Izhaja vsak ietrtek Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Stev. Din 1*— Štev. 35. V Ljubljani, dne 1. septembra 1927. Leto X. Upravnlštvo „Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovlne", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 lUroCnina ti tuiemstro: Četrtletno 7 50 Din, polletno 15 Din, celoletno 10 Dla; M inozemstvo: Četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno ts Din. — Račun poštne hranilnice, podružnice r Ljubljani, št. 10.711. Pred volilno bitko Poziv vsem čitateljem »Domovine" na delo — Kako lahko vsakdo pripomore k uspehu? — Brez dela ni uspeha Volilni boj je na vrhuncu. Klerikalci se silno boje, da se jim bo število kroglic to pot zelo zmanjšalo. Saj je razumljivo, da končno tudi najbolj zaostale ovčice premišljujejo, zakaj že 40 let glasujejo za SLS, ko ni nikakih koristi od tega. Zlasti zadnjih sedem let ni videti nič drugega kakor bremena. Svoj čas so ljudje verovali v avtonomijo, zdaj pa je šla ta po vodi. Svoj čas so se volilci dali ujeti na lim z geslom, da je nevarnost za vero. Temu se vsak pameten človek smeje. Nevarnost za vero so le slabi duhovniki, ki preveč politizirajo. SLS je mati vseh davčnih poviškov, odkar je pa SLS zvezana z Vukičevičevimi (vladnimi) radikali, je sokriva tudi vseh drugih grehov teh ljudi. Volilni uspeh naše združene napredne liste je odvisen od tega, da pojdejo res vsi volit, ki niso popolnoma še pod farovško komando. Mnogi mislijo, da je vse eno, ali pa, da za en glas ne gre in ostanejo doma, gredo na lov, ne zglase se pri omahljivem sosedu, skratka: ne delajo. Položaj je tak: če naši prijatelji primejo pošteno za delo, bo naš uspeh presenetljiv. Gre le za to, da pri vsakem volišču spravimo volit vse. ki se lahko pridobe. Y to svrho si je treba odgovoriti takoj: 1.) ali je osnovan in ali deluje volilni odbor naših mož za vsako volišče; 2.) ali pregleduje prepis imenika in si od poedinih volilcev dobiva zagotovila, da bodo zev prvih jutranjih urah prišli volit in da bodo nato volilnemu odboru še na razpolago, da privedejo zamudnike; 3.) ali je za dan volitev pripravljen volilni lokal, kjer bo zbran volilni odbor, in kamor bo čuvar pošiljal vsake pol ure izkaze, kdo je že volil; ali je pripravljenih dovolj voz za bolehne ali oddaljenejše volilce; 4.) kogar do 10. ure ni volit, tega je treba iti iskat, da ne pozabi priti: 5.) če je kdo iz občine odsoten, ga je treba pozvati, da pride na dan volitev domov in da voli ter agitira. Ako s tem delom v vsaki občini pridobimo vsaj 20 do 30 glasov več, ki bi jih sicer ne bilo. imamo zagotovljen velik uspeh in bosta na Štajerskem in Kranjskem vsaj po dva naša kandidata več izvoljena. Do sedaj smo imeli v Sloveniji dva poslanca in marsikaj smo dosegli. Klerikalci pa so jih imeli 20 in so prinesli samo nesrečni finančni zakon, ki je povzročil toliko škode. Če bomo pomnožili našo moč. bomo lahko več dosegli za naše ljudstvo. To pa zavisi zdaj od Vas! Vsa država gleda na Slovenijo, ali bodo naU sum 71 CA Samostojni demokrati, bratje zvesti vsi med brati, sveto si prisegajo, da le tretjo volijo! slovenski kmet, obrtnik, delavec, trgovec in uradnik še naprej poljubljali bič. ki jih je doslej tepel. Iz vse dežele prihajajo poročila. da se klerikalna trdnjava zelo maje in da bodo njeni glasovi silno padli. Greh zoper naše ljudstvo bi bil. če bi kdo od naprednih ljudi te dni roke križem držal in ne pomagal organizirati naše borbe za zmago 11. septembra.. Naša skrinjica jc po vsej Štajerski in na Kranjskem tretja po redu (le v mestu Ljubljani je druga) in jy.-', naši volilci po deželi dvigajo tri prste desne roke v prisego, da to pot ne odnehajo in da bodo spravili v Narodno skupščino najnuuu trikrat toliko naših poslancev kakor zadnjič; Iz Beograda je baš prišla vest, da pripadla radikalska stranka, s karsro se..i.; zvezala naša SLS. Samo ;tisti radikitls : i poslanci, ki jih bo izsililo pri volitvah v južni': krajih orožništvo, se družijo s SLS. Tisti pa ki jih voli srbski seljak, ne marajo rfčeso.r slišati o klerikalcih Našo zmago v Sloveniji želi vsa demokratska stranka obeh 1- i. to je Pribičevičeva in Davidovičeva-, ker so vsi spoznali veroloi^no pc^U«> .SLS. Kdor hoče naprej, kdor hoče. da nehajo brezplodni prepiri in da se zedmimt; in gospodarskem delu. ta poide te dni na delo za združeno listo samostojnih demokratov, samostojnih kmetov in narodnih socialistov in bo dovedel vso okolico, da s? volitve udeleži v korist naše (tretjo) stripi--;«. Dr, Gregor Žerjav. Izbira ni težka Klerikalci in pucljevski radičevci pomeaijo za Slovan']o 3e hjubo — Radikalska politika je bila vedno proti Sloveniji — Vse stranke, razen samostojnih demokratov so kupčevale z ljudskimi kor'slmi, kadar jim je šlo za strankarske ali osebne koristi Zavedamo se, kaj rečemo s tem, ko trdimo, da izbira pri volitvah ne bo težka. Morda bo kdo ugovarjal, češ, da vsak berač svojo malho hvali, zato hočemo našo trditev okrepiti z dokazi. Globoko smo prepričani, da je naša SDS ona stranka, ki ima bodočnost in ki edina v Jugoslaviji vztraja neomajno na svojih načelih in programu, ki si jih je stavila takoj ob ustanovitvi naše Jugoslavije. Davidovicevi demokrati, ki so po svojih načelih sorodni samostojnim demokratom, niso bil nikdar tako neomajni kakor SDS, vendar je podoba, da že tudi oni zopet izpregle- dujejo, da je treba biti vztrajen po vzgledu SDS. Zato tudi želimo, da bi prišli kmalu zopet do tesnejšega sodelovanja z davidovičevci. Upanje, da se bo to zgodilo, je vedno večje. Ako malo premotrimo zgodovino naših političnih strank po ustanovitvi^,naše države, vidimo, da je SDS v vsaki vladi, v kateri je sodelovala, dosegla znatne ušpelie za ljudstvo ali pa vsaj preprečevala večja zla, ki so jih hotele uveljaviti druge stranke (predvsem radikali), ki so bile v zvezi s SDS. Številne socijalne pridobitve, izdelava načrta za izenačenje davkov, razni moderni zakoni, ukinjen ie kuluka in mnogo drugega so, zasluge SDS. Mhogo njenih zahtev se ni izpolnilb zaradi tega, ker so radikali in cesto tudi klerikalci onemogočili, odnosno ne dopustil^, da se izvrši; delo, koristno za ljudstvo. Vedno zopet j« SDS zahtevala, da se po sprejemu ustav« stavijo z dnevnega reda prazne prekljarije za avtonomijo ali republiko ter da se začne resno gospodarsko delo. Mnogokrat je SDS preprečila, da se niso povišala davčna bremena, in je vedno gledala na to, da se pomaga na noge zlasti kmetijskemu stanu, ki je najmočnejše zastopan v Jugoslaviji. Koliko časa je zapravila naša država zaradi klerikalne avtonomistične in radičevske republikanske hujskarije! Zaradi teh in podobnih teženj so- se vladno krize vrstilo druga za drugo, tako da je le redkokdaj prišlo do resnega dela. Kaj imamo sedaj od tega, da so se klerikalci in. radi^ čevei neprestano usajali na ustavo in zapravljali sile za prazen nič? Klerikalci in radidevei so se sedaj, sicer pozno, vsaj toliko spreobrnili, da so opustili avtonomijo in republiko ter prknaxajo ustavo. Toda dragoceni čas je zapravljen in škoda je nepregledna. Ko bi se bili klerikalci in radičevci že pred leti izpametovali ter se vrgli n« gospodarsko delo, kakor je hotela SDS, hi imeli že danes lepo urejeno državo in jugoslovenski narod bi živel v blagostanju. SDS ni nikdar varala ljudstva, pa naj je- bila v .vladi ali v opoziciji. Njena načela so ostala vedno ista, v vladi ali v opoziciji. Nikdar ni SDS obljubovala nepoučenim preprostim ljudem ner-mogoče stvari, dočim so klerikalci in radičevci vedno stregli in še strežejo ljudski naivnosti. Naša stranka ne temelji na ljudskem varanju, dočim živita SLS in radičevska stranka od same demagogije. Saj se še spomnimo, kako je Radie varal volilce, da jim ne bo treba služiti vojakov in plačevati davkov in kako je SLS govoričim o tem, da bo znižala cene, te bo zmagala. Teh krilatic sedaj več ni, ker nič več ne zaležejo, zato pa so ostale še nekatere druge, odnosno so prišle na vrsto nove. Radieevska in klerikalna stran-ka bi propadli, če bi bilo ljudstvo dovolj presvet-Jjeno in se ne bi dalo lomiti na take neumnosti.. Videli smo, da klerikalci, radičevci in v veliki meri tudi radikali ne marajo resnega dela. Zlasti pa občutimo, da vse te stranke še niso storile zlasti za Slovenijo ničesar koristnega. Vse te stranke so imele v zadnjih dveh letih, ko so bile v vladi, prilika,, da bi izenačile, davke v vsej državi, kar je najgfavnejSa zahteva Slovencev, fci so zaradi neenakosti davkov najobčutnejše prizadeti. Lani so bili, v vladi tudi radičevci g Puo ljevim priveskom vred, a kljub dolgotrajnemu radieevsko-radiikalskemu vladovanju zakon o izenačenju davkov ni bil sprejet. Letos pomladi 30 vladali klerikalec torej slovenska večinska stranka, a o sprejetju takega zakona až bil® niti govora. Res je, da se je takrat obdelava! novi proračun, toda klerikalci bi si morali, ako bi si bili v svesti svojih dolžnosti do svojih volilcev, zasigu-cati od radikalov rešitev tega najnujnejšega slovenskega vprašanja. Kar so storil* klerikalci v pomladni vladi, je bilo samo zlo* in to zla predvsem za Slovenija. Kakor prej Radtt, katerega je moral PUcelj pokorno ubogati, ni storil ničesas za nas, tako tudi sedaj klerikalci niso hoteli ali