M**
vsak dan rasen sobot, nedelj in praznikov.
toued daily except Saturday!. Sunday« and Holiday«.
LETO-
yeah xxxiv.
Cena
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Uredniiki ln upravntikl proetert: 2007 South Lawndale Ave.
Offloe oi Publication: M5T South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell
lista Je $6.00
ífíES.™ TÄ^Ä? JanUÄry i». ^ pet óme
«t Chi¿««o. llünou. unaar the Act oI Coignm of March S. im.
CHICAGO. ILL.. PONEDELJEK, ti. DECEMBRA (DEC. II). 1142 SuhacripUon $6 00 Yearly
ftTEV.—NUMBER tftO
Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in
Rusi zadati težke udarce Nemcem v novi ofenzivi
■tesssKr
1103, Act of Oct. 1, 1917, authorized on June 4. Hi 18.
Moskva poroča, da so Nemci izgubili 28,000 vojakov v zadnjih petih dneh. Sovjetske čete zasedle Degtevo, strategično mesto v bližini železnice Vo?onež-Rostov. — Japonci napadli Kalkuto z bombami po angleški invaziji Burme. Ameriške podmornice potopile sedem japonskih ladij v bližini Solomo-novih otokov. Kitajci reokupirali važno mesto ob reki Jangtse.—Zavezniška letala kontrolirajo ozračje nad afriško fronte dec.—Sovjetske
Moskva, 21. čete so okupirale Degtevo, strategično mesto, ki je oddaljeno dvajset milj od Millerova, križi-jča želcznice Voronež-Rostov, ki vodi v Harkov. Velika nemška irmada na ozemlju, kjer reka Don naredi ovinek, je v nevarnosti uničenja.
Uradni komunike pravi, da so Rusi zadali težke udarce sovražniku v ofenzivi, ki se je pričela pred petimi dnevi. Nemci so izgubili nadaljnjih 28,000 vojakov. Število uključuje ubite, ranjene in ujete vojake.
Millerovo leži na ozemlju, s katerega so nacijske kolone začele prodirati proti reki Don v adnjem poletju. Nemci so takrat okupirali Rostov. Izgleda, da se nemška armada ob reki Don ne bo izmotala iz pasti. Poročilo se glasi, da so Rusi v ofenzivi zasedli Mankovo, Ka-litvinskajo, Šeptuhovko, Kutei-likovo, Meškov, Baskovska jo, tružilin, Karginskajo in več dru-fih mest in vasi v ofenzivi. To fclje pravi, da Nemci beže pred iiusi.
New Delhi, Indija, 21. dec.— aponci so odgovorili na invazi-o Burme po britskih četah z
bombardiranjem Kalkute, mesta ob sveti reki Ganges. Vrgli so nekaj bomb na predmestja, ki pa niso povzročile posebne škode. Skupno naznanilo o japonskem bombnem napadu na Kalkuto ita naznanili poveljstvi britske etalske sile in armade v Indiji. To pravi, da so bombe ubile -in ranile nekaj civilistov.
London, 19. dec.—Ameriške leteče trdnjave so zadale nove udarce osišču v Tuniziji. Napadle so sovražne bojne ladje v Bi-fcrti, mornarični bazi, pomole in "lilitaristične naprave. Bombe »o poškodovale tri bojne ladje in »netile ogromne požare. Drugi roji ameriških bojnih letal so bombardirali Tuniz, glavno me-Tunizije. V spopadu v zraku fa'1 tem mestom so ameriški levici sestrelili pet osištnib letal.
Uiiiska in ameriška sila na kopnem je raztegnila operacije ** vsej fronti. S to silo sodelu H" francoske čete, ki so zased-k strategične pozicije v bližini Pont-Du-Fahsa, 22 milj južno-vzhfHlno od Mejez-el-Baba.
Bntska armada v Libiji udri-™ P" Kommelovih četah, ki še VHno beže proti Tripolitaniji, s P"dporo bojnih letal. Uradni ko-ihuniki. pravi, da britska in ame-ri.sk.-i letala kontrolirajo ozračje, ilo. ki ga je dobil london-'list News Chronicle, pravi. < nahaja 15.000 nemških in lt;,l'j 'nskih vojakov v pasti ns ^•rrilju med Wadijem in Matra-t,ri"m in da jim preti uničenje. Moskva. 19. dec—Ruske čete "bnovile ofenzivo ns s sne-l">kriti centralni fronti in w ' ' /.tpadni strani Moskve ter «' n-idaljnje udarce sovraž-r K • ('krog dva tisoč nemških •v )e padlo v bitki z Rusi " med Rževem in Veli •ruko. Slednje mesto je od-' no 90 milj od latvijske me-
jr,__•	- T.-
' fronti pri Stalingradu, me-"b rrki Volfi. ki ga Nemci '; a Jo že 119 dni, so Rusi zdro-',va nemška bataljona, raz '«nkov ln M motornih vo-''H 'm so letalci sestrelili na
daljnjih 26 sovražnih bojnih letal.
Poveljstvo je v uradnem ko-muniku razkrilo, da so prvi ruski oddelki v svojem prodiranju dospeli do točke, ki je oddaljena samo 60 milj od Smolenska, kjer je zbrana močna nemška vojaška posadka. To mesto leži 225 milj južnozapadno od Moskve.
Na severozapadni strani Sta-lingrada med Donom in Volgo so Rusi obkrožili nemško vojaško posadko po bitki, v kateri sta bila dva nemška pehotna polka deloma zdrobljena in deloma razpršena. Akcija v Sta-lingradu je omejena na topniške dvoboje. Vrhovno poveljstvo je zanikalo berlinsko poročilo, da so Nemci pobili 15,000 ruskih vojakov v bitki na severovzhodni strani Velike Luke. - Berlin. 19. dec.—Vojaški krogi so objavili kratko poročilo o operacijah nemške oborožene si ■ le na centralni fronti. To pravi, da so Nemci odbili napade na svoje pozicije in vrgli sovražnika nazaj z velikimi izgubami.
New York. 1®. dec.—Radijsko poročilo iz Londona pravi, da je Hitler spet premešal poveljstvo nemške oborožene sile na ruskih frontah. Za poveljnika armade na centralni fronti je bil imenovan feldmaršal Fritz Erich von lOlanstein. On je nasledil feldmaršala Wilhelma Lista.
Melbourne, Avstrsllja, 19. dec. —Ljute bitke divjajo na južno-vzhodnem koncu zavezniške fronte in severno od Bune, japonske baze na obali Nove Gvineje, katero so zasedle avstralske in ameriške čete, se glasi vest iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja. Avstralske in ameriške čete naskaku-jejo japonske pozicije.
Čungklng, Kitajska. 19. dec.— Uradna časnikarska agentura poroča, da so kitajske čete re-okupirale Hošueh, strategično mesto ob reki Jangtse v Južno-vzhodnem delu province Šansi. Japonci so bili pognani iz mesta po tri dni trajajoči bitki, v k«-tefi sta obe strani utrpeli velike izgube. Poročilo dostavlja, da je bilo prodiranje treh japonskih vojaških kolon ob reki Sal ween ustavljeno.
Washington. D. C.. 19. dec — Ameriške podmornice so potopi le' sedem japonskih zalagalnih ladij v bližini Solomonovih otokov, poroča mornarični department. V operacijah v zadnjih tednih so podmornice potopili? 105 japonskih ladij in parnikov Ameriški letalci so bombardirali japonsko vojaško posadko pri Mundi, otok New Georgia To je bil že sedmi nspad iz zrs ka na to posadko v zadnjih de setih dneh.
Kompanija se udala pritisku
Podpisala je pogodbo z unijo CIO
Chicago, 19. dec.—Kontrover-za med Montgomery Ward & Co. in federalnim vojno-delavskim odborom je bila končana, ko je kompanija na pritisk tega odbora podpisala pogodbo z unijo United Mail Order, Warehouse Retail Employes, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij,
Kompanija je podala izjavo, v kateri pravi, da je podpisala pogodbo pod pritiskom odbora in ker je to zahteval predsednik loosevelt v noti, katero ji je poslal 12. decembra. Predsednik e naglasil v noti, da zahteva podpis pogodbe kot poveljnik ameriške oborožene sile.
Francis Heisler, odvetnik unije, je dejal, da pogodba velja za nazaj do 8. decembra. Ta določa zaprto delavnico in odbijanje članarine za unijo po kompaniji.
hull apelira za enotnost med francozi
T
Glavni cilj mara biti poraz Nemčijo in Italije
Amerika poslala migi jo v Afriko
Washington, D. C., 1® dec Ameriška ekonomska misija Je odpotovala v francosko severno Afriko, kjer bo sodelovsla z Ro-bertom Murphyjem, načelnikom divizije za civilne zadeve v šta bu generala Dwlghta D. Eisen-howerJs; Njena naloga Je pre g led zalog materiala, ki ga potrebujejo Amerika in njeni za n «liri,
Vzroki Rommelove-ga poraza v Afriki
Ameriško tajno orožje zdrobilo nam* ške oklopne kolone
New York. 19. dec.—Nemci so doživeli največje presenečenje v tej vojni na fronti pri E1 Ala-meinu, Egipt, na dan, ko je šlo ameriško tajno orožje prvič v akcijo. To orožje so topovi, bruhajoči izstrelke, ki prebijejo jeklene plošče tankov. Ti so kma-u zdrobili Rommelove oklopne divizije.
Rommelova armada je bila zbrana ne ozemlju, kjer se odpira pot proti Aleksandriji, največji egiptski luki in mornarični bazi, dočim je britska osma armada držala ozek pas ozemlja med Sredozemskim morjem in velikim močvirjem, ko je šlo ameriško tajno orožje v akcijo. To Je bilo v naglici izdelano v Ameriki in poslano na Srednji vzhod. Le malo število častnikov iritske osme armade Je vedelo, da se to orožje nahaja na fronti, dokler ni general Bernard L Montgomery, poveljnik te arma-de, dal ukaza za napad.
