustano korak k Pozdravila kot nov v*niu a n^a^nJewiu združe-tem _.arabskega sveta. Pri k*- Dol» 6 ostaIa I® Pn izja-prestoia' ra2S°vor:, ki jih je im«i . _aslednik princ Feisal »tel v Kai P r - n c Feisal ru tik pred pro- *Iasitvij0 ZAo »Ane«. . > niso dali po- *di( (ja . ezultata, Vendar se vi 'v Je.p0 feisalovi vrnit-n°traniii,a pr'šlo do resnih nanje „ “es?glasii glede zu-^vdove A°n ifne orientacije Pozneje ^ 'Je' In nekai dni ottre ohtojK ze pojavile ^odu 7ar j proti kraliu !spoti . ,a'dl sodelovanja v Kmalu , araibski republiki, ^eisai kit tem pa ie Princ stavni smatrajo za pred-dob-il B naprednejšega toka, "»nje roke glede zu- konniteiš u te dežele- Do v*Marl. t sprememb pa še v» Arab;' * pr'a*° 'n Sa-vdo-držala nu’Ja. 86 ie še vedno °D strani. Ko Ustanoviien!'a • neka) pozneje lveza, ie o lraško-jordanska di t0 novoaJd°Va Arabiia tu' Vd^ hkrati Uradno p0zdra-"lla v . Pa odločno odklo- b v kakriPredlog’ da bi se družila ni ko'i obliki pr> "lo nameni Poizkusi, pa v Usta ma pušoene praz-e države Vnem načrtu arab-!* pei«ai f* Primer, če bi •ltev' niso 1 za Priklju-a1*8. Savrf‘mel1 nobenega u- "■* i. *• Prišlo strani. *k* krt2J': »Mo do libanon- 8t»bske V seatanku sveta ""rdove 4 ga ie delegacija Arabr' Ob tej '* Predstavnik Savine "s sp Sicer °'bzimo o-- e njegova vlada v« h J?v*ti b^^isni vztraiala na "»klon reSoluc‘ji, ki je ZAR, ki pa JNitv. ba'P°nskega pred- '^oln * Propadla dov, 4 P 1 Sjkii Im. ’ da , X notranie za‘ , g.. držav, da pa so * V liu’ se vme- ano-nsfce notranje r° i* s***™- prav tir, * *trani tei priložno- btV* Arabiifredstavnika Sav' zspad&krŠna k0l°Udarjen0- da i« “»»h ... intervencija h. '*‘o p. a nezaželena ?£> Odl0cnne:.araa, To so bili tikbe Feis,,)31 zna'ki preorien-■ 'Salovo zunanje poli-, kleiju^ . Arabiji tUd! v sami Sav‘ Ve t&aiih sn‘^1ŽI° do vedilh ‘«v. Po dol^gamemb m zahte- *da ja . J01 M Posta[a,bsl!o neodvisnost :, j, Jfle gl« ai še ei>ejši politiki Ka' se - »e n°d®°s notranjih sil .;.giede °Vo!ieval, da bi imele odločilen pomen. Ti dogodki niso v Savdovi Arabiji le močno odjeknili, ampak so dotedanjo dilemo, pred katero je ta dežela kolebala, postavili povsem v drugi luči. Zadušitev hašemitske monarhije in režima premiera Nuri es Saida je pobila zadnje ostanke prozahodne fronte v Savdovi Arabiji in odločila smer k — arabskemu združevanju. Sedaj so se na eni strani znašlj ZAR, Jemen m po psnovnih linijah nove iraške vlade sodeč tudi novi republikanski Irak, na drugi strani pa sta ostala le Jordanija ter le do neke meje Libanon, ki pa sta izgubila še ono malo arabskega značaja; kolikor sta ga doslej imela. To te je nujno odrazilo v notranjih političnih tokovih Sav. dove Arabije in tpnogi menijo, da jp,.tta pripomogli- 1$ še večji utrditvi- Felsalovega pcr ločnejši njegovi zunanjepolitični usmeritvi. V luči takega razvoja je tudi sedanje stališče Savdove Arabije bolj jasno. Predvsem je Savdova Arabija med prvimi priznala novo iraško vlado. Istočasno je, čeprav v blažjem tonu, odločno obsodila angloameriško vojaško intervencijo. Nato je odklonila vsako Huseinovo prošnjo, da bi ga podprla. Končno pa je tucli uradno prepovedala da b; preko njenega ozemlja preletala britanska in ameriška vojaška letala, ki oskrbujejo tamkajšnje njihove čete. Sledilo je temu še uradno povabilo podpredsedniku ZAR generalu Amerju, naj obišče Riad, kjer so se «razgovori vršili v vzdušju iskrenega prijateljstva«. Zato se danes ne da izključiti možnost, da bi Saudova Arabija svoje korake k nadalj. njemu združevanju arabskega sveta še pospešila, saj se ložaja in vpliva in k še od- je tja že krepko usmerila. — Znaš, Jakec, de s: jetnu prou! Be vervau, dt U — Ja ben, tu je glih pr mi je vse pasalo? ® filmi jen pr fudbali. M a — Si vidu! Pej si nare- btfir ^------------------— drugače.. du, ku sm reku jest? • — Kej drugače? Jen pr Samo anbot sm poslušau jen drugi televižjoni? Jemajo tem pr kašneh prodan sm biu že dober. Samo slivouke gramah take šempjaste mule, de za bet sm spiu dva glažka. Prou sm slišau, de prave oke jem manka samo perje. sm potreben. — Neč ne stri, samo de je pomagalo! Znaš ses temi modernimi iznajdbami, ku je radjo, televižjon jeu vešpe more bet človek previden. Sej ne rečem, de E ma ne more bet taku pousod. — Ne pej! Jen na radji, kej ni glih taku? Kej ni marsikašen tam glih zatu ke je kopitar, ku be reku Prešern. Jen vse ledi se zbira samo po žlahti al pej niso dobre znajdbe, me jeh je treba po tem, kadu jema bol gibčno hrbteni-znat. nucat. Vsaka nova reč prnese ne- co, de se zna dobro zvivat? kej- dobrega ma tudi lahko škode, če ne znaš. Sej magari na jesen, kadar bojo kostanji, lahko spet poslušaš kašen bot tiste dramatizirane zgodbe, ma najej se prej kostanja. Jen taku, ano z drugem se zgliha jen ti ne bo strilo neč. — Ma sm prou kontent! Ja, ja, zmiri se človek lahko kej navade! če je človek zabit, je revež. — Ku se vzame. — Kpku «ku se vzame*? češ reč de ne? — čem reč, de tudi če je zabit, lahko pride naprej jen mu dobro gre. Vidi, denmo reč, tiste jegrauke pr filmi! Ma-lokšna zna res jegrat. Ta narbol zabite se znajo samo kazat, ma so puhne dnarja, zarukane pej taku, de slišejo — Ma ja. mogoče je res taku. Jest ne znam. Ma morbet videš ti preveč črno, ke ti si politikant. — Neč politikant! Jest čem reč samo, de tudi če nisi prou brihten, jen tudi če ne znaš meštirja jen si lahko tudi fejst zabit si lahko pomagaš samo de zastopeš u kateri rog je treba trobet jen de si ponižen kamer je treba. — E, ma ne more bet prou taku, dej! Nekej moreš le znat, če delaš ano delo, kamer je odgovornost. — Ja jen ne! Dostikrat čejo jemet tisti, ke so na vrhi, prou ledi ke ne znajo, ke če be znali, be jeh zapodili. — E, ma Jakec, sej ni mogoče! — Mihec, ti si preveč pošten, de be zastopu te reči. Zatu boš pej zmiri re- travo rast. Al pej fudbalisti: vsi so bo- vež jen boš touku tle ta zgun za tiste gatasi zatu ke zaslužejo dnarja ku boge soude. peska. — Pei bom, a! HIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIMimillllllMIIIIIf' - \l .....................................................................mn................................................................................................................. PIONIRSKO ZNANSTVENO DELO PROF. MARTINOVICA Precepljanje piščančkovih glav Prof. Martinovič je šel veliko dlje od «dekapitacije» 22*° stališ^ . Zavzel0 odloč- S»vd, "thi a Jezeru, ?tavba ni kaj J® namreč n* vj^i^a bSena bara' ?^.?:VAsmoerike tega bodmeri 8 000 0 Zdniže-zasedle d;’ 60oStale drž^^etSka zveza Tr™ °d 2« »riki ps^am;nom’da ^ Ju v mi na atomskem K/ rnodobske na- Zazstavi u-4 tlerih °.doli razni?° ra?stav' 'evi so " aDaratov, ‘n lAhko P°lnione * Proizvajajo al' z nam. Q pa od 20 ^^stavo so višjo temperaturo od sončne,, r.imi razstavljenimi predmeti, "je,treba omeniti model novega elektro-sinhrotona, ki ima 1 milijardo elektronskih voltov. Ta elektro-sinhroton uporab, ljajo pri razbijanju atomov ter služi znanstvenikom tudi pri proučevanju atomske sile, ki'deluje v jedru atomov. Italija, Švedska in Norveška, kot tudi še nekatere druge države, bodo prikazale na i;2stavi makete svojih tovarn za proizvodnjo urana. Obiskovalci bodo imeli priložnost, da se na razstavi spo. znajo z načinom uporabe ra-cJioizotopov v industriji, kmetijstvu in medicini, kot tudi z uporabo atomske energije v mirnodobske namene. Da bo razstava še bolj zanimiva in razumljiva so organizatorji poskrbeli, da bodo na razstavišču vrteli razne filme, ki bodo bolj nazorno razlagali pomen atomske znanosti. Razen tega bodo obiskovalcem na razpolago priročniki v raznih jezikih, udeležili pa se bodo lahko znanstvenih predavanj, ki bodo tudi v več jezikih. Istočasno z atomsko razstavo, bodo v Ženevi otvorili ali pa od temperature raznih drugih zvezd. Plin v teh ceveh se pri tako visoki temperaturi pretvarja v tako imenovano plazmo, ki jo imenujejo tudi četrto agregatno sta. nje materije. Pri tem namreč prihaja do spajanja atomskih jeder in tako do proizvajanja ogromne količine energije. Znanstveniki se trudijo, da b: dosegli trajnost tega procesa ter da bi ga lahko vedno nadzorovali. Ce jim bo to u-spelo, potem bo lahko človeštvo razpolagalo z neizčrpnimi količinami energije, ki bo po mnenju strokovnjakov sto krat cenejša od premoga. Nove termonuklearne centrale bodo lahko uporabljale za po. gonsko gorivo celo navadno vodo. Na razstavi bodo Zd.užene države Amerike razstavljale tudi dva reaktorja, s pomočjo katerih bodo obiskovalcem iahko praktično pokazali, kako se pridobiva z atomskimi reaktorji električna energija. Tudi vse ostale države bodo razstavljale svoje atomske reaktorje. Med najbolj značil- embria starega od 36 do 40 ur, to se pravi v dobi, ko njegov krvotok še ni začel delovati, se s pomočjo operacije prvi del glave piščančkovega zarodka izloči in pri tem se odstrani tudi zarodek hi-pofize.« Toda odstranitev prednjega dela glave ' je že prej znana operacija in ameriški strokovnjak Fugo, ki je prvi izvršil takšno operacijo na piščančku, jo je strokovno imenoval de-kapitacijo. Takšen embrio brez glave more živeti več dni, včasih cedo do konca inkubacijske dobe. Jasno je, da se ta piščanček n* izleže in to iz eno. stavnega razloga, Rer nima glave. In vendar do tedaj še živi in se povsem normalno razvija. Vse 4® 3« biI° znano, dokazano ip strokovno čtivo je to dodobra obravnavalo. Ko pa je prof. Martinovič nekega dne vršil eno takih dekapita-cij, mu je padlo na um, zakaj ne bi poskušali prednjega dela glave, potem, ko je bil z embriona že odstranjen, ponovno vrniti na njegovo prvotno mesto? «Ti poizkusi — pravi prof Martinovič — s0 se začelj na Rockefellerjevem inštitutu, na. daljeval pa sem jih po dveh mesecih na vseučilišču Yale, v državi Conecticut. Tu sem delal nad pol leta v laboratoriju J. Nickolasa.« Nato prof. Martinovič nadaljnje z opisovanjem, kako so -se prvi poizkusi «priceplja-nja« glave začeli. Odrezane sprednje dele glave piščančko. vega zarodka je ponovno vra. čal na njihova prvotna mesta, piščančkovo telo pa je ostalo po nekaj minut brez glave. Pokazalo se je, da je ponovno vzpostavljanje zveze med odrezanim prednjim delom glave in ostalim telesom zelo hitro. . «Včasih, če že po 24 urah pogledate embrio — pravi prof. Martinovič — boste zelo težko ugotovili, da je bila operacija sploh izvršena. Posebno tedaj, ko gre za glavo, ki je bila pred nekaj trenutki še povsem ločena od telesa. Ta glava se brez vsakega zastoja, brez vsake prekinitve nadaljuje razvijati.