GLASILO SLOVENSKE DNE PODPORNE JEDNOTE leto—' I1W pondeljek, 20. februarja (Feb. 20). 1928. $TKV.~NUMBER 4* Krtiu voju mri vt-HH^^odajilntiiii Stavka coloradskih rudarjev koniana * —— Ppnver, Golo., 19. febr. — Rudarji v Coloradu so oficijejuo Mil) svojo štirimestno stavko. Odfla-Hovsli so t 88 odstotki vetine, da se vrnejo nasaj na delo, fteAtem pa bodo čakali na odlok drtavno indu-strijsl» komisije. jMi^ •.'../.,.,» T*ko je nocoj nasnanll Tom Connors, Id Je vodil itrajkpV imenu oraaniaacije I. W. W. Stivkujočim rudarjem je bilo predMeno sledeče vpralfnje na glasovnici: "Ali se hočete vrniti na delo 2(L februarja, dočim drftavna industrijska komisija pplpravlja svoj odlok?" Stfvks je trajala itlri meaaee In osem rudsrjev je bila ubitih v krvavih spopadih. [ Panameriiks unija ae izrekla, da v «nam 1st* odpravi vojno — a pridržki. Vpraianje in. I tervenclje odloženo n pot let! ' - Havana. Kuba. 18. febr.—E-naindvajset ameriških ropublik, ki tvore PanameriŠlao unijo, se je včeraj obvezalo, da ustanove obligatno razsodišče najkasneje v enom letu za reševanje vseh medsebojnih sporov, ki so juri-dičnnga značaja. Resolucija, ki ja bila soglasno sprejeta, sa glasi, da se snidejo zastopniki Pan-ameriške unije v teku enega lota v Washingtonu in sprejmejo pogodbo razsodišča ali arbitrate. Resolucija pa določa, da nameravano razsodišče ne more reševati stvari, ki se tičejo neodvisnosti te aH one republike/ drugič stVari, ki se tičejo popolnoma notranjih zadev posameznih dežol, kadar je involvirana tretja dežela. Združene države so povSem zadovoljne z izidom šestega pan-ameriškega kongresa. Njihova politiks je obveljala na celi črti; nič takega ni bilo sklenjenega, kar bi nasprotovalo interesom Združenih držav. Največja zmaga za Washington je bila včeraj, ko je kongres odložil vprašanje intervencije na prihodnji kongres, to je sa pet lot. Mehika, Argentina in 3alvsdor so se trudile, da se to vprslanje reši na tem kongresu. Predlagale so točko v zakonik mednarodnega ameriškega prava. ki se glasi, da "nobena de-šola ne sme intervenirsti v no- bila udarjena sadanjs intervencija Združenih driav v Nikara-gvi. Hughsa, vodja ameriške delegacije, js manevriral toliko časa, da se komisija sa kodifl-kacijo mednarodnega prava ni Mogla zedifliti,fkončno pa je bilo sklenjeno i- na Hughesov predlog — da se stvar od god i do prihodnjega kongresa. Imenitno! da naskočijo lie rudarskih rléeval v prt* fensylvanlje. Baje je ismeajal noto s ameriškim poveljnikom. Managoa, Nlksragva, 1. febr. — Tukaj poročajo — kar pa nI uradno potrjeno — da sta ameriški podadmiral David S. Sel-fa* in general Augusto Sandi-no izmenjala korespondenco v nvrho miru. Beller» je poslal vo-ri I tel ju vstašev pismo z mirov-nimi pogoji in ameriški letalec ga je vrgel na tU nekje v severni Nikaragvi. Pismo je pri-Uo v roke Sandinu in ta je odgovoril; navedel je pogoje sa odložitev orožjs. Pogoji niso objavljeni Ameriški uradniki nočejo po-trditi te vesti, pravijo pa, da Ima felterH oblast sklepetl mir t vstašl. N Radikalni senator Is Montane Ww sns vsa načelnikom senat-ne komisije. Washington, O. C. — Burton K. Wheeler, napredni senator Iz Montana» ki je prod štirimi Isti vodil senatno preiskavo o korup-eiji?iv j »stičnem department u In jo bil potom kandidat sa pod-predsednika t La Hollettom vred na progresivni listi, bo vodil sonatae preiskavo glede stavke rudarjev na polju mehkega premoga v Ohiju, Pennsylvania In West Virgin!jI. Senator Couzens Iz Michgana je na čelu pododseka, ki bo vodil zaslišanja. Zasliševanj« ae otvo. ri danes, to je 20. februarja. I -ondon, 18. febr. — Iz Bel-R'adu poročajo, da je kabinetna kr'"<. ki je trajala deset dni. Konrana. MuIk*točev*č (najbrž Popačeno ime Vukičevlč) je vče-r«J "t'traniziral novo vlado, v ka-t,r' ie onem radikalov, trije de-ni'.krati. eden slovenski kleri-kal«\ oden musliman in eden, ki no pripada nobeni stranki. 1("M> let staro bojišče odkrito. York. — Mumije šeet-^"tih egiptovskih vojskov, ki *» i-adli v bitki ob reki Nil prod (,kr"K loth so razodeie do-«krito poglavje o vojakovemu v «tarem Egiptu. Ameriška mu/oj,ika ekšpedicija je naš)a n> mije v tobanaki grobnici, kot " plani huletin Metropolitan mu-'nm v New Yorku. Vee mumije, l"^"i»ane v enem grobu, imajo "»•menja'ran na lobanji: v ve-mumij so še danes zapičen* PuWce, ki so jih usmrtile. Po ^ '«nah in legi puščic, ki eo * pičeno navzdol, sodi ekspedi-da so vojaki umrli, ko so "«skovali mesto ali grad v biiiini Haag zsmetei Chirago. Chicago. — Močan blizard je v petek Ip v noči na «oboto zasul Chicago s snegom — in pri-jsftnega vremena, s katerim smo bili oblagodarjeni od prvih dni januarja, Jo bilo zaenkrat konec. Padlo Je osem palcev snega, na mestih, kjer so biW zameti, pa dva do tri čevlje, Izpete so pole ves boš j I dsn v soboto. Začasno Je Ml ustanovljen avtomobilski promet In zgodilo se Je več Modifikacija Vokrtaadovega zakona v v Mlrhigaaa. il.»r; Chicngo I7J0. and foreign coafriHos $8.00 por year. <1 _ MEMBER OF THE fEDEBATED PEESS m. m Datum e oklepaja a. pr. (Jan. 81*1928) polog vaiega im* Wae aaalon. da nda Je a toa» daevem potekla aarolaiaa. Pvaeefte fa pravoiasao, da ao cam ee «atocl Hal DEPRESIJA V STAVBINSKI INDUSTRIJI NA VZHO-' DU IN MEZDE STARINSKIH DELAVCEV. Depresija na vzhodu je Veliko bolj zadela gjtovbinske delavce kot tovarniška. Delavski department driave Massachusetts ceni, da je sedem in dvajatt qdstotkov stavbinskih delavcev brez dela. To je skoraj. tretjina stavbinskih delavcev. Ta statistika se nanaša le na organizirane stavbin-ske delavce in za to je precej zanesljiva. Ampak statistika pokazuje, da je tudi takrat» ko je stavbinaka industrija obložena z naročili od dvanajst do trinajst odstotkov organiziranih stavbinskih delavcev brez dela. Tako je poleti, ko je največ dela v stavbinski industrtji. Kadar pa pride zima, tedaj se število brezposelnih stavbin-ikih delavcev podvoji. Vse stroke v stavbinski industriji niso enako prizadete. Sezonska brezposelnost je največja med pleskarji, robnimi slikarji in tapetniki. V mesecu januarju tega leta je bilo teh delavcev 42 odstotkov