pa o«; anali deteti tako, kakor bi bilo potrebno in kakor so neprestana kričali* ko so bili še v opoziciji. Klerikalci so v vladi zatajili avtonomijo; preprečili so, da bi s s kaznovali korupcionisti, za katerih oprostit«v so glasovali; glasovali se protf temu, da so izroči sodišča bivši radikalski notranji minister, ki je bil osumljen volilnega nasil-stva; glasovali so za 42milijonsko nagrado črnogorskim* princem j glasovali se za točko 82. liiraitf-nega zakon«, ki prevaljuje občinske in samoupravne doklade t bogatih ilgužb na siromašnejše kmetske sloje; krivi so želozničarskih redakcij, tako da je bilo samo v območju ljubljanske železniške direkcije nad 400 delavcev vrženih na cesto, ker ni denarja, dočim ga je za črnogorske mmm dovotjj glasovali so za povišanje davkov siromašnejših zasebnih uradnikov in obenem za zmanjšanje davkov bogatih bančnih ravnateljev; glasovali so za ra*Mrj>»B}j» rofn«ga davka i»a delavstvo v državnih podjetjih; brigali se niso za naše ceste, toda brigali s« se za t®, da se začeli preganjati napredno uradništvo, da so se cestni odbori in okrajni zastopi razpustili in tako naprej. Kuj iinaiuo mj o4 tako politike, je ja$Uife t*avč-ne plajševafeie drobtinice ktoMkalsko-radikalske vlade so proti vsemu temu riiela,. Od tega, da so v vladi dosegli preganjanje naprednih uradnikov, nima ljudstvo ničesar. Klerikalno opravičevanje, da so jim radikali podtaknili točko $Z. ttaaatnega zakona, nas Se bolj prepričava, da so poslanci SLS popolnoma nesposobni ljudje, ki bi si dali najbrže podtakniti tudi lastno, smrtno obsodba. Zaspancev in slepcev ne potrebujemo ? Narodu tfcap&M. S klerikalci, radičevci in radikali, ki se yggi v zadnjih dveh letih ItrojiM usodo in ki nem niso hoteli omiliti; grozne davčne preobremenitve, bedo obračunali vsi razsodni ljudje. Pucelj kakor dr. Korošec nista znata izb i ti od radikalov nikakih koristi za oašejpt kmeta; nista dobiti ;niti podpor za vso števce poptavljence v Sloveniji Kobko je bile podpore na Kranjskem, jfe biLa neznatna m. skoro brez pomen«. Naštela bi še. lahko celo vrsto kJer&ahrik, radičevskibi i* raditoalskib grehov v škodo vse ^države, zlasti pa Slovenije, toda zmanjkalo hi nam 'prostora. Toliko je tega, da se mora pričeti svi-taii že v glavi zadnjega gorskega pastirja. Spričo vsega tega je pač razumljivo, da vse tri gori omenjene stranke na svojih shodih in v svojem Časopisju samo zmerjajo in osebno napadejp, da bi s takim praznim grmenjem zakrile svoje grehe in preslepile volilce. Pameten volilec ne bo sedei na čenče-,, nego bo šel 11. septembra na volišče in oddal kroglico v našo skrinjico (v Sloveniji na deželi povsod le v mestu Ljubljani 2.), v sveeti si, da je glasoval za najpeštenejše in najdoslednejže. stoanke,, ki ga ne bo nikdar prevarala. Politični pregled Minula nedeljo m priredile razne stranke po naši državi nad 1600 volilnih shodov. Od povsod poročajo, da sprašujejo kmetift govornike predvsem radi davkov in da vprašajo po ljudeh, ki so. krivi sedanjih previsokih davčnih bremen. Tudi preprosto liwJstvft ve., da s©, letošnje davke razpisati naši klerikalci z radikali ia da sa sa nameček k dosedanjim davkom pridelali še nove. Zlasti vojnica je strašen davek. Nekoliko pohabljeni aH iz kakušnihkoH vzrokov vojaške službe oproščeni možje in mladieaieii do* bivajo od davčnih urado,v plačilne naloge, kjer se jim nalaga ta visoka vojaška davščina. Sipomašnejši ratožje- in mladenič*'na kmetih Ivan Albreht: Tiničino breme •t. ' (Dalje.) ':. umrje pod milim nebom,» je še doi-štavil Francelj na koncu in Tini je gorela od začudenja in navdušenja. Poskakovala je od tal in je z obema rokama stiskala kratko krilce: *To, to —. Dajmo to.» Splazili so se na prosto. Topla noč je dihala bajke in na nebu so migetale zvezde kakor poredna očesca. Sedli so pod košato jablano. Listje je še-lestelo in tu pa tam je začivkal na veji ptič, ki se je bil mimogrede predramil iz spanja. ♦Zdaj plešejo vile,» je razlagal Francelj, ♦Rojenice hodijo okrog,» je menila Rezika in je pritegnila Tinico k sebi tako, da je sedela v sredi med njo in med Franceljnom. Vse tri je prevzela tajinstvena moč noči in čari davnih, pradavnih bajk. «Kdo nosi pri vas otroke?« je vprašala Rezika sestrično, ko se je bila naveličala gledanja proti nebu. «Ne vem—» «Pri nas jih nosi Kapusova Lena. Veš, kje jih dobi?» Tini je odkimala .'n še vedno s pozornostjo iskala odprtine na nebu. «V tolmunu pri Dravi. Samo ona sme tja. Ce gre kdo drugi, ga precej potegne povodni mož k sebi.» «Kako?» je zopet strmeta Tini nad novim razodetjem in se je primaknila tesno k družici. »Tako, ker je velik i» buti.» «Qtroke lovi in iem topi,» je pojasnil Francelj z besedami, ki jih je čul pogostoma v dolgih zimskih večerili Tinico je začel polagoma zmagovati strah. Vse, kar je že čula ta večer in to noč, se je pletlo po njenih mislih tako živo in v taki bujnosti, da si že ni več upala prosto gledati okrog sebe.. Kar se je ganilo kje, povsod je slutila Tini nevidno bitje. Zdaj je pričakovala prikaani s te, zdaj z one strani. «Gremo spat,» je zaprosila komaj slišno. « Poglej, tamle. preeejajo Vile zlato,» je opozoril Francelj in pokazat z roko na nebesna stran, kjer se je bila pravkar utrnila zvezda. Tini ie zadrhtela po vsem telesu; «Pojditno —. Če pridejo sem.» «Saj otrokom ne store nič žalega,» jo je bodrila Rezika. «Vseeno,» je prosila Tini že blizu joka. Ko so ležali v senu, je premišljevala Tini a vsem, kar je čula in doživela čez dam «Če b* le že bifo veKka,» je tonila v želji1 — «potem bi vzela Fraraceljna i» bi ©stala pri njem.* Misel, ja je prevzela s toliko močjo, da jo je zazibala v spanje. Kmalu* se je razgovarialo samo mirno otroško dihanje med seboj. Sanje so se pletle iz slike v slika Resnična minulost se je srečavala in se družila s slikami podzavestne domišljije in je. ustvarjala znana in neznana bitia ih pokrajine. Najbolj grozna je bfta tista noč v TininiH sanjah podoba — materina. V. - Tini se je predramila in začudeno gledala okrog* sebe. Otf tramovja je visela cunjasta pajgevina in lastovke- so frčale skoai okre#te line ven i» noten. N«. aiesžih, kjer sio se kiiaait prečniki in podojžniki, je bilo nabranega prahu na kupe. Iz ene take kepe, ki je bila nekoliko večja od drugih, je sfrlela lastovica. "Gnezda,* se, je, razveselila Tini in je hkratu spoznala svojo okolico. Onadva sta še spala. Splazila se je s kupa in stopita na prosto. Belo; jutro jo je poščegetalec po zaspanih očes-cih in misel na dom jo je prevzemala, da je biTa žalostna in plaha. Ko je stala tako saraa^ je pomislila na mater in vse £fdo je padlo z njene slike. Tista edina noč je stala pred nio, ko sta ždeli z mamo pri umirajočem Tončetu. Stopite je že par korakom,, da bi na fibem odšla domov, ko ie nenadoma ugledala botra Jožeta. «Ali pojdeš z menojp) se ji je smejal ia na-pregal konja. 1 1 Dekletce se je nasmehnilo in molčalo. «Se peljeva v Celovec,« je v šali vabil Vrtnik dalje. Tini je odprla usta: «Grem!» Iz šale je nastala resnica in po zajtrku je posadrl Vrtnik efekte kraj sebe na voz. Bilo je proti koncu avgusta, lep in sofače» dan. Polja kakor slikana in z zlatom potrošena, travniki v zadnjem zelenju po košnji, a zadai zasanjani in strmeči gozdovi in gore. Tini se je ozirala okrog in ni mogla do besedr. Vse so jr je zdelo tako svečano iit so naravnost v zagati, s čim naj plačajo ta1 novi davek. Kruta stran tega davka je tudi v tem, da so za njegovo plačilo odgovorni starši. Razumljivo je. da dr. Korošec na svojih shodih ne govori rad o davkih, ker je njegova stranka kriva davčne preobremenjenosti. Mož se očividno sramuje teh davščin. Mi pravimo: «Če se svojega dejanja kesaš, dobro, a potem se nikar ne ponujaj za poslanca! Po takem davčnem polomu je treba v pokoj! Zadnjič je bil dr. Korošec v Ptuju, kjer je ljudem govoril o zunanji politiki. Dr. Korošec se je na tem shodu iznebil nekaj tako neprevidnih izjav o naši zunanji politiki, da jih je moral par dni pozneje preklicati. Prav tako, kakor je svoječasno Stepan Radič moral vedno zopet preklicevati svoje izjave. Dočim je na klerikalnih shodih klaverno, je na naprednih shodih navdušeno razpoloženje. Davidovičevi demokrati, ki so z radikali v vladi, so v nedeljo odkrito priznali, da po volitvah ne bodo več v družbi z radikalom Vukičevičem, ki se je zvezal s slovenskimi klerikalci, temi pravimi davčnimi biriči. Ali ni to res? Cela desetletja je SLS v Sloveniji že v premoči in davki so vedno večji. Kaj se to pravi? Da pač zapravijo kroglice ljudje, ki glasujejo za SLS. Klerikalci so sedaj tihi in nič več ne govorijo o svoji zvezi z vladnimi radikali in o vstopu v vlado po volitvah, kajti njihov zaveznik ministrski predsednik Vukičevič je izključen iz radikalske stranke. Število vladnoradikalskih poslancev bo sedaj tako majhno, da tudi v zvezi s klerikalci ne bo pomenilo nič in da je klerikalsko-radikal-ska vlada po volitvah izključena. SLS je s sklenitvijo zveze z vladnimi radikali zavrgla avtonomijo. Ta zveza pomeni 'za SLS vezanje s framasoni in velesrbi. a vse te klerikalne žrtve so zaman. ker SLS ne bo prišla po volitvah na vladno krmilo, kjer bi pač spet vodila tako politiko kakor letošnjo pomlad. Vukičevičevi (vladni) radikali in klerikalci bodo pogoreli, da se bodo samim sebi smilili. Bridka usoda bo ob volitvah zadela tudi naše pucljevske radičevce. Pri oblastnih volitvah so slovenski radičevci doživeli prvo katastrofo, sedaj pa bodo drugo. Vezanje Puclja z Radičem Slovencem ne prija, ker je ljudem sedaj že splošno znano, da Hrvat Radič ne bo storil ničesar za Slovenijo in da torej kot nosilec na Štajerskem nima kaj iskati. Sicer pa je znano, da Radič tudi za svoje hrvatske seljake še ni storil ničesar pametnega in koristnega. Lanska ra-dičevsko-radikalska vlada, ki se je nad eno leto igrala same krize in ni delala ničesar, je razkrinkala popolno nesposobnost Radiča in njegovega zaveznika Puclja za delo. V vsem tem boju se ne bo težko odločiti volilcem, kam naj ob volitvah denejo svoje kroglice. Ljudski škodljivci klerikalci, radičevci in radikali niso za nas. Z mirno vestjo lahko rečemo, da je od vseh strank v naši državi edino SDS. ki je vedno branila ljudske koristi in ki ni odstopila niti za las od svojih načel in svojega programa. Nikdar ni za svoje strankarske ali osebne koristi obrnila plašča po vetru ter zatajila svojih ciljev, ki se dado označiti v kratkih besedah: enakost, bratstvo, svoboda. Nikdar ni varala ljudstva s praznimi in neizpolnjivimi obljubami, kakor to še sedaj delajo klerikalci, radičevci in radikali. Naša SDS ne živi od ljudske nepouče-nosti, kakor se to godi zlasti pri SLS. nego se zbirajo pod demokratsko zastavo samo ljudje, ki so razsodni in pametni in ki se ne . dado varati z lažmi in nemogočimi obljubami. 1V naših vrstah so sami prosvetljenejši ljudje. Eden blagoslovov bivše klerikalsko-radikalske vlade za Prekmurje Po krivdi klerikalcev in radikalov se število gimnazijskih razredov v Murski Soboti zniža na štiri — Grdo varanje Prekmurcev od strani klerikalcev Po novem finančnem zakonu za leto 1927./28. smejo obstojati samo nižje štiriraz-redne in popolne osemrazredne gimnazije; vse pet-, šest- ali sedemrazredne gimnazije se imajo reducirati na štiri razrede. V Sloveniji smo imeli le eno tako nepopolno gimnazijo, in sicer v Murski Soboti (sedem razredov). Klerikalci, ki so glasovali za novi finančni zakon, so se takrat izgovarjali, da kljub zadevnemu določilu v finančnem zakonu gimnazija v Murski Soboti ne bo okrnjena. Klerikalno časopisje je p—-"no zatrjevalo, da se je storilo vse. da bo ostala Prekmurcem gimnazija ohranjena, zlasti ker je to edina srednja šola v Prekmurju. Tudi Kleklove «Novine» so trdile, da so poslanci SLS gimnazijo v Murski Soboti že rešili. Vse pisanje klerikalnega časopisja pa se je izkazalo za laž. Te dni je prosvetni minister na državni realni gimnaziji v Murski Soboti ukinil dva razreda, naslednje leto pa bo ukinjen še en razred, tako da bo zavod reduciran na štiri razrede. To je velik udarec za Prekmurje, kjer zelo primanjkuje domače inteligence. Jasno je sicer, da radikali, ki so srbijanska stranka, nimajo zmisla za Slovenijo, a paziti bi morah na slovenske koristi klerikalci, ki so sedeli v vladi kot zastopniki Slovenije. Obe stranki, klerikalna in radikalska, ki sta krivi redukcije prekmurske gimnazije na štiri razrede in ki sta s tem pokazali, da ne marata, da bi se tudi Prekmurci izobraževali v lastnih višjih šolah, iščeta sedaj v Prekmurju glasove za skupščinske volitve. Poleg vsega gorja, ki ga nam je prizadejala klerikalno-radikalska vlada, naj še sedaj nima Prekmurje niti lastne popolne gimnazije, katero so klerikalci sicer večkrat obljubljali. — praznično, da ni mogla misliti na nič drugega kakor na Vile in Rojenice. Šele, ko je zagledala šolo v Glinjah, se je spomnila nenadoma: «Ali ste vi Nemec, stric ?» Vrtnik se je nasmehnil: «Naak!» «Naš atej pa pravi, da mora biti vsak človek Nemec, če hoče kaj veljati.* Vrtnik se je zopet smejal: «Ali misliš, da jaz kaj veljam?* «0, saj so pri nas morali dati še za kozo deset goldinarjev,* je pojasnila Tini z veliko resnostjo. Boter Jože jo je stisnil k sebi: cMidva ne bova nič ,tajč pohrusten'. kaj ne. da ne?* Tini je bila vesela vprašanja in strica in same sebe. S prešernostjo se je domislila Ro-kavčeve Sali in pripovedovanja o ženitbah. «Našega ateja že ne bi marala za moža.* «Mene pa?* je vprašal Vrtnik in je pognal konja v dir, tako da ni čul dekletovega potrdila. «Ali pa Francija,* je nadaljevala Tini zase in to ji je ugajalo skoro bolj od prvega. V Medborovnici sta zavila k Dravi. Ko sta ugledala brod, je pohitel stric: «Naprej leti, nazaj drži, navprek pa podi. Kaj se ti zdi?* Tini se je smejala čudni zagonetki in se je zaman trudila z ugibanjem. «Če poveš, dobiš v Celovcu nekaj dobrega,* je priganjal stric šaljivo in je poklical brodnika. Tini je ostala na vozu in je mislila na vse mogoče strani. Ko pa se je zamajal brod pod vozom, je kriknila v strahu: »Nazaj, nazaj!* Stric jo je prijel za roko in jo je dražil: «Saj drži nazaj. Naprej leti in nazaj drži.* Tini je pogledala začudeno, ko ji je Jože razložil, da je odgovor na to uganko — brod. «Kako,» sta vprašali očesci neverjetno. In stric ji je razlagal, da leti škripec naprej po žični vrvi, da drži splav nazaj, da ne more splavati v smeri toka. in da to vse skupaj spravi brod preko reke. Pot po žihpoljskem klancu je izpolnil Vrtnik s pripovedovanjem. «Vidiš, tam,» je kazal v smeri proti Šentjanžu. «Tam so bili Turki.* «Kdaj?» «0, to je že davno.* «Ali ste bili vi že na svetu?* je vprašala Tini. «Ne jaz, ne moj oče, ne mojega očeta oče, tako dolgo je že od tega,* je modroval stric Vrtnik in Tini se ni mogla načuditi tej ne pojmljivi davnini. Rada bi bila vprašala, če je bilo'to morda še pred vesoljnim potopom, pa si ni upala in je le spoštljivo poslušala strica, ko je nadaljeval svoje pripovedovanje: «To je bilo takrat, ko je bilo hudo na svet in je besnel Turk po naših krajih. V Šent Janžu je kuhal in sam paša je privlekel iz cerkve Marijo, da bi podkuril ž njo. Zunaj je zasekal z mečem po njej in kamor je uda ril, je pritekla kri. Prestrašil se je in je menda zakričal: ,Jesn žinjau, de je oj les. pa je tude božja gnada vmes,' pa jo je pobral domov v Turčijo.* Stric je pokimal z glavo in je bil Ves zatopljen v svečanost teh davnih dogodkov. Tini pa je pomislila"miinogrede na Turka in na Marijo. Oboje jo je prijelo tako malo, da jo je hitro odvrnila od teh misli živahna veverica, ki se je ujčkala na smrekovi veji. «Stric, stric, kakšen rep ima ta miška.* je kazala s prstom v drevje in je vlekla z drugo roko Vrtnika za rokav. Boter Jože se je nasmehnil in jo je poučil. S takim in podobnim opravilom sta izpolnila vso pot do Celovca. Mesto z ulicami in trgi, mesto s hišami, kakor da so risane in pisane, mesto z izloz-bami, mesto z vrvenjem ljudi, z ropoto. dr-dranjem in šumom... Tinine oči so bile pijane ob tem pogledu. Stisnila se je k stricu in ni vedela, kam bi pogledala. Skoro ji je bilo žal, da se je podala na tako pot. Stric je nakrenil konja v smeri proti gostilni «Pri zlatem viru*. Skozi široko vezo sta zapeljala na umazano dvorišče, kjer se ]e že vse trlo kmetov, voz in konj. Starikav. debelušen hlapec je pomagal pri spreganju in je zaprl konja v stajo, Vrtnik pa je stopil s Tinico v gostilniško sobo. Nizka in zakajena, temna in smrdljiva je skrivala gostilna v svojem osrčju kričeče ljudi: kmete in mešetarje, krošnjarje in sleparje, postopače in brezdelnike. Tinici se ]e vrtelo pred očmi, ko je stopila med to čudno mešanico. Ustnice so se ji tresle in v oceh ^o je že skelelo za jok. Medtem je boter Jože zelo dobro uspela, za kar smo dolžni nemalo zahvalo mnogobrojnemu posetu Logatčanov. Sprevod in telovadba sta napravila na občinstvo zelo dober vtis; nekatere točke članov na orodju in sanjava «barkarola> članic so nas sicer mirne Hotenjce prav navdušile. Žal, smo marsikoga pogrešali na vrtu in ne moremo si raztolmačiti, ali je to pripisati malomarnosti ali predsodkom. — Stvarna izvajanja sreskega kandidata g. Juvana v nedeljo 28. avgusta so napravila na poslušalce ugoden vtis. Prepričani smo, da Hotenjci 11. septembra ne bodo med zadnjimi. — Naše neumorno gasilno društvo pripravlja vrtno prireditev za dan 4. septembra. Prihiteli bomo vsi brez razlike, da prispevamo vsak po svoji moči društvu, ki za svoje človekoljubno delo v prid vsem občanom zasluži našo podporo. SV. KRIŽ PRI LITIJI. Zaporedoma se nekaj tednov oglašamo v Vašem cenjenem listu. Ker ste tu prizadeti tudi Vi, urednik naše «Domo-vine, Vam sporočamo naslednje: V nedeljo 28. avgusta je naš župnik g. Erzin bral zadnji del pastirskega lista. Mnogo je bilo govorjenega o framasonili, Francozih, Japoncih, Rusih in Kitajcih, še celo o Jugoslovenih, ki spadajo med framasone. Tudi Mehika ni bila pozabljena, o čemur smo že poročali. Priporočal je, naj ljudje volijo samo krščanske može, ne pa take, ki jih nikoli ne vidijo v cerkvi. Berejo naj le krščanske časopise. Z loparjem pa je skušal udariti predvsem «Domovino> z naslednjimi besedami: . Kdor ta časopis bere, ta gotovo greši in bi mu spovednik ne mogel dati odveze.