# Nato je bil storjen korak naprej. Ko je bilo jasno, da so takšni poizkusi učinkoviti, se je prešlo na «precepljanje» glav s piščančkov ene pasme na piščančkova telesa druge pasme. Nato so šli še dlje. Ob sodelovanju s prof. Nicko-lasom je prof. Martinovič napravil sledeč poizkus: Na telo piščančkovega embria sta pri-sadila prednji del glave deset dni starega embria podgane. In s tem poizkusi še 'niso bili končani. Toda rezultat vseh teh poizkusov? Prof. Martinovič pravi; «Tak embrio je živel do 16 dni. Krvotok v kolikor je do njega sploh prišlo, je bil povsem nenormalen. Posamezni ergani, na primer oči, so komaj nakazali nadaljnji razvoj in že čez dva tri dni zamrli. Razvijala se je koža, pa-javile »o se tudi dlake. Dalj so se Shranile tudi neke druge obganeke strukture. Pravega razvoja glave, kakršnega smp videli pri precepljanju (Nadaljevanje v a S. sl rani) lE KOMU TAKO IMEHOVAKA *f S1 m S Nič več strahu na vožnji Sama sem me« tistimi,, ki zeljo trpijo na potovanjih Jn ki"jim šlkodi ne samo vožnja v letalu (s katerim p« se nisem še yoeila, prav iz bojaznj do neprijetnih reakcij), teiu-i več. vgžnja s kakršnim, koli vozilom (razen s kolesom seveda). Zato rada prepiram čianke, ki obravnavajo ta pro. blem. %' Pred časom sem čitala članek o zanimivih ugotovitvah ameriškega letalskega zdravnika dr. Hermanna Chinna o slabostih na potovanjih. Vem. da bo mnoge čitateljice zanimal ,zgto ga bom na kratko omenila. Dr. Chinn je napisal zanimivo in poučno razpravo prav o vzrqkih in zdravljenju teh bolezni. On sam pripisuje velik pomfn novim preparatom, ki so jih' zaČen Uporabljati v zadnjih lejih, .istočasno P.a Pn-poioča vsem, ki trpijo na teh in podobnih slabostih, nekiate. re preventivne ukrepe, ki so včasih tako učinkoviti, da zoravila sploh niso potrebna. Najprej opozarja dr. Chinn na dejstvo, da ima morska bolezen (tako imenujemo vse slabosti na potovanjih) svoj izvor v -ravnotežnih možganih. V vsakem ušesu ima namreč človek tri polkrožne, s tekočino napolnjene cevke. Na no. tranji strani teh cevk so tan-ke dlačice, ki pri gibanju nihajo hkrati s tekočino in’ * tem nenehno signalizirajo svojo lego možganom. Na podlagi teh »informacij« skrbe potem naši možgani, da ohranimo ravnotežje, Pri prehudem gibanju, ki ga povzroča zibanje v vlaku, ali avtobusu, pa pridejo signali v možganih do centra za bruhanje. Ta center so zdravniki odkrili, ko so živalskim možganom .dovajali električne dražljaje in je dotik na določenem mestu povzročil bruhanje, prav tako kot pri morski bolezni. »Alarm« nadaljuje svojo pot že do drugih možganskih centrov, ki povzročajo nenadne slabosti, potenje in mrazenje. Človek v takšnem stanju se počuti bolnega ter pravimo, da ima morsko bolezen. Poskusi v laboratorijih so še pokazali, da je gibanje v različnih smereh mnogo bolj nevarno, kot gibanje v eni smeri. Kadar nas torej v vlaku, ali avtobusu premetava samo navzgor in navzdol, je za naše zdravje mnogo manj nevar. no, kot če nas začne na ovinkih, ali na slabih cestah, premetavati v vse smeri. Oni torej, ki jim je že slabo, pa še obračajo glavo, ali se kakor koli premikajo v razne smeri/ še bolj pospešujejo i^briah morske, boleahij ^ Zdravniki «o ■ napravili jA-izkus pri poletih ameriških Jetalcegr tee*o predvsem opazovali, kkkšne posledice i*n« lahko vrtenje glave. Tako'*) ugotovili, d g vojakom, ki so sedeli na sedežih z visokim naslonjalom, ki ni dopuščalo* vrtenja glaw|, ni postalo slabo, medtem ko ap >v|i ostali že tdkoj ztfcleli za morsko boleznijo. Vendar pa je bil« vsem spet dobro, ko so u-pojpnili glave na»aj.f< Dr. Chinn svetuje zato, da najbolje stori vsakdo, kit se ga na potovanju loteva slabosti če nagne glavo daleč nazaj in se ne obrača. Pri sedenju naj upre glavo trdo ob naslonjalo, pri ležanju pa naj jo močno upogne nazaj in naj ne uporablja nobene blazine, s tem »e namreč zmanjša gibanje tekočine v že omenjenih cevkgh v ušesu in se preprečuje slabost. Izvedela sem tako še, da zbolimo na jadji prej, če ne vidimo pred seboj horizonta. Ne pozabimo tega, kadar se vozimo v avtu ali na ladji. Posadimo tudi svoje otroke vedno tako visoko, da bodo lahko gledali skozi okno. Na vožnji v letalu pa baje pomaga ta izkušnja; bolje je sedeti desno od prehoda, kot levo. Kajti pilot ki sedi na levi, tudi rajši obrača letalo r,a levo stian; pri tem se letalo nagne in potniki, ki se-oe na levi strani izgube obzorje ter vidijo le odmikajočo zemljo pod seboj, kar seveda povzroča težave. Kdor pa, §čdi na. d^rjji#struni, Itna ve* odprto,-obzprje. Tudb nos lahko poišzroča te-žave. V zadušljivih vagonih ah ladijskih kabinah nam postani pgej. slafcp,' kot če simo pri odprtem oknu ali na krovu. Še hujši pa je vonj "po bencinu. In še iiekaj sem zvedela: da je namreč pionska bolezen lahko tudi nalezljiva. Sedaj si lahko razlagam, zakaj je postalo tudi meni slabo, ko sem videla dva svoja sopotnika v težavah zaradi morske bolezni. Dr. Chinn pravi, da hran« ni važna pri morski bolezni. Kakor je človek vajen, tako naj se hrani .tudi med vožnjo« nai ne je preveč in tudi ne premalo. Ce pa tudi vsa ta opozorila ne bodo pomagala, potem je tieba uporabiti kakšno zdravilo. In teh je danes v prodaji že precej. Vse tablete in piaške proti slabostim na potovanjih, je treba seveda jemati pred vožnjo. Lahko jih damo tudi otrokom nad 6 let. S pravilnim ravnanjem in z mnogimi zdravili se torej lah. ko danes skoraj z gotovostjo ubranimo teh neprijetnih slabosti. In ta ugotovitev me zelo veseli, ker mi je bilo potovanje do sedaj vedno prava muka. K. L. lllltllItHIIItllllllltmtHIItllMIIHIIIIIlllimillillMtIiillMlllllllllllllflllllllHHIIIIIIIIIIIHIlllHllllltl Nekaj o roženkravtu in sorodnikih Skoraj', ia ni slovenstva hi- še. kjer ne M imeli al, mni potmn p eTffrpdrffjdr -pmrpčke,- tr/ijolkg ; , alj fcr,romoč»lice z značilnim dolgokljunastim plodom. (Bola mino ime pelargonije prihaja od besede pelargos . itorklju, prav zaradi dalgokljunastega ploda). Njih domovina je Južna A-frika. Ta velika družina te naj-trpetnejie in najhvaleinejše lončnice, je skoraj vse leto v cvetju, tudi po2imi. Uspevajo na vsakem prostoru, če le rastlina ima dobro posodo — ne konservne škatle, pač pa plinast lonec. Pelargonija je najlepši o-kras za okna, balkone, hodnike in tudi svetle sobe, ker ljubi mnogo sonca, posebno lepo se uveljavi v aružbi s leaterokoli lončnico. Gojijo jih ' v vsaki hiši, če imajo le količkaj smisla za njih lepoto. Pelargonij je veliko prst. Pri nas so razširjene skoraj vse skupine, med njimi pa zlasti roienkravt, ki je pra- Pazimo na naše noge Gospodinje m delavke, pa tudi vse druge ženske, ki veliko stojijo, čutijo zvečer u-trujenost in bolečine v nogah. Utrujenost je tembolj občutna v poletnih mesecih, ko noge zaradi vročine tudi zatekajo. Navadno ta utrujenost izgine, brž ko se doma preobujemo, sedemo ali se vlečemo in položimo nope v nižjo lego. Če pa se ta utrujenost vedno bolj pogosto ponavlja ter moramo zaradi dela biti stalno na nogah, nastanejo zaradi preobremenitve na nogah o-kvare, ki jih ne moremo več odstraniti in ki jih spremljajo tudi bolečine v hrbtenici. Da ne bo prepozno, si morajo gospodinje in delavke zapomniti tri nasvete: dnevno umivanje nog in temeljita osu. šitev po umivanju blagodejno vpliva na odpočitek nog. Ne pozabimo na primemo o-butev, na pravilno hojo in predvsem na to, da opravlja- Tako si nekdo zamišlja atomsko podmornico, ko izstreljujejo raketo. mo čimveč gospodinjskih in 1 drugih del sedeč. Nega nog mora biti za nas prav tako važna, kot nega telesa ali nega obraza. Noge mo. rumo umivati vsak dan, če imamo pa suho kožo jih moramo . zdrgniti še s kakšno kremo, ah kožnim oljem. Noge, ki se rade potijo, moramo, preden se obujemo, posipati s ■smukcem ali kakšnim proštom proti -potenju. Nohte na nogah obrežemo vsak teden p o kopanju ih sice- ravno. Pgte in zunanjo stpjjii stopal obdrgnemo pri vsaki nolni ko. peli s plovcem (pietra pomt-ccj. S tem prepredimo nastajanje trde kflže, ki ni samo neestetična, temveč nam lahko trže tudi noghvtce ter tias avL ra, kadar nosimo nove čevlje. Ce obračamo pri hoji noge navznoter ali navzven, je to navadno znamenje, da so nam čevlji preširoki, prekratki ali preozki; Tudi če so - pete pre-viroke, se .premesti ravnotežje telesa ter si lahko pokva-riVno hojo. Poskrbeti moramo žito, da so naši vsakdanji čevlji praktični ter da je višina pet primerna naši postavi. Gledati moramo, da je podplat na čevljjh vedno prožen. Čevlje jef trebg fpgogto menjati in je tildi dobro, da jih ne nosimo do konca. Iz-hojeni čevlji dajejo namreč n trgam zelo meti '■ opore • teg lahko pride do raznih napile v •hoji prav zaradi ponošenih čevljev. Ob toplem letnem času nosimo vedno ziačne in lahke čevlje ter ne kupujmo čevljev, ki imajo gumijaste podplate. i Prijetno je, če poleti ne nosimo nogavic. Vendar je vsaka noga dosti lepša z nogavico. Modni diktatorji celo narekujejo nošenje nogavic ter pravijo, da je ženska brez nogavic, neelegantna. Ce nosi. mo nogavice iz umetnih vlaken, potem jim moramo pogosto prati, ker nj/Ion in perlon ne vsrkavata vlage. Noga. vice operemo in jih splaknemo v topli, nato pa še v mrzli vodi. Ce nogavic dobro ne splaknemo, potem se zgodi, da pralno sredstvo ki ostane v luknjicaji, sčasoma načne kožo in zmanjša tudi trpežnost nogavic. In še nekaj o hoji. Najboljša je hoja z zravnanimi no- gami in vzporedno postavljenimi stopali. Ce imamo prt hoji prste obrnjene navzven, trpi stopalo, ker palec pri taki hoji ne sodeluje. Ce hodimo z navznoter obrnjenimi prsti, se pa teža tilesa premesti na notranjo stran sto- pal. In to za hojo in ravnotežje telesa zopet ni pravilno. vu nurodna cvptica. PotoWAa ah pasasta pr-"trrrgonfja "ima v n listih rjav pas, ki pride do izraza na močnem sončnem jrrustoru. t(i:ete od pomladi do pozne jeseni. Pozimi pa ji mulo zalivamo, ker rastlina počiva. Ce ji pozimi odpade listje, nič ne de, prihodnje leto bo se lepše pognala. Vsako lete jo porežemo in ji pustimo samo tri do štiri očesa. Prezimijo v nezakurjeni sobi. Paziti pa moramo, da jo ne napade plesen. Proti plesni in gnilobi uporabljamo ogljen in žveplen prah. Potaknjenci se posebno radi vkoreničijo, če jih vsadimo sedaj v avgustu, imeti pa jih moramo v senci in dobro namakali. Pri zimskih potaknjencih pa moramo' zelo paziti, da jih ne napade plesen. Zaradi tega je treba, da so potaknjenci vsajeni v pesku, katerega je treba pred uporabo dobro izmiti. Potaknjenec naj ima največ dva lista in naj bo plitvo vsajen. Zelo lepa za balkone je bršljanka, lepše uspeva v lesenih zabojih kot v loncih. Najplemenitejša pa je angleška ali velikocretna pelargonija. Je pa tudi najobčutljivejša in zahtevna. Na prostem, bi skoraj rekli, da ne uspeva. Ljubi zavetje in topel prostor. Napadajo jo rade uši, pa tudi prtrezova-nje ji ne prija, ker prepreči cvetenje. R oženkravt... kdo ga ne pozna? lepim, značilnim svetlozelenim, močno dišečim listjem. Cvetje je neznatno iz različnih barv. Ko slovenska dekleta oblečejo narodno nošo, ne sme v «pu-šeljcu« manjkati roženkraift. -Vse pelargonije ljubijo srednjetežko •zemljo. mešanico komposttuce, ruševke in gnojevke z dodatkom mivke. Angleške pa več gnojevke in lislovke. em-pe — Kako strahopeten pa, zadelala, Se luknjo ključavnice »ta ihuiičt OrQ 06*1 vnrec UL PONte OCL ro0810Iti Goriško-beneški dnevnik Ob tr»tji obletnici vidomskega sporazume Izjavi predstavnikov oblasti iz Gorice in Nove Gorice Soriški župan so zavzema za obnoritor železniškega premeta mod serorno in lužno postajo tor za zvozo mod po-riškim in jugoslovanskimi iotališči Ob tretji obletnici videmskega sporazuma je dopisnik Ljudske pravice iz Nove Gorice zastavil goričkemu županu nekaj vprašanj v zvezi z izvajanjem sporazuma. Dr. Bernardi* je rekel, da je bil sporazum o maloobmejnem prometu dosežen predvsem z namenom, da se ugodi obojestranskim potrebam prebival-stva, da se popravijo ali vsaj omilijo posledice, ki so nastale z novo mejo. Izrazil je dalje željo, da bi »e obnovila železniška zveza med severno in južno postajo in da bi se vzpostavile zveze med goriškim in jugoslovanskimi letališči. Izrecno pa je poudaril težnjo, da je naklonjen kakršnikoli iniciativi, ki bi stremela po izboljšanju odnosov med obema državama na podlagi vedno večjega razmaha sporazuma in vzajemnosti obeh držav. Pozitivno je sporazum ocenil tudi podpredsednik OLO Nova Gorica poslanec Franc Skok. Sporazum je važen predvsem v gospodarskem in političnem pogledu. Vsa vprašanja med Italijo in Jugoslavijo, ki nastajajo okoli obmejnega prometa, «e dogovorno soglasno rešujejo. Podpredsednik Skok je dopisniku Ljudske pravice izjavil, da se zavzemajo za vzpostavitev avtobusne zveze med Novo Gorico, Gorico in Trstom ter za zvezo med kraškim področjem in Trstom čez Gorjansko. Zaželena bi bila tudi otvoritev novega bloka med Erjavčevim drevoredom in U-lico San Gabriele. Za kmetovalce na goriškem Krasu bi bilo treba odpreti dva dvo-lastniška bloka, za ljudi, ki prihajajo čez mejo, pa bi se morale odpraviti formalnosti pr- menjavi denarja ter odpreti še nekaj novih menjalnic. Na koncu je izrazil prepričanje, da se bodo prijateljski gospodarski, politični in kulturni odnosi med Italijo in Jugoslavijo še nadalje krepili. Več izjav o sporazumu so dali tudi prestavnimi oblasti iz Nove Gorice. NMtltlllillllllllllllllillllillllllltlllllltltilllllliltMiiillllIHIIIMIMIIItllHHIIIIHHIIfllllltinilMIIHtll Tudi za občinski svet se bliža konec počitnic Čaka ga huda preizkušnja: ureditev vprašanja proste cone Izvajanje zakona naj se zaupa širšemu predstavništvu cim Velikošmarenske počitnice so mimo; ljudje se vračajo v svoja bivališča in . s tem v vsakodnevno življenje z vsemi njegovimi problemi. Občinski svet je že nekaj časa na počitnicah. Na zadnjem zasedanju se je pošteno utrudil, ker je moral sprejeti številne sklepe. Ko bodo počitnice mimo bodo tudi za občinski svet prišli hudi dnevi. Razpravljati in sklepati bo moral o številnih važnih vprašanjih, med katerimi bo vprašanje pravilnika uprave