in štiri desetinke odstotka brez del*. Skoraj polovica. Tudi stavbinski težaki so hudo prizadeti. To so delavci, ki mešajo malto m beton, nosijo opeko in kamenje zidarjem. Teh je bilo v mesecu januarju 87 odstotkov in šest desetink odstotka brez dela. Brezposelnost med stavbinskimi delavci tudi ni enaka po vseh mestih v državi Massachusetts, kakor ni enaka po vseh državah v Uniji. Največ stavbinskih delavcev je brez dela v Holyoku. Tli jih je brez dela šestdeset odstotkov in tri desetinke odstotka. Za tem mestom pride Lawrence, Worcester, Lowell, New 'Bedford, Springfield itd. V teh mestih imajo "openšap^ji" svoje tekstilne in kovinske tovarne. Podjetniki silno kriče, da prejemajo stavbinski delavci visoko mezdo. Ne zinejo pa nobene besede o svojih mastnih profitih in da so stavbinski delavci saposljeni komaj polovico leta. Ako bi stavbinski delavci prejemali tako nizko mezdo, kot jo prejemajo tekstilni in drugi delavd v "openšaparskih" podjetnjih, tedaj bi s svojimi družinami vred pomrli lkkote. Mezda, ki jo prejemajo stavbinski delavd, jim pomaga, da ptohranijo sebe In ivoje družine ob času, ko ne delajo. "KRASNE" RAZMERE NA JUGU, »7 Država V par V južnih državah so Žalostne raamefe. Louisiana ima svojo jetniško farmo v Angoli, letih ae je število jetnikov iiredno pomnožilo. To je dokaz, da so življenske razmere izredno slabe v tej državi, kajti število jetnikov se rte množi, ako so življenske rte-mere ugodne ali dobre. Leta 1926 je bilo v tej kaznilnld 826 kaznjencev. Sedaj jih je pa 1,748. Število kaznjencev se je torej več kot popetorilo. Ječar H. C. Pitcher izjavlja, da kaznjence še vedno bičajo, da jih podvržejo jetniški disciplini Vzroki za naraščanje števila kaznjencev v tako velikem razmerju so različni. Glavni vsrok je iskati seveda v današnjem gospodarskem sistemu. Drugi vzroki so le pojavi sedanjega gospodarskega sistema. Na jugu so udomačene še navade, ki so bile v navad na pr. v Evropi pred pat stoletji. Kaznjend grade ceste. Pri tem delu nosijo verige na nogah, da ne morejo pobegniti. V navadi je ie oddajati kaanjence privatnim podjetnikom v najem, di izkoriščajo njih delavno moč. Kjer so take navade, imajo oblastveni organi Željo, da so ječe vedno polne. Brezposlen delavec, ki nima cvtn ka v žepu, je vedno v nevarnosti, da bo prijet th obsojen na šest mesecev priailnega dela, daairavno ni izvršil nobenega hudodelstva, ampak je samo tako nesvečen, da K brez dela. Veliko ljudi prisili skrajna beda, da sežejo po tujem blagu ali da izvrše katero drugo katnjivo dejanje. Kaznilnice niso zgrajene za gospodarje, bogatine — lastnike proizvajalnih in distributivnih sredstet, naravnih zakladov in zemlje, ampak za siromake, ki so priiho-rani gospodarjem prodati svojo delavno moč, da predive sebe in svoje družine. Kako aetaaovttl fond sirotam. Clovolsnd, O. — Prod nami j« veliko vprašanje, kako ustanovi-fond £* sirote? Mogoče bo marsikateri mislil, da v Ameriki ni sirot, ker ona je bogata dežela in proa peri teta jaše bistrega konjička. Toda kdo je deležen proaperitete? Sedaj bom o-piaal, kdo Zanjo delavsko muko. Danes kakor tudi poprej jo ve* iko bogatinov, še več pa sirot, četudi je Amerika tako bogata. Velika potreba je, da ae ustanovi fond zs siroto, kajti zanje se nihče ne briga, ako ao ne mi lelavd. Na nas jo ležeče, če se takšen fond ustanovi sli ne. — Vsekakor bi ga morali ustanoviti, ako nočemo glodati, kako si-ote od lakoto umirajo po mnogih mestih. Dsnes vlada velika bresposolnost po vsej Ameriki. Boj se vrši za nadvlado dveh strank na eni delavstvo, na drugi mogočen kapitalizem. Zmaga m dosedaj še na strani velikih zemeljskih bogov in lordov, kateri odločajo vse dobro in zlo mod narodi. Vsa je na njihovi •trasi, od najmogočnejšega generala do najmanjšega vojska. Val branijo kapitalizem. Delavskega rasreda pa no nobeden, a-ko ga ne bomo sami. o Delavski razred je zelo slabo organiziran gospodarsko in po-tično. Delavci, ki so organizirani, so razkosani na več strank kar največ škoduje delavskemu pokretu, ds stoji »tako slabo na vojih nogah. Čemu in zakaj to-fko strank? Zakaj se ne združimo? Vsi delavci v eno močno stranko in v eno unijo, ksters bi ščitila delavsko interese! Kdo bo podpiral sirote, ako ih ne bomo mi delavci? Mi moramo začeti, drugi bodo šli za nami. Koliko denarja se vrte za stvari, od katerih nimajo delavci nobenih koristi. Delavci podpirajo sami svojegs sovražnika, ali avojega delavskega razreda ne podpirajo nikjer. Ne vedo in ne vidijo, ker so postali slepi vi zdravih očeh. Oni podpirajo kapitalistične uslužbence v činih suknjah in hlspce. Ali misli o, da je to resnica, kar jih ti jodje uče, da bodo po svoji smr I neplačani za svoje trpljenje na tem svetu? Nobeden Še ni kil zveličan po smrti, pač pa so bili nekateri zveličani £e ob roj itvu, ne delavci, pač pa otroci kapitalistov in kraljev. Fond je velika potreba, da se ustanovi. Iz njega ae bo, podpi rak) delavske sirote, stavkarje, ki so vršeni na cesto, otroke, ki ostanejo bres staršev itd. Ako bi se uatanovil takšen fond pri vseh delavakih narodnoatih, bi v potrebi takoj lahko pomagalo. Med Slovenci bi ae moral tudi organizirati Uk fond, četudi bi bila stvar v začetku težav aa. Tako bi ae moralo tudi organizirati fond med člani SNPJ Vssk delavec naj bi postal ¿lan tega fonda, da pomaga svojim »ratom, ki trpe simo in lakoto Organlzlrajmo allčen fond pri 8HPJ in drugih organizacijah Tako tudi pH političnih, da bi vsaj nekaj pomagalo, kar ao pomagati da. Stavkarjl in njih druilne trpijo veliko in so potrebni naše pomoči. Ali smo se vsi odzvali, da jim pomagamo v njih teftkem boju? Veliko Slovencev je, ki ao ostali gluhi napram svojim bratom. Nekateri ao Še celo mnenja in pravijo, zakaj ne gredo delat? Tega nauka ao ae naučili Is sv. pisma, ki pravi, da kdor ne dola. ta naj ne je. Taki ljudje pač no vedo, kaj pomeni sedanji boj rudarjev, da je to boj tudi naš boj, njih zmaja naša zmaga. Ali naj dopustimo, da bi bili rudarji primoranl vrniti ae aa delo se nttjo meado? Nikakor no! Tudi mi se m« bojevati, da bomo prejeli pravično plačilo za svoje delo. Vsak delavec in