Britski in novozelandski top-ničarji so se več tednov vežbali v operiranju topov v ozadju fronte. Ko so bili zagnani v akcijo, M) se začele drobiti nemške »klopne kolone. Izstrelki so prebili jeklene plošče osiščnih tankov vseh vrst—nemške modelov Mark in italijanske modela Se-moventes. Kolone so »e umaknile in poveljniki niso mogli verjeti, da more biti
OBS JANJA
ODRA NJA tli
POBL IDOV
Waahlngton. D. C.. 19. dec.— Državni tajnik Cordell Hull je apeliral na franepake frakcije, ki se klestijo med seboj, naj izravnajo razlike, se zedinijo in pod-pro vojne napore kdruženih narodov v borbi proti osiščnim silam. Dejal je, d« je enotnost Francozov zdaj bol) potrebna nego je bila kdaj prej za poraz Nemčije in Italije.
Hullov apel je sledil deklaraciji admirala Jeana Darlana, načelnika civilne administracije v francoski severni Afriki, da ae bo umaknil v privatno življenje, ko bo ta vojna končana z zmago združenih narodov. Dlploma-tični krogi vidijo v tej deklaraciji željo po sporazumu z odborom borbenih Francozov, kateremu načeluje general Charles de Gaulle. Ta odbor je kritiziral sklenitev dogovora med Darla-nom in ameriškim generalom Dwightom D. IfiiiK?nhowerJem, poveljnikom zavezniške oborožene sile v severni Afriki.
Hull je bil na konferenci s časnikarji vprašan, ali je enotnost med «francoskimi frakcijami mogoča ln ali bodo voditelji teh kooperlrali z zavezniki v vseh ozirih, če se zedinijo. Državni tajnik je odtfovoril, da st zanaša na kooperacijo vseh elementov, ki slmpalistrejo z *a-vezniki in podpirajo njihovo borbo proti osiščnim silam.;
Državni tajnik je informiral časnikarje, da so vlade združenih narodov soglasno obsodile nacijski terorizem v okupiranih deželah ln masno klanje Židov. Te vlade bodo pod vzele potrebne korake, da osebe, ki so odgovorne za storjene zločine, dobe zasluženo kazen.
"Predsednik Roosevelt in načelniki vlad združenih narodov so že javno naznanili, da bodo osiščni kriminalci kaznovani," je rekel Hull. "Seznam zločincev je že zbran in vsi bodo prišli pred sodišča držav, v katerih so izvršili zločine. Poljska je glsv-ns klavnica Židov, odkar so Jo nemške čete invsdirale."
orožje tako učinkovito. V ozadju to bile reorganizira»* ln ponovno vržene v boj in sledili so nadalj
Avtomobilisti na vzhodu dobe gasolin
Wsshington, D. C., 19 dec.— Odredba, ki Jo Je včeraj izdela uprava za kontrolo cen in s katero Je ustavila prodajanje ga-solina avtomobil »atom v sedemnajstih vzhodnih državah in Kolumbijskem diatriktu, bo revidi rsns, Gasolin bodo dobili v pon deljek avtomobil isti, ki imajo nakaznice B ln C, ne pa oni, ki imajo nakaznice A. Kdaj bodo slednji dobili gasolin, naznanilo ne omenja.
Stavka tiskarjev kakšno \vCantonu
nji udarci. Nemci w privlekli težke topove, ki pa nW» bili
Canton, O., 19. dec.-List IU pository, edini dnevnik v tem mestu, ni izšel zaradi stavke, ka-tero Je oklicala tiskarska unija. J, ¡Thomas A. Holland, podpredsed-ameriškim. Izstrelki, ki so Jih »i- n||| mwlnMrodn* tiskarske unije, peli» «ploh nleo dosegli pozicij kaU?f|, K|jvni gUn v |ndiana-britske armade.	1	jn<j # j« dejal, da )e bila
£ Ameriški topov» novega tlP«|fcUv)u( ok|,c,na, ker Je uprava
Ameriški poslanik zapustil Finsko
Nemci povečali pritisk na finsko vlado
London. 19. .dec.—Arthur Shoefeld, ameriški poslanik v Hclsinku, Finska, je odpotoval v London, kjer bo ostal nekaj dni, nakar bo odšel v Washington, kjer bo poročal predsedni* ku Rooaeveltu in državnemu tajniku Hullu o položaju na Finskem. V Londonu trdijo, da se ne bo vrnil na Finsko.
Njegov odhod je Dpvezan s razpletom dogodkov n^ Finskem. Nekateri finski polhi^ so dali razumeti, da so dežela ne počuti dobro pod nemškim pritiskom. Tu je bil povečan, ko so ne pokazala znamenja, da se je finsko ljudstvo naveličalo vojne in je agitacija za sklenitev miru z Rusijo dobila oporo pri nekaterih članih finske vlade. Med tomi je aociallst Kari Fagerholm, minister za socialno blaginjo. Do* znava se, da je zapretil z resig-nacijo v znak protesta proti nacijski podložnosti.
Fagerholm je nedavno izjavil, "da se Finska ne bori za Hitlerjev novi red v Evropi, temveč za svojo svobodo in neodvisnost. Priznanje, da Finska nosi težko breme, ni sramotno."
Drugi člani finske vlade, med temi zunanji minister Johan Witting, se boje Hitlerja. Oni vidijo motnost ojačanja nemških divizij ns Finskem, če bi vlada sklenila separatni mir s Rusijo. V bistvu ie obstoja premirje med Finsko ln Rusijo. V zadnjih mesecih se sploh ne vrle bitke med finskimi in ruskimi tosmi,
omače vesti
v f
Chicago dobi več kurilnega olja ^
Governer Green priporoča tutpenzijo regulacij
Chicago. 19. doc.—John C. Weigel, direktor pokrajinskega urada administracije sa kontrolo cen, Je naznanil, da bodo lastniki poslopij, ki rsbijo kurilno olje, dobili več olja v smislu in-štrukelj, katere Je dobil iz Wsah-ingtona. Kuponi št. 3, • katerimi bi dobili olje šele ft. januarja, bodo veljavni 23, decembra. Ts korak Je bil storjen, da se pomaga odjemalcem kurilnega olja.
Reatrikclje glede omejitve ¡h* rabe olju so bile razveljavljene za Chicago, Illinois In šest drugih držav. Te so Iowa, Wisconsin, Minnesota, South Dakota, North Dakota in Nebraska.
Trgovci z oljem pravijo, da je to koncesija s strani administracije za kontrolo cen. Governer Dwight H. Green Je apeliral na
Naši vojaki padajo
Bentleyvijle, Pa.—Po uradnem obvestilu iz Washingtons je ni fronti v severni Afriki padel Frank Zupančič, čUn društvo 2MU£NPJ.
Seja ekaekutive A88
Chicago.—Prva seja eksekuti* ve Ameriškega slovenskega sveta se vrši v torek dne 22. decembra, v prostorih Leona Jurjevcu, Cermak Road. Na tej seji bo potrjen zapisnik Slovenskega na-rodnegu kongresa in na dnevnem redu ao druge važne stvari. Razni zadriki so zavlekli to važno sejo in med temi je bilu tudi bolezen predsedniku Etbina Kristana, ki se je prehladil že v Clevelandu in potem je ležal pod zdraviliško oskrbo akuro dva tednu pri sorodnikih svoje ienc v Chicagu. Zdaj je že na nogah in bo lahko precUedovul seji.
Literarno delovanje A. Klan čarja
Chicugo.—Pnisveta Je prejela jesensko izdanje zbornika "Poet Lore—World Literature and Drama," v katerem je angleški prevod komične enodejanke Ru doalava Murnika "Napoleonov samovar." Prevod is slovenščine jf oskrbel Anthony J. Klančar iz Clevelanda. Reči moramo, ds je prevod gladek, poljuden in blizu izvirnika, vsled česar delu vso čust Murniku in omenjeni publikaciji, ki izhaja v Bostonu, MasJ.
Veatl is Pennaylvanlje
Imperial, Pa.—Frank Blaiič in John Koienina mlajši, člana društva 106 SNPJ, sta se poškodovala pri delu ln prvi se naha ja v bolnišnici Mercy v Pittsbur ghu, drugi pa v bolnišnici 8*w 1ckli*y r*1W ThnffrtiV flhlffsr, član istega društva, je srečno prestal operacijo na slepiču bolnišnici Mercy v Pittsburghu. Članstvo želi vsem trem brzega okrevanja.—Albert Trušnovič Je pa odšel v slutbo strica Sama in Aelja je, da se srečno povrne.
Ia Clevelanda
Cleveland.—Dne 16. t. m. je v bolnišnici umrl Frank Stano-nik, atar «0 let in doma iz Sinje Gorice pri Vrhniki. V Ameriki je bil .'tO let in tukaj zapušča dva sinova, hčer, brata in sestro.
Sodišče zavrnilo
■T
Pelleyjeti apel
Vodja protiiidovtke organizacije bo moral od sedeti kazen
Chicago, 19. doc,—Federalno apelatno sodišče Je zavrnilo pri-ziv Williame Dudleyja Pelleyja, voditelja srobrnosrajčnikov, pro-tižidovske organizacije, ki Je bil spoznan za krivega podžigunja
vlada naznanila znižanje | porabe mesa
Živilska administracija uveljavila nove. regulacije
TRGOVCJ Z MESOM PttOTEStlRAJO
Waahlngton. D. C. 19, dec.—
Živilske oblaati so naznanile tedensko znižanje porabe mesa s 40 na 35 unč na poaameznika v prvem četrtletju prihodnjega letu. Zaloge svinjine, teletine in bravetine za civilno porabo bodo reducirane za trinajst odstotkov po novem letu.