> Ne verjamemo, da bi to pisal škofovski pastirski list. Ob tej priliki naj spomnimo na svetopisemsko dogodbo, kako je Kristus storil v templju, ko je pograbil bič in udaril po Judih, rekoč: Njegova boljša polovica, gospa Neža, rojena Kurentova, je tudi iz prave stare gorenjske obitelji iz Prevoj in je imela v januarju t. 1. istotako svojo 801etnico, katero so tudi slovesno praznovali. Bog daj obema še mnogo let. KAPELE. (Volilni shod.) V nedeljo dne 28. avgusta je priredila naša krajevna organizacija lepo uspel volilni shod, na katerem sta poročala naša kandidata gg. Pivko in Urek. Kljub temu, da je slučajno odpadla druga služba božja, se je zbralo lepo število volilcev, med katerimi se je opazilo celo nekaj klerikalcev, radičevcev, socijalistov in še dva Hrvata, ki pa nista pokazala svoje barve. Vsi navzoči so z zanimanjem sledili stvarnim in tehtnim razpravam govornikov. Ker ni med nami več tistih svetopisemskih prijateljev, ki bi držali še drugo lice, da se lopne po njem, smo povzeli iz govorov posameznikov mnogo lepih resnic, ki označujejo naše nasprotnike v pravi luči. Sklenili smo in si zaprisegli, da bomo nastopili 11. septembra v strnjenih vrstah za naša odkrita, čila in delavna kandidata, ki se ne strašita odkrito stopiti v boj za pravice nas prečanov. Naših kroglic ne bo treba pritiskati ne na srce, ne na glavo, temveč tiste naj padajo naravnost v 8. skrinjico. Prekmurci, ako ste zavedni, boste znali ob volitvah vrniti milo za drago. [ 30 P i r s i. GORNJI LOGATEC. Naprednjaki, v nedeljo vsi na volilni shod v Sokolski dom v Gornjem Logatcu! Poročal bo g. dr. Gregor Žerjav. Začetek točno ob treh popoldne. Somišljeniki iz sosednih občin so vljudno vabljeni. — Naša občina je pristopila k Aero-klubu kot podporni član z enkratnim zneskom 500 Din. Za kmetijsko nadaljevalno šolo, ki se bo ustanovila v naši občini kot na sedežu sreskih oblastev, je votiral občinski odbor podporo v znesku 1500 Din. VODICE. Naša podružnica ZSV bo odkrila spomenik v svetovni vojni padlim vojakom iz vo-diške fare v nedeljo 4. septembra popoldne. Spored se bo začel %2. z zbiranjem bivših vojakov in gasilcev pred Gasilskim domom, Sokolov, Orlov in ostalih društev pred Društvenim domom. Nato odhod v cerkev. V cerkvi in pred spomenikom bo govoril bivši vojni kurat g. Fran Bonač. Odkritje se bo vršilo ob vsakem vremenu. Vojaki iz svetovne vojne, počastite spomin svojih tovarišev, katerih kosti so raztresene po vsem svetu! Farani domače fare in sosednih fara, počastite tudi Vi spomin tistih, ki so žrtvovali svoje življenje! ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU. (Vprašanje gradbe župnišča.) Župnišče v Šmihelu tudi letos še ne bodo popravlja:i, ker je zaradi bližajoče se jeseni že prepozno, pač pa prihodnje leto. Da se ne bo gradilo novo razkošno župnišče, se imajo farani zahvaliti edino odločnemu nastopu tukajšnjih naprednjakov. Sklenjeno je bilo, da se bo sedanje župnišče v toliko popravilo, kolikor je potrebno popravila, da bo ustrezalo vsem zahtevam stanovanja našega župnika. ŽIBRŠČE. Na Marijin praznik 8. setpenibra ob treh popoldne bo priredila krajevna organizacija Rovte v hiši somišljenika p. d. Ipavca ja-ve volilni shod. Govornik iz Ljubljane. Zibrščani bomo tudi to pot pokazali, da je naša vas nepremagljiva napredna trdnjava. HOTEDRŠICA. Prireditev Čitalnice in logaškega Sokola 21. avgusta je moralno in gmotno že naročil jedi in pijače ter je poiskal prostora za oba. «Ho, Vrtnik, ali je tvoja?« so vpraševali znanci. • «Je moja in ni moja,» se je šalil boter Jože. «Kaj si jo imel kje streseno brez ženine pomoči?« Kar je bilo ljudi okrog, vse se je smejalo z Vrtnikom vred, ki je odločno odkimal in zanikal vprašanje. Tini edina ni razumela ničesar. Kljub vsej obilni druščini sta ji bila puščoba in dolgčas edina drugova. Njen nežni, malce upali obrazek je bil med temi zagorelimi, hrapavimi in kocinastimi obrazi kakor dihljaj čudodelne prikazni. Ko se je nekoliko umirila in predramila iz omotice, je zapazila v dimu dvoje srepih črnih oči. Gledala je tja in šele po dolgem času je razbrala iz dima bled obraz in suhljato postavo človeško. «Stric, poglejte, kako tam oni gleda.« Vrtnik je pogledal, je pokimal z glavo in je ponudil dekletu kruha. Natakarica je prinesla karte in boter Jože se je pripravljal k igri z veliko vnemo. Tinica je strmela v čudnega tujca, se je stiskala k stricu in je bila z vsakim hipom v večjem strahu. Gostje so prihajali s hrupom, odhajali s krikom — venomer isto, da je človeka že glušilo. Samo bledi tujec ni hotel oditi. Pri-sedel je stričevi mizi in se je zapletel v igro namesto odišlega kmeta. Tini je zakrila oči z dlanjo in se ni ganila. Igra je vzkipevala, razburjenost je naraščala in Vrtnik je izgubljal. Začel je segati pogosteje po kupici. Naenkrat je kriknil in je zalučal prazno denarnico na mizo: «Za konja igram, če hočete.« Tini se je prestrašila, čeprav ni razumela položaja; bledi tujec pa, ki je zaporedoma dobival, se je smehljal prijazno. «Kar pustite,« je miril nemško. «Doklej pa ostanete v Celovcu?« «Kaj vas briga, saj imam konja in voz,« je udaril Vrtnik s pestjo po mizi. Tini je zajokala, ta in oni je pojenjal s preglasnim govorjenjem in se je oziral po hrupnem igravcu, tujec pa se je mirno sklonil k Vrtniku in mu je šepetaval prijazno: «Ce hočete, vam dam ves denar nazaj...» Stric je pogledal tako začudeno, da se je nasmehnil celo vedno mirni tujec. «Na besedo. Ves denar dobite lahko takoj nazaj. Saj do večera itak ostanete v Celovcu?« «Tisto že,» je pritrdil Vrtnik in žarka nada mu je množila pijanost v glavi. «Kupovat gotovo pojdete kaj?« «Tisto že,« se je zopet oglasil boter Jože in je srebnil par globokih požirkov. «Kaj vraga je za tem,« je pomislil napeto in se je ozrl na Tinico, ki je po malem poihtevala. Tujec mu je ponudil pijače iz svojega kozarca. «Igrajva za malo. Dokler ste vi po opravkih, ostane dekletce pri meni.» Vrtniku je zastajala sapa. Ta je nor, se je smejala meglena njegova misel, a jezik je izrazil ^kolikor mogoče razločno: «Če ni nič drugega, gospod, pa kar roko v roko!« Res ni hotel prav nič drugega, ampak je segel v listnico in je odštel na mizo denar, a Tinlci je ponudil rdeč zavojček sladkorčkov. Deklica se je kmalu spoprijaznila s sladko vsebino in bledi tujec se ji ni zdel več tako grozen. Vrtnik je igral in izgubil. To pot niti ni hotel drugače. «Kaj karte, če je denar zopet enkrat varno pod streho,« je mislil jadrno in bi bil najrajši zavriskal. «Pri temle gospodu ostaneš,« je pojasnil mali. «Jaz grem pa v mesto po opravkih. Le glej, da boš pridna!« V tem je že odšel naglo, da Tini ni mogla do ugovora. Tujec jo je prijel za roko in jo je odvedel po temnih vijugastih stopnicah v sobo. «Škrt,» je začula Tini in ključ je izginil v gosppdovem žepu. «Ker te je stric izročil meni, mi smeš reči papa,» jo je poščegetal po bradici. «Ali znaš nemško?« «Malo,» je dahnila Tini boječe. «No, reci mi papa,« je zagrnil neznanec okno. Tini bi se bila najraje smejala, tako ji je začela ugajati ta čudna igra. Saj ima vendar ateja doma in mamo. Pa kaj hoče ta čudni mož? Gledala ga je vemo, kakor znajo gledati otroci, kadar presega položaj vse meje njihovega razuma. Ni se branila, ko jo je začel čudak poljubljati na lica in povsod po obrazu. Še prijalo ji je laskanje in čisto brez strahu je sedela v njegovem naročju. Toliko poljubov je dobila komaj od mame takrat, ko je bila še prav majčkena in ni bilo v bajti prehudih neviht. Spričo takih misli se je začela poigravati z gospodovo roko in mu je rekla prijazno; «Papa.» (Dalje prih.) LAŠKO. ^Slovenski Gospodari št. 34. se zopet prav na debelo hvali, kako veličasten je bil shod SLS v Laškem dne 21. avgusta t. 1. Dopisnik pa ni povedal, da so na shodu biie tri četrtine radovednežev, žensk in nedoraslih ljudi, ki so se prav kmalu naveličali hval SLS. Tudi ni povedal, da so h koncu morali govorniki skoro le samim sebi govoriti, ker so jih poslušalci že zapustili. Pač pa se dopisnik dotika oseb, ki so jim njihove hvale pobijale in dokazale, da ni tako. Norčuje se iz bolezni in je sramota, da se danes že razne bolezni izrabljajo v politične svrhe, in to baš pri klerikalcih, ki se predstavljajo kot verska stranka. Revmatizem, iz katerega se dopisnik norčuje, naj bi si raje sam izlečil, ker ga večkrat prime, najbolj takrat, ko doživi spet kak polom svoje pogubonosne klerikalne politike. Če pa dopisniku to ne zadostuje, mu lahko povemo še več. SV. MIKLAVŽ NAD RIMSKIMI TOPLICAMI. Naši klerikalni vodje so vedno bolj nervozni, ker je med njimi vsak dan več takih, ki jim odpovedujejo pokorščino. Tako so jim njihovi najboljši prijatelji obrnili hrbet in pravijo, da je klerikalna politika pretečna in je želodec poštenega človeka ne mor« prenašati. Seveda to radi verjamemo, ker od samih hval in obljub še pajek ne živi. Zato bi bil že čas, da nehate enkrat s svojo pogubonosno politiko SLS in ne obljubljate, kakor da bi Lili vsemogočni. Vsemogočnost SLS lahko pripoznavajo samo črnogorski princi, katerim ste dali težke milijone za luksus, za naša pota ni bile deni rja Zato ni čudno, če vas ljudstvo zapušča in se pridružuje kar trumoma demokratski zastavi. Šmiklavčani, ki še niste tega storili, storite to na dan volitev 11. septembra. Stopite v naše vrste, kjer je že mnogo Vaših prijateljev, ter pojdite skupno na volišče, kjer bomo vrgff naše kroglice v 8. (tretjo) skrinjico. — Bivši