delavka mora postati član ali članica unije. Potegovati se moramo tako ta ene, kot sa drugo. Slovenaka narodna i »odporna jed not a Ima veliko tlaoč članov. Ako vaak član poetane tudi član unenjenega fonda za sirote, bi se gotovo lahko mnogo odpomo-glo trpečim. Zato pit je treba pričeti z organiziranjem takega fonda čim preje. Tak fond bi prinesel boljših rezultatov kot jih prineao slični fondi, v Ameriki, ki ao pod kontrolo raznih društev in služijo drugim zvrham. Takšen fond bi več izdal v slučaju stavke kakor vsa nabiranja brez vsake centralne organizacije za pomoč. Zadnja vojna, ki je zahtevala veliko delavske krvi, je pustila mnogo pohabljencev, ki niso za nobeno delo, tudi jih nihče ne podpira,Je-tudi bi jih mogla vlada ali pa Wall St., ker so zanj preliU kri. Ko je bila vojna v teku, je Wall Street na silo organiziral Liberty obveznice. Takrat je bil vsak delavec prisiljen kupiti bond, drugače pa bi bil moral v "špeh kambro". Bil bi preganjan kot sovražnik države in gospodsr-jev, ki so napravili velikanske dobičke od vojne. Po vojni pa so organizirali takozvani "Community" sklad, kateri je v veljavi že deseto leto. 3 tem se hočejo pokazati, da oni podpirajo revne ljudi in sirote<; kar seveda ni reenica. Oni podpirajo sebe/ delavstvu pa škodujejo. Le mali znesek tga fonda gre revežem in sirotam, Večji pa gre uradnikom organizaciji Vsak delavec in delavka je pod pritiskom, da mora prispevati v 'Community fund.' Ako tega ae stori, je v nevarnosti, da izgubi delo. Kapitalistični u-rsdniki so Peli hvalospeve, da je fljUft ^fjj prošlem letu velikanska prosperiteta v deželi, ker so ve liko milijonov dolarjev spravili od delavskih žuljev.1 Delavcem so direktno kradli kruh iz ust, oni pa naj znašajo skupaj za "Communitfy fund." Tudi naš elevelandski urednik Lojze Pire je pohvalil ClevelandČane, da so imeli precej dobro WftV, kajti v Clevelandu so' nabrali za "Com munlty fund'1 4 milijone dolarjev. In vzlic temu se nahaja v Clevoiandu nad 100,000 delavcev brez dela. Ustanovljen je bil pomožni odbor za brezposelne delavce, ki je pHnesel pred mestno zbornico resolucijo, katera zahteva pomoči za brezposelne: mesto naj odpre ljudske kuhinje. Toda kaj se je zgodilo, ko je prišel ta odbor pred mestne oiete, ki so imeli sejo? Prišlo je db zmešnjave. Gospodje niso hoteli priznati odbora za brezposelne in ne resolucije. Ds ao napravili mir V dvorani, so poklicali policijo, ksr so rekli, da jih ti ljudje motijo pri njih delu. Sedaj vidimo kakšne koncll-mane smo izvolili prošlo jesen. Med ajimi se nahaft tudi naš spoštovani in odlični gospod Mi-belič, katerega so slovenski do-lavci ponovno isvoUlL da jih re-prezentira v mestni zbornici. Sedaj pa delavci lahko vidijo, koga so izvolil), kdo jih bo zastopal. Dokler bodo takšni ljudje sedeli v mestni sb6rnid In stopali delavstvo, bodo morali vsi od lakote pomretl. Gospodje bodo pe poll slavospeve prospe-rlteti. | Cleveland ski delavci so še danes mrtvi. Veliko časi bo vselo, ds bodo oživeli. Baiftoasni slo-enaki agentje ao vpili in hvkti- Prišla mi je v roke knjiga ne-1 usoda toliko naklonjena, da si kega fonda, ki ao ga nabirali za I kje skupaj spravi kakšno bajto, novo in staro mošejo sv. Vida. Ce mu pa v njegovem življenju Veliko denarja je šlo v frančiš- kaj nagaja, pa mu Je nemogoče kansko bisago od oktobra 1. 1926 kaj skupaj apraviti. Pošljejo^ga do 1927. Za novo moiejo je šlo o- za nekaj dni v sirotišnico. Pa še kiok 1747,940. Za staro mošejo z veliko težavo ga tja vzamejo jo pa tudi priapevali. Cleveland- in ga tako izprašujejo, da jim skih članov sv. Vida je 2698. Ce mora povedati vso preteklost oi vsak povprečno prispeval $15 svojega življenja. Potem pa ga na leto, znašala bi skupna vsota kaj hitro sprlvijo, kjer muh ni. $38,969 itd. Tako se godi pri o- Dragi mi bratje delavci - predalih Frančiškanskih fondih. Uogarji, kateri bijete boj, pranje pa so naši delavski fondi, s Ličen boj! Mi vsi vemo, da vam katerimi bi zdaj lahko podpira- je težko. Zato smo «e odločili, i naše stavkarje in druge siro- da vam pomagamo. Delavstvo, te? Ako bi delavci prinašali v ki ni na stavki, se vedno bolj delavske fonde na leto po $10, zanima za vas, kajti prepričani bi to bila velika skupna vsota, Umo. da boj, ki ga bijete, bo tu-ki bi z lahkoto pomagala vsem di nam v korist. Dolžnost je to-našim bednim rojakom. rej, da jim pomagamo. Kako dolgo bo «e tako? Ali je V več listih čitam dopite, ka-Krist rekel, vzemi od tistega, ki ko po nekaterih naselbinah roja-ima, pa daj tistemu, ki nima? ki nabirajo skupne vsote, prire-Ali je rekel , vzemi revežu še jajo veselice v ta namen, da ta-srajco, pa jo daj tistemu, ki i- ko bolj pomagajo finančno bra-ma vsega dovolj? Delavstvo se tom trajkarjem. Čast takim ro-ravna po zadnjem reku naših I jakom oziroma naselbinam! dušnih pastirjev. {Lahko so ponosni na svoje pie- Ustanavljsjmo fonde za de- menito delo! Posnemajmo jih! lavce, ki so v resnici potrebni, f Mihad Leftarčič. ne pa za črne gospode, ki jezdijo na našem hrbtu. Odprite oči I ,.-;J!'0Sta, in bežite iz te solzne doline. -J s prvim februarjem je "A. Pojdimo na delo in nsši bratje s." ki je pod kontrolo Kazi bodo zmagali, ki se bojujejo za|mirjeve žlahte, spet pričel večjo skorjo kruha. Pomagali metati proti meni gnojnico. Bo-bomo sirotam, katere je kapita- hje bi bilo, da je pričel A. S. to lizem z lažnjivimi duhovni po- delo vršiti s 1. aprilom, bi vsaj gnal v bedo. Prenehajte nositi nekoliko bolje pokazal svoj zna-vaie groše bogatinom, ki za va- čaj. Napade name je začel Kar še žulje kupujejo palače. Mi vsi z|mjr fe v raznih fratrskih predelave! težko delamo, zakaj ne krščenih listih in jih nadaljuje-bi pomagali sami sebi, mesto da j0 Se g^j pri A. S. Vrši jih ne-pomagamo našim aovražnikom? ki žid, ki jeliel v enem letu»* Delsjmo složno kot eden in (dem ver. zmaga bo na naši strani! Kari Trinajsti«. Naše doižnoeti. Sharon, Pa. — Vse križem se pritožujejo, da ae vnaprej lah Sedaj se zliva v A. S. cele go-Ude gnojnice na mojo osebo. O-; glasil se je n*ki Elyiki Jože in nato tyaskegaitaki France, pomagata to gnojišče name metati. Jože na