Obvezno odmerjanje mesa še ni bilo odrejeno, to pa lahko pride v bližnji bodočnosti. ¿lvjUske avtoritete so že večkrat apelirale na civiliste, naj omeje porabo mesa.
Naznanilo o znižanju porabe mesa je objavil urad sa kontrolo cen na priporočilo poljedelskega tajnika Wlckarda, ki Je tudi načelnik živilske administracije. Slednji je uveljavil nove regulacije, nanašajoče ae na porabo In razpečevanje mesa in drugih šivil.
KlavniŠke družbe so bile pozvane, naj omeje pobijanje klavne živine na 70 odstotkov v prvem četrtletju prihodnjega leta. Cene mesu, ki se prodaja na debelo, so bile ustaljene 28. septembra v smislu odloka, Ki ga Je podal und za kontrolo cen,
Chieage* 1». 4e^~Clanl Zveze
trgoVcev z mesom so na svojem zborovanju protestirali proti odredbi ursda za kontrolo cen, ki jim zanika- pravico kupovanja mesa od klavniških kompanij. Zborovanja se je udelešilo šest-sto članov organizacije, ki ao sprejeli tudi zaključek za zbiranje |»osebnega sklada sa financiranje kampanje, da se odredba razveljavi,. Izjavili so, da bo moralo najmanj 4000 mesnic zapreti vrata, če odredba ne bo preklicana,
G, A, Wezorek, predsednik Zveze, je dejal, da njegova orga-iiizaciju dostavlja meso 8000 mesnicam v Chicagu. Lastnik» teh so bili že Informirani, da ne bodo dobili mesa kot posledica novih regulacij. Mnogi bodo morali zapreti mesnice pred novim letom. Predlog, da organizacija protestira proti odloku uradu za kontrolo cen, je bil soglasno aprejet.
predsedniks Kooaevelta %zu iu- uporu in obsojen na petnajst let spendiranje regulacij glede de-i zaporu. Obaodbo je izrekel fe lit vi« kurilnega olja v odmerkih! derulni sodnik Robert C. Halt
do Ift. jsnuarja.
Mobilizacija dijakov za dela na farmah
lista odbila zahtevo za zvišanje plače. John J. Raridan, urednik lista. Je apeliral na vojno-delav-ski odbor sa poeredovsnje.
so montirani na vozilih, opremljenih z motorji, kateri razvi-jajo veliko brzino in lehko operirajo na vseh terenih. Celo po-g led na nove topove vzbuja gro-
- lasti ponoči S t r e I Ja n j <	. , / j
spremljsjo bliski ln v akciji sltči Kitajska Vlada jo pošasti, ki drvi prt puščavskem ustalila Cene pesku Naznanilo, da je bilo ameriško tajno orožje v akciji in de )e to zdrobilo Rommelovo armado. Je bilo	objavlje-
I zeli v Indlanapoliau, Ind., v avgustu.
Poleg Pelleyja Je bil obeojen ¡v zapor I ¿a w rene» A. Brown, I njegov glavni pomočnik In upre vitel j firme Fellowship Presa, kl saščlte J# Majali, pel ley je ve magazine mobill-l jn ((.(„k«*, pe Hey Je bll predaod
no.
Čungklng. Kitajska. I» dec.— Vlada Je ustalila cene potrebščinam. blagu več vrst in mezde, d« prepreči Inflacijo. Zadevna otf-rrdbe je takoj stopila v veljavo.
Washington, D C , 19. de« Administracija farmske je objavila načrt glede
zanje 100,000 dijakov za dela nel'^ u. (urne, farmah prihodnje poletje. Dr Gregory Sllvermaster, direktor delavske divizije te administracije, je dejal, da sprejetje načrta zahteva pomanjkanje delavcev na farmah.
Laval ranjen pri eksploziji mine
Moskwa. IV der.—£asniSka agentura Tq¿e je dobila poročilo Iz nekega kraja ob švicarski meji. da )e bil Pierre Level, načelnik vukiške vlade, ranjen zadnjo sredo, ko Je svtomobll, v katerem se je vračal v Vichy Iz Pariza, zadel ob mino v bližini blv-
Prlziv je zavrnil federslnl sodnik Kvan A Kvana, ki Je tudi obsodil vse publikacije, ki ob javljajo neresnične veatl o pora /ih ameriške oborožen« sil« i namenom, da ubijejo pri Ijud stvu zaupanje v vojaške povelj nike Pelley Je v pri/lvu trdil, da vlada nI predlotlla evidence, da Je on podžigal upor
še meje med zasedeno in nets sedeño Francijo, Preiskave je
ugotovila, da so bile mine položene na cesto, preden Je I^vs lov avtomobil duapel do njih.
Dijaške rezerve bodo odpravljene
Cez 250,000 dijakov prizadetih
Washington. D. C« 19. dec —
Vojni in mornarični department slu v skupili Izjavi naznanila odpravo vojaških rezervnih zborov na kolegijih In univerzah po novem letu, Vsi dijaki v starosti 17 do 23 let se bodo vežbali na podlUMl novega sistema In p<Mi vodatvom arrnadnih In morna-učnih častnikov, ki jih imenujeta depar tinenta.
Vojni tajnik Henry L. Stim-aon je priznal, da bo novi aiafem rezultiral v draatlčni reviziji vzgoje na kolegijih in univerzah. Okrog 150,000 dijakov, ki pohaja jo zdravniške, zobozdravnike, kernten«' in inženirske Šole, bo prizadetih*
Vojni in mornarični depart-men sta storila ta korak na priporočilo kom uit Je za mobilizacijo človeške sile, kateri načeluje Paul V. McNutt. Na ameriških univerzah ln kolegijih Je okrog I ,.100,000 dijakov.

PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT OLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
HHÜ of ud published by
la Cierno
Naročnina n Zdruieoe drieve (irre« Chicoga) la na telo. $3 00 «a pol lata, f 1.M sa éeirt leta; aa 07JS aa oalo tolo. f).7» «o pol leta* aa lam—n
rato»: for Um Unltod Stoto* (oxcopf Chicago) and tfJO por toot. Chicago and Cicoro I74S par
ÜJO por year, oglasov po dogovoru Rokopisi dopisov in ¿toakov so na vračajo Rokopisi literarno vsebine (črtico. povesil.
■ 114.) so vrnejo poéUJatolJu lo v slučaju, ¿o Ja prilošil

unsolicited articles will not bo returned. Other aa stories, plays, poems, etc.. will bo rotuntod to accompanied by self-addreasod and stamped
Naslov na vsa. kar Ima stik a lislomt PROSVETA 2M7 II Sa Lawndale Ava« Chicago
MEMBER OF TUE FEDERATED PRESS
Glasovi it
Datum v oklepaju na primer (December 31, 1042), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Pono vtte Jo pravočasno, da as vam list ne ustavi
Višji davki na dohodke so tukaj
Z novim letom pridejo davki na dohodke, kakršnih še ni bilo v Ameriki. Skoro vsakdo—kdor zasluži dvanajst dolarjev ali več na teden—bdkmoral plačati davek od zaslužka in drugih dohodkov in število davkoplačevalcev se bo povečalo za več milijonov.
Dohodninski dav?k je povečan od štirih na šeat odstotkov in izjemščine so zelo znižane. To pomeni, da bo davek približno dvakrat večji kot je bil za prejšnje let«?. Poleg tega bo treba plačevati še poaebni "hranilni davek" petih odstotkov, ki bo delno povrnjen po vojni.
Via kdo, ki bo podvržen davku, se je gotovo že poučil, kaj ga čaka in zato se je tudi pripravil; to ae pravi, da že zdaj hrani za davek, ki ga bo treba plačati. Tq Je pametno. Kdor pa ne more prihraniti toliko, da bi plačal vea davek hkratu, lahko plača v četverih obrokih, ki so vsake tri mesece.
Marsikdo bo godrnjal nad tem davkom. Godrnjali bodo oni, ki še niso vajeni dohodninskega davka in ga bodo zdaj prvič prisiljeni plačati; to bo nekaj novega in zelo neprijetnega zanje. Dalje bodo godrnjali mnogi, ki so prej plačevali le nekaj malega, zdaj pa bodo udarjeni z več sto dolarji .plačila.
Prepričani pa smo, da bo le neka* manjšina med godrnjavci. Resni ljudje, ki danes dobro služijo v vojnih industrijah ln kateri se zavedajo, kaj pomeni sedanja vojna ln da zmaga zahteva velikih žrtev—bodo z veseljem odšteli tiste dolarje stricu Samu. Na milijone jih Je v Ameriki, katerim ne bo treba žrtvovati ničesar drugega razen za davke, bonde in kolikor si bodo morali pritrgatl na potrebščinah, ki se zdaj prodajajo na odmerke. In to je jako malo!
To je zelo malo v primeri z žrtvami onih, ki prelivajo kri na bojiščih. Naj je davek še tako velik, naj skuplček za vojnohranllne bonde vzame vea ostali prihranek—življenje ln zdravi udi bodo šc ostali. To je zelo sebično rečeno, ampak tako bodo računali milijoni in ne bodo se motili.
Amerika potrebuje nove ln nove milijarde dolarjev—sami milijoni so danes malenkost—za financiranje vojne, za financiranje pomoči v orožju in strelivu Angliji, Rusiji, Kitajski ln drugim, sploh za financiranje zmage vseh Združenih narodov. Faktlčno zavisi zmaga nad naclfašističnim os iščem od Amerike, kajti Amerika mora zalagati z bojnim materialom in drugimi potrebščinami vae svoje zaveznike—in ko bo konec vojne, bo morala nasičevatl skoro ves svet, ki bo v nepopisnem opustošenju in kaosu. Levji delež hfejtežjcga bremena vojne v zgodovini človeške družbe leži na plečih Amerike, ki bo poleg Južne Amerike in Kanade—vsaj upamo tako—edina, katere ae aktualna furija razdevanja ne bo dotaknila. Val drugi kontinenti sveta bodo več ali manj prizadeti od vojne.