proste cone. Pred časom je parlament odobril z ikon, s katerim se prosta cona podaljšuje za nadaljnjih devet let. Trgovinska zbornica je s tem v zvezi izdelala pravilnik o upravljaniu proste cone, ki ga je poslala v odobritev občinskemu svetu preden ga pošlje v Rim, da bi ga odobrili tudi osrednji organi. V tem pravilniku trgovinska zbornica zahteva, da se zelo točno določi izvajanje zakona, ker se dosiej še ni ' veaelo prav zaradi pomanjkanja točnih določil v prejšnjem zakonu. Med drugim je bilo izvajanje zakona o prosti coni v zadnjih desetih letih prepuščeno odboru trgovinske zbornice. Na odborove seje je bil poklican tudi župan z odločujočim glasom. Županstvo je prepustilo izvajanje zakona skoraj izključno trgovinski zbornici, ker je smatralo to ustanovo za najbolj primerno, da odloča o zakonu, ki je sko- raj izključno trgovske prirode. Trgovinska zbornica teži za tem, da se izvajanje zakona o prosti coni zaupa kakšni ustanovi, ki bo pod nadzorstvom župana. Sedaj hoče imeti županstvo več besede pri izvajanju zakona. Nedvomno bodo diskusije o tem zelo burne, ker že dolgo časa obstajajo številni predlogi svetovalcev levičarskih strank, ki zahtevajo, da se nadzorstvo nad izvajanjem zakona o prosti coni zaupa širšemu krogu predstavnikov goričkega gospodarskega, javnega, sindikalnega življenja in drugih, m sicer z namenom, da bi imeli od izvajanja zakona koristi predvsem meščani, katerim je bil zakon namenjen, da jih dvigne iz gospo-darske krize. - n---- Z motorjem je povozila žensko iz Kanala Nekaj po osmi uri je 24-let-na Norma Munič iz Ulice Du-ca D’Aosta 45 pred poslopjem št. 45 na Verdijevem korzu z motoskuterjem povozila 63-letno Amalijo Bucik vd. Na* mar s Partizanske ceste v Kanalu. Nesreča a« je pripetila, ko je Bucikova hotela prekoračiti cesto. Pri padcu se je ženska zelo poškodovala in se pobila po glavi in telesu. Z rešilnim avtom 'n jo odpeljali v bolnišnico b. P., kjer so jo srpejeli na opazovalni oddelek. Lastniki p rop ustnic so a tem sporazumom izredno zadovoljni. Ce bi se odstranile nekatere pomanjkljivosti, pa bi bil sporazum še bolj učinkovit. Zbiranje podpisov za zakonski osnutek šolnikov Te dni bodo na volilnem sedežu v Gorici podpisovali zakonski osnutek, ki ga bo organizacija ANPS (Associa-zione nazoinale professori sta-bilizzati) predložila parlamentu, ko bo po vsej državi nabrala 50.000 podpisov. Zakonski osnutek, pod katerega bodo volivci, ki ta zakonski osnutek podpirajo, da-.i svoj podpis in svoj naslov, ki ga .bo pozneje overovil župan dr. Bernardis. se glasi; Podpisani volivci v skladu s členom 71 ustave (člen 71 pravi; «Zakone izdaja vlada, vsak član zbornice ter organi in ustanove, če jim to dovoljuje ustava. Ljudstvo lahko določa zakone s predlogom zakonskega osnutka s členi, če ga podpira vsaj 50.000 volivcev*. Op. ur.) predlagajo: Clen 1. Službeno mesto, ki ga imajo vsi profesorji (stabi-lizzati) od 1. oktobra 1957, se re spreminja; s šolskim letom 1958-1959 se ustanovi prehodni seznam (ruolo transitorio aegli stabilizzati), ki potrdi «neodpustitev», možnost premestitve na podlagi zahteve, plačne poviške vsaki dve leti ,n vse ostale pravice (socialno zavarovanje, pokojninski sklad itd. Op. ur.). 2. Po treh letih bodo prehodni seiuiami postali navadni (ruoli ordinarij v sestavi prednostne lestvice, na podlagi zaslug, a upoštevanjem vseh učnih, kulturnih in posebnih naslovov; še prav posebne bodo upoštevali bivše borce in podobne kategorije. Izšel je 23. zvezek e v vedno večjem številu opazujejo. Čez nebeški svod se pomika kakšnih sedem minut. Prejšnji večer so se pod nebo dvignili reaktivci z letališča v Campoformidu in fotografirali neznani predmet. Ljudje ugibajo na najrazličnejše načne, kaj naj bi to bilo. Nekateri pravijo, da je to komet, drugi, ki so bolj pod vtisom vsemirskih poletov, pa so prepričani, da je to kakšen satelit. Za mnenje so vprašali tudi nekatere znanstvenike, vendar niso povedali nič posebnega, ker svetlega nebesnega predmeta niso videli. «»------- Zapeljal je v jarek Sinoči je 62-letni Edvard Za-vadlal iz Jeromitišča pri Stan-drežu s kolesom zapeljal v jarek ob Tržaški cesti, kjer se ta križa z železnico. Potolkel se je po čelu in telesu. Pogled s Soce rba na Dolino VPRAŠANJA IN ODGOVORI A. K. iz Milj vprašuje: Nakladal sem seno na voz ter se preveč približal robu, padel zaradi tega z voza in si zlomil nogo. Odpeljali so me v bolnišnico, kjer sem ležal 20 dni. Sedaj sem še vedno doma, ker imam nogo v mavcu. Ker so kmetje zavarovani proti nesrečam na delu, bi vas prosil, da mi daste vsa potrebna pojasnila o zavarovanju kmetov proti nesrečam ter m; poveste, kaj moram storiti, da mi priznajo, kar mi pritiče. Odgovor: Nesreča na delu se upošteva, kadar se polje-delec (kmet, najemnik, spolovinar, mezdni poljski delavec) ponesreči na delu (pade, se rani z orodjem, ga zadene sončarica, se okuži s tetanusom itd.) in je posle* dica smrt ali začasna in stalna nezmožnost (nesposobnost) dela. Posledice nesreč na delu klasificira zavarovalni zavod takole: 1. Začasna omejena nespo- sobnost (kadar je poljedelec nesposoben za delo za omejeno dobo). 2. Stalna delna nesposobnost (kadar se deloma zmožnost delavca skrči za več kot 15 odstotkov za vse življenje. 3. Stalna absolutna nesposobnost (kadar je delavec popolnoma nesposoben za delo za vse življenje). 4. Smrt. Proti nesrečam na del« v kmetijstvu so s plačevanjem davkov avtomatično zavarovane naslednje osebe od 12. do 65. leta starosti: poljski delavci (četudi niso vpisani), neposredni obdelovalci zemlje (posestniški), najemniki, spolovinarji ter njihove žene in otroci, ki delajo običajno na posestvu. ponesrečenec se mora takoj javiti zdravniku, ki mora po zakonu takoj naznaniti nesrečo. Zavod za zavarovanje proti nesrečam na delu (1NA1L) nudi ponesrečenemu kmetu ves čas njegove nesposobno- ........................................... milil..... -miiiiiiiiiuiuiiiiumiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiininiimiiiiiniiniiiiiiitiiiiiiiiT Pismo iz Kopra Le nekaj deset kilom mnogo, a malo znanih Mnoge jame bi se lahko izkoristilo kot turistično privlačnost, posebno pa one, ki so v neposredni bližini Socerba in v okolici Črnega kala Medtem ko sega kraška planota med Trstom in Devinom neposredno do morske obale, saj vro &>d ponekod celo podmorski kraški izviri, se stiska kraški svet z razgibano flišno pokrajino na Koprskem v oddaljenosti nekaj Kilometrov, od morja. Tudi tod se razodeva v vsem razkošjunjegovo podzemlje, podobno kakor v oleolišu Divače, kt se ponaša s Škocjanskimi jamami, Diva-ško jamo, Kačno jamo, ali v okolišu Postojne, kjer se odpirajo veličastni vhodi v Postojnsko in Planinsko jamo, v podzemlje pri Predjami itd. Kljub temu je iz Kopra najhitreje dosegljivi Kras malo raziskan in malo obiskovan, dasi se od tod odpirajo tako veličastni razgledi na vse strani in posebej na morje, da bi že to poplačalo izletnike, ki ljubijo prirodo. Tik ob meji stoji vrh pre- MMMMMtMMt MfMtMtMMMIttlttllllltHIMIIMMtlllMMItlltllllMlMMMMMtt III VlllllttllltllllVII tlill III IIIIIIIIIIIIIIIIIIItttllllllllltlllHfltfllllll Pismo ir goriikega okraja 14. septembra otvorijo na Trnovem spomenik in grobnico padlim partizanom V skupni grobnici bodo pokopani tudi padli pripadniki IX. korpuaa is Italije - Na alavnoat bodo povabili delegacije ANPI iz Gorice, Trsta in Vidma NOVA GORICA, 20. — avg. V nedeljo 14. septembra bodo na Trnovem pri Goric: odkrili velik spomenik in grobnico, v katero bodo shranili posmrtne ostanke okrog 200 padlih borcev IX. korpusa. Le-tj so bili doslej pokopani širom Trnovskega gozda. Okrajni m občinski odbor v Novi Gorici računata, da se bo te P0DG0PV G OP/C P Načrt novega naselja INA-Casa pri Pevmi Na sedežu IACP v Gorici bo 2. seDtombra dražba z« oddajo gradbenih del novega stanovanjskega naselja v Ul. Ponte del Tornone. to se pravi na bivšem Fogarjevem zemljišču med Pevmo in Ped-goro. V tem nasellu. ki ga 00 gradila ustanova INA-casa, bo 46 stanovanjskih poslopij s 121 stanovanji in 687 prostori. Izdelovalci načrtov so pripravili take načrte, da bo na- selje, ko bo ptpolnoma dograjeno, predstavljalo Zaključeno celoti). Stanovalci bodo imeli prav vse j*ri roki, tako da jim ne bo treba B5 dolgo pot v mesto, če si bodo hoteli nakupiti najnujnejše za življenje. V pritličjih številnih stavb bodo namastili trgovine z mešanim blagom, prodajaln« čaaopisov in cigaret, pekarno, trgovino s sadjem in zelenjavo tar poštni urad. Uredili bodo tudi igri šče .ter otroški vrtec. S tem naseljem bo INA-casa zgradila v naši pokrajini že tretje obsežno naselje, ki bo v precejšnji meri reši lo stanovanjsko vprašanje. E* no tako naselje gradi v Tržiču, idrugo pa v Ul. Carso pri Standrežu. Gradnja tega naselja bo stala okoli 340 milijonov lir. Najprej bodo zgladili 27 poslopij, ostala pa kasneje. svečanosti, ki sovpada v okvir proslav 15. obletnice hudih bojev na Sutjeski in petnajstletnice partizanskih bojev na Goriški fronti, udeležilo štiri do pet tisoč ljudi iz goriške-ga okraja in drugih krajev, od koder so bili bivši bojevniki IX. korpusa. Tako so sklenili povabiti na .slovesno odkritje grobnice in spomenika tudi pokrajinske federacije ANPI v Gorici, Trstu in Vidmu, da bi prišli na Trnovo tudi garšbaldinci in drugi pripadniki enot IX. korpusa s področja, ki je po razmejitvi ostalo Italiji. 12 metrov visOK spomenik iz granitnega klesanega kamna je izdelalo sežansko podjetje • Marmor Indus*, po načrtih ing. arhitekta Ravnikarja iz Ljubljane. Na vrhu visokega kamnitega stebra, na katerega bodo pričvrščene štiri plošče z napisi, bo svetilnik, ki bo v.den daleč P° Spodnji Vipavski in Goriški. Na malem dobro vidnem gričku bo ob spomeniku tudi skupna grobnica padlih junakov, katerih ostanki so še raztreseni po Trnovskem gozdu, nekateri pa tudi v okolici Cepovana in Šempasa. Posmrtne ostanke vseh padlih bodo prepeljali na Trnovo, da bodo tako sedanji in prihodnji rodovi ob vsaki priliki izkazali spoštovanje in zahvalo do tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo domovine. Med padlimi borci, ki bodo prekopani, so tudi bivši pripadniki IX. korpusa, doma iz vasi in mest v Italiji, zato bodo gotovo prišli ryi slo-1 vesnost tudi ljudje iz Gorice, Trsta, Tržiča in od drugod. Ob branju bevkovega posvetila na grobnic) pa bodo vsi še bo\j vzljubili svojega pisatelja. Dela pri gradnji grobnice in spomenika se odvijajo po načrtu. Zemeljska dela so končana, za kar imajo vePko zaslugo domačini, ki so vložili mnogo truda. V ponedeljek so pripeljali na trnovo tudi spomenik in ga začeli takoj postavljati. Sestavljen je tudi že program proslave, ki te bo začela 14. septembra dopoldne. Ob slovesnem odkritju spomenika bo predvidoma govoril član republiškega izvršnega sveta in bivši komisar IX. korpusa Viktor Avbelj, igrala, bo godba na pihala iz Anhovega, pel mladinski pevski zbor ali zbor LIPA iz Ajdovščine, člana Goriškega gledališča Jelečin in Ferari pa bosta recitirala. Popoldne bo pevski koncert, gasilci pa pripravljajo veliko tombolo. Odkritje spomenika na Trno-ven sovpada tudi v okvir proslav občinskih praznikov novogoriške, šempetrske in kanalske občine, zato organizatorji proslave računajo, da bo prišlo največ ljudi prav iz omenjenih treh občin. Iz vseh treh občin bo Zveza borcev organizirala partizanske pohode bivših partizanov, obveznikov predvojaške vzgoje in gimnazijske mladine na Trnovo. Za druge udeležence pa bo organiziran prevoz iz Nove Gorice, Šempetra, Kanala in iz drugih občin. Samo «Avtopromet» Gorica bo dal ta dan na razpolago 15 avtobusov. Udeleženci, ki bodo prišli na slovesnost z lastnimi prevoznimi sredstvi, s: bodo lahko, razen lepega izleta na Trnovo, privoščili še kratek sprehod z avtom ali motorjem do planinskega hotela na Lokvah v Cepovan in druge lepe samote Trnovskega gogda. J. J. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Življenje Bu-sterja Keatona*. VERDI. 17.15: «Mr. Rock and roli*, Freed Aster. VITTORIA. 17.00: « Alibi pod snegom*. B. Cath in A. Ban-croft. CENTRALE. 17.00: »Revne toda lepe*. M. Allasio. MODERNO. 