Ely ju ljudi ustav ko ve^Ij' čiUlfv" I V* in vprašuje, * pisju, predno ga dobimo. Zdaj so se začeli še milijonarji, ozi roma kapitalisti kremžiti, da ne so Čitali v A. S. kako me je "fajn" napadel. Vse to pa vam daje pečat na Ček), da ste vs so samo delavci v stiski, marveč da tudi njiny slaba prede. To se mi zdi ravno tako, kot o- morejo več izhajati, češ/ da ni. »kupaj strahopetci, ker se bojite 's svojimi imepi na dan. Postavlja vas v luč, da ste vsi skupa, blufači, ki se svoje sence boji- ni, ki je* na* smrt "beto"' Obišče Ite' res ^ ^ ^ l»* ga sosed in mu ni*'drugega ne f * te*a im*i[J0 A' mp • 1 tedaJ pridite na dan, da vem, kom imam opraviti. Ce bi bil pošteni, bi podpisali pod avoje podle napade svoje ime. Tako šestimi |pa samo riiate 08€l v dalja- vi. ve povedati kot o svoji bolezni, tako da se prvi kar srečnega po^ čuti. Spominjam se, ko sem -bil poslen v tovarni pred II MiheliČa ,"Volite sa Šimenca!" In res, volili so sa Slovenca. Toda koga ao s tem izvolili? Tudi on Je bil eden izmed tistih mestnih očetov, ki Je pomagal v meetni zbornici, da je policija pognala delsvslri pomožni odbor sa brespoaelne na cesto. Naj še Lojse Pire poje slavospeve Mi hellču in drugim burtoasnim a gen tom da še ljudje volijo sanj Pač lepa prijatelj« - reprezen-tante imamo delavci v meatni hiši! To naj nam bo dober poduk v bodoče. Slbvend pa Imamo v A-tneriki še neke drugo proaperi-teto. ki tudi zblru fond. Ta aklad se bnonuje Frančiškanski fond, ki ima aa avoje geslo: "Vas sa vero In Bega." Delavcu pa figa! — Kdo pa ušiva od toga fonda? Gospodje, katerim dalo smrdi. Zato leti, kar nas pokličejo vse ven, K. . v f . . M _. na vrt ter nam predsedniki in L ,Ljst Kazimirjeve žlah e b preddelatvci pričnejo razkladati ahkp U8tav^ «voje hinavsko de-svoj bedni položaj. Pričeli so kar ^ a.ga n? bo' *er bi tako-le milo govoriti: "Naša to- " nj€«°viin Pnncipom. O prili-varna ima naročila, ne rečemo, -vam P°v?» ker « da ne, ali do danes smo napra- Pač "!ora^ *raniti Po^al vas vili veliko izgubo. Ta mesec smo btom' kakrfnI stf- ^fUeni bo-toliko in toliko tisočakov na iz- ^^t? i^vneatjo, kako gubi. Prejšnje mesece ravno ta- Jgff lagat i L?,^"1 ^Sifct ko." So nam kar iz knjige izgu-P^,bil izključen pri KSKJ bo brali. Nadalje pravi auperin- f° 8uhaču ?J*inu- Pa tendent "Bratje moji. ako ho-H "6^ ^{irega. pride na dan čemo še naprej obratovati, mo- Malo več kot v-enem mesecu ramo vpoštevati, da bomo delali "m »deniče, v „taro-ploskali! Posebno sto - procent- iU 2} ^ 22 ^t. Danes, 14. feb- ni ao bili na to Jako ponosni, ker ™rJa! £ B?*\ bela IZei!a *>])u' nas je auperintendent imenoval b la 2 ledenimi ustmi mladeniča, "brate." Tako smo kar tadotoij- ^labeU. no pljunili v dlani in naprej • IrTii^T^R korajžo udarili po železu. Nič za- deničl 1 UJt kratki *<*>[> tud to, če smo prav na plačilni dan on ^L6^1,, PU^I ali tako-prejell par desetakov manj! Saj . UM x1 si je sam superintendent svo- Pok?jni ***** » biI član ia-jo le Itak slabo plačo odtrgal. moitojnw dru4tva v Wauke-Tako smo naprej eni '«bratje"'Ranu' tolkli po železu, a drugi "bratje" so se pa v lepih avtih ob 9. uri za nami pripeljali in zadovoljno clgarekadili. tj» Matija Pogorele. Slabe __Smlthfleld, Pa. - Vsak dan Ravno tako je s kralji premo-1 čit*m n** dobri list Prosveto in ga. Mi moramo tu premog pla-1uko ««vem. kako ae godi čevati od $6.6Q naprej sa tono, svetu- Posebno pa me zanimajo ker živimo takorekoč v srcu pre- ve8ti naselbin, is stavkovnega moga. Ne v«ta pni kakšno ceno Orožja. Veliko ljudi je lačni ima premog v bolj oddaljenih in breE stanovanja. Res, to krajih, kjer ga ni. I P»* hud udarec sa družinskega Kljub visoki ceni premoga se o****- T°da sa alabim vedno premogovni baroni kremšijo. da! V^* dobro. Zato pa moramo imajo isdatne , izgube, tako da ¡""M upanje na zmago binio kmalu rekli, da Imajo rudarji več profita kot oni sami. Vprašanje nastane: Po kakšni poti so oni prišli do težkih milijonov? In zopet drugo vprašanje: Kaj ima premogar na koncu avojega življenja in vse de- Tudi tu je sedaj slabo. ¿ Delo > le s težavo dobi. Mezda [je tako nizka, da akoro nič ne izda; je aamo sa hrano in ata-novanj* če ae prav obrne zaslu-Iftekri Na proili aeji našega društva Užaana revolucija. Katoliški revolucionarji , Guadalajari so v petek okupir». telegraski drog. Viva Cristo Rey! • a * Veselice In koncerti. Samostojni klub Fa j fa bo v soboto pušil, Šnofsl in cikal v I Ongavi dvorani. Kdor ne pride, mu ne bo žal. — Zakajeni od-bor. ■ Zakaj ne bi bU Kočevar?| Neki SalSmeftskovič je rekel] da je on proti temu, da bi bii I Vedno fltajerc za glavnega pred-l sedniks. Zakaj ne bi bil kunec, Primorec ali Belokranjec?] Povejte mi, koliko metrov je razlike med Štajercem in Slovencem? — Poper, La Salle. Diplomacija. Senat je šele zdaj izvedel, da rudarji štrajkajo. In ker še ne verjame (senat je trda grča), bo preiskal to stvar. Cez dve leti bo nova preiskava, če je bilo prvič VBe preiskano. Kajti senat e senat. And that's that. | • ♦ ♦ ! !! I Iz vzhodnegs Ohia: NacekJ Nacek, če ne boš dal onim podpore, katero so oni naberačili; te bomo po nogi našeškali! — Rezolušni odbor. Profrrezfvni bunk, i »t i Moralno mesto. Svarim drage rojake, da an čuvajo vlačuge, ki je tako nesramna, da se ponuja pri belem dnevu in računa $4.50. Nesnaga je sicer odurna, toda zna se na-šminkati. Pazite se! —NickLoJ pata. I ♦ ♦ * Siromakova filozofija. Stara Kolina pravi: "Ker brez božje volje niti las ne pade z glave, so potresi, povodnji, požari, vojna in -štrajki tudi božja vo-lja." » » ♦ Sola za dopisnike. Cenjeni rojak urednik! Mnogo ljudi je brez dela, drugi pa delajo. Denarja nam manjka.! Včeraj je zapadel sneg. Upam, da bo ta novica zanimala roja-j ke. Umrl je, hvala Bogu, samol eden, odkar sem zadnjič poročal. Šoferji so zastavkali. Upam, da bo štrajk končan, predno zagleda ta moj dopis beli dan. V soboto se vrši naša maškarad-na veselica. Najboljša muki dobi nekaj živega — če bo hotela. H koncu pozdravljam vse rojake in rojakinje in druge Slovence. — Mile Bogoslavec, Kentucky, Mich. i a • • if* Été* lavât vo? Poznam več delavcev, I *t. 291 