klerikalec. ŠALOVCI PRI SREDIŠČU (Smrtna kosa.) Dne 22. avgusta t. 1. je umrl nagle smrti tukajšnji mladi posestnik g. Oskar Trbuc, star komaj 24 let. Ni še minilo pol leta, odkar se je poročil in začel samostojno gospodariti, in že ga je kruta smrt iztrgala iz naše sredine. Male rane, ki jo je imel na nogi, ni smatral za nevarno in jo je zanemarjal. Ko pa je rana postajala vedno slabša in se ni hotela zaceliti, si je po nasvetu starokopitnih ljudi, namesto da bi iskal pomoči pri zdravniku, začel rano lečiti s svežim kravjim blatom. Dosegel pa je baš nasprotno: zastrupil si je kri in ko je iskal pomoči pri zdravnikih in v ormoški bolnici, je bilo že prepozno. Moral je umreti kot žrtev praznovernosti. Kdaj bodo enkrat zatrli med našim ljudstvom to prazno vero, da je kravje blato zdravilo za rane? Koliko ljudi je postalj že žrtev te usodne zmote, ki vlada med našim ljudstvom. Pokojni Trbuc, ki je moral tako mlad umreti, naj bo v svarilo vsem, ki so do sedaj še v to verovali. Pokojniku, ki je bil splošno priljubljen, bodi ohranjen blag spomin med nami, žalujočim pa naše sožalje! — SEVNICA OB SAVI. Dne 7. avgusta 1.1. je obhajal naš Sokol 151etnico svoje osamosvojitve v zvezi z javnim nastopom. Vreme je bilo lepo in zato se je tudi slavnost dobro končala. Pri popoldanskem vlaku smo sprejeli dobrodošle goste iz Celja. Sprevod je bil precej dolg. Na čelu sprevoda je korakala konjenica in godba je igrala vso pot do telovadišca. Nastop je izredno uspel. Tako smo proslavili 151etnico osamosvojitve in upamo, da bomo ob priliki 201etnice imeli tudi že svoj prapor. Telovadci, člani in naraščaj so danes že na taki stopnji, da jih lahko prištevamo med vzorne telovadce. Kakor upamo, bomo meseca oktobra pokazali nove vaje na akademiji v telovadnici br. Lamperja. Načelniku članov br. Rudolfu Kreitzu in načelniku trgovskega naraščaja starosti br. Josipu Kladniku, iskreno čestitamo za njuno vztrajno delo. Zdravo! MOZIRJE OKOLICA. Naš gospod župan je vsestransko zaposlen. Razen županske službe, ki jo opravlja že več let, vrši tudi službo občinskega redarja. Zastopa nas dalje kot oblastni poslanec. Katero službo je imel na dan sv. Roka, ko je bil v Mozirju sejem, nam pa ni znano. Ta dan je namreč pred Dobelškovo gostilno obdeloval nekega svojega občana precej nemilo, da so se zgražali vsi gledalci. Če je bila to Vaša osebna zadeva in zabava nas nič ne briga. Pač bi Vas pa moral Vaš tovariš trški redar g. Špruk radi tepeža aretirati. Ker je g. Špruk baš v istem času s svojim bridkim pendrekom mahal po nekem vinskem bratcu, ni utegnil baviti se z g. županom. Mislimo, da velja tudi za uradne osebe neka mera. PARIŽLJE PRI BRASLOVČAH. Lansko leto se je pri nas ustanovilo prostovoljno gasilno društvo, h kateremu so pristopili skoro vsi za- vedni občani. Marljivo društvo si je nabavilo tekom kratkega časa svojega obstoja lastno briz-galno in opremo. Poleg tega se je pa letos še postavil s sredstvi požrtvovalnih domačinov tudi lasten Gasilni dom ob cesti v Braslovče. Pri gradbi Gasilnega doma so domačini prav pridno delali kuluk, kar naj bo na tem mestu vsem v zahvalo in priznanje omenjeno. Slovesna otvoritev Gasilnega doma bo 8. septembra. K prireditvi vabimo vse okoličane in prijatelje gasilskega gibanja. FRAM PRI MARIBORU. Za nedeljo 28. avgusta je sklicala SLS volilni shod v gostilno Pe-čovnik v Framu pri Mariboru. Na shodu je bilo kakih 40 oseb in od teh polovica nasprotnikov. Poročal je bivši poslanec g. Štefan Faleš. Udrihati je pričel po nasprotnih strankah, zlasti po SDS, kateri je očital, da je kriva davčnih bremen, ki tarejo Slovenijo, čeprav vemo vsi, da je SLS obremenila slovensko ljudstvo z največjimi davki. Poročal je tudi o uspehih, katere je baje dosegla SLS, ko je bila zadnjič v vladi. Pozabil pa nam je povedati, da je SLS glasovala za 42 milijonov dinarjev, katere naj dobijo črnogorski princi, a za revno črnogorsko in hercegovinsko ljudstvo, katero je od lakote umiralo, pa ni imela niti pare. Tudi nam ni povedal, da je SLS zaščitila one, ki so delali korupcijo, da niso bili kaznovani. Gosp. govornik je pač menil, da ima same duševne siromake pred sabo. Nismo mu delali nikakih medklicev, vsaj kar nas je treznih in naprednih ljudi, dobro vemo, da je klerikalizein zlo, katero je treba iztrebiti iz Slovenije. Upamo, da bodo tudi oni, kateri so še pristaši stranke črnogorskih princev, polagoma izprevideli, kako daleč jih je privedla SLS, ter bodo stopili v naše napredne vrste. Apeliramo tudi na naše Pohorce, ki tako slepo drvijo za Radičem in Pucljem, naj se vendar enkrat izpametujejo ter volijo stranko Združene slovenske gospodarske liste, katera edino lahko doseže nekaj uspehov za naš slovenski narod. Framski volilci, vrzite 11. septembra svoje kroglice v tretjo skrinjico. BELTINCI. Klerikalna polomija na nedeljskem shodu je spravila tudi g. poslanca Klelcla iz ravnotežja. Da privede izgubljene ovce nazaj k svoji čredi, je sklicala za sredo zvečer ponovni volilni shod, katerega pa so zaradi nesoglasja v j klerikalnem taboru in pičli udeležbi volilcev I proglasili za zaupni sestanek samo zato, da se Soteščan: Tajnosti grajskega stolpa (Povest iz davnih časov.) (Dalje.) «Miruj z mečem in z jezikom!» je zahteval romar. «Nisem morilec, pa tudi ne plašljivec, ki trepeta pred trdo besedo. Poberi verigo in pojdiva kot prijatelja, zakaj marsikaj se bova pogovorila.® Strogi grajski ječar ni bil vajen takih odgovorov. Hotel je vzkipeti, nehote pa se je premislil in pomiril. Pobral je verigo in nadaljeval pot proti -gradu. Molče sta hodila nekaj časa, končno pa se je opogumil ječar in rekel: «Omenil si, da se bova nekaj pogovorila, torej zini, kaj imaš na srcu.» «Slišal sem, da imate v ječi na gradu moža, čigar življenje bo ugasnilo jutri na vešalih.« «Tako se bo zgodilo. A čemu povprašuješ? Pa nisi v zvezi z morilcem barona Ot-marja na Orlovju?» «Nisem. Pravijo, da ne razume našega jezika ter se ne more braniti...» «Zločin je dokazan in ne potrebuje obrambe. Zaman bi bila vsaka beseda.» «Ako bi se pred smrtjo izpovedal, bi mu bilo v veliko olajšavo. Te dobrote mu menda ne boste odrekli.» «Takemu brezsrčniku ni treba olajšave. Sploh pa ni nikogar, ki bi ga razumel.« «Motiš se, prijatelj. Jaz sem prehodil mnogo sveta in znam jezike, o katerih se ti niti ne sanja. Prijetno bi mi bilo, ako bi ga spravil z Bogom.» Paznik grajske jetnišnice se je glasno za-krohotal. «Tvoja želja sicer ni napačna. Kaj meniš, da ti bo obsojenca kdo zaupal? Lahko imaš pri sebi kako skrivnostno sredstvo, ki bi ga rešilo in jaz bi bil odgovoren.« «Nisem čarovnik in nimam drugega namena, kakor pomagati trpinu v duševnem trpljenju.« «Takih pomagačev ne potrebuje.« «Torej nimaš usmiljenja z grešnikom in z njegovo dušo?« «Nimam. Kakor se morilcu ne smili žrtev, tako se meni ne smili morilec.« «Morda bi zločinec razkril pred smrtjo kako posebno tajnost, ki bi te zanimala ali ti celo koristila. Niso redki taki primeri.« «Tudi po tej poti me ne privedeš v zanko. Ne podležem izkušnjavi. Moja ušesa so polna krvavih novic, že davno me je minula radovednost.? Tujec se je nagnil k protivniku ter mu je važno pošepnil: «Kaj pa denar? Ali te tudi ta ne omaja?« Paznik je že odprl usta. da bi ga krepko zavrnil, a tujec mu ni pustil do besede. »Zlato,. pristno rdeče zlato ti dam za plačilo, ako me pustiš vsaj pol ure samega z jetnikom.« To izrekši, je vzel izpod halje rejeno mošnjo ter jo je stresel pred njegovim obrazom. «To mošnjo in še trikrat toliko dobiš, ako me povedeš do jetnika,« mu je govoril med vabljivim rožljanjem cekinov. Omamljen je gledal paznik denarnico in poslušal zapeljivo, šumenje. Všeč mu je bil denar, po drugi strani pa ni smel sprejeti mamljive ponudbe. Romar je opazil njegovo zadrego ter je okrepil svojo obljubo. Segel je v žep po škatlico, katero je važno odprl. Iz nje so zableščali v različnih barvah dragoceni biseri, ki so se lesketali v luninem svitu. «Odkod imaš ta zaklad?« se je zganil grajski ječar. «To je moje imetje. Izpolni mi željo in dam ti ga za darilo.« Ječar je iztegnil roko in sprejel ponudeno dragocenost. «Kolika vrednost!« je vzkliknil, prevzet od veselja. «Stavim, da niti baron na Orlovju ni imel takih biserov in rubinov.« «Domovina teh žlahtnih kamenov je Arabija ; sam prerok Mohamed jih je blagoslovil, zato pomenijo srečo duši in telesu. Zdaj lahko ostaviš grajsko službo, največji vladar te bo sprejel v svojo armado.« Nezaupno je gledal paznik neznanca, obšle so ga temne slutnje in legle kot megla na dragoceno darilo. «Vrag si v človeški podobi. Ne pelji me v izkušnjavo in pogubljenje!« To izrekši je vrgel škatlico z rubini v prepad čez skalo, nad katero sta dospela. Neznanec je pretresljivo zatulil in planil proti ječarju, da bi ga sunil v globino. Vendar se je premagal ter mu je zapretil z ovadbo pri kraljevem sodišču. rNaznani me, komur in kadar me hočeš,« se mu je posmehnil. «Prav nič ti ne bo koristilo, pač pa ti bo škodovalo, kadar izve oblastvo, da si me hotel podkupiti.