17.00: «SDI - operacija Las Vegas*. DEŽURNA LEKARNA Cez dan in ponoči ima odprto lekarna Villa San Gousto, Corso Italia 106, tel. 31-56. pednih kraških sten znameniti Socerbski grad, od koder je čudovit razgled tia Trst in njegovo slovensko zaledje z vasicami, ki so že. onstran državne meje. Grad obširno popisuje že Valvasor. Kot prvi' naš jamar si je tudi tod ogledal vodzemlje in ga na več mestih popisal. On že pozna tik pod gradom ležeče podzemeljske prostore, ki se odpirajo v navpičnih stenah s rremi rovi. V to Socerbsko jamo drži’ tudi 23 m globoko brezno na grajskem dvorišču. Zaradi 'varnosti ■ ga obdaja ograja. V tej jami, pravi Val-vusor, je toliko prostora, da se je lahko sem zatekla v primeru vojne vihre vsa soseščina s premičninami vred. Zdi se, da so nekatere rove umetno razširili in jih rabili kot grajske ječe. Komaj 300 m vzhodno od Socerbskega gradu je na dnu majhne doline sredi kraškega borovega gozdiča vhod v znamenito Sveto jamo. Tudi to opisuje že Valvasor. Po legendi je bival v njej sv. Socerb, bstno izročilo je bilo tako močno, da je bila jama skozi stoletja cilj številnih romarjev. Veljala je za posvečen kraj. Vhodna dvorana, kamor drži 65 stopnic strmo navzdol, je bila podzemeljska cerkev z umetno postavljenim oltarjem. V njej stoje velikanski kapniški stebri. Stene so tako temno zasigane, da je dvorana skrivnostno mračna, dasi lije vanjo skozi vhod dovolj dnevne svetlobe. Tolmun neposredno za oltarjem baje nikdar ne presahne in ljudstvo veruje, da ima zdravilno vodo. Dvorana prehaja na desni strani v krajši nezakopun rov, na levi pa drže stopnice navzdol v kakih . 40 m dolg, temno zasiaan del jame, ki se konča z 20 m globokim breznom. Ce stopimo iz Socerbskega gradu proti Ocizli, nas vodi r-ot preko planote v ožjo dolino pod vasici Beko in Ociz- lo, ki stojita tik nad njo na slemenu naslednje planote. V tej dolini se stikajo skladi sivega apnenca z nepropustnimi. plastmi flišnega laporja. Pot nas vodi ob potoku, ki zavije v kratko tesen. Konce nje pada voda v slapu pod 7 m visokim in 4 m širokim naravnim mostom v manjšo kv.kavo značilne oglate oblike. Pod tem mostom izginja potok v Miškotovo jamo v Lokah. V njej se še enkrat odpira naravno okno v kukavo, nato pa krene vodni tok iz večje dvorane v visok ožji rev, kjer se vrsti nekaj jezerc. Izpod naravnega mosta vodi krajši rov v nasprotni smeri. Miškotova jama v Lokah še vi vsa raziskana. Po dosedanjih virih je 660 m dolga in 23 m globoka. Ko prilezemo iz jame in nadaljujemo pot po dolini, za. slišimo kmalu šumenje vode. Znajdemo se zopet ob neke,n p otoku. Ta izginja v 8 m globokem slapu v Maletovo jamo, ki je domačinom znana tudi z imenom Korošica na Hribu. Jama je 26 m globoka in 78 m dolga. Zaključuje sc s sifonom. Ce se ra:gledujemo okoli te jame uo košenicah. bomo opazili kakih 20 m daleč od nje globoko vrtačo z odprtino na dnu. Ta vodi v 135 m dolgi in 37 m globoki Blažev spodmol. Pov, po katerem napredujemo, je povprečno 4 m visok in lahko prehoden. Le ma. lo metro« je tako tesen, da se je treba po njem plaziti po kolenih. Jama preide z eno-nietrsko stopnjo na dno kakih 40 m široke in aloboke kuka-ve, ki nas nehote spominja na Veliki in Mali dol v sistemu Škocjanskih jam, samo da so tu mere dola mnogo manjše. Od jugovzhodne strani priteka s< m po površini potok, ki pada v deževju v mogočnem slapu. Pod potokom je na dnu kukave krajši rov. v o katerem je nekdaj pritekala voda: Omenjena kukava povezuje med seboj dvoje jamskih prostorov; na severni strani že omenjeni Blaže« spodmol, na zahodni strani pa Ocizeljsko jamo, ki je okrog 250 m dolga in 113 m globoka. V tej jami si sledi več večjih in manjših prepadov, medtem ko se « stropu od pirajo neznanokam visoki kantini. Tudi okolica Črnega kala, mimo katerega drži avtomobilska cesta iz Kopra proti Divači, ima mnogo zanimivih pečin in brezen. Na robu Osapske doline pri Ospu, komaj 2 km v zračni črti od Socerba, se odpira pod strmim robom kraške planote, kjer je kamnolom, mogočen vhod v Osapsko jamo. Iz nje vre v deževnem času, zlasti spomladi,. Osapska reka, ki doseže Jadransko morje ob obali ZaVeljskega zaliva. Osttpsfca jama je precej razčlenjena in 91o m dolga. V podzemeljskih prostorih je 20 občasnih je-zerc. Svoj čas je bil vhod v jamo zavarovan s trdnim obzidjem, od katerega je videli še nekaj ostankov. Postavili so ga domačini, ki so se sem zatekali v času turške nevarnosti v 15. in 16. stoletju. Pod odsekanim robom kraške planote, kjer stoje na policah Crni kal, Loka in druge vasi, imamo dokaze o bivanju pračloveka. Tako so v neki majhni pečini blizu Loke pred več desetletji našli nekaj zasi-ganih človeških kosti. Zal nam še ni uspelo dognati, v kateri pečini je bila ta najdba. Tem pomembnejše je odkritje paleolitske postaje « kamnolomu pri Črnem kalu v novembru 1955. leta. Tu je bil namreč pri razstreljevanju razgaljen prečni profil do vrha zapolnjene jame z množico kosti Arheološka .izkopavanja, ki jih je vodil uni«, profesor dr. Srečko Brodar, so spravila na dan ogromno dragocenega materiala, ki se sedaj znanstveno obdeluje. R. S. sti potrebno zdrav1] tudi kasneje dokler . soben za delo. Pole.°. „ jf čuje vsakemu poljs™'’ ,, lavcu, ki se je P°nei ^ j delu, naslednje vso e, razlikujejo po stopnj* de in trajanja nesp . j, moški in ženski ^r“zl . ^ (i varji od 12. do 1 • > lir; od 16. do «5 družinski glavarji 2w ’ ^ ske 165 lir. Te dnevmc^ bi jo samo poljski fr Kmetje, spolovinarji, ^ ^ ki ter njihove žene do iiobP nimajo pravice au dnevnice. Za podrobnejša ^ se lahko obrnete na ^ zvezo v Ul. Geppa snfJnj( Naš čitatelj Jozt p Dne 2. maja 1^5 * m pravil prošnjo za nino, ker sem °k° . -j f svetovni vojni. ^ Qftjo * sem napravil tudi Pr ^ invalidnino soC'a*ne^rnHjof stva (1NPS). Drugo Pro „ mi kmalu odobrili in ^ tančnem zdravniškem^ du so me uvrstili o ^) Io. O prvi prošmn pit pisali j prejeli,1 sedaj ne duha ne g > ma, da so prošnjo gega pa nic. it' Ali lahko še upam, # prošnjo odobrijo? Ali )° moje rejo uničiti brez mo . # sti? Ali bi lahko d omenjeni pokojnini? Odgovor: Da bi vam lahko P b;(1-in natančno odgovor' ’ p rali poznati vaše ra je ' ziroma zdravstveno ^ ; vzroke, ki so P°v7‘ validnost. Če ?te 'Z^rjiu $ bili potrdilo o sprpl' . ^ nje in je bila na napisana pozicijska pod katero teče vaS. jjit’ pomeni, da bodo vaS proučili. Vedeti Pa da se postopek za Ljlif' in izplačilo vojnih 1 zelo zavlačuje. ^ar.^:jvo f morate pač P°trt>eZ ašaH!' ka'i na rpšitev- Za ^ pojasnila in pomoč obrnete na sedež ,jjl INČA v Uiim Zonta ^ vam bodo breznlačn0 itrebno P ----------- li in nudili pot HOROS0 ZA DAMs^ OVEN (od 21. 3. 5°^ Bodite samostojni- F* priložnost, da raz*1' ^ .svojih prijateljev. . jj' BIK (od 21, 4. do. 2'- / bolilite trmasti in ^jli dajte. Sicer boste 1 ^ ugodne posledice. „ c d* -DVOJČKA (od 22- fjuti*' 6.) Vzbudili boste ^jSt. jj nje in seveda tudi 1 jj. , RAK (od 21. «•**< inna it«* nsphflm. * . f.J • Zaupajte osebam, naklonjene. Dober slovne ljudi. LEV (od 23. 7. Pomagajte e svoj'10! osebi, ki je v težav* ■ jo DEVICA (od 23. »' m, , 9.) Vaš sestanek z ,e 6° vam je pri srcu, j jaJovil. - TEHTNICA (od 2J- jtn 10.) Naleteli boste 'j štene osebe. Ne P° j previdnost. , ,3 ŠKORPIJON (°d fii ofcV 21. 11.) NepričakoVJ vfs\ STRELEC (od 22. ‘ zJ jj 12.) Odložite načrt jt' tev ali kakršno *■ f večjo spremembo. , \l- , KOZOROG (od i0 T. 20. 1.) Na v a* je, c\0 r šlo v družini zopet jj; ritve. , 1 i°, t VODNAR (od 21. o*il 2.) Prijatelj vas b° KjJ uslugo. Ne odrecite jC. i RIBE (od 20. 2. K Glejte, da si ne (e dolgov. Raje boo1 skromni. im 11111111111111111111111 h m im 111111111111111 itiiiiitiiiiiiitiiiiittiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiitiitiiiiiiiiHifMMiitiiiitiiiiiitifttitiiiiiiiiiiiitiiMiHitiiiiiHiitiiiiiiii milini 1111111111111111 ann" Trst - etapa križarjenja po Sredozemlju Številni Tržačani so včeraj ves dan občudovali motorno jahto «Catharina*, ki je predsinočnjim pristala ob pomolu «Audace». Jahta, ki ima 150 ton nosilnosti, je .dolga 40 m in razvija hitrost 1! morskih milj na uro. Z dovoljenjem lastnika, g. Loiseauja, ki je generalni direktor pomorske družbe »Catharina*, smo si ogledali njeno notranjost. Lahko rečemo, da je jahta res prekrasno opremljena. Ima štiri velike kabine, lahko bi rekli sobe, ki so naj-okusneje opremljene. Največja spalnica ima zraven veliko kopalnico, ostale pa vse potrebne higienske naprave. Na sprednjem krovu je prostorna jedilnica, nad njo poveljniški most z najmodernejšimi navigacijskimi napravami, na sredi palube kuhinja, na koncu pa prekrasen salon ves v ogledalih, preprogah. fo'eljih itid. Za poveljniškim mostičkom je prostor za sončenje, na zadnji palubi pa. je spet nekaj foteljev v senci. Ladja ima pet mož posadke ter kuharje oziroma natakarje. . n> Jahta je pred tremi tedni odplula iz Cannč vila v no potovanje po Sredozemlju. Doslej se je us,aj ^,,i»I’ katerih sredozemskih pristaniščih, nato v Messj1* j^plv. i-Benetkah in sedaj v Trstu, odkoder je sinoči fft)» Koper. Potem bo nadaljevala pot ob dalmatins*1 A grških otokov in končno nazaj v Cannes. . sTj|C Z jahto križarijo poleg lastnika g. Loiseauja g f' ff le prefekt g. Chaubard. ki je šef kabineta Se‘niin» '?j ture, g. Dussedat. predsednik pariškega velcs^r pan mesta Saint Medard en Jalles (Gironde) 1 v5j plomat. vsi s soprogami. Včeraj dopoldne so s' fe V ogledali naše mesto s posebnim avtobusom tcr " , prav lepo izrazili. p0te Jahta je bila v našem pristanišču do večera’ pt». je odplula v Koper, kamor je prispela okoli V čem je Jordanija angleški problem mesec dni je mi' ennt« so se Padalske SDustii S zmagovito P tile na jordanska tla, rieda?«w° *ne°dvisnost in kran! St> Savske n[ v Thrrt PadaISki m°Ž§a' ",.v Jordanu pa že bre- Sir° ° tem’ kako bi se 1 nevšečnosti. Ne gre n nVV°’ da je orodno »nepriljubljeno imeti an- !rk* padalce na straži ob Postelji kralja Huseina, še “Ji iieptijetiio je, imeti w v deželi, ki je tako re-knt ni ®aika o Jordanu Da P°'^bnem «narodu», jena 1 *6 tako razšir- cedaiJo bolj kaže tvorba to državna DisemJv epSana s svet°-Pi^mskim imenom svete kafcšn Pa Je tudi ne- ksna mrtva duša med djavami. Neki ^ st"'k je rekel: Naši fantje £?o zdaj samo še pe-2° grobnico rajnke za- s katerim si v hallant, P0Sl°Pjih white-običaie? j°D glave’ res ni storiti Predvsem' kaJ kra]j *viteškim mladim SUŠati J6 vsakrš-^vet ri°f ’ najveckrat pa Da ar’ I® treba zle- Angiiio Zgrda ronepeljati v kn! u Podariti kako mu rip°Sestvo v pokrajini, no jda dosmrtno pokojni-E.arn„ p Pustiti, da pola-zabi strohni v neljubi po- lad dru§ kralJ bi to s« nePvj,!’ .,Faruk na Pr- ^Usein r. - Pnda upiral)-, ,Pa una vse vrline Rija TaI®ka in Sing Man ' n zato se najbrž ne n,s„ otel mirno ukloniti, lLVec se bo puntal. «oritf° vP”ašan,je je, kaj krai;" s kraljevino brez bo kvai • Pr&dnostavko, da i;6p'* 1 naposled vendarle 'imamal' z»rda zapustil Proepc l1! kako b' sprožili P?ostp- kv?dacije. Najpre-stVarjJe bi bilo pustiti Torij, ’. a gredo svojo pot. fci t .. . Steži se boje, da daii ‘ 1JaJ* oblika in barva r,ek6„e. zyezde, ki je ni več /g. ■" Ja topega dne izgini-'^lika bi radi, da bi goibg ugas'e zvezde poja-boip •’ neopaženo in brez duh" obdela v spomi-P"etr da ^ tjudje brez P:j2abfi?V j ln razburjanja J&rda te ta nesrečni jj; n sploh kdaj obsta-bilo dvsem da bi poza-sKn i?8: to domače, angle- Ko Stvo- t(.Vr. Je °b koncu prve sve-Sasnit v°J’ne dokončno u-»a a zvezda otomanske-ceia 'irstva (ki je že tako -'e ^eseletja imela samo v r. ljai, obliko in barvo#, s0 n fi pa je ni bilo več), hi ri!ftale na tem prosto-ave in mandati ne-nib geometričnih Pravu Dlifc L \J etničn trdnejših vezi z Povnii ^ ali zgodovinskimi Pri t Podnebja. Irak je mezn,fm nekako ustrezal kr0e Potan:lskim mejam o-®yfrat doline Tigrisa in rrjisiira' Palestino so si za-leinj,1 kot teritorialno cesa arnacij° faraonovega samo Ustanovili so jo izm . Zato, da bi enemu brato treh hašemitskih Pokir,V’.. ®eiku Abdulahu, y nili poseben prestol. Ar_e,pZavesti povprečnega stanr>Zih ki so mu nepre-je šetv ali v ^lav0- da bran y Abdulah (pozneje teli ir,1 zvest prija-t^niiri ;Zaveznik velike Britvi j a , da je Transjorda-rr0 n Pozneje Jordan) varati v šče anSlešklh ko- tgdkok/rabskem svetu> ->e Ptisei sinila v glavo itietno ?a ta dežela u-bi a tvorba in da se nje-ČUtiii alci nikoli niso J°rda .fransjordanci ne mam ■ ’ marveč kratko in ton y. zgolj Arabci. Od-bu kPrefenečenje v Lorido-v6da ° bH° prvikrat (se-ti^šenf ^^bdd1 slišati, da .voujt^a dinastija med ^ 1 Podložniki ni niti ri l"'in|ii||,,i„l||u|||||i||nt||||,|,|,|,„ ^ smrtnih žrtev Zftradi eksplozije ' v jami 5t* v - Sinoči !