Ako torej pomialimo na koloaalne izdatke, ki jih ima Amerika a to vojno in kateri bodo še večji v prihodnjem letu, ko bo Amerika na čelu Združenih narodov udarjala s svojimi silnimi ofenzivami po sovražniku v Evropi in Aziji—ne smemo ae čuditi ln še manj
amemo godrnjati, če imamo le trohico "common sensa" v glavi, nad veličino naših davkov.
Pomislimo le, kaj plačujejo ljudje drugih dežel—veliko več kot proporčno plačujejo doslej in bodo plačevali tudi v bodoče ameriški državljani. Pomislimo samo, koliko plačujejo Ruai ln Angleži—veliko, veliko več kot mi; tam so žrtve stokrat večje ln tam imajo odmerke že od začetka vojne, povrhu Jim pa manjka ato ln ato stvari, ki Jih ne morejo dobiti za nobeno ceno, dočim Jih mi lahko kupimo, kolikor hočemo
Nadalje moramo pomisliti, dn največ plačujejo baŠ ljudje v ao-vražnlh deželah. Tam sploh ni več davka—tam Jim diktator enostavno vzame vse. razen kolikor je treba za golo in mizerno eksistenco In «»nI tamkaj morajo danes dajati in dajati—ko ao že izgubili upanje na /mago, ko že slutijo, kakšne poaledlce strašnega poraza Jih čakajo . .
Mi amo tako vieoko nad njimi, kakor je ptič vrh vlaokega atolpa nad črvom globoko doli v Jami. . . Ml imamo živo vero v zmago— zmago, ki je ne morem*» oceniti z vsem bogastvom Amerike. . .
Pomislimo, kako M sr ml počutili, ako bi pred nami zijala Jama —poraza z vsem» posledicami izgube vsega, kar imamo in a paajim življenjem pilotnega hlapca za ncdogledno bodočnost? Ako bi le nekoliko pomislili na to—ali bi zdaj godrnjali nad malenkoatnim davkom, čigsr namen je. da nas <ičuva te katastrofe?__-
Mislimo, da ga ni človeka med nami—razen otopelih idiotov — ki ae zaveda vse^a tega na bi ie godrnjal nad dohodninskim dav-kom In bi skemaril, kako bi \lado ogoljufal za ta davek; n»—ni ga razen idiotov ln podležcv najnižje vrste!
Demokrac ija ne sme biti /a nikdar le privilegij uživanja brez dolžnosti in požrtvovanja. Kdor bi f smatral, Je narazit najnižje vrste in ni vreden, da živi v demokratični delell. T5lhče ne ame biti tako "*<»lt,H da bi zase grabil le pravice, dolžnosti bi pa prepu-atil drugim na) drugi prelivajo kri na bojišču, naj drugi plačujejo davke in poaojujcjo vladi, naj drugi trpe neugodnosti odmerjanja blaga Ne, demokracija ne potrebuje takšnih atvorov'
, Za zmago demokracije v tej vojiu ni noben davek previaok, ni nobena žrtev prevelik»?— *
Da amo boli previdnil
Chicago. I11.-V Boliviji, južni Ameriki, je predsednik okli-cal obsedno stanje v Catavan-skih rudniških okrajih, kjer se producirá veliko pločevine, vsled stavke, ki je tam izbruhnila.
V Proaveti z dne 17. decembra na prvi strani je bila o tej stav^ ki objavljena sledeča vest: "Bolivija okllcala obsedno stanje
Predaednik Enrique Penarenda je oklical obsedno stanje v petih rudniških okrajih, ki producirá jo pločevino, kjer so na delu po nad jih kontrolirani elementi. Ti dobivajo navodila iz Berlina glede oviranja produkcije pločevine.
Obsedno stanje je bilo oklicano po nemirih in stavki, ki je za-r vrla produkcijo v rudnikih Patino Tin Co. Neki rudar je bU ranjen v nemirih, katere je policija zatrla. Rudarji so zastav-kali, ko je kompanija odbila zahtevo glede zvišpnja plače za deset odstotkov.
Notranji minister je naznanil, da so rudarji zavrnili ponudbo vlade glede posredovanja med njimi in kompanijo, da se konflikt izravna. Njihovi voditelji se niso hoteli udeležiti konference. Obsedno stanje je v veljavi v okrajih La Paz, Oruro, Potosi, Cochabamba in Sucre. Predsednik Penarenda in delavski minister Juan Manuel Balacazar sta obdolžila ekstremiste podži-ganja nemirov.
Politični krogi tr$jo, da so za nemire odgovorni tudi voditelji levičarske revolucionarne stranke. Ti hočejo baje kovati kapital iz nemirov in ustaviti produkcijo pločevine, ki jo potrebujejo orožne Industrije združenih narodov." 7
Ako so za stavko in nemire res odgovorni nacijski Špijoni, potem je navedena vest na mestu. Toda v meščanskem listu "The Chicago Sun" z istega dne v uredniškem članku pod naslovom "Nasia' and Company Bioree" pa niso tako gotovi, da •o naciji krivi stavke kot je na primer Prosveta. '
Dotični članek se dobesedno glasi sledeče;
"From Bolivia comea a Unltod Preee dispatch concerning a somewhat mystifying labor conflict In the Caiavl minea oI the rich Patino Tin Enterprises. The minera walked out. It la reported* In protest against a company atoe« system and with a demand for s 10 per cent wage Increase. There wore aome attendant die-turbances. Subsequently Preel-dent Enrique Penarenda- declared martial law ln five tin-mining areas. He did aa says the dispatch, to prevent "ox-trsmlats". believed to Include Nast-conrolod elementa from haaaporlng tin production.
We hope more light la shed on this controversy. If Naala mueeled Into 1L that fact ahould be subjected to proof and strong meaauros taken against the Naala. But our memoriae are long onongh to recall that ln the United Statea men with the t s mar It y to oppose company storee and ask hlqher wagea have boon erroneously branded "communists". Neither ln Bolivia nor the United Statea. If Jua-lice la the objective, ahould the catehword "communist" or "Na-si" bo permitted to divert ou-thorfttlos from laauoa of reality ln labor disputes."
Komur je znano, kaj za delavca pomenijo IcompeAUake trgovine". v katerih morajo delavci kupovati dnevne potrebščine, ako hoče delati za družbo, ae ne bo čudil, če rudarji rebelirajo proti takemu sistemu tudi v Južni Ameriki, kar seveda v tem alučaju še ni dokazano. Obratno pa na podlagi gornjega uredniškega članka tudi še ni ugotovljeno, če je fesnica, da so naciji odgovorni za stavko in nemire v Boliviji. Če bo končno dokazano, da so krive neznosne razmere omenjene stavke, se mi zdi, da se je Prosveta kot delavski list v tem slučaju prenaglila.
F. A. Vider.
Pripomba uredništva. — Potrebno je pojasniti, da Prosveta ne kontrolira svojih dnevnih vesti na prvi strani, zato tudi ne more biti odgovorna zanje, pač pa so odgovorni viri, iz katerih so vesti zajete. Gornja vest je bila zajeta iz istega vira, na katerega se br. Vider sklicuje— The Chicago Sun, ki pa tudi še ni na jasnem, če je veSt resnična ali ne. Kadar imajo delavci upravičen vzrok za boj, so v pravem—ampak danes ni več nobena novica, da*nacifašisti tudi radi vidijo in podpihujejo stavke v Ameriki, kakor so jih prej podpihavali komunisti, ko je še bila ta vojna "imperialistična" zanje. Polemlziranje z vestmi se ne izplača.
8 pota
Prišel sem z dolgega potovanja na Slovenski narodni kongres iz Cleveianda, kjer sem zastopal društva SNPJ, KSKJ, ABZ in S2Z iz New Dulutha, Minn. To omenjam kot oprostilo, ker se nisem mogel odzvati na mnoga privatna povabila. Spotoma sem obiskal le 82 let staro mamo Gudencovo in tudi sestro prersno umrlega čislanega svečenika Andreja Smrekar-ja. Ko se lcsj ogreje, pa zopet na svidenje v Clevelandu.
Matija Pogorele.
O pokojnem bratu
Glrard, O. — Želim poročati še nekaj o smrti mojega brata Matijeta Leskovca, o katerem je bilo poročano pred nekaj dnevi v Domačih vesteh Prosvete.
Pokojni brat Matija je prišel v to deželo leta 1907, in sicer v Export, Pa. Leta 1908 se je na selil v Girardu, kjer je delal v usnjarni 35 let. Umrl je 27. novembra. Doma je bil iz Rovt nad Logatcem na Notranjskem. V stari domovini zapušča štiri brate in eno sestro, če še žive, tukaj pa ženo, podpisanega brata, bratranca Matevža Kogov-ška, v Kenoshi, Wis., pa bra tranca Leskovika. Tukaj v Girardu zapušča še več drugih sorodnikov in prijateljev.
On je bil član petih podpornih društev, in sicer SNPJ, SDZ, SKZ (ABZ?), samostojnega društva in bivše SSPZ. On Je bil ustanovitelj društva 18 SSPZ in delničar tukajšnjega Slovenskega doma. Pokojni brat je bil zelo priljubljen v naselbini, kar so pričali številni venci ln velika udeležba pri pogrebu. On je bil rea dober človek, ker imel je odprto srce in odprte roke za trpečega človeka. Zato so se pa številni prijatelji solznih oči poslovili od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru.