« Tukaj mu romar ni mogel ugovarjati ter se je navidezno pomiril. Natihem pa mu je. nasprotnikom ni daia prilika z gosp. poslancem na licu mesta, v prisotnosti naroda, takoj obračunati. Ne moremo si kaj, da ne bi zadeve obelodanili v časopisju, kar bo sigurno zanimalo marsikaterega volilca. V svojih izvajanjih ste, g. poslanec, pozabili povedati, da niso korup-cijonisti tisti demokrati, katere ste cožigosali*, ker je znano javnosti, da je g. dr. Edo Lukinič glede posestva Thurn-Taxis sam zahteval, da ga izroče sodišču ter se da vsem nasprotnikom prilika, da mu dokažejo njegovo nepravilnost. Ali je storil to vaš g. Korošec? Ali ne veste, gospod župnik, da je baš vaša stranka rešila vse prave korupcijoniste zaslužene kazni? Dne 9. februarja t. 1. je bil v anketnem odboru odločilen le glas Vašega poslanca dr. Hodžarja. In kaj je ta napravil? Po nalogu vodstva Vaše stranke je glasoval skupno z radikali proti obtožbi, dočim so \si drugi glasovali za obtožbo. Zakaj narodu ne poveste prave istine? Napadali ste demokrate, a niste povedali, da vodjama SDS gg. Pribičeviču in dr. Žerjavu nimate kaj očitati, razen ako tu in tam potegneta katerega Vašega poslanca za ušesa ter ga zadržujeta v njegovi nebrzdani politični strasti. Kar se pa tiče našega kandidata g. Godine, znajte, da bo on izvoljen vkljub vsemu Vašemu jadikovanju na vernike, naj za božjo voljo nikar ne dado njemu glasov. Gospod Godina Vam ne bo ostal dolžan odgovora, kakršnega zaslužite. Na naših shodih vlada svoboda; ne skrivamo se pod plašč zaupnih sestankov in nudimo priliko tudi nasprotnikom povedati, kar znajo. Videli se bomo pa 11. septembra, ko bo narod glasoval, upamo pa, da ne več na komando, ampak po prepričanju. MALA NEDELJA. V nedeljo 4. septembra ob pol 4. uri ob vsakem vremenu pridite vsi na veliko tombolo v Društvenem domu. 320 dobitkov, krava, drva, moške in ženske obleke itd. Tom-bolske karte po 3 Din. Ljudska veselica s plesom. KRIŽEVCI V PREKMURJU. Što k nam pride, tisti misli, ka so pri nas vse demokratje vesnoli. Što pa v duše našega liidstva pogledne, tisti pa drugače misli/Kak je to smešno, či se pravi, ka so vsi demokratje v radikalno stranko stopili. Mi tistih najč ne štejemo, šteri to mislijo. Ali bomo rajši na den volitev naše votume šteli. Či cela petrovska gmajna gospoda Godina voli, ka mislite, ka bomo mi odzaja ostali. Kam je bliže po pomouč iti, ali v Petrovce ali v Maribor k fiškališi? Odgovora na to pitanje ne treba. Za to se naj gospon farar nič ne bojijo. Či je njihovo srce za petrovske sirmake dobro, te bo tudi za nas. Volili pa bomo tak, ka do tretje ladice pridemo, dale pa prazno per-giščo notri potisnemo. — Eden od tistih, šteri ma svojo glavo. Kmetijski pouk SKRBIMO ZA ČISTO SEME! Ta poziv sc pri nas še zmeraj premalo čuje in premalc uvažuje vzlic vsem slabim izkušnjam, ki jih imamo s premalo očiščenim semenom. Še zmeraj sejemo neočiščeno žitno seme, ne povsod, toda po mnogih naših kmetijah. Kakor v prvih časih 1 Če so naše njive tako plevelne, ni nič čudnega. Kdor seje plevel, ga tudi žanje! Letošnja pšenica je po mnogih krajih polna ljulike. Ta ljubka ni prišla, v zemljo iz neba, ampak smo jo sami sejali. Da je letos tako bohotno uspela, moramo pripisati vlažnemu vremenu, ki smo ga imeli lani v jeseni in letos v spomladi. Ker je pa oinotna ljulika v vsakem pogledu škodljiva in razen tega še strupena, če pride v krušno moko, je več kot treba, da jo z naših njiv preganjamo in zatremo. Pri ljuliki se da to s tem doseči, da sejemo leto za letom skrbno očiščeno seme. Ljulkino seme je podobne oblike in velikosti kakor žitno seme. Z navadnim ♦rijerjem ga ni mogoče izločiti i i pšeničnega semena, pač pa ga laže izločimo z novejšimi, večjimi čistilnimi stroji, ki imajo tudi sortirni cilinder. Med lepo pšenico je ljulkino seme navadno bolj drobno, tako da se da s sortirnim cilindrom čisto izločiti. Po krajih in občinah, kjer nimamo še dobrih trijerjev za izločevanje ljulike, je važno, da jih dobimo. Potrebni so že za to jesen. Če je pa ljulika debela kakor pšenica, kar se tudi dogaja (če je pšenica slaba), potem je treba ljuliko že iz snopja izbirati, da jo spravimo iz semena. Skiben gospodar se tudi tega dela ne ustraši, ker se mu ta trud izplača s čistim in boljšim pridelkom. Kdor nima letos čistega se- mena ali ga ne moie od ljulike očistiti, naj domače seme premeni in naj ga dobi od drugod. Po naših podgorskih kmetijah se ljulika rada pase med pšenico in kvari pridelek v enem in drugem pogledu. Za take kraje je važno, da imajo dobre čistilne stroje s sortirnimi cilindri, ki so pripravni tudi za izločevanje ljulike. Ti stroji so seveda dražji, zato je prav, da jih naročujejo kmetijske podružnice za svoje člane ali pa občine. Čisto seme je prvi pogoj za boljše uspehe pri žetvi! NA SADNO RAZSTAVO IN SADNI SEJEM V LJUBLJANO! V Ljubljani se vrši od 17. do 26. septembra sadna razstava v zvezi s sadnim sejmom, ki ga priredi «Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo*. Take razstave so važen činitelj za pospeševanje našega sadjarstva. Tam spoznavamo posamezne sorte in njih vrednost za kupčijo. Na ogled postavljeno sadje vzbuja največ zanimanja in veselja za vnetega sadjarja in pridobi novih prijateljev, da se poprimejo sadjarstva v večjem obsegu kakor do sedaj. Najbolj pa vname enega in drugega, če vidi, kako lahko gre sadje v denar in kako močno se povprašuje po njem. Sadne razstave, ki so v zvezi s sadnim sejmom, nudijo najlepšo priliko, da se naši sadjarji ogrevajo za napredek te važne gospodarske panoge. Vse to smo lahko opazovali na prvem sadnem sejmu, ki se je vršil leta 1924 na prostoru Ljubljanskega velesejma in ki je končal z najpovolj-nejšim uspehom. Letos nimamo splošno ugodne sadne letine, vendar je sadje v raznih krajih tako obrodilo in so sadni vrtovi tako polni, da je upravičeno, da se pridelovalci lepega in dobrega namiznega sadja zopet pokažejo in da ponudijo svoje dobro namizno sadje v nakup. Dosti imamo letos sadja na prodaj in je važno, da seznanimo z njim naše odjemalce in da ga spravimo čim bolje v denar. Sčasoma moramo priti tako daleč, da bo naše lepo sadje zaslovelo tudi na vnanjem trgu in da bodo prihajali kupci iz raznih tujih krajev tudi k nam po lepo namizno sadje. Stoprav potem bo prišel čas, da se bo naše sadje tudi ob splošno ugodnih letinah bolj iskalo in laže prodajalo. Takrat bodo pa tudi nastopili vsi potrebni pogoji, da se bo naše sadjarstvo popalo na višjo stopinjo in da nam bo lahko pomagalo do večjega blago- zažugal: «Dan najinega obračuna je blizu; preden poteče leto, boš čutil, čigavo darilo si zavrgel.® Obrnil se je in odšel brez slovesa navzdol v ravnino, dočim je ječar lezel počasi navzgor proti gradu. Zadovoljnost, da se ni dal zapeljati z dragocenim darilom, mu je osla-jala naporno hojo, skrivaj pa mu je bilo vendarle žal. da je odklonil bogato plačilo. «Saj bi se bil udal, ako bi ne bil pod nadzorstvom kraljevega krvnika,® se je polglasno opravičeval. «Krištof je sprejel zločinca pod svoje varstvo ter ga skrbno nadzoruje. Gorje mi, ako bi kaj sumljivega opazil.® Romar je dospel v dolino, ustavil se je, poslušal in gledal okrog sebe. Ko se je uve-ril, da ga nikdo ne čuje, je dvignil roke, ozrl se je navzgor proti gradu in je zaklel. Njegova ostudna kletev, izgovorjena v tujem jeziku, je veljala orlovski graščini. Nato se je vrgel na zemljo ter si je pokril obraz z rokami. Cim se je izplakal, je vstal ter se vnovič odpravil na Orlovje. Razburjena domišljija ga je gnala na ono stran gradu, kjer so se črnila okna podzemskih ječ, zamrežena z debelim železjem. Globok nedostopen prepad ga je ločil od sivega zidovja. Z bistrim očesom je premeril globočino in spoznal, da je izključen vsak dohod do železnih oken. Pogled mu je splaval proti grajskemu stolpu, priraščenemu na skalovje nad prepadom. Zapazil je slabotno svetlobo, se-vajočo v tankem svitu iz ozke podolgovate Jinice v sredini stolpa. Sprva ga drobna lučka ni zanimala, kmalu pa jc opazil, da se premika, pojema in narašča. Iz neznatne žerjavice mu je vzplamtela kipeča pozornost. «Svit iz peči čudodelnega zlatarja, ki hoče izdelovati zlato!» si je domislil presenečen. «Ta svetloba pomeni, da graščak Otmar na Orlovju ni bil umorjen, marveč živi, skrit v svojem stolpu.® Vzpel se je na skalo nad robom prepada ter je divje zakričal. Grozen je bil ta krik v molčeči noči — znak tajne obsodbe, skrivnosten klic k izvršitvi odmerjene kazni. Gorje, kdor bi se mu bil ustavil, zakaj grozno je bilo maščevanje tajnega sodišča, ki se ni uklonilo niti kraljevemu oblastvu. Ni se še polegel odmev, izzvan po skrivnostnem glasu, ko je v stolpu pričela bledeti luč in je polagoma ugasnila. Neznanca so se polotile nemirne misli ter mu gomezele po vsem telesu. «Svetloba je prihajala iz topilnice,® si je razlagal pozno luč iz grajskega stolpa. «Gra-ščak Otmar na Orlovju živi in bo moral umreti nedolžen človek. Zaprl se je v stolp, kjer se skrivoma bavi s tem, kako bi se dalo izdelovati zlato, s prepovedano umetnostjo. Moj glas — posnemanje grozilnega klica tajne obsodbe — mu je udaril na uho; razumel ga je in trepeta pred neizogibno usodo. Mož se je zaradi svojega skrivnostnega početja umkanil svetu; celo njegovi služabniki mislijo, da je umrl. Ampak jutri bo odločilen dan, gorje mu, ako ne bo usmiljen in pravičen.