*mrii » “mišnici v Steieru 1 r*«icndv* osel>i, ki sta bi* Mere j-1 ob. eksploziji, do ^ lenti - ?r*šlo 12. avgusta -1* beki ?r’ Bad Hall, kjer i^nos* V°dl“ zaradi- nepre-* bi ljuP°Vzrožil nesrečo. itvi ie ‘ra em Pokazal, kako skale naraven plin, jami vžigalico, Pa ^«“1 . k**!** nan^t .že na vratih j^.^nje. T k‘ prepoveduje hČ!V te nesr° aSe ie števil° eSreče povečalo na paibližno tako priljubljena, kakor je priljubljena med državljani Njenega Veličanstva. Spoznanje o tem, da večina Jordancev sploh ne čuti privrženosti k svoji deželi — ker je tudi nima za svojo deželo, marveč za kletko, v kateri živi ločeno od drugih svojih arabskih rojakov — šele zdaj polagoma prodira, če ne vsakemu človeku na ulici, pa vsaj vsakemu količkaj inteligentnemu funkcionarju v Whitehallu je zdaj povsem jasno, da se trans-jordanski mandat ni -sprijen na arabskih tleh kot samostojna država, da se ni izoblikovala nobena j on danska narodnost in da je treba torej firmo likvidirati. Neposrednega in tudi praktičnega pomena je vprašanje metod te likvidacije. Nekateri menijo, da bi moral priti Jordan za nekaj časa pod skrbništvo Združenih narodov, potem pa bi sledil plebiscit. Drugi pravijo, da bi bilo bolje napraviti čez Huseina križ in dopustiti ustanovitev republike, ki bi jo pozneje preparirali, da bi se priključila kaki drugi - arabski državi. Tretji so prišli na misel, da bi bilo morda najbolje'skleniti iraško-jordansko zvezo v republikanski obliki, ker mislijo, da bi s tem razvneli nekakšno tekmovalnost med Eagdadom in Kairom, na kateri bi lahko britanska diplomacija pozneje zasnovala svoje spletke, četrti, maloštevilni, dopuščajo, da je treba Jordan priključiti Združeni arabski republiki. So pa tudi takšni, ki oznanjajo priključitev Jordana k Saudovi Arabiji. Posebno vprašanje je, ali je treba ves Jordan obravnavati kot nedeljivo enoto ali pa posebej misliti na Transjordanijo in posebej na Cisjordanijo (t. j. na palestinski del Jordana). Vmes posegajo tudi aspiracije Izraela katerih, je bilo govora med londonskim obiskom ministrice za zunanje zadeve Golde Meir), da bi priključili Cisjordanijo, ko in če pride do spremembe režima v Jordanu. Sodeč po vsem likvidacija države, pa naj bo še tako umetna tvorba, m lahka zadeva. «Sijaj, oblika in barvaš- ugasle zvezde še zastirajo bistvo stvari in zamotavajo posle. Najbolj mučen pa je problem, kako britanske padalce in kralja Huseina odpeljati iz Jcrdana brez javne bla maže. K. T. -'v-v ^ - ' W; - ' $ Novi minister za zdravstvo po prisegi pred predsednikom republike Gronchijem. Mednarodna konferenca sa proučevanje nastanka Zemlje Strokovnjaki z vsega sveta o nastanku planetarnega sistema Zemlja in planeti is velikanske plinske krogle, ki je sestavljala Sonce, ali is protoplanelov ? MOSKVA, 20./— Moskovska agencija «Tass» javlja, da je prva mednarodna konferenca v zvezi z nastankom Zemlje in planetov, ki se je končala včeraj v Moskvi v okviru desetega mednarodnega astronomskega kongresa, obravnavala številne teze, s katerimi je prihajalo na dan okoli tri sto strokovnjakov z vsega sveta. Profesor Hoyle iz Velike Britanije misli, da se je formiranje planetarnega sistema zače. lo z odcepitvijo tedaj, ko se je od Sonca ločila plinska masa, ki ga je obdajala. To naj bi se bilo zgodilo v dobi, ko je Sonce sestavljala velikanska plinska krogla, ki je imela premer več desetinkrat večji od sedanjega premera Sonca. Do te ločitve je moglo priti zaradi centrifugalne sile. Po mnenju angleškega znanstvenika se je plinasta masa nato oddaljila od svojega jedra za- ladi magnetnega polja Šonca. S postopnim in stalnim oddaljevanjem od Sonca se je ta masa ohlajala in še zbirala v vedno bolj goste tvorbe, k; so se formirale v skupino lrtežjin» planetov kot jg..Merkur,.Venera, Žemlja in Mars m nato v manj goste elemente, ki so tvorili planete-velikane, in sicer Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Ameriški znanstvenik Gcrgld Kuiper, ki je odkril nov satelit Neptuna in nov satelit U-rana, je postavil hipotezo, po kateri naj bi Zemlja in planeti izhajali iz protoplanetov, ki so bili zelo veliki ih so i-meli obliko leče in ki so spo torna v svojem kroženju izgubili večino svoje mase. Znanstveniki so govorili tudi o fizikalnih razmerah na planetih. Prof. Sergej Vsehvatsky s kijevskega vseučilišča je postavil tezo, da na vseh planetih sončnega sistema še vedno delujejo vulkanij. Posebno močna je vulkanska dejavnost na Jupitru in na njegovih sateli tih. Ti vulkanski izbruhi me-fejo v vsemirje — po njegovem — snov, iz katere se porajajo . repatice, in meteorji. Prof. Vsehvatsky je pokazal tudi pospetek, ki kaže,, da je o-Koli Jupitra zelo veliko repatic. S» >•- t ) »! »d. »If1 Kr «»------- 137 mrtvih pri potresu v Perziji TEHERAN, 20. — Perzijska vlada je javila, da je potres, do katerega je prišlo v ponedeljek, terjal 137 mrtvih, aočim je bilo 200 ljudi ranjenih. Pri potresu je bilo hudo poškodovanih 71 vasi in oblasti so poslale tja že 1436 šotorov ih nekaj hrane za brezdomce. .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiii # Zopet žrtve in ogromna škoda zaradi neurij Ogromen plaz je popolno in v narasli vodi je utonilo trinajst oseb Med smrtnimi žrtvami so tudi štirje tujci, ki so vozili skozi kraj S. Giovanni prav tedaj, ko se je voda razlila in nepričakovano poplavila vse naokrog - Ponekod se je na hribih že pojavil novi sneg DOMODOSSOLA. 20. — j so že odšli gasilci, policijski | COURGNE’, 20. — Sele da- Medtem ko je v mnogih kra- agenti in karabinjerji, toda nes zjutraj so lahko ocenili jih še velika vročina, prihajajo iz raznih drugih krajev vesti o velikih neurjih in nesrečah. Prav gotovo pa je doletela naj večja nesreča vasico San Giovanni pr; Domo-dossoli, kjer računajo, da je izgubilo življenje kar 12 oseb. Včeraj popoldne je začelo močno deževati ter je deževalo skozi osem ur. Zaradi velikega naliva se je utrgal v bližini San Giovanni di Crevola d’Ossola kakih 8 km od Domodossole velik plaz, ki je popolnoma zasul železniško progo. Ogromna masa zemlje in kamenja je zaprla pot tudi potoku, ki teče tam v bližini. Ker je potok že zelo narasel, se je voda z vso naglico razlila ter prekrila državno cesto in poplavila nepričakovano kraj San Giovanni. Moč vode je bila tolikšna, da je kakih 12 hiš naenkrat odnesla, deset drugih pa močnd poškodovala. Domnevajo, da je 13 oseb izgubilo pri tem življenje. Gre za domačinko Chiolini in njenih pet otrok, za njenega tasta in pa za 4 tujce, ki so prav v tistem času vozili s svojim avtom skozi San Giovanni. Pozneje pa so našli še truplo nekega delavca, ki se je nahajal v gostilni. Na kraj nesreče Zanimivo policijsko poročilo 700.000 v neki napitnine igralnici Dejstva, ki jih je ugotovil Scotland Yard v zvezi z razkošnimi igralnicami, so posmeh bedi, ki je tndi v Angliji ne manjka LONDON, 20. — Po pisanju lista «Daily Express» je londonska policija zaključila poročilo glede številnih razkošnih igralnic, ki so se kot gobe po dežju v zadnjih letih razmnožile v razkošnem delu mesta May Fair. Iž tega poročila izhaja, da posamezni Ustniki teh igialnic zaslužijo okoli 8.000 funtov šterlingov, oziroma 14 milijonov lir na teden in jsi zato lahko privoščijo tudi to, da plačajo skoraj 100.000 lir najemnine dnevno za razkošna stanovanja, v katerih so organizirane igralnice. Policija proti tem igralnicam ne more nič, ker so organizirane pod imenom zasebnih klubov in britansko sodstvo je pred kratkim izjavilo, da proti njim ne more začeti sodnega postopka. Podatki pa, ki jih je zbral Scotland Yard, bedo služili pri obdavčevanju. Lastniki igralnic namreč ne plačujejo davkov na dobiček, dočim igralci, ki si lahko privoščijo velikanske vsote, s katerimi tvegajo pri igri, prijavljajo davčnim uradom zelo skromne dohodke. Iz poročila izhaja, da je dal neki igralec samo napitnine natakarju 400 funtov šterlingov ali 700.000 lir, dočim uporablja žena nekega lastnika igralnice za svoje kopeli parfume, ki stanejo 200 funtov šterlingov ali 170 tisoč lir za vsako kopel. Na seznamu obiskovalcev teh igralnic so razni bančniki, industrialci, lastniki ladij in člani bivših kraljevskih družin. Rossellini kritizira objavljanje škandalističnih vesti RIO DE JANEIRO, 20. — Roberto Rossellim, ki je trenutno v Rio de Janeiro, je v nekem intervjuju dnevniku (Diario da noite# izjavil, da spo9tajajo njegove vezi s filmskim svetom vsak dan bolj šibke, pa čeprav je to njegova edina dejavnost.* Rossellini toži nad dejstvom, da je kinematografska industrija naučila občinstvo «gle-dati otroške filme tako, da je vsaka novost sedaj nesprejemljiva#. »Tisti, ja rekel Rossellini, ki, imajo sedaj v rokah filmsko industrijo, delajo filme, ki so primerni le za ljudi, ki imajo umsko starost dečka 12 let. Zelo težko je, je nadaljeval, dati- občinstvu kaj novega, pa čeprav kaj boljšega#. Rossellini je dodal, da je skušal vedno svoja dela navdihniti z načeli «svobode in vesti#. Režiser je odklonil odgovor na vprašanja o njegovem zasebnem življenju in kritiziral tisk, « ki objavlja škandalistične vesti, ne da bi pri tem ocenjeval posledice, ki iz njih izhajajo.# V Braziliji bo Rossellini skušal skleniti pogodbo za film po romanu Josuea de Castra »Zemljepis lakote#. do sedaj se San Giovanniju niso mogli še približati, ker je voda zelo deroča in je nevarnost zato se velika. San Giovanni je skoraj ves pod vodo; rešile so se samo hiše na hribu in pa nekaj hišic onkraj reke. Na srečo se je večina prebivalcev, ki so se prestrašili močnega neurja, rešila gotove smrti tako, da se je umaknila na bližnji hrib, od tam so brez moči gledali, kako je voda podirala njihove hiše. Do sedaj so našli samo trupla štirih turistov, ki so po verjetrio-sti Francozi. Niso pa našli ostalih trupe), ki jih je voda verjetno odnesla. Bojijo se, da je med žrtvami tudi upravnica vaške gostilne Teresa 'Teblan-dini. Do kraja San Giovanni je mogoče priti samo po strmi stezi, ki vodj na bližnji hrib. Toda reševalci > ne morejo domačinom dosti pomagati, dn'-V- voda ne bo idla. kar pa verjetno ne bo tako ma.u, ker je plaz. ki ustavlja tok vode tako visok, da ga bodo s težavo odstranili. Plaz, ki se je utrgal z bližnjega hriba, je uničil 300 m železniške proge in prav toliko metrov državne ceste, ki vodi v Iselle. Strokovnjaki državnih železnic, ki so obiskali kraj nesreče, so izjavili, da bodo progo lahko vzpostavili komaj čez kakih 20—25 dni. Zaradi močnega neurja je narasla tudi reka Diverio in poplavila občipo Crevola d’Os-sola. Neki domačin, ki ga je neurje zalotilo na pglju, je utonil. Iz doline Bognanco, kjer je tudi divjalo naurje, prihajajo vesti, da je voda poplavila vas Bognanco, ki je odrezana od ostalih krajev. Dva hotela sta močno poškodovana, prav tako hiša tamkajšnjega župana in vaška gostilna. Most na občinski cesti za Domodossolo je voda odnesla, prav tako je prekinila cesto še na več mestih. Majhna električna centrala, ki je tam v b ližini, je po-kopaha pod naplavinami. V Cannobbiu je tudi divjalo preteklo noč močno neurje. Močen veter je prisilili manjše ladje in čolne, da so se zatekli v razna pristanišča. V nekaj urah je padlo več kot 90 mm dežja. Zaradi i močnega naliva je močno naraslo tudi jezero Lago Mag-giore. Na bližnjih hribih pa je zapadel prvi sneg, zaradi česar je temperatura padla za 14 stopinj. RIM, 20. — Ministrstvo za promet je javilo, da je velik plaz zemlje in kamenja prekinil simplonsko železniško progo med postajama Priglia in Varza. Železniški promet za Francijo so usmerili na progo proti Modane in čez Švico. Delavci državnih železnic so že začeli popravljati progo, kar pa napreduje zelo počasi. Ministrstvo je javilo še, da je bila zaradi neurja prekinjena tudi železniška proga Cbiavas-so-Aosta med postajama Mont-jovet in Chambave. Ta del proge Tiodo čez dva ali tri dni zopet vžpostavili. Za ta čas pa bodo vozili v tej smeri avtobusi. Minister Togni je odredil, da odide v S. Giovanni di Crevola d’Ossola neki generalni inšpektor tehničnega u-raaa iz Turina ter da uredi vse