SNPJ amo sklenili, rad posebno premogarjev, ki ai alu- "kWh razmer v naaelbini, dati žijo kruh le po SO — 40 let a »tavlurjem v pomoč $10 iz dru- kopanjem premoga. Ko so njih moči Izčrpane In takorekoč le v grob viae, kaj Imajo prihranjenega? Ce je delavec vedno sdrav. pa tako učijo neredno ljudstvo. . , v , marljiv in varčen, mu Je mogoče »-n.? blagajne. S tem smo pokazali. da amo tudi mi priprav. Ijeni pomagati, kolikor jmč moremo. V sili pa pride vsaki cent prav. — Jaaopfctne Mote. tajni-ea št. S91 SNPJ. Turški «asi. Zgodovina pove, kako so nekdaj Turki rogovilili po sloven- i skih krajih. Danes rogovilijo po Ameriki. Ampak jaz se jih ne , bojim. — Odkritosrčnež, Meno-minee, Mich. • » * KJte s bojno poljane. Čuvaj nas, Jehovs pred "prijatelji"! Skebov in drugih falo-tov se bomo že aami očuvali. - j Rudar. _ Zalivala la soróéil«. Sntli Vlaw, Pia. - DoUno.t m Ja aal)valiti John TSríaüu h> v*» zastopnikom konf«r«noe (8. f«br » ¡ Strabana-Canonsburfhu ) »a vwu j $80. IS. jan. «mo dobili od John ' Tarfelja $40. Nadalja •« iabv»lto«J Antonu Kapniku Ii Struban*. Pa- » avoto $27.70 In Anton Koxofla«" (Clarldga, Pa.) sa avoto $25. I*" •mo aadaliH 12. fabr., kot als«? V društveno blagajno $40. WS ■o prejeli! Trank BiaUrkl $6. Char-lia Dtnartti ff. Frank MI« M, M»t Vahar $2, Enríe Vlneiti S>. Tony »boril $6, Joseph ftipek H. Pertuti $6, Martin Urban mlajli ^ Tony Sluf-a $8, Janea Voael ». BlatarW S2. Joalp Kocjan P.J*" PermM $S, Tony Urbani ^ Urbaa at SS.70, Joie Caatel H. ry Gaavoda $S, Alakâ Durani^ J»' John Stefaaéek $S, John Verbecki M. Steve Amevêek $5. ^ PH raadeHtrl je bik» v dror.m " élanov. Treba W Wlo. da prid#u »■•* ki meeee na aeja v takem «amo Mar ae de»r deli F^ člana nI Wie. dati njegova Aleje 7 »lav. Predlof > hil Ijen, da ee nraiM da nié. Proti P^T lotra nI bilo. Steve Omovlek K f" evojth $S---1 - 1 l>,lM V lim I 8NPJ. naaaj v lega druêtv» m darovalcem t Marti«, predaednik a. A »osdeuek. 20. februar Vesti iz Jugoslavije POLITICEN POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI. (Izvirno.) V Jugoslaviji je političen po-ložaj vedno nejasen,Ao pa vsled tega ker se v političnem živijo-«ju Jugoslavije ne udejstvujejo J, v sem iskreni in izšolani ljud-Z Je pač vedno tako, da pride Jo političnih konfliktov večinoma le radi tega, ker ni povsod naJti baš radi gornje naše trditve pravega razumevanja pri onih činteljih, ki v vserti jugoslovanskem političnem življenju odločujejo. To smo imeli priliko videti v skoraj prav vseh slučajih, da je to dejstvo bilo vedno neizpodbitno in da so se prav radi tega tudi usidrali v državno in upravno življenje taki ne-dostatki, ki sO izpodkopavali prave gospodarske temelje in jemali ugled vsem političnim osebnostim v Jugoslaviji. Ce gremo kar lepo po vrsti, moramo najprej ugotoviti nesmiselnost one politične borbe, ki jo je vodil pokojni Nikola Pa-Sič in z njim Svetozar Pribiče-vic proti vsem tako zvanim prevratnim elementom, ki dasl so obstojali, niso bili nevarni, ter proti nevem kakšnemu hudemu separatizmu in federalizmu. Vsa fašistična zamisel zloglasnega PP-2 režima je bila po svojem bistvu za jugoslovanske razmere in sploh tudi za Jugoslovan »ko politiko pogrešena, ker ni bilo nikjer pravih momentov in razlogov, ki bi opravičevali nastop Nikole Pašiča in Svetozara Pribičeviča v Srbiji in na Hrvatskem ter dr. Gregorja Žerjava na Slovenskem. To nesmisel so spoznali kmalu tudi drugi politični faktorji, zlasti po smrti Nikole Pašiča. — freUkrenili so državni voz v drugo smer v političnem oziru ta hoteli na drug način osvajati v všeh onih področjih, katera so se zdela pripravna. "Poboljšal" pa se je tudi sam voditelj hrvatskega naroda, Stjepan Radič.: Kapitu liral je pred svojim repUbllkan stvom in človečanstvom ter pokleknil pred Pašiča in kralja ter prisegel na ustavo. Hrvatsko meščanstvo je tedaj uvidelo, da je prešibko, da bi moglo uspešno nadaljevati borbo za hrvatsko republiko. In ker je hotelo na vsak način imeti nekaj koristi od meščanske Jugoslavije, je kapituliralo. Beograd je tedaj triumfiral nad Zagrebom . . Toda pripravljal pa je Radič le nekaj. Razbil je radikalno stranko, ono stranko, ki je v®d no vladala in ki je pri vsak kombinaciji morala priti v pošte v, ono stranko, ki jo Je vodi »am Pa&ič. Moment je bil ugoden za Radiča, aH ni ga moge povsem popolnoma izrabiti prid, Čeprav se je prlza-(1< val na vse načine; da postane sam vodja, se mu to ni posrečilo. Srbska buržoaalja je uvidela njegove nakane in dvor, ki je pszno gledal na «Pod dr. Korošec, vodja rto-ljudske atranke, je skle-ni! ' «ko zvani blejski sporazum ln * za mesto enega ministr T'« udinjal velesrbetvu, kakor * pred svetovno vojno udinjal M. r ikalizem na Sl&ven-»k« m _ NVienemštvu. — Ta- ko je bilo določeno. Lanske vo-itve v beograjsko narodno skupščino so prinesle gospodu Vukičeviču razočaranje. Računal Je na več mandatov, kakor ,ih je v resnici dobil a teror-em. — In srbska ter slovenska buržuazija sta se združili proti delovnemu ljudstvu jugoslovanskih narodov, združila pa se je nudi proti — hrvatski buržoa-žiji. [V tem znamenju se je v zadnjem času poostril politčjen boj v Jugoslaviji. Na eni strani ve-esrbstvo s priveskom slovenskih klerikalcev, na drugi strani pa vsa zapostavljena fronta de-avcev, uradnikov in kmetov ter — hrvatskih gospodov, katerim ni bilo mesta v vladi v Beogradu. Prečanaka fronta in vele-srbska fronta. Kdo naj zmaga? Jasno je za tistega, ki razmere coličkaj pozna, da s fronto de-avcev, uradnikov in kmetov še dolgo časa ne bo nič, to pa predvsem zato, ker .ta proletariat še ni tako zrel, da bi se zavedel, kakšna mu je naloga v političnem življenju Jugoslavije. S hrvatsko buržoazijo pa je takd: Če bodo Srbi uvideli, da so jim slovenski klerikalci odveč, tedaj bodo vzeli v svojo kombinacija Hrvate, ali s tem bodo zapostavljeni Slovenci. Sicer pa je današnji političen boj v Jugoslaviji umazan in nelikren, tako, da je mogoče misliti tudi na druge kombinacije, ki pa seveda v bistvu ne bodo izpremenile položaja. Izpremenjene bodo oblike, bistvo političnega boja pa bo ostalo vedno Isto: Borba za nadvlado srbekega