® Tujčeve besede so izzvenele iz trpkega opomina v nevarne grožnje. Pogledal je v prepad in zapretil s pestjo proti gradu; nato se je okrenil in odšel vdrugič v dolino. 2. Ponosni grad na Orlovju je bil sezidan nekako ob koncu srednjega veka na skalo-vitem griču, pod katerim so zevali prepadi in režale pečine z ostrimi robovi. Dostopen je bil samo na sprednji dolinski strani, dočim so se v ozadju za prepadi širili prostrani gozdovi. Starodavna trdnjava se je ponašala z bojevitimi predniki, ki so bili strah in trepet podložnikom v svojem območju. Njihov daljni potomec baron Otmar je bil divje narave, prava šiba za tlačane. Bali so se ga zavoljo njegove hudobnosti, ki se ni nikogar usmilila in nikdar prizanesla. Slavili pa so njegovo bogastvo, češ, da mu ga množijo škratje s čistim srebrom in suhim zlatom. Mladost in poznejša moška leta je baron preživel na raznih bojiščih, kjer se je naleze/ grozovitosti in odlikoval po izrednem junaštvu; starost pa je umirila njegovo bojevitost in zrušila jekleno moč, zapustil je vojaščino ter se povrnil na Orlovje. Tu se je umaknil v zidovje, živeč sebi in tajnemu opravilu, kateremu se je posvetil. Redkokdaj se je pokazal prebivalstvu, a še takrat je izvršil kako grozovitost. Graščakova grozodejstva so pričela živeti v ljudski domišljiji. Postavili so ga pod oblastvo hudobnega duha ter mu izročili njegovo dušo. Za plačilo so ga obdarili s časno srečo — vrag mu bo napolnil prazno blagajno, živel bo v izobilju, neskrbnosti in blagostanju. ' . (Dalje prihodnjič.; stanja Naši sadjarji se bodo poprijeli v večjem obsegu pridelovanja žlahtnega namiznega sadja. Vabimo zaradi tega vse naše sadjarje, da se razstave udeleže s svojimi izbranimi pridelki. Vabimo pa tudi vse druge interesente, posebno vnanje in domače odjemalce in kupce, da pridejo na razstavo in da pokupijo ne le razstavljene vzorce sadja, ampak tudi pridelke, ki čakajo doma na dobrega odjemalca. Naj tudi letošnji sadni sejm doseže svoj zaželjeni uspeh! Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni" Že pred leti si je zadala uprava Ljubljanskega velesejma važno nalogo, s svojimi razstavnimi prireditvami podpirati ne samo razvoj naše industrije, obrti in trgovine, marveč celokupnega narodnega gospodarstva, zlasti kmetijstva kakor tudi umetnosti, higijene, športa itd. Zato prireja poleg svojih običajnih vzorčnih velesejmov pokrajinske razstave pod devizo «Ljubljana v je-seni», ki se bo letos vršila od 17. do 26. septembra. Razstava bo zavzela ves prostor obsežnega sejmišča Ljubljanskega velesejma in nudila zaokroženo in zanimivo sliko. Prednjači pa zlasti kmetijstvo, ki se bo letos prikazalo v trgovinskem pravcu. Tako bo na sadni razstavi obiskovalcem omogočen ugoden nakup najboljšega, izbranega sadja v zabojih po 20 kg. Zelenjadni oddelek bo nudil različno vrtno zelenjad, istočasno pa prikazal, da je naša so-čivna hrana zelo raznolična. Mlekarski oddelek bo obsegal naše domače izdelke sira in sirovega masla in jih nudil v nakup. Čebelarji bodo razstavili letošnji med in vosek, vinska razstava pa bo obsegala najboljša sortna vina v buteljkah. Kmetijsko-strojni oddelek bo obsegal cel paviljon in bo pokazal kmetijskemu prebivalstvu vse vrste kmetijskega orodja in strojev, ki jih uporabljamo pri poljedelstvu in travništvu, pri živinoreji in mlekarstvu, pri sadjarstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu in kletarstvu. Ljubitelje cvetja in dekorativnega rastlinstva bo vzradostila obsežna in enotno prirejena vrtnarska razstava, katero prirede priznani ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji. Razstavo plemenskih konj v zvezi z veliko jahalno in dirkalno dirko bo priredilo Kolo ja-hačev in vozačev v zvezi s Konjerejskim društvom v Ljubljani. Novost bo vsekakor kulturna razstava 490 Din. ŽIVINA. Cene v glavnem neizpremenjene. Sejmi 2. septembra: Sodražica, Prosenjakovci, (Prek-murje), Sv. Bollenk-Trnovska gora. 3. septembra: Krško, Vesela Gora. 5. septembra: Dolenja vas (okraj Kočevje), Livold, Kranj, Bloke (okraj Litija), Novo mesto, Bogojina, Tinsko, Mozirje, Vuhred, Ormož, Slo-venjgradec. 6. septembra: Ptuj (za govejo živino in konje). 7. septembra: Topolovec (okraj Krško), Šmar-jeta (okraj Laško), Zagradec (okraj Novo mesto), Vojnik, Ptujska gora, Sv. Peter pod Svetimi gorami. 9. septembra: Gradac, Lukovica (okraj Kamnik), Velike Lašče, Bušeča vas, Turnišče, Cven, Gornji Petrovci. 10. septembra: Puconci. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 30. avgusta t. 1. v valutah: 1 dolai za 5616 do 56-36 Din; v devizah: 1 avstrijski šiling za 7-99 do 8-02 Din; 1 nemška marka za 13-51 do 13-54 Din; 1 madžarski pengo za 993 do 9'96 Din; 100 italijanskih lii za 308-50 do 310-50 Din; 1 dolar za 56-65 do 56-85 Din; 100 francoskih Irankov za 22225 do 224-25 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 168-10 do 168-90 dinarjev. * Opozoritev dopisnikom. Kdor hoče imeti v prihodnji številki objavljen dopis, nanašajoč se na volitve, naj ga nam pošlje tako, da ga bomo imeli že v pondeljek zvečer ali najkesneje v torek dopoldne v rokah. * Iz Vodnikove družbe. Ker so vse knjige Vodnikove družbe že v tisku, vljudno prosimo še one gg. poverjenike, ki nam še niso sporočili vseh potrebnih podatkov ali pa poslali članarine, da to nemudoma store. Brez točnih podatkov ni možna točna odpošiljatev knjig. * 40Ietnica gasilnega društva v Trbovljah. V nedeljo 4. septembra t. 1. bo slavilo prostovoljno gasilno društvo trga Trbovlje 401etnico svojega obstoja. Prvi načelnik društva je bil g. Ivan Kramer, ki je to funkcijo opravljal celih 30 let (umrl leta 1921.). Leta 1902. je bil dograjen Gasilski dom. Zgodovina društva je prav zanimiva in pokazuje, da je imelo društvo tekom dolgih 40 let v svojih vrstah mnogo požrtvovalnih mož, ki so z vso vnemo delovali za društvo. * Nova krajevna organizacija SDS se je ustanovila v nedeljo 21. avgusta v črešnjevcu pri Slovenski Bistrici na volilnem sestanku v gostilni Visočnik. Politični položaj je razjasnil navzočim g. dr. Pučnik iz Slovenske Bistrice. Izvolil se je odbor pod predsedstvom župana iz Vrhloge gosp. Alojzija Bračiča. Pristopilo je takoj 38 članov. V območju organizacije je bilo doslej 5 naročnikov «Domovine>, na sestanku pa se je prijavilo 18 novih. * Ogorčenje staroupokojenlh radarjev nad obljubami SLS. Iz Zagorja pišejo: Ogorčenje staro-upokojenih rudarjev nad obljubami SLS je pokazal sestanek, ki se je vršil pred kratkim. Razočarani nad obljubami klerikalnih poslancev zaradi rešitve rudarskega pravilnika, ki ga je obljubil g. Gosar, so sklenili naprositi SDS in NSZj naj vplivata, da se popravi krivica, ki se jim godi. Klerikalci so na te siromake pozabili, spomnili pa so se črnogorskin princev. * Vestfalski Slovenci v Ljubljani. Pred nekaj dnevi so s posebnim gorenjskim vlakom prispeli j Slovenci iz Vestfalskega, nad 600 po številu. J Sprejemu je prisostvovalo mnogo občinstva, ki je drage rojake ob prihodu iz tujine toplo pozdravljalo. Po pozdravnih nagovorih so v sprevodu z zastavami odkorakali v Union, kjer so bili pogoščeni. , * Zaprisega novega celjskega župana. Novoizvoljeni mestni župan g. dr. Goričan in podžupan g. dr. Ogrizek sta prejšnji četrtek položila predpisano prisego v roke mariborskega velikega župana. * Izjava. Prejeli smo: G. Vekoslavu Keglo-viču, gospodarskemu adjunktu v Crnelem pri Dobul Glede na Vašo izjavo v «Kmetskem listuj, v kateri poudarjate, da so Vas postavili za čuvarja skrinjice SDS brez Vaše vednosti, izjavljamo, da je to laž, ker ste bili na rednem občnem zboru krajevne organizacije SDS, katere organizirani član ste bili, osebno navzoči ter ste funkcijo čuvarja skrinjice sprejeli. Krajevna organizacija SDS v Dobu. * Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina Celje, bo priredilo 4. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom veliko javno tombolo z mnogobrojnimi krasnimi dobitki, ki so že v izložbi trgovine Josek na Glavnem trgu. Tombolske karte po 3 Din se dobe pri vseh pismonoših in v raznih trafikah. * Razpisano mesto občinskega tajnika. Županstvo Sv. Krištof pri Laškem nam je poslalo naslednje: Razpisano je mesto občinskega tajnika do dne 15. septembra t. 1. Pismene prošnje je nasloviti na naslov: Jos. Sluga, župan pri Sv. Krištofu, pošta Rimske toplice. * Gradba avstrijskega otroškega doma v Cri-kvenici. Otroci iz Dunajskega Novega mesta, ki so letošnje poletje preživeli v Senju, se bodo te dni vrnili preko Sušaka domov. V Crikvenici pa bo ostal zastopnik Dunajskega Novega mesta, kateremu je poverjena naloga, da vse potrebno ukrene v svrho gradbe otroškega doma za otroke omenjene mestne občine. Potrebno zemljišče za dom je že odkupljeno. Gradba se bo pospešila tako, da se bo n^vi dom že prihodnje poletje lahko izročil svojemu namenu. * Trafike in računski listki. Invalid piše: Svo-ječasno so se uvedli v gostilnah računski listki, ki so se zaračunali gostu po 25 par pri vsakem računu. Te bloke sc prodajale trafike, ki so jih dobivale od davčnega urada, blok po 22 Din. Naknadno pa fe je ta naredba omilila tako, da plačujejo sedaj gostilničarji menda pavšalno takso ter se ti računski listki v splošnem ne uporabljajo več. Traiike pa, ki so imele še precej velike zaloge teh blokov v zalogi, so morale predvsem prositi