potrebno, da se začno izvajati nujna dela. Na kraj nesreče je odšel tudi minister Pastore, ki bo ju-tr: na prefekturi v Novari i-mel sestanek s funkcionarji raznih ministrstev. da se vskladi delo za pomoč prizadetim krajem škodo, ki jo je povzročilo včerajšnje neurje. Potok Soana je popolnoma podrl nasipe v bližini Campiglie ter je preplavil občino Valprato Soana. Kakih 20J m občinske ceste je pod vodo, drugih 400 m pa je moč. no poškodovanih. Potok Soana je močno poškodoval tudi most na cesti Valprato-Pianprato. Zaradi tega je odrezano od drugih krajev kakšnih 12 manjših vasic, ki spadajo k občini Valprato. Vendar menijo, da ni bilo človeških žrtev. Iz Saint Vincenta javljajo o močnem neurju, kakršnega še ne pomnijo Škoda je ogromna. Ceste, ki vodijo v središče Saint Vincenta in Chatillona, so prekinjene, ali pa so pod vodo. Več hiš je porušenih, ali pa so v nevarnosti, dg se bodo porušile. Smrtnih žrtev ni bilo. Sele danes zjutraj je bilo mogoče približati se kraju Aosta. Zaradi močnega plazu je bila namreč prekinjena cesta, ki vodi od Chatillona proti Aosti. Dela so nadaljevali vso noč. Tudi Cervinia je povsem odrezana od ostalih krajev zaradi plazov, ki so se utrgali v Valtournanche. Veliko škodo je napravilo neurje tudi v dolini Val d'Ayas kjer pa promet ni prekinjen. Tudi iz Berlina poročajo o poplavah prav v središču mesta. Ena glavnih ulic v Berlinu Kurfuerstendamm je bila to noč povsem pod vodo, tako da so morali Berlinčani bosi, če so hoteli po tej Ulici. Gasilci so imeli to noč polne roke dela, ker je voda vdrla v mnoge kleti. O močnih neurjih javljajo tudi iz Londona, Poplavljene so pokrajine v Gallesu in v Zahodni Angliji. Prebivalci mnogih vasi so morali zapustiti svoje hiše ter se zateči v bližnja mesta. Več cest je tudi pod vodo, zaradi česar je prekinjen tudi promet. Zaradi poplav je poginilo več glav živine in tudi pridelek je marsikje v glavnem uničen. Radio Praga javlja, da je prišlo v pokrajini Novy Jičin na Moravskem do močnih poplav. Tri vasi so popolnoma odrezane od ostalih krajev, 300 hiš pa je poplavljenih. Domnevajo, da sta dve osebi izgubili življenje. Češkoslovaške vojaške enote pomagajo domačinom pri reševalnih delih. Več železniških prog je prekinjenih in nekaj mostov je porušenih. Tudi za Margaret leta hitijo LONDON, 20. — Kraljica Elisabeta m princesa Margaret sta se danes sestali v Balmoralskem gradu; že več tednov se nista videli. Jutri bo Margaret dopolnila 28 let starosti, in zato je nujno, da se bo spet spregovorilo o njeni bodočnosti. Zdi se, da namerava v teh dneh princesa go-voriti s sestro o možnosti njene poroke s Townsendom. Kot menijo, je Margaret pripravljena oditi iz Anglije, le da ji dado kako uradno funkcijo, kot na primer mesto guvernerja kake države Commonvvealtha. To pa morajo seveda podrobno in temeljito proučiti kraljica, britanska vlada in vlade britanskega Commontveal-tha in ustrezna odločitev bi mogla biti objavljena šele Čez nekaj mesecev. Ce bo Margaret spremenila svoje sklepe iz leta 1955, se bo mogla poročiti s Tovvnsendom tudi brez kraljičinega pristanka, toda v tem primeru se bo morala odpovedati svojemu položaju v britanski monarhiji, Ce bi ne našli boljše rešitve, ni izključeno, da bi 'Margaret ne izbrala prav tega izhodišča. V načrtih rakete za polet na Venero in Mars WASHINGTON, 20. — Podna-čelnik mornariških operacij za raziskovanja in razvoj admiral Hayward je izjavil, da ameriška komisija za atomsko energijo dela na dveh načrtih vse-mirskih raket na atomski pogon, ki bi ju pognali proti Marsu in Veneri. Po «bolj zmernih predvidevanjih« bosta raketi, ki se bosta imenovali «Pluton» in »Rover#, končani čez pet let. Admiral Hayward je nadalje zatrdil, da bo «moralo» miniti še lepo število let, preden bo možno pognati v vsemirje rakete s potniki. Ko so ga vprašali, če bo mornarica potrebovala vsemirska letala s piloti, je odgovoril; «Moja domišljija ni tako plodna.# Z druge strani je admiral Hayward podčrtal; da moreta podmornici »Nautiluš« in »Skate# operiratf v arktičnem, oceanu v katerem koli letnem času, s čimer je demantiral vesti, da je njihova dejavnost tod omejena le na določena obdobja. Pionirsko znanstveno delo prof. Martinovica (Nadaljevanje s 3. strani) piščančkovih glav na piščančkovo telo, pa ni bilo.# Tako pravi prof. Martinovič o svojih znanstvenih poizkusih v raznih ameriških laboratorijih. Nato se je Martinovič vrnil v domovino, kjer je! s svojim delom nadaljeval. Tu je začel z novimi -kombinacijami. Preceplja glave zarodkom rac z glavami piščancev in narobe. Ta »precepljanja# so uspela in čeprav /ezul. tati nišo bffi fako očitni 'kot pri samih piščancih, se tudi precepitev glave zarodka race na telo zarodka piščanca obnese. V dveh letih je prof. Martinovič napravil okoli 800 različnih poizkusov. Največ, seveda, z dekapitacijo in presajanjem glave piščančkovega embria. Takih presaditev je napravil ojcoli 500. Od teh 500 se je izleglo 7 piščancev. Nekateri so že dva ali tri dni nato poginili, konec lanskega leta in v začetku letošnjega leta pa so bili doseženi nepričakovani rezultati. To pa je uspelo nekomu drugemu. Ope. racijo je izvedla prof. Miroslava Pavlovič v ZDA. Miroslava Pavlovič je do pred kratkim sodelovala s prof. Martinovičem v Vinči, nato pa odšla v ZDA na poglabljanje študija. Najprej je prof. Miroslava Pavlovič precepila ali presadila glavo embria črne kokoši na telo embria neke rdeče ameriške kokoši. Po določenem času se je piščanček "izlegel. Imel je črno glavo in rdeče telo. Piščanček je sicer bolj počasi fastel, kljub temu pa je preživel 55 dni- Ko je prof. Mi‘ roslava Pavlovič poskusila z Obratno kombinacijo, je bil Uspeh še večji. Piščanček je Živel 70 dni. Pri tem pa je treba , omeniti, da se je vse do enega tedna pred smrtjo, tudi povsem normalno raz. Vijak Operacija dekapitacije traja nekaj minut, precepitev glave na drugo telo pa minuto ali dve več. Ko pa gre za tako imenovane križne operaežje, je potrebnih tudi deset minut. «Operacija odstranjevanja prednjega dela glave kot tudi operacija ponovnega presajanja glave mora biti nadvse precizna, — pravi prof. Martinovič. — Izkušnje z dosedanjimi eksperimenti kažejo, da so rezultati odvisni prav od preciznosti teh operacij: Ti poizkusi pa potrju-’ejo ijenavadno sposobnost »eepovv * za -normalni razvoj in to celo v primerih, ko gre za kombinacijo/kjer ne prideta v poštev dva organizma iz ne tako bližnjega sorodstva. imiiiiimiiiiiiitiHitmiiii,•iiiiiiiiiiituiiiHuiiiiiiiiiimimtiiimmiiiiimiiiMHiimiiimiMiiiiiiiiiiii,i,1111111111(11111,iiiiiiiiiiimiitiMimiHiitiviiMi Zagonetna družba „Anonitna banchieri" Razne škofije in samostani so prejeli stotine milijonov Levičarski tisk je o tej stvari podrobno pisal že pred mnogimi meseci, toda v odgovor je tedaj neki novinar duhovnik to pisanje ironiziral RIM, 20. — V krogih finančnega ministrstva poudarjajo, da izvaja finančna u-prava zlasti po finančni straži strogo preiskavo o »Ano-nima banchieri# že nekaj tednov. Vendar pa se finančna uprava v vsej tej zadevi zanima zgolj za neplačane davke ter išče zadevne krivce. Za zakonitost ali nezakonitost delovanja »bančnikov# pa se mora zanimati- zakladno ministrstvo. Pri vsej zadevi pa so lahko nastala še druga kazenska dejanja, ki spadajo naravnost pod kazenski zakonik, in se mora torej z njimi ukvarjati sodstvo. Vsekakor pa sta- itftela poseg finančnega ministra, trdijo v krogih ministrstva, ter zadevna kampanja tiska ta učinek, da se je takoj prenehalo vse delovanje »Anoni-ma banchieri#, ki se je naslanjalo zgolj na dobro vero naivnih varčevalcev-špekulan-tov, ki so mislili, da lahko dosežejo lahek zaslužek z a-stronomskimi obrestmi. Včeraj je finančni. minister Preti o vsej zadevi govoril tudi z novinarji na tiskovni konferenci v Ferrari. Dasi je Preti znan kot «moraliza-tor», ki hoče pokazati, kako bo ostro nastopil proti vsem, ki prikrivajo svoje dohodke ter s tem seveda onemogočijo primerno obdavčevanje, je vendar bilo že iz njegovih besed čutiti, da mogoče le ni prave volje iti vsej stvari do dna. Gre namreč za neko čudno bančno delovanje, ki ga v dveh besedah ni mogoče opisati. Dejstvo je, da so neki ljudje od naivnih varčevalcev predvsem v Emiliji zbirali denar ter ga potem vračali z visokimi obrestmi, tako da se je vse to po-slovanje pravzaprav i/menova-lo »posodi in podvoji#. Na čelu vs» t» skupine je bil neki Giuffre, za katerega 'je včeraj Preti dejal, da ga ni mogoče najti, toda današnji, »Resto del Carlino# iz Bologne pa objavlja z njim intervju; urednik lista ga je 'našel v nekem samostanu V Bologni. Giuffre trdi, da lahko, vrne takoj ves denar, ki mu je bil izročen, česar pa doslej nihče ni zahteval. Nasprotno, še naprej mu ga ponujajo. Zamisel finansiranja raznih dobrih del se je V njem porodila, 'je dejal Giuffre, pred leti. «Vedno sem gojil simpatijo do cerkvenih redov. Upravljal. sem in še upravljam kak samostan. Ko sem pričel svoje, delo, so me vsi spodbujali naj ga nadaljujem, in seveda tu^i škofje."So" nekaTere' škofije, ki šo dobile stotine, milijonov. Gradili smo tudi hiše za delavce: 40 v Ceseni.# V intervjuju je Giuffrč tudi omenil vatikansko okrožnico od 26. junija, ki je prepovedala duhovščini in redovnim ustanovam imeti ž njim stike. Značilno je, da je levičarski tisk že januarja meseca pokazal s prstom na vso' to čudno zadevo. Toda takrat se nihče ni ganil, pač ph se je v dnevniku «Awenire d’Ita-lia» novinar duhovnik Loren-zo Bedeschi norčeval iz o-menjenega pisanja. «Država, kardinali, Fanfani nimajo pravice vtikati nos, kadar niso kršeni ne zakoni m ne moralna pravila,# je pisal. "Mogoče pa se’ ho le' ‘izkazalo, da so bili vendarle nekoliko kršeni zakoni in tudi moralna pravila. IR' H i - '■h' O* 1 a : '' m h® fat« p*r»*ntr* ta 4*4» H ' • .v ’ ■" •• ■’ '• • • • ". »inietm-e gen m U teajm : .rt-r** 41 reneit* a-oreua«- " i*?« '.: ■ i, Xs f»ife di inantp »gKa 30*8, s-Rati&rt« r n*.« «« « trnu S takimi enostavnimi dokumenti je Giuffrč potrdil, da je prejel denar «v upcavljanj*#, Delo razsodišča za nagrado «Viareggio» Razsodišče za nagrado «Viareggio» se je zadnjič2 »sestalo v Runu ter skrčilo na manj kot polovico dela, k! jih je izbralo na prejšnjih sejah in ki .bodo prišla v poštev za nagrado, K zaključnim sejam s« bo razsodišče zbralo 26. avgusta v Viareggiu. Zmagovalce pa bo proglasilo v soboto zvečer 30. avgusta. B. B. pripravlja nevihto na laguni Brigitte Bardot je prišla včeraj v Pariz, da si pomeri obleke, v katerih se bo razkazovala na Lidu med filmskim festivalom. Z njo je bil njen učitelj kitare Sa-eha Distel, v katerem nekateri vidijo tudi njenega eventualnega prihodnjega moža. Francoski novinarji pravijo, da se B. B. pripravlja, da sproži nevihto na laguni- V Mantovi ustanovljena e plasirani, vendar pozne]-. Bronasto kolajno na 100 m je nepričakovano odnesel Anglež Radford. Tekmovalce je v obeh disciplinah motil nasproten veter. Razen teh dveh novih rekordov prvenstva, sta bila dosežena še dVa nova rekorda. Dosegla sta ju Rus Ržiun v teku na 3000 m rez ovire s časom 8'47"6 in Cehoslovak'-nia Mertova v metu d'ska / rezultatom 40,30. Angležmia Young pa je s časen 11 '• izenačila rekord na 100 m. Od Italijanov se je kvalifi- cirala v finale na 100 m Leone, Musso pa v polfinale na 30 m z ovirami. Ricci -je dosegla 5. rezultat v metu diska, Martini pa se je uvrstil v polfinale na 400 m z ovirami. Odpovedali so Bdraldi na 800 m. Berrutti in Giannone pa na 100 m. Izločen je bil tudi Gimelli na 400 m z ovirami. Consolini ?e je kvalificiral v metu diska s skromnim rezultatom. Od Jugoslovanov je Snajder jjostavil v teku na 400 m v polfinalu nov državni re kord, vendar pa je bil s komaj četrtim mestom v svoj. skunini izločen. Radošcvič se je brez težav kvalificiral v metu diska. Babovičcva pa ie bila izločena v predteku na 80 m z ovirami. Brodnik in Stamejčičeva se še kar dobro borita v desetero oz. petprp-boju. Po nr‘:vi di emlinah v deseteroboju vodi Kuznetcov. SZ Poljska N mčija Anglija C SR Švedska KOLAJNE Zlata Srebr. Bron. 1 3 1 1 1 1 1 1 1 1 - l 1 TOČKE SZ 31. Potiska 22. Nemčija 16. Angliia 15. Švedska in CSR 7. FrancMa 5, Italija 4, Švica 2, Finska 1. 