Počivaj, dragi brat v ameri
ški zemlji, katero ai polagal bogateti a svojim trdim cttlom. Lepa hvala vsem, kateri ste mu darovali krasne vence in ki ste ga spremili k večnemu j»čitku.
Joooph Loakovoc, brat.
Pismo la Južno Ameriko
Cordoba. Rep. Azgpntlna. —
Meseca junija t. 1. sem pisal u-redništvu Prosvete, če bi nam mogli kaj pomagati, ali da bi nam pošiljali dnevnik Prosveto vsaj par mesecev. Prve številke smo dobili od 7. avgusta naprej. To je bilo veselje za člane našega Delavskega podpornega društva Edinost. Bilo jih je mnogo, ki so mi govorili: "Ja, kaj pa misliš, da imajo naši bratje v Severni Ameriki denarja, da ga mečejo proč in da bodo nam pošiljali dnevnik brezplačno? To so ogromni stroški . .." Odgovoril sem jim, da razumem, da so stroški veliki, toda naši slovenski bratje tam na severu so vedno pokazali in radi pomagali, kadar so le mogli.
Torej ko so prišle prve številke Prosvete, bilo je vse veselo, posebno pa ženske. Člani so mi naročili, naj ae v njih imenu zahvalim uredništvu in uprav ništvu Prosvete. Obenem tudi prosim, da bi nam še nekaj časa pošiljali Prosveto, ker upam, da bomo kmalu toliko premogli, da postanemo plačani naročniki lista, to je naše društvo. Ta list nam je torej prinesel veliko veselja. V njem vidimo imena naših znancev in prijateljev, posebno pa tudi naše brate in sestre.
V dopisu, če se ne motim da tiranim 9. avgusta, sem tudi prosil Slovence v Severni Ameriki za slovenske knjige, da bi jih nam poslali. Do sedaj smo dobili samo eno pismo od našega rojaka Franka Karisha iz Minnesote, v. katerem pravi ta dobra duša, da nam pošilja nekoliko knjig, za kar mu najlepš-ša hvala. Sem popolnoma prepričan, da je tam na severu mnogo naših Slovencev, ki imajo takšna sredstva, s katerimi bi ojačali in okrepčali naše dru štvo, ki izvira iz slovenske korenine. Torej še enkrat apeli ram na vse zavedne Slovence v Severni Ameriki, kateri nam more pomagati s knjigami, za kar mu bomo izredno hvaležni. Društveni naslov' je: Slovensko delavsko podporno društvo Edl-.noat, calle Padre Losano Norte 47, Cordoba, Rep. Argentina. ■
Tukaj je sedaj nastopila že velika vročina (to pišem 18. oktobra), katera ima že tudi svoj vpliv. Dne 5. oktobra je bila tako velika toča — "granizo" — da ni pustila niti pedi zelenega. Izgledalo je, kakor da bo sodni dan. Tako bomo letos zopet stradali sadja. Bolj proti severu je malo boljše, ampak je prehuda vročina, kakor na primer v Chacu. Ali vseeno je tam mnogo naših Slovencev, ki imajo svoje farme, na katerih pridelujejo koruzo in bombaž, ker to zmjraj dobro obrodi. Tukaj v deželi Cordobi je pa tako podnebje kot pri nas v Sloveniji, zato tudi največ prihajajo sam. Edino malone dela, ker je le malo industrije. Jaz sem tukaj v Cordobi že 16 let in dela mi nI nikoli manjkalo. Pa tudi drugi rojaki imajo dobro delo, samo mala plača je. Slovenci delajo večinoma v gradbeni industriji. Imamo tudi nekaj Slovencev, ki so dobri arhitekti v Buenos Ai-resu. Tam je mnogo naših ljudi.
Ko sem bil na slovanskem kongresu v Buenos Airesu, sem obiakal mpogo naših rojakov. Bil sem pri Ivanu Krstlncu, Joe-
Del plena, ki ao ga dobili Ruai s reokupacljo nekoga mesu na centralni frontL
vu Petriču, Joevu Brajkoviču, Joevu Slancu — vsi Dolenjci in skoro vsi iz suhorske fare pri Metliki. Na kongres sem bil poslan kot delegat iz okraja Cor-dobe. Kongres bi se moral vršiti 14., 15. in 16. avgusta t. 1., toda ga je policijska oblast prepovedala. Tudi sem obiskal u-rednlštvo Slovenskega lista, nekoliko društev, organizacij itd.
Meseca maja smo tukaj v Cordobi ustanovili Jugoslovansko narodno obrambo, pri kateri sem glavni tajnik. Ali uspeha je malo, ker je vse revno. Kljub temu smo že nekoliko denarja skupaj spravili, da ga pošljemo v stari kraj, kadar bo vojne konec. In to upam, da bo v kratkem. Tudi upam, da se približuje smrt nacifašizmu, potem pa bomo sodili Hitlerja, Mussolinija in Hirohita. In napravili bomo sodbo za njih obglavljen je, ker oni so krivci in hoteli so tudi uničiti naš pošten slovenski kot tudi druge slovanske narode. Premislimo, koliko sedaj trpe naši ljudje. Tudi si mora vsak zaveden Slovenec predstavljati, da bomo morali ostro postopati proti našim sovražnikom. Torej bratje, naprej z delom in hrabrostjo, da čim prej uničimo našega sovražnika — nacifašizem!
Tudi tukaj ljudje mnogo mislijo, kaj je vendar vzrok, da Angleži ne odprejo druge fronte. Svet je že pričel slabo misliti, kaj dela Churchill, kaj dela Roo-sevelt. Ali hočejo, da uničijo naše brate Ruse in da Hitler pobije še tisto, kar mu je ostalo v zasedenih državah? Sedaj je čas, da se pritisne in uniči tiste barbare, ki so željni slovenske krvi. In še nekaj več! Naša dekleta v starem kraju in nedolžni otroci! To ne more tako ostati, moramo se maščevati nad vsakim fašistom, če je treba tudi do smrti, samo da ohranimo našo slovensko korenino.
Se nekaj o društvenem delu. Zadnjič sem omenil, da bomo kmalu kupili zemljišče, na katerem bomo postavili naš prvi Slovenski dom. Kot predsednik Slovenskega delavskega podpornega društva Edinost se moram zahvaliti odboru, ki mi je stal na strani in pomagal pri delu. Proti koncu oktobra bomo pričeli z zidanjem in v decembru, upam, bomo že v Slovenskem domu plesali. Gotovo ne moremo dosti napraviti, kfcr Imamo malo denarja, a vse je zelo drago. Delali bomo sami Člani, samo da se več napravi z manj denarjem. Torej, člani, hrabro naprej z delom in nobenega strahu, kajti strah vodi v pogubo.
Dne 11. in 12. oktobra nas je obiskal slovenski kaplan Janez Hladnik iz Buenos Airesa. Potem pa je odpotoval nazaj proti Rosariju, od tam v Santa Fe in naprej. Tukaj v Cordobi je obiakal mnogo naših rojakov. , Končam a tem mojim pismom ter prosim drage rojake, da o-prostite Tnoji slabi "redakciji". Želim vsem Slovencem, kamor pride ta list Prosveta, vesele božične praznike in srečno novo leto. Želim, da bi nastopilo boljše leto, ki naj prinese svobodo našemu slovenskemu in tudi vsem drugim narodom in da ae zlomi ta fašistični jarem, ki nas aedaj Uko grozno pritiska k tlom.
Tudi pošiljam moje iskrene čestitke in pozdrave za božič in novo leto mojim dragim bratom in njihovim družinam, Markotu in neveati pa nečakom v Pueb-lu. Colo, in Johnu v Muravju, Utah — o sestri pa ne v«%jjkje
je. Torej dragi mi bratje in sestra, pišite mi na prej navedeni naslov. V kratkem bom spet kaj poročal od tukaj. Zdravo!
Antonio Stepan.
predsednik Edinosti,
Veetl iz Bridgeporta
Bridgepori. O.—Slovenski narodni kongres je za nami. Kot vidimo iz poročil v listih in kot so povedali tukajšnji delegatje, je bil ta zbor dober. Pokazala pa bo bodočnost, kako se bodo izvajali sklepi oziroma sprejete resolucije za delo, v prid katerega se je vršil kongres.
Pri društvu 13 SNPJ smo imeli volitve uradnikov 6. dec. V odboru je nekaj spremembe, kot predsednik, zapisnikar in dva nova nadzornika. Prvič, odkar jaz tukaj živim, to je 25 let, imamo zdaj žene v odboru. Kot tajnik sem vedno vabil in nagovarjal članice, naj posečajo seje, ampak ni bilo uspeha razen par izjem. Vem, ako bi se žene in dekleta udejstvovale pri društvu, bi bilo lahko več napredka, kajti tukaj je še dosti polja za njegovo porast.
Upajmo, da se članice odzovejo in prično posečati seje v večjem številu. Poglejte Udovičevo Mary iz Chicaga, koliko je že pridobila novih članov in članic. V tej kampanji so se zelo dobro odrezale tudi nekatere druge članice. Mary Udovich ni mirovala niti na slovenskem kongresu, kjer je pridobila v jednoto odličnega sina Slovenije Louisa Adamiča. Tako znajo žene, katere se hočejo zanimati in potruditi za svojo organizacijo.
Tukajšnje angleško poslujoče društvo 640 SNPJ je imelo veselico v prid članom-vojakom 12. dec. Zjutraj je bilo lepo, jasno vreme in nikdo ni mislil, da bi se tisti dan vreme spremenilo. Toda okrog poldne je pričelo tako snežiti, da nisi nikamor mö-gel. To jim je, žal, zadržalo po-setnike, da niso prišli na zabavo, vendar so imeli še prilično dobro udeležbo. Ampak so se člani odlikovali v predprodaji vstopnic; kot sem slišal ni )>il0 od posameznikov še nikoli toliko vstopnic prodanih kot jih je prodalo par članov za to priredbo, ki jim bo prinesla tudi lep prebitek. Ako bi jim bilo vreme naklonjeno, bi bila taka udeležba, da bi bila dvorana dvakrat premajhna.