meščanstva proti delovnemu narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev. In politi čen položaj Jugoslavije bazira na tej borbi. A. F. Bratovtkim skladnicam. Rer je hotel voepod minister na v tak način onemogočiti tudi uspelo delovanje bratoyskih skladnic Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, so se vsi tamošnji delavci, uslužbenci v tovarnah KID. zbrali, da protestirajo proti nameram gospoda dr. Goaar-ja. — Pričakovati je, da se bo <3osar v celi zadevi le premislil, kajti enotnost in razredna zavest delavstva na Jesenicah je pokazala, da si delavci ne bodo pustili mirnim potom izprazniti svojih žepov. Nastop delavstva na Jesenicah pa je znova dokaz, da se delavstvo v Sloveniji razredno prebuja. — Slovenski klerikalci so poparjeni. Slovenski klerikalci so postali v zadnjem času jako poparjeni, zlasti jih je sadelo novo manevriranja gospoda Davido-viča z Radidem in Pribttevteem in je prišla za nje tudi resna nevarnost, da bodo zleteli iz vlad nega konjička in da bodo ostali svojim pokroviteljem Veljo Vukičevičem na cedilu. Politična akcija prečanske fronte Jugoslaviji Je namreč postala zelo velika in zato za klerikalce nevarna. Oni namrel, ki so nekdaj vodili boj za avtonomijo Slovenije, za samoupravo Slovenije, so sedaj, ko jih je nJihoVa milost Vukičevič sprejel v radikalno srbsko stranko, niso niti malo računali na možnost zmage prečanskih prebivalcev, v katerega spadajo tudi Slovenci. — Naravno je torej, če se slovsn-aka ljudska stranka boji, da bi izgbila vodstvo, kajti z momentom, da dr. Korošča in dr. Oo-sarja, ministra za jugoslovan-Bko nesocijalno politiko vržejo Iz vlade, da dobijo nekoliko ob-lasti tudi slovenski samostojni demokrstje, kar pa črnim godom nI prav nič všeč. — E, slovenski klerikalci so sedaj res v škripcih. 8 svojo popolnoma napačno in neslovensko politiko so zakrivili, da je Slovenija za časa, ko so oni v beograjski vladi odločevali, še bolj bila zapostavljena, kakor prej, ko so Jo vodili Srbijanci, ali pa Hrvstje. Politika te stranke Jb Ml* nelo-jalna ln neslovenska. Zato on dobro vedo, da bodo propadi kakor hitro ne bodo Imeli več mesta v vladi v Beogradu. In to dela danes slovenskim kleri kakem težke skrbi. mtl ukinitvi Bratovskik sklad 5TL.J*. M-*H**edr£ bt. — Ministrstvo za "^J*'^0 Stvrimr slovenskega klerikalca dr AndreJa ir^j^: njem času naredilo precej soci jalnega" dela. Mesto, da bi položaj delevskemu rsiredu| boljšayali. *> f^T^™" nike ki so vsi sUMi od jwejs-„Jih. ki - itak niso nikdsr izva-«aH Dr. Goear je na ta način «toril v marsičem mnogo krivi- c. Največ so plačali le detov d In nameščenci. - Postnpalpe u gospod minister tUdI P** podpornim organizacijam ' lavoev. Tako poeebno proi Kako je v letrl? V Sovinjaku so imeli v cerkvi "križev pot" s hrvatskimi napisi. Prišel je Don Renči in hrvatsks napise odpravil, ker so menda v nasprotju "nacijonalnim redom" v državi. Povsod tožijo ljudje, kako jim gre slabo. Lanska letina je bila taka, da al hujše ni mogb-če misliti. Ljudstvo je brez kruha ln denarja. Pridelali so malo vina, pa še sa to ni nobenega kupca od nikoder. Številnim krajem so se s strani fašistov fta-gotavljala javna dela, ali d« Jih nI. Po trgov ln4i rastejo dolgovi. živeti morajo ljudje, ali če pojde tako naprej, bodo morali prodati tudi zemljišča. — Po mnogih krajih i U' posekali gozdove. Bombastično se je naznanjalo, da Jš določil Mussollnl dvajset milijonov sa pomoč Istri in da se bo letošnjo simo delalo vsevprek ter da ee bodo razdelile pbdpore trpečemu kmetu, pa je vse oetalo le prašna oblju ba. Istra strada, hira in umira. AMamekl "Gnido ■en" v Gorici poziva posamezne slovenske akademike na svoj sedaš, kjer jih prijaano povabijo za vpis v klub.. Sestavljen ima jo seznam universltetnlh ab-sojvirancev. Samo člane kluba predlaga fašistovska deželna le-deraclja sa službe v rasne stroki. ^.......■fg^i • J (Potomci Avarov. Neka profesorica zgodovine na goriškem u čiteljišču uči dijake Jakole: Slovenci so prišli na Goriško šele pO Napoleonovem padcu. Naselila jih Je Avstrija. Slovane so potomci Avarov. . . Rami 'po-tomcl AvaroV v razredu »e smejijo zgodovinski blodnji Italijan ee godi v delili dvelsoč it»? 23. decembra so kal-abinjsrjl z Podgrada prite-ili preiskavo v hiši Neke Pla tn&kove v Irušicl. Prebrskal so po svojem oblčAju vse ter «esli decembersko Itevilko nskegs sveta," lanske in le-tošnje knjige goriške Mohorjeve družbe, knjigo "Parutninar" n več ttkih knjig slične vsebine. Knjig do danes nieo vrnili. V Bovcu nista vpisana v fa-Sistovsko mladinsko organiza- še dva otroka. Ob novem u so pOtvall fašistični vodita-jI slovenske starše k sebi in so Jim zagrozili, da bodo kaznovani. ako takoj ne vpttejo svojih otrok v "ballilo"! Udili so se sl-i. Tudi ta dva otroka bosta v kratkem vpisana. V Lipici so prsjeli vsi nameščenci poziv, da se Imajo takoj vpisati v fašistično stranko. — Svojemu predstojniku so povedali, da so že v fašiatlčnem sin-dikstu. Predsednik jih je na kratko zavrnil: ¿»omislite, kaj vas čaka, če se ne uklonite ukazu. . . Tak je prostovoljni vpis v fašistične organizacije. Ilirska Btotrica piefte. Tam je vedno zabava. Te dni ae je vr lil oficirski ples po incijativf Izbranega damskega komiteja. Uspel je sijajno. Reška "Vedet-ta" zaključuje svoje poročilo o plesu z navedbo "učinkovitih in fostoljobnlh besed Velespdtto-vanega odvetnika Mikaletlča. ki Je navajal • poudarkom trepetajoče veselje Istraoov, ki so pričakovali slavno osvobodilno armado in med Um. ko je njihovo uho poslušalo pokanje topov ob »»regu Soče. sta bila njihov otaa in njihovo srce obrnjena svobodi, o kateri so toliko! sanjali. Odgovoril mu je s togimi priznalnimi In zahvalni«! besedami major BaraU, in prireditev se je zaključila s kraljevsko himne". GEORGE washington. (22. februarja 173S.) Ameriško ljudetvo spoštuje George Washlngtona kot "očeta naše dežele," ker je bil uspešni vojskovodja za neodvisnost in n-vrt predsednik Sdruženih dr-av, pred vsem pa, ker je bil volk državnik, ki je začrtal pot nove republike. Z ustanovitvijo trinajetorice "združenih držav", je prišla nova državna tvorba na svet. Kot popularni vojni junak Je Imel ITaahington lepo priliko, da se proglasi monarhom in mnogo njegovih prijateljev je res de-ovalo na to. A on je ogorčeno odklonil ta predlog. Meeto tega ubral neizkušeno pot demokracije. V Novem svetu se je bila utrdila nova vrsta zapadno- na se dolgove držav. Dvakrat tekom svojega predsednikova-nja je Washington preprečil is-bruh vojne, ker je dobro snal, da mlada republika potrebujo mir ln ne bi mogla prenesti bre-ne na vojne. Napadali so ga Makartii v Mvarmti Mussolini bi rad nap^vll iz siromašne Italije, ki raiun sadja skoraj nima nobenih prirod- InIkÍ.1 |io*j«tl odpravijo odveti Moskva, 18. febr.