1. skup.: 1. Johnson (V.B.) 1’48"8, 2. Waegli (Šv.) 1'49", 3. Makomaski (Polj.) 1’49’T, 4. Missalola (Nem.) 1'49”2, 5. Kovacs (Madž.) 1’49”2, 6. Mar-kusson (Isl.) 1'54”6, 7. Haus (Niz.) 1’59”. Salonen (Fin ) diskvalificiran. 2. skup.: 1. Schmidt (Nem.) 1’49"5, 2 Szentgaly (Madž.) 1" 49”8. 3. P,oysen (Norv.) 1’49”9, 4. Rawson (VB.) 1’50”1, 5. De-pastas (Gr.) 1 "50"3, 6 Baraldi (It.) 1’51"2. 7. Gottfridsvon (Šveid.) l’52”l. Kazmierski (Polj.) diskvalificiran. DALJINA (MOŠKI) — FINALE: I. Ter Ovanesjan (SZ) 7,81 (nov rekord prvenstva), 2. Kropidlovvski (Polj.) 7.87, 3. Gratovvski (Polj.) 7,51, 4. Bravi (It.) 7.51, 5. Brakchi (Fr.) 7.3«. 8 Valkanta (Fin.) 7.45, 7 Scharp (Nem.) 7,32, *. Fe-doseiev (SZ) 7. 2». 9. Porras-salmi (Fin.) 7,27, 1«. Foeldes-sv (Madž.) 7.2«, 11. Hecken-dorn (Sv.) 7 «1, 12. Molsher-ger (Nem.) 7.9«. Tehnični rezultati 10« M ZENSKE TEKI (prve tri iz vsake skupine v polfinale): 1. skup.: 1. Maslovskaia (S7.) 11"8: 2. Fuhrmann (Nemč.) 11”9: 3. Hyman (V.B.) 12”; 4. Bauer (Norv.) 12”8. 2. skup.: 1. Poljakova (SZ) 11 ”9; 2. Stubnik (Nemč.) 11”9: 3. Bojleveld (Niz.) t?”l; 4. Markussen (Dan.) 12”3. 3. skup.: 1. Young (V.B.) 1 ]”7; 2. Cmok (Polj.) 12”; 3. Angenieux (Fr.) 12"2; 4. Fischer (Šv.) 12”4. 4. skup.; 1. Weston (V.B.) 12”; 2. Jeniszewska (Polj.) 12”1; 3. Martensson (Šved.) 12”4; 4. Spijk (Niz.) 12"5; 5. Merz (Šv.) 13”4. 3. skup.: 1. Krepkina (SZ) 11”9; 2. Biechl (Nem.) 12"; 3. Caipdevielle (Fr.) 12”1; 4. Valente (It.) 12”3. (. skup.: 1. l.eone (It.) 12”; 2. Bloemhof (Niz.) 12"i: 3 PRED-1 (CSR) 11”1. 8. Giannone (It.) U”2. 3. skup.: 1. Germar (Nem.) 10”5 2. Konovalov (SZ.) 10”6, 3. Sendstrom (V. B.) 10”7, 4. Goldovnnyi (M-idž.) 10"7, S. Malmroo- (Šved.) 10”8,6. Bač-varcv (Bolg.) 10”8. 100 m — MOŠKI FINALE: 1. Hary (Nem ) 1»”3 (nov rekord prvenstev). 2. Germar (Nem.) 10”4, 3. Radlord (V. B.) 18”4, 4. Delecotir (Fr.) 10”5. 5. Konovalov (S*Z) ,10”7 5. Feik (Polj.) DISK — ZENSKE (Kvalifikacije, minimum 42 m): Kvalificirale so se: Mertova (CSR) 49,36 (nov rekord prvenstev —. prej Dumbadze (SZ) 48,03 m). Begi ja kova (SZ) 49,06, Mueller (Nem.) 47,32, Dmowska (Polj.) 45,98. Ricci It.) 45,39, Schuh (Nem.) Jesionovvska (Polj.) 12”4; 4 43^^ Press (S3) 44.78, Hauv Murauer (Avstr.) 12”4; 3 Moussouri (Gr.) 13**1. 40« M OVIRE - PREDTEKI (prvi trije iz vsake skupine v polfinale): 1. skup.: 1. Mildh (Fin.) 52”7; 2. Dittiner (Nem.) 53”; 3. Goudge (V.B.) 53”1; 4. Gimelli (It.) 53”3. _ 2. skup.: 7 Julin (SZ) 52 5; 2. Trollsaas (Šved.) 5S”B: 3. Kotlinski (Polj.) 53”4; 4. Kam. padellis (Gr.) ; 5. Km- tamaeki (Fin.) 54”4. 3. skup.: 1. Saver (Rom.) 52”2; 2. Martini (It.) 52 V, 3. Litujev (SZ) 53"; 4. Gul-brandsen (Ncr.) 53'6; 5. Wc-ber (Šv.) 54"8. 4. skup.: 1. Janz (Nem.) 52”1; 2. Farrel (V.B.) 52”8: 3. Galliker (Šv.) 53”; 4. Sjoe-berg (Norv.) 53”2: 5, Lond-gren (Šved.) 53"6. 100 M MOŠKI — POLFINALE (prva dva iz vsake skupine v finale): 1. skup.: 1. Delecour (Fr.) 10”5 2. Foik (Polj.) 10"7. 3. Nilsen (Norv.) 10”8, 4. Berru-ti (It.) 10”8, 5. Muller (Sv.) 10”9, 6. Westlund (Šved.) 11”. 2. skup.: 1. Radford (V. B.) 10”5, 2. Hary (Nem.) 10”6. 3. Lissenko (Fr.)10'8, 4. Barte-njev (SZ) 10”8, 5. Stesso mann (Nem.) 44,77, Miha'lova (Bolg.) 44,76, Zolotušina (SZ) 44.55, Allday (V. B.t 43,21, Hofrichter (Avstr.) 43,13, Poell (Avstr.) 42,34, Sobočin ska (Polj.) 42,57. Saenen (Bzl.) 42,08. Izločene: Halier (Dan.) 41.54, Lerique (Gr.) 39,96, Bolliger (Šv.) 36,61. 3900 M SIEPI — PREDTEKI (prvih 6 iz vsake skupi ie v finale): 1. skup.: 1. Ržišin (SZ) 8'47"6, 2. Brlice (CSR) 8'47”6, 3. Chromik (Polj.) 8'49"2, 4. Hueoeke (Nem.) 8’50”6, 5. Rinteenpapae (Fin.) 8’53”0, 8. Naess (Norv.) 8'53"6, 7. A-lonso (Šp.) 8’56”2, 8. Lee- naert (Belg.) 9’09"6, 9. Shir-ley (V. B.) 9'17”2. L skup.: PapavasiHju (Gr.) 8’55"4, 2. Ponomarev (SZ) 8'56"2,* 3. Varga (Madž.) 8’59"8. 4. Buhi (Nem.) 9’0l”8, 5. Helander (Šved.) 904"8, 6. Zhanal (CSR) 9’09”4. 7. Kem, mermann (Šv.) 9’17"2. 30« m MOŠKI — POLFINALE (prvi štirje iz vsake sku pine v finaie): 30 m OVIRE (ZENSKE — PREDTEKI (prve tli iz vsake skupine v polfinale): L skup.: 1. Bystrova (SZ) U’T. 2. Djian (Fr.) Il"2. 3. Karl (Nem.) 115, 4. Kerkov.i (Bol.) U”6. 2. skup.: Quinton (V.®.) 1 l”i. 2. Jelisejeva (SZ) 11”1, 3. Murauer (Avst.) 11’ 4. L Tangen (Norv.). 3. skup.: Ko p p (Nem.) 11 0, 2. Bakker-Cysouw (Niz.) 11”5, 3 Trkalova (CSR) ll"6. 4. skup.: 1. Berkemeyer (Nem.) 11”1, 2. Maslovaskaya (SZ) 11”4, 3. Musso (It.) 11”5, 4. Babovič (Jug) 11"®. 400 m — POLFINALE (prva dva iz vsake skupine v finale): 1. skup.: 1. W righlon ( V.B ) 46”9, 2. Haas (Nem.) 47”5, 3. Dibonda (Fr.) 4H”0, 4. Csuto-ras (Madž.) 48"0. 5. Rekola (Fin.) 38”1, 6. Mach (Poli.) 48”5. 2. skup.: 1. Salisbura (V.B.) 46”8, 2. Kaufmann (Nem.) 47"2, 3. Hellvten (Fin.) 47”2, 4 Urben (Šv.) 47”5, 7. Johnson (Šved.) 47”5, 6. Rahmanov (SZ) 48”5. 3 skup.; 1. Swatowski (Pol].) 47”1, 2. Petersson (Šved.) 47”4 3. Weber (Šv.) 47”4. 4. Snajder (Jug.) 47”5. 5. Sudri-gean (Rom.) 48 ’0, 6. Nikolski (SZ) 48’T. DISK — MOŠKI (KVALIFIKACIJE) - minimum 48 m); Kvalificirali so se: Grisoni (Fr) 48,24, Radoševič (Jug.) 48 80, Piatowski (Polj.) 52.78. Kock (Niz.) 49,12, Tru.šenjev (SZ) 50,70, Klics (Madz.) 50,28, Carr (V.B.) 48,16, Lindroos (Fin.) 48,66. Repo (Fin.) 49,63, Artarski (Bol.) 49,09. Consolini (It.) 48,91, John-son (Isl.) 48,47, Kuehl (Nem.) 48,02, Bu- hancev (SZ) 50,82, Koppen-hoeffer (Nem ) 49,17, Arvidson (Šved.) 50,12, Szecsenyi (Madžarska) 50,79. Izločeni: Wa-chowski (Polj.) 46,96, Edlund (Šved.) 47,52, Alard (Fr.) 45,94, Haugen (Norv.) 46.98. DESETEROBOJ (MOŠKI): 109 m: 1. Kuznetcov (SZ) 10”9 — 948, 2. Tchudi (Šv.) 10”9 — 948, 3. Meier (Nem.) 11”1 — 870, 4. Moshring (Nem.) 11”1 — 870, 5. Mu-chitsch (Avstr.) 11**1 — 870, 6 Kamerbeck (Niz.) 11"2 — 834. 7. Palu (SZ) 11”2 — 834, 8. Hogheim (Norv.) 11**3 —, 800, 9. Becvarovsky (CSR) 11 ”4 — 768, 10. Kahma (Fin.) 11 ”4 — 768. Daljina: 1. Kuznetcov (SZ) 7.34 -- 902, 2. Muchitsch (Avst.) 7,05 — 'bOl, 3. Meter (Nem) 7.04 — 798, 4. Ke-merbeck (Niz.) 6,94 — 767, 5. Palu (SZ) 6 90 — 755, 6. Hgarr (Norv.) 6,83 — .734, 7, Roegnvaldsaka s 4’24”6. V dvoboju, kater -mu je prisostvovalo 6.000 gledalcev, so Avstralci zmagali v vseh disciplinah razen na 100 m v metuljčkovem slogu, kjer je bil prvi Japonec Masunaga s časom I’01”9. Medconaki šahovski turnir Talj zopet prevzel vodstvo Gligorič premagal De Greiffa V prekinjeni partiji s Shertvinom bo Gligorič težko rešil r>-rri Matanovič je bil v 9. kolu prost PORTOROŽ, 20. — Po današnjem 9. kolu medeonskega šahovskega turnirja je zopet prevzel vodstvo mladi sovjetski šahist Talj. ki je premagal Rossetta, čeprav je ta imel dva kmeta več. Češkoslovaška mojstra dr. Filip in Pachman sta v družinski partiji sklenila remi že v 30. potezi. Gligorič je z zmago naid De Greiffom popravil mučen vtis po včerajšnji igri s Sherwinom. ki je prekinjena v polož.aiu, iz katerega bo jugoslovanski velemojster s težavo rešil remi. Averbach je prizadejal Larsenu že tretji poraz, Bronstein in Sanguinet-ti pa’ sta v mirni partiji remizirala. Remi so se končale tud) partije' Fischer - Panno', Neikirch - Shenvin. Benkne -Olafsson. Prekinili .pa so, Car-dosso - Szabo in Fuester Petrosjan. Matanovič je hil prost. PO 9 KOLU JE VRSTNI RED NASLEDNJI: Talj, 7, Petrosjan 6.5 (1), Benkoe. Olafsson S (1), Averbach 6 (—), GH«drič 5,5 (1). itd. Svetovno prvenstvo v sabljanju Francija prvak v floretu kljub porazu proti SZ (Tt9) V ekipnem floretu za ženske Italija izločena FILADELFIJA, 20. —■ Francija je osvojila svetovno prvenstvo v ekipnem floretu, čeprav je v zadnjem finalnem dvoboju izgubila proti Sovjetski zvezi z 9:1. ker je imela pri istem številu zmag malenkostno prednost v številu prejetih zadetkov (168 proti 177). Na drugo mesto se je u-vrstila SZ, na tretje Italija, ki je v zadnjem srečanju prerna-magala Madžarsko, na četrto pa dosedanji evropski prvak Madžarska, ki ni v finalu dosegla niti ene zmage. V sovjetskem moštvu je bil najboljši 26-letni kapetan ekipe Mark Midler, ki je premaga' vse svoje nasprotnike in med njimi tudi olimpijskega prvaka D’Oriolo s 5:1, FINALNI REZULTAT: SZ - Madžarska 11:5; Francija - Italija 9:7; Francija Madžarska 11:5; Italija - SZ 9:7; SZ - Francija 9:7; Italija-Madžarska 9:7. KONČNA LESTVICA: Francija 4 (27:21); SZ .4 (27:21); Italija 4 (25:25); Madžarska * (17:31). Tekmovanje se je dane.« nadaljevalo s polfinalnimi borbami ženskih ekip v floretu. V prvi izločilni polfinalni v drvjgi polfinalni skupini p j Madžarska Francijo zaradi manj prejetih zadetkov. V drugem turnusu je v prvi skupini Nemčija premagala ZDA. v drugi skupini pa Francija Italijo. REZULTATI (POLFINALE): Skup. A: SZ -. ZDA 11:5; Nemčija - ZDA 9:2. Skup. B: Madžarska - Francija 8:8; Francija - Italija 12:4. Madžarska ■ Italija 7:5. S porazom proti Madžarski je bila Italija — dosedanji svetovni prvak v ekipnem ženskem floretu izločena, v finale pa so se uvrstile Nemčija, SZ, Madžarska in Francija. FINALE: I. turnus: Nemci ja - Francija 10:6, SZ - Madžarska 9:7. V drugem turnusu se bo Francija srečala s SZ, Madžarska pa z Nemčijo. Kitajska izstopila iz olimpijskega odbora PEKING, 20. — Odbor vseh športov Ljudske republike Kitajske je danes spo 'očil svoj izstop iz Mednarodnega olimpijskega odbora. Istočasno so iz mednarodnih zvez izstopile 852, 7. Van den Bosch (Niz.) skupini je SZ premagala ZDA, ............ »mn..................><■>»...'»«»■«."»»»..................... Pred evropskim prvenstvom v vaterpolu Italijanski vaterpolisti prispeli včeraj v Zagreb Velike težave pri teitavljanju jugoslovanske reprezentance ZAGREB, 20. — Sinoči je | li trening tekmo med starim kitajske zveze za plavanje, košarko, atletiko, rokoborbo, streljanje, dviganje uteži, kolesarstvo In ping-pong. Razlog za te odstope je treba'iskati v dejstvu, da .Mednarodni olimpijski odbor še vedno povsem neupravičeno priznava članstvo nacionalistične Kitajske. Triestina angažirala branilca Simonija PORTOROŽ, 20. — Vroč dan sp je obetal, ko so se začeli zbirati šahisti in novinarji pred hotelom Palas v Portorožu, da se podajo na prvi izlet, ki ga je organiziral prireditveni odbor medeonskega tahovskega turnirja. Obrazi so bili nasmejani, udobni Slav-nikovi avtobusi pripravljeni in vožnja po prelepi Primor-sk' nas je prevzela, tako da nismo niti opazili, kdaj smo prešli Crni Kal, Divačo in s( naenkrat ustavili pred restavracijo Postojnske jame. Po udobni vožnji z jamsko železnico so največ pozornosti obiskovalci posvetili krasnim kapnikom in redkim jamskim ribicam. Krasote jame so oča. rale obiskovalce štirih kontinentov. Kratko zgodovino jame je razložil direktor Postojnske jame Garzarolli in po več kot dveh urah, smo se vsi, čeprav neradi povzpeli po več kot 2X0 vstopnicah pri jami Pivki zopet na svetlo?! Ne? Tzhodna vrata so bila zaklenjena in simpatični San-chez ' je v hrvatskem jeziku dostavil: prekinuto!. Sicer pa krotek odmor na polovici strmin stopnic ni skazil dobre volje in prav vsi smo rtdi pri. jeli za *lekoče» okrepčilo pri izhodu. Predah po kosilu, med katerim smo se morali tudi vsi vpisati v spominsko knjigo, v katero se je samo dan prej vpisalo 3700 obiskovalcev in letošnjem letu več kot 600 tisoč, smo novinarji izkoristi-l: za pogovor s simpatičnim Cardossbm. Prikupni Filipinec, ki si vztrajno prizadeva naučiti se kar največ slovenskih besed, ima maio beležnico in st v njo vestno zapisuje. Prav rad nam jo je odstopil, da zadovoljimo svojo novinarsko radovednost in prav presenečeni smo bili, koliffo je v tem kratkem času že zbral izrazov. Našim -očeta tudi ni zbežala beseda eljubim te*. Na, naš nusmeh je takoj pojasnil, da se na Filipinih na ljubezen kar dobro spoznajo. Zato nam je tudi izdal, da moramo v njegovem kraju uporabiti v tem primeru besedo «mahat kitar. Enaindvasetletni Filipi-ngc se zelo 2«nima za našo deželo in skoraj užaljeno je dejal, da mi nismo toliko seznanjeni z zgodovino Filipinov kot je on z našo. Pred- lo dosti slišal, dobro V* -maršala Tita. Prvi obisk Sloveniji je zvezal tudi z® iski muzejev in znamemtos Zelo mu ugaja naša ^°mcV,fli in njena lepota in prav mu je, da je tako oddalje • F-dino naši destileriji m vravii komplimenta. Konj namreč pije kot vedo. * ti.