Isti dan so tudi nas zajeli snežni viharji, ko smo šli obiskat našo hčerko v bolnišnico v Co-lumbus. Ako bi ne imel s seboj sina, bi nikoli ne prišel domov. Takb je snežilo in zmrzovalo n« prednji šipi, da nisi nič videl, ko smo šli nazaj ponoči. Tako sem bil zmrznjen, da nisem vedel, ako se me noge drže. BW smo pozni, jaz pa sem imel kupone od vstopnic društva 640. w so morali biti oddani isti večer-To sem sicer storil, toda se« moral domov, ker res nisem b»i
za nič.	. .
V nedeljo, 10. januarja bon» (Dalje na 3. strani) _
Pred dvajsetimi leti
(Iz Prosvete, 21. decembra ^ Domačo veetL V Trin.cia^ Colo/je umrla Marv Trojar * Zamosteca pri Sodražici.
Delavsko veetL Krzn*rj» * Philadelphiji so izvojevalt zmago za priznanje.
Inooomafvo. Narutowicz. predsednik poIJake republike. J* ustreljen; ubili so ga polj»*i ^ cionalisti.	.
, Sovjetska RueU« čete nadaljujejo okup*^ vzhodne Sibirije
JEK^l. DECEMBRA
PROSVETA
ODPOR NA BOLGARSKEM
New York, 8. decembra (NYT). —-Reuter poroča z nemške meje, da izvajajo nacisti na kralja Borisa velik pritisk, naj zaduši nemire in odpor na Bolgarskem. To je baje vzrok neštevilnih aretacij zadnjega tedna v Sofiji.
Nemški neuspehi na Ruskem in v Afriki so silovito uplivali na javno mnenje bolgarske prestolnice. Povsod se govori, da bodo zavezniki kmalu osvobodili Evropo nemškega jarma. Celo vojaki so bili zastopani v Številu aretirancev, ki so ponajveč obtoženi širjenja vznemirljivih govoric. Nemci še vedno z vsemi sredstvi iščejo delavcev za tovarne v Nemčiji. V Sofiji, Skoplju in tudi drugod na Bolgarskem so odprli taborišča, v katerih zbirajo delavce, ki imajo oditi v Nemčijo.
Glasovi iz
The Enemy Within
naselbin
na obe strani in s sabo sem vzel tja in nazaj najvainejše vojaške zastopnike in izvedence. Trudili smo se, v kolikor je bilo v naši moči, da smo privedli vse naše načrte v soglasje in sozvočje "
Zelo skromen, preprost odgovor enega samega moža na velikanska zborovanje množic na Trafalgar Squareju, ki so nedeljo za nedeljo vzklikali: "Hočemo drugo fronto, hočemo pomoti za Rusijo!" Kako se zde te množice brezglave, kričave ln brez pomena vpričo tega moža, ki je letel v Washington», letel v Moskvo, letel v Kairo, računal, govoril ln pregovarjal. Ko je obiskal danes slavno 8. armado v Egiptu, pravi s ponosom: "Bil sem v stanu, da sem povedal tem četam, da bodo kmalu imeli v rokah najboljše orožje, kar ga je na svetu, da ga pošilja sam predsednik in da se morajo med tem, dokler jim ni dostavljeno, pripravljati na vse mogoče načine za vežbanje in treniranje za njega pravo uporabo." »
Churchill je odgovoril z ne* ugnanim delom na vsa vzkllka-nja za drugo fronto. Rezultat
tega njegovega dela.J zmaga, velika zgodovinska zmaga, 8. armade nad Rommelom v Egiptu ln na drugI strani, na zapadu severne Afrike: "Bilo je največje amfibljsko podvzetje v zgodovini: več kakor 500 ladij, med katerimi jih je bilo kot spremstvo več kakor 350 bojnih ladij": ln rezulUt gigantski anglo-amerl-škl vpad v severno Afriko teh dveh operacij akupaj: vsa važna pristanišča v severni Afriki so v rokah zaveznic, Sredozemlje jim je spet odprto ln n>gova morja ne več tako prefciča.
Protesti proti I nacijskemu terorju
Sestanek ministrov J ubežnih vlad
London. 19, dec.—Zunanji ministri ubežnih vlad v Londonu ln reprezentanje odbora borbenih Prancozov so se sestali na konferenci in sprejeli resolucijo z žgočo obsodbo nacijskegs te-rorja v okupiranih državah. Izjavili so, da bodo podprli skupno deklsrscljo vlad Velike Bri-Unije, Amerike in Rusije, ki bo kmslu objavljena zseno z grožnjo, ds bodo nscljl kaznovani za storjene zločine.
Konference Je bila sklicana na željo poljske vlade, ki je nedavno v noti, katero Je naslovila združenim narodom, Izjavila na podlagi informacij iz sam*-Ijivlh virov, da so nscljl poklsli čez milijon Židov na Poljskem v zadnjih treh letih. Poljska je I imela 3,1000,000 Židov pred nem-1 ško okupacijo.
Poljski židje žive v posebnih četrtih v Varšavi ln drugih mestih, v katere nima nihče vstotie i in katerih židje ne smejo zapustiti v smislu nacijske odredbe. Zs kršilce odredbe je določena! smrt. Osebe, ki bi skušala po-j magati Židom, je tudi podvrže-1 na smrtni kazni. Procee, čigar | cilj je popolna likvidacija Židov, se nadaljuje.___j
SLOVENSKA NARODNA , PODPORNA JEDNOTA Isdeja svoje publikacije In le posebne list Prosveta sa koristi ter potrebne agitacijo s volih društev ln llaneftve ln sa prapa ga odo «volih idej. Nikakor pa ne sa prope#end* drugih ped pornik organizacij» Vsaka er-gsnlsactia Ima ebMelne eveje glasilo. Torej agttelorični depiai in nasnanils drugih podporni ►> organ I sad I in njfk društev na) se ne peldlsje I let« Preeveta.
'0SLAVA DNEVA ZEDINJE-NJA V MEHIKI	j
jugoslovanska kolonija v| j' praznovala dan narod-1 '"iinjenja. Govorili ao na I Vd anosti častni Jugoslovan-1 ' kcuizul Avguštin Llegoreta;!
i^slanlk dr. Nie£zyslsw-| Irchl. wsky; čehoslovsški po-<lr. Karel Wendl in gr-'"Talni konzul dr. Spiro V imenu društva "Svo-1 hr" Jugoslavija" sta govorila Inik Ivan Gabelič ln dr. v> 'issmann. Priaotna sta U t,J'l» «Meškl poslanik Bate ! ' bi vil | km la nik francoske *e Albert Beudsrd.
•vnostl je poročala tudi raja Cadena Radio Na-
S.i»CMN«l
BONDS STAMPS
J priliki so osnovali Ce-Poljski, Grki ln Ju-"i skupen odbor, ki )e nalogo, da ojnči ln ko-
dkembra
lhjl<ia
ROKA
M. GARDENHIRE
(Se nadaljuje.) * Zgodaj sva vstala ter za j trkov ala v znanem restavrantu. Jutro je bilo zavito v rožnato meglo in obljubljal se nam je lep dan za naš izlet. Naročil sem zajtrk, doóím je Conners pregledal jutranje liste. In ko se je natakar oddaljil, je odložil liste ter gledal, zatopljen v svoje misli, na svoj krožnik.
"Ali bova ie kdaj videla obiskovalca, ki naju je danes ponoči obiskal?" je pripomnil, kakor da bi govoril sam s seboj.
"O tem ne dvomim! Vsaj nama je obljubil, da se snidemo v Maitlandovi hiÜ."
"Jaz tega tako gotovo ne pričakujem," je rekel Conners počasi. "Morda, da so me prepozno vprašali za svet. Včeraj popoldne je zapustil Maitlandovo h i ¿o; v kratkem je eden umrl."
"Kaj?" sem vzkliknil ves prestrašen. "Jeli mrs. Maitland mrtva?"
"Ne," je odgovoril ter me nekako srepo pogledal, pri tem je s kazalcem potolkel na časopis, "toda ona mrs. García."
"Kakšna vrsta usodepolnih dogodkov," sem vzkliknil ter ga" začudeno pogledal.
"Kakor hitro se pride v dotiko z dogodki te vrste, je treba biti na vse pripravljen," je zamišljen pripomnil. 'To je pokora, ki jo plač» za to, če si je človek pridobil preveč znanja o podzemeljskem človeškem delovanju. Vi ste vsled posebnega nagnjenja in naravnega nagona začeli občevati z detektivom, in to imate zdaj od tega." "Kaj je to ženo umorilo?" sem vprašal. "Umorilo je v tem slučaju pravi izraz," je odgovoril Conners. "Samomor, pravi list, toda da je bivša somnambula izvršila samomor, to bi se mi moralo šele dokazati; vsekako bi bil to prvi slučaj te vrste. Spominjali se boste, koliko čaaa sem se bavil z izrazom "ogroženo". Navadno bi se pač samomor po taki vrsti smrtnih slučajev smatral za logično posledico, toda tu ne."
Ko sva se v kočiji peljala na kolodvor, sem tudi jaz čital poročilo v časopisu. Bila je navadna notica med dnevno kroniko. Ženo, ki je bila vdova in ki je živela sama zase, so mrtvo ^ dobili v postelji; ustrelila se je v glavo, orožje je ležalo zraven postelje. Vzrok za ta prenagljeni čin ni znan. Državni pravdnik bo imel komisijonelni ogled; sina, ki je bil njen edini sorodnik in ki je na potovanju, so brzojavno obvestili.	•
"Kaj storite s tem dogodkom?" sem vprašal Connersa, ko sva sedela v vlaku.