—V Sovjetski uniji je zdaj v teku šivehrta kampanja za Izključitev advokatov is sodoljskih dvoran. Naj- i.'?1 I smatra odvet-burioasne parazite. Po ki se pripravlja* bodo navo. Bil je vdrugič izvoljen pred- Suhaški merilec opifAšen. Baltimore, Md. — Randolph -t pojedlnec. KE^IS^»"Í SÄT*. U^ vov, ki bi atremell po priznanju | in moči.V'Ysl ljudje so rojsni e-nakl... " Ta fraza, ki Jo Je Jef-erson uvrstil v Izjavo neodvia-! nosti, Je postala geslo Waahlng-tonove vlade ln ln ustave vseh' posameznih držav so izražale is- ] to geslo. George Washington se Je ro-| dil na tobačni plantaži v Virgi- I varjal, da je streljal v Isvzemši nu - 10 »oroUirou> verjeU. izbruh vojne z Angleško, ali SSL^li^S o^io iT nlkf M ^^ VVashington je ostal odločen i» v!?3ČL ta W M pUB rajši sklsnil nepovoljno pomv- ^^^^l^u^Ar »n»vsovjeUka ^sodišča av9J stanove so še organ airali faš s* |UJ pr0tfekutorJev sa sesUvlis- pu svojih principih in jim vsilili njf evidlince |n 0btošenci bodo tednikom, tretič pa odločno od-|*™j ^Smu'nl^r Uhko Uk4lli nftiVit0V prlvat1"° ilonil kandidaturo in a tem p^ fj1^ ^f1^ tl tudi *11 ^ >vnih svetih, itavil načelo, ki je še danes I ^ ^^ ^s^fi\m**, V 8odn,J,V1 ^rani bodo veljavi. Umaknil šs je privatno TWU btti f^iS ln Uvlienje, ko je isdal svojo m- lUllJanskih zdravnlkov Je ikle- dva po^tnlka. Sodnik bo ispra- lovinako "Ranice, na IVrf^ ^ V ln"nU (FareweU AddreM). V tej Mh k^t^ riU ^ sam iagovarjal ln sem danlci Je sačrtal prav^ jfiSi ¿druženih držav. V tej posla- , ,VJ? u »*nuino t JL ^S^ iT^i^S; «pravnike v riževo akcl-( ^Z^J^LvLF S • kttno prav za prav medi- Brewer, prohlblčnl agent, ki je r službo novi domovini. Svobo- , ■ K Mkuplieyr aadnjo jseen ustrelil farmarja lo treba obvarovati potom je- f ' , JT . ,, * rhM. V Cnmilmeha ko ie udri linstva in bratske Uubeini Na- N* nedeljo bo napove- Lhaa. V, uumiiacna, KO je u«ri evropske civUlzaclje, ki ni imela| hSf^vSi ¿v^Mina v Italiji velika vojna vsem|v njegoyo hišo, Je bil 17. t m duha za monarhijo ali državno cerkev. NI imela nI knezov, nI I Zi^Zhm in~voj"akim Prldel| letno 7 milijonov grofov niti plemenitaških naalo-1 Amerika, odstranjena m^-klh stotov riža ln ne ve >d sporov drugih velikih naro- kftJ ^ 1 P0*»- lt . . , ■ dov, naj ne ima ni preveč ^ Proeea irijateljev ni sovražnikov, mfrl^^'}}!1* > K' . ■ /eč naj osUne v I^UlS^i Si»«^ ¿Ul "* - jdnošajlh s vsemi narodi sveU. podpor proti rlžu. 1Pač b|vil Tri leta po umlrovljenju Je Pe so IUUJani seto navdušeni m| 3eorge Washington umrl nall1llne moCn»t* i®®*» tvojem posestvu v Mount Ver ion, Virginia. - mn JRBRI . L. 17S8, takoj po koncu re-, J nijl kot pravnuk |*1wljenčev. ,olucUonarnt Vojne, je kongres1^1 nI svatbe, neJn-.ta, ne roj Oatal Je brez očeU že v rani dt M dvi^e ipomtnlk stva, ne cerkvenih praznikov, nt mladosti, t ,šeetnajstem letu Je k iJl>t Washlngtonu Politične n*ro<,n,h ;»v^noitl- ^ zapustil šolo in postal »emlJe- Lomfttije B0 pr§pi^Uo „vrAUtv strani se torej konzumlra mno- nihaj.^ mereč. Zadnjega je ^ angleški w §kl ^ £ft0g0 v#. go moke, ki jo mora lUllja gfr[sUr S^t ta prsv pož^ zakon o kolkovanju, ki je razbu- f|wnikl Wafhlngtojlov ipomt, noma uvažati, na dnigl »Ijud-govori, On Ima to ril duhove kotonistov, ^ašen ,ik v NVashlngtonu, P. C., je bil « ™ napad na svoboščine kolonij." | 21> ftbruarji im> ¿.Jelta^Ja sama.Zato «fašlstidružinah. S^prjv •Si več kot 100 let no onm AMlUi pokrenlti energično ak* nastopati k bolj|lm . več kot 100 let po wom i ^ ^^ y ^^ tM J|h f|no n||g0VirJit| mko Vsakdo Je še videl sliko te ve-1 ikanske piramide. 42 slikar- Fašlstovski sdravnlkl so pre- iSSfft!/nI jev in kiparjev se imenuje kot vzeli zelo teško ln nshvaležno diaa, kaurefa pos js na voriteljev tega spomenika. Ime nalogo. Naučiti hočsjo IUUjane prost^ v naprejJuteM pu vVashingtona noai glavno mesto ksr čez noč Jesti riž. taijan- pomaga f^ffi^^» g 'združenih držav in ena Ismed «kemu narodu hočejo izblt iz njene nevwu. Tu*aj w js nwa i« držav, rasun tega Je še mno- fkve stare predsodke, IUH sn « l^m***. to msst im nXt—Ut> - ------------oraviJo. da so narodi, ki I m posiaia tia prevroč mana tjer ne bi bila kaka cesta Ims-aovana po njem. Atene, U. febr. — [je bil včeraj zaslišan i makarone,. fettuclne, tagltatelje, rlgatone ln drugo tako močna-to robo. Bre« makaronov v Itat- slastl Leta 1769, je podal Izjavo, da Mje treba obraniti avobodo, ki smo jo podedoval} od naših prednikov/' Bil je delegat na prvem ln druget^ kontinentalnem kon gresu. Prišla je potem znamenita noč 18. aprila 1775., ko so britanske čete pod poveljstvom generala Gage dobile nalog, da u jamejo dva amerjška prvaka. Za to stalila izbrana John Han cock in Samuel Ac^ms, in da Jih privedejo prod sodi|če kot ve-lelzdajslca, Britsnske čete so odkorakale lz Hostorik .v Lexington, kjer je Hancock šlvel. Pri Šlo je do zgodovinsksga spopada s oboroženimi Amerikancl, it in okrajev njegovega namreč pravijo, da so narodi, Ik »J»u poau» in ga ni mesta ni Vasi," hranijo,» rlžem, manji vredni Uk trik In Jo-J®> seveda mora« , ims- in obsojeni živeti pod jarmom umlh nog ^^ ^ W FUg. narodov, ki hranijo « mesom. Skoro, da je m^ sM ( Pri tem so mUljenl v prvi vr- J® J*»*' DANMNZIO IN RKftKI sti Anglsžl,» ki pa slučajno \aiLZ SKOP HAIN, I radi Jedo nočnate Jedi. lUlUa-l ggfo0 ^^^ lSiTaT ni ,na čelu s svojim motena. Andrun župan, nosti, čelu s svojim nekrona-ReŠkl škof Sain Je hotel po-|aim kraljem, menda ne poinajo .