šeč rnu je bila pozornost, jo je prireditelj pripravil tem, da je vsem poklonil venski šopek, iroženkravt, marin in rdeč nagelj»• Prav vsi od Rusov pa Amerikancev, Azijcev m ,j mačinov smo težko zaput ^ ta kraj, kjer nam je c®* -j. prijetnem razpoloženju P y tro potekel, saj smo m še v Lipico. Pred odhodom so se vsi velemojstri in novinarji ter je podpisali na raz^ Jntv. za čitatelje Primorskega nika- - ceian« Kratka vožnja cez do Lipice je bila Pr,?e m Prevladovala je le Pe Sherivinova žena pa se ni. tela ločiti od prijetno dtt ga nageljčka. S svojo PP/t. nostjo je med Rusi bda ^ ležna posebne pozornost1 ^ marsikateri ji je poklonil svojega. V Lipici smo videli *° ^ pijski program», ki 9a kobili «Taisi» prikazal trener tov. Pečovnik. ^o:l je je bilo za vse edinstv . Visoko solo dresure smo pozdravili s spontanim^ap ^ apl a* zom. Vsak je hotel videti edinstveno eTaisos, po ' j nosti pa jo tudi zaiahatl, ' ^ je bil Kanadčan Fuester, cer madžarskega rodu, hotel, kot je sam izjuail, V j zati Atilov način jahanju, se smatra za njegovega tomca. Skok na konja le ^ pogumen, vendar ga je. „ lal držati za uzdo njen ener. -d. Po ogledu kobilarne sni'0 (((„ šli na prigrizek, katerega s ^ zalili s skraškim terenov* je razpoloženje povečal V* ;(J. ski sekundant Koblenz J®' t rusko narodno ljub_„t. Vodstvo Triestine je danes izpopolnilo pogodbo za angažma branilca Enora Simonij* od Trevisa. Nogometaša je da. nes pregledal društveni zdravnik, takoj nato pa je Simoni odpotoval v Cervignano, kjer. se je pridružil ostalim igral- j vsem se zanima za našo ospo-cem, ki tari! trenirajo.. | bodilno borbo, o kateri je ze- prispela v Zagreb vateropolo reprezentanca Italije, ki bo v okviru priprav na evropsko prvenstvo, ki se bo začelo 31. t. m. v Budimpešti, odigrala dve trening tekmi z reprezentanco Jugoslavije in sicer 22. in 24. t. m. Italijanska reprezentanca je prišla v kompletni postavi. Pred odhodom so italijanski vaterpolisti imeli lahek kondicijski trening v pokritem bazenu CONI v Trstu. Jugoslovanska reprezentanca se na prvenstvo pripravlja v Trbovljah. Včeraj so odigra. in mladim moštvom. Zmagali so «mladi» z rezultatom 7:4, jutri pa st bosta med seboj pomerili A in B reprezentanca. Priprave jugoslovanskih reprezentantov ne potekajo zadovoljive in zvezni kapetan Grkinič ima velike težave pri eestavljenju moštva, ki naj bi v Budimpešti branilo visoki ugled jugoslovanskega vaterpola v močni konkurenci 14 evropskih reprezentanc in obenem tudi drugo mesto s tekmovanja sTrofeo d’Italia», ki ga je s težavo doseglo lani v Zagrebu: Položaj je namreč j stolnici sploh računajo. tak, da se mnogo igralcev, ki so bili pozvani na trening, sploh ni pozivu odzvala bodisi zaradi diskvalifikacij bodisi zaradi drugih razlogov. Splitski klub Jug je kaznoval in izključil stalnega reprezentanta Ivkoviča in vratarja Ka-tušiča, plavalna zveza Hrvat-ske pa še Zuzeja v zvezi z njihovim nešportnim obnašanjem v nekem nočnem lokalu na Reki, kjer so dan prej sicer vsi odlično, igrali. Odlični Jadranov igralec Roje ni prišel zaradi izpitov, Ježič pa zaradi bolezni. Bolan je tudi Frankovič, medtem ko vratar Amšel kuha užaljenost, ker je kljub dolgoletnim izkušnjam le rezervni vratar. Ce ne bodo bolni pravočasno ozdraveli, trmasti pa dokuhali svoje užaljenosti bo Jugoslovanom v Budimpešti trda predla. Na vsak način pa bo že trening tekma proti pomlajeni reprezentanci Italije pokazala, na kaj lahko Jugoslovani v madžarski pre- Udeleženci izleta pred upravnim poslopj m Postojnske jame pel pesem, «napolitanske can- ^ les in na koncu še ar'j[?eaoV varadossija iz Tosce. N J 9 žameten tenor, kraški ‘jjj, in prijeten izlet pa se j* oj. cal po zaslugi reporterjev dia Ljubljane, Tirana i* g. pleza s plesom, saj sta i jim magnetofonom in ub tj mi popevkami vzbudila. udeleženci željo po rajaMv- je. Na žalost so morali 1 ( mojstri že drufli dan ZdP® j/ earenos in prijetnega iz*e* ^ moralo biti konec, kot )e ft, ne c vedno vsega kur je jetno in lepo. J Vsi polni novih doživet’1 -j res prijetnih razgovorov, t katerimi si videl Amerik z Rusi, Filipinca z Jii®0'!.,^« nom itd., kjer je vsa* bilo le žal, da se ne rnore^. . govoriti v vseh jezikih, ^ nam je bilo vsem prijetno, se je tudi izven dvorane polnilo geslo sedanjega ^ nirja sSah druži narode*, ff srečni. zapuščali Lipico 1 s0 vozili proti Portorožu. S j nam zdrknili pogledi na razsvetljen Trst, ko sinol.1atr vozili skozi Crni Kal, in 0 lu so" utihnili motorji vozil. Nam pa so še f . so brnele v ušesih besede, .ry jih danes mnogi izrekali « ^ uery toell, — očim haras ^ prekrasno je — Schoen, ,gt, der schoen in besede C® so: Mahat kita, S loven') Zal med nami ni bilo lC iastičnega dečka Bobpja, , 0 iz New Torka ga je za,a\ei:, doma; mamica, čeprav je vedno v skrbeh za sV?Ln? sinka. Zato pa pripravi] našim mladim čitatelje''* ju-sebno reportažo z booV scherjem. g ^Q%vC «Ku-Klux-Klan»? Ne. pač pa samo nedolžni šahisti v ogrinjalih za sprehod po Jami. oatuvurm ureanlK STANISLAV MENKO . T*** Tilka Tiskarski zavod ZlT ___________________ MIKULA LETIC INTERNA V in ■m- Spremil me je v drugo so^o, imenovano «skladišče> (ma-gazzino). Tu me je prevzel drug tak juznjak, podoben mojemu Tugomerju kot jajce jajcu. Siva uniforma je to podobnost še podčrtavala. Začel je pisati sezn«m stvari, ki sem jih imel v kovčku. Ker mu je pisanje šlo počasi od rok, sem se mu ponudil, da mu pomagam. To okorno »uradovanje* mi je postajalo že preneumno. Sprejel je. Ko sva končala, mi je odvzel vezalke s čevljev; tudi pas in kravato sem moral oddati kljub protestom. Nato je vzel škarje in prijel za glavni gumb na mojih hlačah. To je bilo pa le malo preveč! — Oprostite, kaj pa počenjate? — sem vprašal. — Zakon je, da vam moram porezati tudi gumbe na hlačah — Tega ne boste storili. Jaz sem »političen*. Zahtevam ravnatelja jetnišnice. — Ni ga tu. Danes je nedelja. — Torej bom jutri govoril ž njim. Gumbov pa mi ne boste rezali: samo če me vklenete, jih lahko vzamete. Vkleniti pa me ne smete brez ravnatelja. Tega vam zakon ne do- voljuje! čeravno sem to rtkel kar tjavendan, sem ga »panal* z njegovim »zakonom* in rešil sem gumbe. Samo brisačo, milo in zobno ščetko sem lahko vzel s seboj. Tugomer II. me je nato peljal v celico št. 19. ONORIO št, 19 m je imenovala tranzitna cehoa. ker »o bili njej večinoma samo taki jetniki, ki so bili na prehodu ... namenjeni drugam. V njej je bilo 9 postelj, po sredi je bilo se prostora, da šta dva lahko korakala vštric. Ko so se mi oči privadile na poltemo, sem preštel jetnike; bil sem deveti. V tem pogledu smo bili torej na boljšem nego v Ljub ljani. Ampak drugače! Celica je bila temna; edino okno, ki je prodiralo skozi dva metra debel zid, je imel dvojen železni kriz kakor roka debel, a od znotraj še močno žično mrežo; Zrak v celici je bil zatohel in smrdeč, leseni pod zamazan. Med svojimi novimi tovariši sem prepoznal svoja dva druga iz ljubljanskega »rožnega venca*. Kakor sem pozneje doznal so vsi že vedeli — celč že v sosednjih celicah da sem advokat in »političen*. V ječi se na čudežen nacm raznesejo takoj vse vesti. Zločinec ceni advokata, ker mu kot zagovornik stoji ob strani v kritičnem trenutku sodbe. Z nekako spoštljivostjo so mi odkazali prostor v kotu pri oknu. Pozneje sem spoznal, da je bil to najboljši prostor v celici. Nemo sem se vsedel na posteljo, čutil sem neko obupno, onemoglo jezo v sebi. Srečanje s Tugomerjem II. mi je zadalo poslednji udarec po jutranjem vklepanju in »rožnem vencu*, po celičnem vagonu in po spopadu s Tugomerjem I. z njegovim večnim »avvocatom*. Ravnajo z menoj kot z navadnim zločincem. Kakšna razlika med Ljubljano in Trstom! Ne vem, koliko časa sem tako ždel predse, ko začutim senco nad seboj. Pogledam in vidim moža srednjih let, finega bistrega obraza. Bil je — to sem zvedel pozneje — Vittorio Onorio iz Rima, specialist za velike vlome v banke in podobno. Nagovoril me je: — Avvocato! Gotovo ste potrti, ker niste navajeni tega okoliša. Potrpite! Na vse se človek navadi. — Ni kriv okoliš — sem odgovoril, ker se mi je mož prikupil s svojim prepričevalnim glasom, — ampak da mi jemljejo vezalke, kravato, pas kakor roparju. Se gumbe mi je hotel porezati. — Kaj hočete? Ti tepci (imbecilli) ne poznajo drugega kakor svoje predpise. Ko sem bil zadnjič v ječi v Rimu, je Drisla odredba, da se morajo vsi jetniki cepiti proti kozam. Bil je tedaj v ječi obsojenec na smrt, ki je imel biti usmrčen naslednji dan. Nič niso pomagali njegovi protesti; moral se je pustiti cepiti proti kozam, drugi dan pa je šei tja, kjer ni koz. Na glas sem se zasmejal. Živo sta mi stopila pred oči moja dva jeklena Tugomerja. Ta dva bi človeka cepila na vislicah! — Tako je prav! — je dejal Onorio. — Najbolje je, da se človek smeje tem tepcem. Z nepopisljivim zaničevanjem je izrekel besedo »imbecilli* (tepci). Moji novi tovariši so se približali in me obkolili. Moral sem jim pripovedovati svojo zgodbo in zgodbo obeh tovarišev iz Ljubljane, ki sta prišla z menoj m ki nista znala italijanski. Potem sem moral poslušati njihove štorije ter dajati odvetniška mnenja in nasvete. Najbolj živahen je bdi Tržačan Pepi, droben možicelj, približno petdesetleten, s tenkim glasom in z obnašanjem in kretnjami gospodične. Bahal se je, koliko je že presedel po zaporih. Onorio ga je zaničljivo zavrnil: — Kaj se boš delal velikega, sirota! V vsem svojem življenju nisi napravil še enega podviga, ki bi bil besede vreden! Pepi se je zagnal v njega: — Kar tiho bodi! Več let sem presedel nego ti! ~ Ete. ampak na drobno. Jaz sem pa grosist! Ti .si stenica, ščurek, podgana, ki ne more živeti brez jetmškega zraka. Edini primerni okoliš za tako uš, kot si ti, je ječa. Meseci, ki jih preživiš na svobodi, so ti le neprijetna pavza. Jaz pa sem zunaj gospod! Slišiš: gospod! Ječa je zame le neljuba prekinitev gosposkega življenja, zgolj nesrečen slučaj, ki se lahko pripeti vsakemu poštenemu delavcu. Ti ječo ljubiš, ker, je tvoj dom in ker drugega doma nimaš; jaz pa jo sovražim. Ti greš in ukradeš kilogram jabolk ali kos salame, samo da se, povrneš med svoje stenice. Da bi pa napravil kako veliko stvar, drzno, duhovito, o kateri bi govoril svet in pisali časopisi, tega ne zmoreš in ne boš nikoli zmogel, ker stenica še nikoli ni letela, še enkrat poskusi primerjati se z menoj, pa boš končal v bolniški sobi! — Ne, ne! — je čivknil Pepi. — Cez štiri dni grem ven. Čudil sem se. Pričakoval sem bil, da bo Pepi vzrojil in se Onoriu primerno odrezal; a na mah taka pohlevnost. Se1* r naslednjih dneh mi je Onorio razložil, da obstajajo med njenci nekake kaste, ki so med seboj strogo ločene. Tat Pre-Uti morilca ali pretepača, žepar ne pogleda catu, slepar se ti vzvišenega nad žeparjem, nad vsemi pa je, pravi aristo* veliki vlomilec-grosist, kakor se je Onorio sam nazival, »^j, spreten v izbiri in pripravi svojega uodviga, pogumen v *zV*sti' odličen tehnik in mehanik, in ki se ne zgublja v maleoK ^ Njemu najbližji v ugledu je zločinec, ki se je s silo in k°r uprl varnostnim organom. ca To je robijaška družbena lestvica, kakor mi jo je »pg! Onorio. Dodal 'je, da so v raznih ječah male razlike, ki so — _ > j.j____ ____* i. i \__________________ _____^ » noma odvisne od tega, kako se zna posameznik P08*® g» jjovsod pa kraljuje brez ugovora veliki vlomilec. Ko setjlI1jr. vprašal, kam bi mene vtaknil v tej lestvici, re je nasrne — Vi ste diletant, ne spadate v našo družbo. Ce ne slučajno odvetnik, vas nihče ne bi pogledal. Evo tistega tam doli: tudi če eno leto sedi tukaj, bo vedno sam. Ne*«* PEPI St eUc Po spopadu z Onoriom se Je Pepi mimo vsedel na P°® in vzdihnil: — Oh, da bi le bil moj Gigi že tu! . fe Ker tedaj nisem poznal robijaške družbene lestvice ih tudi drugače požvižgal nanjo, sem prisedel k njemu 111 vprašal, kaj je s tem Gigijem. r fl,j- Zvedel sem čudno, neverjetno zgodbo: Gigi je PepijeV j* boljši prijatelj Oba sta kuharja in pred mnogimi leti spoznala v jetniški kuhinji. Biti zaposlen v kuhinji je prednost in znatno olajša življenje v ječi. Dober del “ človek prebije v kuhinji, pri delu, skoraj na pol svoboden- g takrat sta z Gigijem zmenjena, da tisti, ki je na svobodi., hgjgi pride zopet v ječo nekaj dni prej, nego jo orugi zapusti j^ je trenutno na svobodi, a je že nekaj »skuhal* in je menda na dva meseca. Le na spregled ga še ni. (Nadaljevanje sledV