"Menim, da morem z njim precej "storiti," je odgovoril. "Govoriti moram le še z miss Maitland. Če bo govorila, tedaj bova vedela vse; ona ima ključ k tej tajnosti." "Kaj vas je dovedlo do te misli?" "Vaše vprašanje bi se moralo glasiti: "Odkod veste to?" Ali ni namigovala, ali ni ona prva izgovorila besedo "ogroženo"? Okolščlna, da živi njena mati in da je mrs. García mrtva, ni nikakršnega pomena za razrešitev uganke. Celo vrsto žrtev imamo; razen zdravnika so vse osebe, ki nastopajo pri teh dogodkih, zapletene v zadevo. Celo če miss Maitland ne bo ničesar povedala, bom po tem pogovoru poznal resnico; njen molk, če bo pri tem ostala, ne bo manj povedal nego besede."
"Vi govorite o žrtvah, toda sva vendar slišala, da so Maitlandovi umrli naravne smrti; difteritis je kaj naraven način smrti. Žrtve so bile, toda ne žrtve človeških rok."
"Mrs. Garcia Je umrla vsled človeške roke", je odgovoril Conners. "In nadalje, dragi prijatelj, marsikateri morilci so morilci, čeprav niče-
sar o tem ne vemo. Tisoče morilcev nikdar ne zasledijo. Predstavljajte si, da sem jaz koga umoril — kdo bi me zasledil? Arzenik je nerodno sredstvo, strihnin in razne druge kisline puste sledove. Če ima človek ugodno priliko, zdravnika in nikakršnega očitnega povoda, tedaj pač more potegniti oblasti za nos. To je visoka umetnost zločincev."
Vlak se je ustavil na postaji. Za kolodvorom sva dobila voz. Mrs. Parton je sedela na zadnjem sedežu.
"O mr. Conners?" je vskliknila, pozdravila mojega prijatelja ter prikimala meni z glavo, ne da bi v svoji vznemirjenosti razmišljevala o moji navzočnosti. "Kako sem vesela, da ste prišli! Mrs. Maitland in uboga Hortenza sta popolnoma obupani -r vsaj vendar že veste o smrti mrs. Garde?"	/
"Čital sem to v jutranjem listu", je odgovoril Conners, ko sva sedla v voz.
"Včeraj popoldne je bila še pri nas, in kakor se je videlo, kar najbolj razpoložena; kmalu po večerji jo je našla njena služkina mrtvo v postelji. Služkinja je slišala strel ter odhitela v sobo, da pogleda, kaj se je zgodilo. Uboga žena je malo prej tožila, da jo boli glava, in je šla v svojo spalnico, da leže. Služkinja jo je našla stegnjeno na postelji. Blazina je bila okrvavljena, orožje pa na tleh."
"Kje je mr. Vining?" je vprašal Conners.
"Vas že pričakuje. Pripeljal se je s prejšnjim vlakom ter se odpeljal naravnost k Maitlando-vim."	r
"Kje je stanovanje mrs. Garcie?"
"Peljali se bomo na potu k Maitlandovim mimo njenega stanovanja. Je to majhna hišica, ki je prej spadala k Maitlandovemu posestvu; le nekaj drevja je med obema hišama."
"Naj se voz najprvo tam ustavi," je rekel Conners. "Rad bi začel zadevo v tej hiši preiskovati, tako svež slučaj nudi vedno nekaj o-pore."
Mrs. Parton ga je nekako začudeno pogledala, vendar pa je vozniku potrebno ukazala, in po kratkem času se je voz ustavil pred vrtnimi vrati. Nizko poslopje je bilo precej oddaljeno od ceste, obdano je bilo popolnoma od zelenja, rož in grmičevja. Mrs. Parton je ostala v vozu, dočim sva i Connersom izstopila. Sla sva skozi vrt ter vstopila v hišo skozi odprta sprednja vrata. Jokajoča, popolnoma zmešana majhna služkinja rtaju je komaj zapazila, neki moški, ki je sedel pri mizi, je Vstal, ko sva vstopila. Najbrže je bil kak vaški dostojanstvenik, ki je čakal na državnega pravdnika.
"Kje je mrtvec?" je vprašal Conners. - Mož je pogledal proti Maitlandovemu vozu, nato je brez obotavljanja ugodil zapovedujoče-mu glasu in nastopu Connersovemu ter naju peljal po hodniku v spalnico, ki je bila popolnoma zadaj hiše. Mrtva dama je ležala na postelji, pokrita s platnenim prtom tako, da se je videlo le obrise njene postave. Grozno jo je bilo pogledati vsled krvavih madežev, ki so označevali, kje ima glavo, toda Conners je šel, ne da bi kazal kako vznemirjenje, k mrliču. Mož, ki je bil v sobi, bi brezdvomno rad govoril; dolgo je čakal, In služkinja ni rada govorila.
"Uboga dama j« bila najbrže bolna", je pripomnil. "To se je že stokrat prigodilo, da so se ženske usmrtile, le ker jih je to ali ono bolelo. Pametnega povoda ni imela, le nekoliko jo je glava bolela. Ko je prišla domov, je služkinji nekoliko tožila ter je odšla v spalnico, da se nekoliko odpočije. Odprla je okno, da ima svež zrak; vendar pa ji ni postalo lažje in tudi ni mogla zastapiti.
(Dalje prihodnjič.)

krajj
njegov
tu
ki poslednja lastnost brh] mladeniča. Njene oči bi rajše mudile samo na njJ postavi in njegov glas bi M a, ko bi križev pot v načeli tudi štirikrat od| Krasen zares je bil ■■■ gled, prav takšen kot onega I " Y kostanjevi šumi; le škc
ni imel tudi tako mog(l črne brade. Nekaj časa sej tolažila Minka s tem, da si mladi učitelj še lahko zaredi bo vse dobro. V duhu je pripr vila med prvimi nasveti nasvi ko bo govoril ž njo in ji raj svoje srčne tajnosti, da pustiti brado. Toda učitelj sel vedno bril vsako nedeljo in Mil ki se ni približal niti na sto |J rakov.
To se ji je zdelo vendar čudJ saj ji je namenjeno, da bo nekd gospodinjila v lepih gosposki dvorih. Ali ni prav zaradi tel odklonila že marsikatere ponul be? Pa to učitelj se dela, kal] da je ne vidi. Kdo pa misli I je? Se brada mu ni zrastla" I (Dalje prihodnjič.) |
THE OTHER WAY AROUND—Thousands of women are being taught war work by) ¡skilled men mechanics today but in one of General Electric's New England plants the situation is reversed. Sarah Trotsky, a veteran of 30 years in factorywork^ieactie* »	Franklin R. Madison, 18, how to run her machined
oglašal čriček, in v gozdu je kukala kukavica. Narava je dihala mlado življenje, polno cvetja, veselja in zabave.
Na vrhu klanca se je UBtavil voziček in Minka je morala nazaj domov, da počaka pri sosedovih pet ali šest dni. Prej se namreč ne vrneta oče in mati s kupčije — pijana in preklinjajoča ali pa sestradana in bleda, onemogla, gladna, izdelana in brez novčiča v žepu, brez krame in brez vozička, ko jima je vse pobrala — zla sreča.
V takšnih trenotkih se je začenjalo novo življenje z novim stradanjem, kruto, dosledno in z vso strogos^o. Niti Minki, lastnemu Otroku, nista dovolila drugega nego sam sok dvakrat na dan.
A izpremenili so se časi staršem in Minki. Deklica je imela nedolžne oči, angelski obrazek in črne lase, sladek jezik in ljubezniv pogled. Ko je nekoliko dorasla, si je znala pridobiti pri sosedih, znankah inf vrstnicah priboljškov tudi brez prošnje. Marsikdo bi morda zagodrnjal vpričo druge deklice, toda Min-kina lepota mu je zaprla sapo. Kdo se ne klanja lepoti? Začela je hoditi v šolo. Slehmi dan se je Širil krog njenih znank in znancev, da— tudi znancev.
Spoznala je učitelja v sosednji vasi, duhovnika, štacunarja, kamor je hodila po svinčnike in bonbončke; spoznala je papane in mame najprej vseh otrok iz boljših hiš, pozneje tudi očete in matere kmetiških paglavcev, ki so jo dražili kar naravnost, da je Rezijanka — ciganka.
Češče pa se je sedaj spominja-
Podoba mladosti
izza
Povest. Spisal Ivo Troit I
Zabredovi Minki je komaj vzklila prva zavednost, pa ji Je bilo te znano, du je lepša od drugih. &e tinto pomlad prej nego Je namerila piVo stopnjo v domačo šolo. je poznala več to-varišic, ki »o ji zavidale njeno lepoto in Ji zato kakor v nameček očitale, dn je Kczijanka.
Neko pomladno jutro — Kako bi ne pomnila kiaaote te^a jutra? — Je itpremljala očrta in mater, vpreiena v samote* voziček z rezijanako kramo |*i klancu proti bližnji vasi. Voz tu bil malo naloien in uredi klanca je bilo treba počivati. Pod cvete« nii kostanjem v M*nci poleg ceste je aedel mlad moj, r valovito črno brado Prav tako črno kakor kodri ob čelu Zabrekove Mink«' Ni ga videla nikdar prej in nikdar več poslej Tudi take brad»- ni več videla Naj-rajša bi bilu takoj ostals pri njem in at zatopila v njegovo modro. ljub«-/nivo oko in prijar-I« o liCt t vi ga vpiaiala — kaj j«
jedel danes zjutraj, da gleda tako veselo. Toda oče Je kmalu zadel zanjko zopet na ramo, po-kimal materi: eh! in voziček se je pomikal dalje. "Ej, čujte, čujte, ¿abreda!" zakliče tujec v lovski opravi izpod kostanja za iKihajajočim Kezijanom, "lepo hčerko imate, ej!" Temu se ni Minka čudila, ntmalo, marveč je čakal«, da jo prijazni mož vzame k seboj. Gotovo ima doma lepo hišo, gosposke sobe, gospo in go-Kpohke. lepo oblečene otroke. Tam bi Ji bilo bolje nego doma pri »tarših, kjer preži od povsod nanjo beda, sovraštvo, jeza. klet vina in nezadovoljnost, celo o* če tu m materi je največkrat na poti Kaj šele sosedom?