«etiti D'Annunsla že pred bo- Japonoev, VI se hranijo Uključ-zvanimi "minute men." Izbruh- tWnlm| prt>niki skupno s reško n« s rišem, pa so vednar dosegli nila je revolucija. jeputacijo pa je bil Ukrat aa- visoko kulturno atopnjo. Južno- Na predlog Adamsa je Kon- L^j Zvenih opravil zadržan, italijanska matere so že od ne-tinentalni kongres izbral Wash 1 ... I rvm r.-.. NAZNANILO IN SAHVAU. Z žalostnim «room nasnanjam 0'Annunzio mu je poelal dra- kdaj trdn^ prepričane, da otro- Z «^ostnim smm nasnaiijam /ocen križ Ur ga povabil v svoj kom ne smfcjo dajati riža, ksr Js sorodnikom, pr jstsljsm ln znan-Vittoriale". fikof Haln je res v njem mklo beljakovin. Nobfn eem tužno vest, da je nemUa Vel na poeet k U'Annunzlu, ki ga zdravnik Jih ne more prepriča- smrt l*etrgak nit žlvUejja «o-e slovesno sprejel. Gsnljlvo ga L. da lme.ftteve beljakovina ve- jamu preljubljenemu moiu In o-e objel in poljubil. like asimilacijska prednosti, četu , M Skof Sain Je bral drugI dan Kdor bi Aetoval Italijanskim KRANK ZADRLU. spremeni v orgsnizlrano silo, ki „uUo.^ušnico po (D'AnnunsJ- roditeljem; nsj dajejo svoji sla- Dnt go. dsc. Js Šel idrav In ve-moglo upirati daleko jačjemu, | jfVj m^d v vasi Solo blizu vils bokrvni docl rlž, bi naleUl naL,! nt diiu v tukajšnjo tovar- Vittoriale. PrisostvovaR so ma- Zasmehovanje. V vojašnicah, U, gumija Selbrig TIre Co„ tta tudi trije reški legionarji, ki kjer so uvsdll riž nsmesto ma- kar se Je po preteku par ur vr io napolnili tri posode s vodo in karonov, so vojaki raje ostsll n||, ter vloge) v posUlJo, Is ks peskom i» pristanišča Blrrta. lačni, nago da bi si nsj>olnlll Žs- tlirt n\ v#c VsUI; 7. Jan. so ga . W je pripsdsl Jugoslaviji In jih hodce z rjtem, ki vojaka baje odpeljali vtukajšnjo bolnišnico von SteubSn, Rochambeau, U-1 pokloniti D'Annunsiu v znak ve-1 samo slabi, Kako je v raanlcl « g, jan, sem povlls sinčka, kate fayette, Kosclusko • In Pulaakl. | ,lke .voj, hvslsžnostl, da je ta- vojaki, ss hranijo z rlžem,L^g* se je še poprej veselil, ali ko zmagoslavno vodil lagionar- priča ruako-ja|K>nska vojna. No- *ino mu n| bilo, da bi ga kdaj e ob zavzetju Rekel kateri italijanski srednješdeki visfiil. Rojen Je bil dne S, Jan 0'Annunzio je naznanil škofu, profesorji so oelo svetovali ro-hgft. sur ravno SS lat In 1B iaagbejgy|isa agradbo po- dlteljem, naj ne dajejo nadebud-|d>nf^ ^neriko )- prišel leta ingtona vrhovnim, poveljnikom "kontinentalne vojske", ki zadetkoma ni bila pravzaprav nl-kaka vojska, marveč oborožena druhal. Trebalo je vojaške še-nijalnosti, da se to skupine dobro organizlransmu in dobro preskrbovsnemu sovražniku. To |e Washington dosegel s pomočjo svojih prijatelj z druge strani Atlantika, kot so bili baron Po dolgih letih težke borbe In mnogih porazov Je Washington končno ujfl britanskega vojsko-vodja, generala Cernuralltsa, v sanjko pri Torktownu v Vlrgl sobne cerkve na Reki, v kateri nUi ln ga priemil v predajo vse I bodo pokopani proetovoljei, ki njegove v^ske. I SO padli v naskoku na Rako. V Waahfagton kot drUvnlk. Nsl^bo^ u te oerkve bo ustavni konvenciji I. 1178 je bil tudj 4kof Sain. George Washlngton soglasne tnan0r ^ papežav list Izvoljen predsednikom. Wash-h.0a9rvAtoM Romano" nedavno ington je Prejel to čaat iz dolž- obeodll D Annunzijeve spiae kot nosti. kajti politično vodstvo nasprotne krščanski morali in mu al bilo po godu. Pisal je, da je saaedel vlado "z občutkom, ki ga ima zločinec, ko ga vodijo na ubijaUHe." | WM Tleti U» je prebivalstvo Združenih držav znašalo okoli štiri mlljone, raztreseni čas p- Znano Je, da je pepel dober gromno pokrajino In brez pre- gnoj, t. j. Iz drv, nismo pa ve-vih prometnih sradeUv med se-1 deli, da Ima tudi premog prav boj. Dežela je bila le uboga, ali tako dober gnoj kot oni Iz drv vsebovala je neomejeno naravno Navadno se je metalo ta pepel pesnika Je osnačll sa pogana do mosga. Zato pa je poeet raškegs škofa pri D'Annttnziu še toliko značllnejšl. prosto Italijansko ljudstvo ps odsvetuje Hi ženam, češ, de po-vzmčs nosečnost In ds rods žen-ske, ki Je^ko preveč riža, čeeto kar dvojčke. Na pueino nedeljo hočejo Ita-Mjaaskl sditvnlki Izbitl vse te pradsodkeiAjudem Iz glave, Pa- ________________________, . Mati so Izdali naredbo, ds mora bogastvo. Ta mali narod as je ia hišo na kak kup. kar pa ni imHtno n» nad SO mili nim alnovom riža, češ, da slabo |0|g. nahajal se js s prva v vpliva na študije In celo na na- vlrglnsklh In pennsylvan- dsrjenost. sklh gozdovih In v premogoko Vsem tem sovražnlkrmi riža so pfo, |)onM| jf lz vasi Juršče pri •e pridružili tudi pijanci, petru na Notranjskem. Tem pravijo, da riž gael žejo, zlasti potom se tahváljujem vsem ta žejo po vinu. Prijatelji dobrs kraane vence, kater« so darova- vinske kapljice se vprašujejo. j|. Družine Debeve, Brajan, Oir- kam bo Italija s svojimi 40 ml- bor, Poje, moj brst Kr Dtol) l i Jon i hI vina letno, le si bo ljud- nich Ur dr. "Trl|lavH št, 41 Stvo gasilo žejo s rlžem. Pre- pj, át sv. Msrtlns It. 44 JSKJ In Slov. samostojno dr. "Domo vina", ter delsvel, kjer Jf dsUi pokojni, department It. 10, ti, 21 In tn. Dalje se moram safcva-liti vsem, ki so ml stali ob strani In me tolažili ob moji porodni postelji Hvaležna se čutim dati vso hvalo gospej SteblaJ. Valenčlč, Knause, Ur sestri HI ---------------Frances, 1'okopan je bil dne 20 lotil politične in družbene osno-1 bilo lepo za hišo, obenem pa se(jo||ov ; To velja aa člane S. N. P. J. za vna ^gjj stare te nove naročnike. Na «anl pla-čajo $0.00. ' %,v i X. (fiSf* lfc* Proaveta in knjigo JIMMY HIGGINS. Nefla To v»e velja za atare in nove naročnike. VarflJ poelatl celo avoto brez Denar te nanrfl potljlte na npravnlitvo na naalov: Proaveta, 2557 So. Lawndale Ave„ Chicago, HL SPREJEMA »VSA* V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice m shode, viatmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika in drugih VODSTVO TI8KARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI '•»>•• ' «4 ; . %*C • ' ¿«ni e 4" ' Ct i ' , "T,• /"v s " Cene zmerne, unijako delo prve vrste. Vsa pojasmla daje vodstvo tiglnnw & N. P. J. PRINTERY TAM SB DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMRNA POJASNILA