Ko bi jo tujec maral s »teboj, In ne gledala ve| doma tistih neizmernih kupov cunj, kosti, lončene posode, črepinj in preras» novratne šare, kjer gnezdijo pod gane in miši.
Te muli ao ji hipoma vzrojile v mlad» glavici^ m ko Je tujec vnovič zaklical: ' Kj. Zabreda!" je jfcičakovala , »agotovo, da bo vprašal zanjo; toda nič takšnega. "Ta ae ho lahko možila. vam po-vem, Zabreda!" priMav» tujec in nekam porogljivo zategne ustni-ee Tudi Zabredt se je zdela oilvci U opazka, pa je pljunil v
stran in molče vlekel voziček. Minka je še ostala na prejšnjem mestu in motrila, kako prijazno jo pogleduje tujec izpod košatih trepalnic. Skoro sram je je bilo, ko Je čutila, da ji sili kri v lice. Čemu bi se ga bala? Tudi materinega odgovora tujemu gospodu ni utegnila premišljevati. Mati je namreč odvrnila: "Ko bi imela Minka vašo doto, gospod, bi se laže, nego s tako lepoto."
"Hm!" potegne mož z doto skozi nos, vstane — kako je bil viaok in vitek — vzame puško in odide s ceste preko travnikov pod goro. Deklici je bilo zelo žal, da se ni hotel nje oče dlje ponunliti s prijaznim tujcem; morda bi moža vendar še kdaj ala in bi jo pozneje vzel s
la onega obraza s klanca tam nad rojstno hišo. Zdelo se ji je, da je 74 njo povsod, in da ga mora zares še nekje srečati na svetu. Upala je, da jo reši samo ta obraz vseh nadlog in težav.
Ko je odrasla šoli, se je družila samo s svojimi prijateljicami, se šalila z zaupnimi, dobrosrčnimi mladeniči, ki je niso nikdar zmerjali s pritepenko ali celo Rezijanko — ciganko. Pomagala* je staršem doma, potiskala voziček za njimi po svetu, se učila šivanja, pletla nogavice, kvečkala in vezla, plela na vrtu in pomagala sosedom na polju. Za zimo je nakupila krasnih veznih vzorcev v Trstu in izdelovala lepe vezenine, ki se jim je čudil vsak, kdor jih je videl. Spoznala je po svetu mnogo tujih ljudi, mnogo slovečih oseb, a tujca na klancu kakor nekdaj ni mogla pozabiti. Njegove lepe oči, zapeljive besede, ki jih je prav umevala šele sedaj, in valovita črna brada je bila začrtana globoko, globoko v njenem srcu.
Vselej, ko je čula laskave besede iz ust zaljubljenega mladeniča o svoji lepo, je vzplamtelo v njenem srcu hrepenjenje, da bi še enkrat pogledala v one oči, vsaj enkrat še vprašala smehljajoče se ustnice, če so resnične besede o njeni telesni lepoti. O, tem ustnicam bi zaupala vse, vse! A tujca ni bilo več, njenih Častilcev vrsta se je pa večala, kakor je z leti rastla njena lepota. Pismeno in po vseh pravilih uljudnosti jo je vprašal neki o-rožniški postajevodja, če bi hotela njemu nakloniti srce. Nikdo, niti Minka sama bi ne mogla
AGITULAJTE ZA PROSVETC
trditi, da je napačen; njej je bi: včasih celo všeč, toda spakova nju v pisavi in besedi se je morala smejati: "Pa Vi gospodje also, seveda, also, govorite naj rajši nemški, also,... jaz ne znam tega."	\
Odgovora na list ni prejel.
Pozneje je ugajala šestnajstletna devojka nekemu pazniku fi nanČne straže. Bil je silno pohlevna, ponižna duša. Ljudje ki je navadno imel ž njimi opra vila, so mu rekali "babica", pri jatelji pa celo "f raj lica". Prav sladko, slastno in po premnogih ovinkih, polnih ozirov in opra-vičb, jo je samo prosil dovoljenja, če ji sme pisati. Doznavši, da to ne more biti nikomur za-branjeno po dosedanjih državnih temeljnih zakonih in spodob-nostnih mejah, bi bil še rad vedel, če prejme na svoje pismo odgovor in slednjič tudi, kakšen odgovor.
"Gospod, vi hočete izvedeti od mene celo prihodnje reči! Kako naj vam odgovorim, ko mi ni znano vaše cenjeno vprašanje! To je zares preveč; kaj takšnega bi vam ne bilo treba pisati."
Pazniku se je zdela takšna pisava preučena, pa je rajši pustil vprašanje in dekle.
Tisto jesen pozneje je prišel v sosednjo vas nov učitelj, mlad, lep, slok, ponosen, dober orgla-vec in pevec in tudi še samec. Bog vedi, kako da je med vsemi najbolj ugajala Zabredovi Min-
Loojcing Over Dad's DSC Medal
seboj.
Toda mož je odkorakal po svojem potu mirno, dostojanstveno Minki se je «delo, da je tudi nekoliko ulaljen. Zabredov voziček je pa počasi škripal po klancu navzgor. Nič hitreje se nI pomikal niti potem, ko je oče poklical Minko, da bi prišla poti*kat odzadaj. Nič ni pomagala njena trditev, da potiska dobro tn vztrajno,
Solnce je prijazno gledalo s vedrega neba, po drevju ao prepevali krilati pevci, v travi te je
MALO POJASNILA NAROČI KOM PROSVETE Zadnje čase prihajajo prite zaradi počasnega ali nepravi ga dostavljanja Prosveie. N« ieri celo kritizirajo upravo ra tega, kot da mi ne skrbimo volj za to stvar, kar pa ni res. skrbimo kolikor največ mc za hitrost in točnost odpošilji Proevete. Ampak tu so zda) ge razmere. Ml živimo v nih časih vsled vojne in pre da lil naročniki to upoštevali imeli malo potrpljenja. Za mero naj navedemo del pisma, j smo ga prejeli iz gl. urada ke pošte, kjer pišejo med gim tudi tolei
"Ma tisoče isurjenih delavc je v armadi in veliko poštnih radov je, katerim primanjli takih isvešbanih uslužbei Poleg tega je tudi zelo težko
▼	nekaterih slučajih skoro goče vzdrževati tovorna avle bile in druge odpošiljatvene trebščlne. Transporladja roji divizij in materiala Je tudi vsročlla veliko nerodnost poštnimi vlaki.
Vse to pa bo še bolj ner radi večjega potovanja in prei šanja med prihajajočo aesono. Trud za najboljšo nitev našega dela bo neobho potreben od vsakega ¿lana nega urada, ako hočemo, da t mo obdržali naš isvedljivl Jj"
▼	opravi pošte sa božična pra ke. Torej prosiino sa sodelovi In malo potrpljenja."
Is tega Je precej razvidno, kod prihajajo poieškoče. Vsi tega apeliramo na naše narocn ke sa potrplienje ln pa. da takoj obvestijo o spremembi svojih naslovov.. Skupno in sp razumno bomo io najlepše Uv šili.	PHILIP GODINA,
upravi!»
Tlay Page Kalakuka. I,	Mtee h«r Anew aa
Dial Ml larrif Medal wbirk h#r mother reo*í».d
ftlM Mi la Wa«k inflow. The towreUeii was ftoit
CtL Tkssásvs Kalakak*. reaerled aússiat ia asUntol
naroČite si dnevnk prosveto
Pe sklepu 12. redne konvencije se lahke naroči aa u*1iPr0'",°JB prišteje eden. dva, tri štiri ali pet članov is ene drošine k eni aaroc-ninL List Prosveta stane aa vse enako, sa člane ali nečlane s» eno letno naročnino. Ker pa člani fte plačajo pri aaesmanlu I1JS» tednik, ao Jim lo prištele k naročnini. Torej sedsj nI vajeta da Je lis! predrag sa člane BKPJ. Lisi Prosveta Je vaša lasjntoa m gotovo Je v vsaki drušini nekdo, ki bi rad čital Ust vsak dan.
Pojasnilo!—Vsele\ kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se prebil proč od družine in bo zahteval sam.svoj n« tednik, bode moral tleti član iz dotične družine ki Je tako «kupno naročena na dnevnik Proeveto. to takoj naznaniti upravnWtyu l^u. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako .tega stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naroenisu
Cena listu Proaveta Jei Za Zdruft.dršaveln Kanado $6 00 Za Cleero ln Chleago Ja
1	tednik ln_____4J0	I tednik la _
2	tednika ln______9 JO	* tednika ln .
3	tednike ln______140	3 tednike ln .
4	tednike ln............. 1J0	4 tednike la
5	tednikov la_____niš	» tednikov ln
Ze Evropo Je Iapolnlto spodnji kupon.
iipouui« »poonji »vipvo. prUoštte	T*?** jif^il.—.
Money Order v pismu la si naročile Proeveto. llsL ki Je vasa « ~
PROSVETA. SIVPJ. 2S&7 So. Lawadale Ave.
Chicago. I1L
Prileéane pošiljam naročnino sa list Preeeeie vaeto S—-L Ime._____dre4tve	'
Neelov _ Ustavite
t.	_
t.	,„
4	, ,« .
i.	' '
k mofi
Od