v Beograd, naj vzame te neprodane bloke monopolna uprava nazaj. Po dolgem času je dospela rešitev, da se to zgodi, nazaj se sprejemajo bloki po 20 Din. Kje je torej zaslužek, kje invalidu podpora, če mu leži kup denarja v državnih blokih, ki jih naredba ukine in po dolgem moledovanju prizadetih prevzema nazaj pod ceno? Ali je tudi to posledica kleri-kalno-radikalskega finančnega zakona za leto 1927./28.? * Pozdrav naših fantor-vojakov iz Srbije. Pišejo nam: Vsem bralcem in bralkam «Domovine>: pošiljajo najlepše pozdrave slovenski fantje, ki služijo pri mitraljeski četi 14. pešpolka prestolonaslednika Petra v Knjaževcu (Srbija): kaplar ji: Alojz Klobčar (Podgrad pri Novem mestu), Franc Klobučar (Pangrčgrm pri Stopičah), Franc Bolk (Dolga Njiva), Anton Zupančič (Rihpovec pri Trebnjem), Karel Poglavec (Ponikve); redovi: Jože Mihalič (Novo mesto), Anton Goršin (Sto-piče), Franc Zalokar (Bela Cerkev), Franc Golob (Birčna vas), Josip Babič (Čatež), Jože Miklič (Razborje pii Čatežu), Miha Hrovat (Uršna Sela), Franc Kulovec (Uršna Sela), Jože Parkelj (Mirna Peč), Jože Jarc (Mirna Peč), Alojz Krevs (Mirna Peč), Franc Gredenc (Mirna Peč), Rudolf Jonko (Uršna Sela), Janez Bolk (Dolga Njiva), Franc Brudar (Novo mesto), Anton Štangelj (Gotna vas pri Novem mestu), Anton Filipič (Kokoriči), Anton Odlak (Maribor), Bolfenk Šnajdert (Maribor), Ivan Brumen (Maribor), Konrad Hržič (Maribor)* Anton Cigula (Moravci), Ludovik Rakuša (Radi-slavci), Franc Krolj (Desnjak), Martin Govedic (Zerovinci), Ferdo Rizman (Svetinje), Janez Vo-grinec (Maribor), Ivan Medik (Maribor), Albin Černec (Maribor), Lovrenc Šegula (Moravci), Josip Lovrec (Moravci). Vsem znancem želimo veselo trgatev. * Strašna toča v Št. Rupertu na Dolenjskem. V Št. Rupertu na Dolenjskem je padala v četrtek 25. avgusta dopoldne kakor orehi debela toča, ki je pokončala bližnje in daljne vinske gorice ter uničila ves trud na lepem šentruperskem polju. Bujno cvetoča ajda je izpremenjena v rjavo str-nišče in vinogradi so že od daleč videti kakor pogorišča. Prebivalstvo je jokalo nad strašnim opustošenjem. Povešenih glav žalostno zre v težko prihodnjost, ker mnogi ne bodo mogli pre-.življati sebe in svoje družine, večina pa se bo obremenila z novimi dolgovi. V višjih legah je toča letos že tretja. Pri mnogih malih vinogradnikih in kočarjih je lakota neizogibna. Pomoč težko prizadetemu prebivalstvu je nunjo potrebna. * Smrt rojaka v tujini. Pišejo nam: Utonil je v Kanadi meseca julija 23Ietni Jakob Stariha iz Sel pri Sv. Duhu blizu Semiča. Baje so njegovo smrt zakrivili 3 moški iz zlobe. Pokojnik je bil pošten in značajen fant. Lahka mu bodi tuja žemljica! Preostalim naše sožalje! * Huda železničarska nesreča pri Mariboru. Dne 26. avgusta t. 1. se je zgodila tik pred mestom Mariborom v zgodnjih jutranjih urah huda železniška nesreča, ki pa po izredni sreči ni zahtevala človeških žrtev. Proti 2. zjutraj so peljali iz Bukovcev pri Ptuju kmetje Fran Kekec, Terezija Meznaričeva in Janez Vajda, vsak na svojem vozu na mariborski trg zelje in drugo zelenjavo V tem času je moral pripeljati iz Zidanega mosta proti Mariboru osebni vlak. Ko so kmetje pripeljali do proge, so bile zapornice odprte in tako so ničesar hudega sluteči mirno peljali naprej. Prvi je vozil Fran Kekec, ki pa še ni zapustil dvotirne proge, ko je prisopihala lokomotiva osebnega vlaka in treščila v zadnji del voza, ga vrgla v zrak, tako da se je popolnoma razbil, Kekec in njegova žena, ki ju je sunek vrgel po cesti, sta ostala po čudnem naključju skoro nepoškodovana. Tudi konjem se ni nič zgodilo. Takoj za Kekcem je vozila kmetica Terezija Meznaričeva. V istem hipu, ko je lokomotiva zadela v Kekčev voz, je zagrabila tudi Meznaričevega konja ter k sreči odtrgala ojnico, tako da se je naletel voz v stran, konja pa je lokomotiva vlekla kakih sto metrov daleč s seboj in ga razmesarila. Terezija Meznaričeva je padla z voza na cesto in se pri padcu težko poškodovala na glavi in po vsem životu. Marija Prelogova in njena hčerka, ki sta se vozili na tem vozu, sta dobili le neznat-nejše poškodbe. Močno ranjeno Marijo Meznari-čevo so še z istim vlakom, ki se je takoj, ko je strojevodja opazil nesrečo, ustavil, prepeljali na glavni kolodvor, odtam pa v mariborsko bolnico. Ko je železniški čuvaj Fran Golob videl nesrečo, se je ves obupan hotel tudi sam pognati pod vlak. Njegovo namero pa so ljudje pravočasno preprečili. Vprašanje je tudi, v koliko sploh zadene krivda čuvaja in v koliko je kriv izredno neugoden položaj tega prelaza. * Strašna smrtna nesreča v Ljubljani. Pri Ran-zingerjevem skladišču na ljubljanskem glavnem kolodvoru se je zgodila te dni strašna smrtna nesreča. Uslužbenca petrolejske tvrdke «Angelo» sta napolnila iz cisterne tank, ki tehta približno 5000 kg. Voznik France Toman je po napolnitvi tanka pognal konje in vozil proti glavnemu kolodvoru, kjer mu je spodrsnilo, da je padel pod voz tako nesrečno, da mu je šlo prednje kolo prav čez glavo. Bil je strašen prizor. Kolo je Tomanu prerezalo polovico glave, da je bil takoj mrtev. Ponesrečeni Toman je bil star 41 let in doma iz Gornje Ponikve pri Celju. Bil je vesten in marljiv delavec. * Strela razbijala po hiši, a se izognila ljudi. Te dni opoldne je nastal silen naliv nad Ljubljano in okolico, ki je po drevoredih napravil precejšnjo škodo, kajti sklestil je mnogo vej s kostanjev in drugih dreves. Naliv je trajal približno pol ure. Med nalivom je močno grmelo in treskalo. Kmalu po 12. uri je prebivalce v Udmatu prestrašil silen pok, kateremu je sledi'o SDlošno razburjenje. Začuli so se obupni klici: «Gori! Gori!» Strela je udarila v hišo gosp. Frana Ogri-na, vrgla s strehe vso opeko, nato je prodrla strop v shrambo in tam divjala dalje v dveh sobah, ki ju je deloma osmodila. Tudi pohištvo je močno poškodovala. V usodnem trenutku je gospa Amalija Ogrinova kuhala kosilo v kuhinji. Stala je pri štedilniku. Njen sinček, triinpolletni Dušan, se je igral na tleh v bližini kuhinjskih vrat, ki so bila zaprta. Pritisk strele na kuhinjska vrata pa je bil tako močan, da jih je naravnost pri kraju preklal in vrgel proti gospodinjMn dečku. Oba je pritisk vrgel na tla in ga. Amalija je trenutno oglušila ter ni ničesar čutila. Ko je čez nekaj minut prišla k sebi, je začula glasek svojega sinčka: cMamica! Mamica!* Ozrla se je ter zagledala svojega sinčka na tleh pod vrati. Prijela ga je in zbežala na vrt, klicajoča: «Gori! Gorih Požar k sreči ni nastal, pač pa so se nekoliko ožgala vrata in podboji, kar so pa kmalu pogasili. Strela je bila tako učinkovita, da je med drugim pokvarila vodovod in vodovodno pipo deloma stopila. Popokale so vse okenske šipe. Nekoliko sta bili poškodovani tudi sosedni hiši, Vi-rantova in Taborskega. G. Fr. Ogrni je bil v trenutku, ko je udarila strela, odsoten. Sreča v vsem je, da strela ni zahtevala tudi človeških žrtev. * Dve nesreči v Bosni. Iz Drvarja nam pišejo: Te dni se je pripetila v rudniku Adria-Bauksit v Drvarju težka nesreča, ki je zahtevala kar tri žrtve. Štirje rudarji so bili zaposleni v rovu blizu nekega rezervoarja, v ka terega se je iztekala voda iz rudnika. Nenadoma so stene rezervoarja od nekega sunka počile in voda je s strahovito silo vrdla rov ter zasula tri rudarje, dočim se je eden reš'l brez zlih posledic. Ponesrečence so čez nekaj ur potegnili mrtve iz rudnika. — Potniški vlak, ki odhaja ob pol sedmih zvečer iz Drvarja v Knin, je med postajama Hrnjadi in Vagani zadela nesreča. Lokomotiva je skočila s tira in se prevalila kakšne štiri metre po kamenju pod progo, kjer je obstala obrnjena s kolesi navzgor. Pri reševanju so potegnili kurjača izpod lokomotive z lažjimi poškodbami, a strojevodja je ležal pod lokomotivo pet ur. Vsak poskus rešiti ga, je bil brezuspešen, dokler ni prišla pomoč iz Drvarja in so prepilili potrebna mesta lokomotive. Tako so dobili težko ranjenega strojevodjo na prosto. Oba ranjenca so prepeljali v šibeniško bolnico. Sreča je bila, da je le nekaj vagonov samo skočilo s tira in obstalo na železniških pragih, zaradi česar ni bilo med potniki večje katastrofe. * Samomor v ljubljanski elektrarni. Te dni dopoldne je monter mestne elektrarne g. Krištof prišel v podstrešje mestne elektrarne v Slomškovi ulici ter našel tam obešenega svojega tovariša pomožnega monterja Egidija G. Prerezal je takoj vrv in obvestil ostale delavce o dogodku. Poklicali so nato mestnega fizika dr. Rusa, ki je skušal obešenca obuditi z umetnim dihanjem, a bilo je že prepozno. Egidij G. je bil star 26 let in oženjen ter je stanoval v Rožni dolini. Vzrok samomora je neznan. * Zagoneten umor. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju se je zgodil te dni zagoneten zločin. Koča-rica Marija Javornikova je odšla 26. avgusta popoldne v Št. Lovrenc nakupovat ter se je vračala proti večeru iz Št. Lovrenca proti domu. Nekako pol ure hoda od njenega stanovanja, so jo videli pastirji iti po cesti proti domu. Ker pa se ni vrnila na dom, jo je šel njen mož drugo jutro iskat ter jo našel v gozdu mrtvo. Umorjena je imela na čelu rano od strela lovske puške. * Zblaznela je. Družina posestnika D. iz Koš-ce v občini Polšnik je 24. avgusta t. 1. sušila otavo. Pomagala je pri delu tudi hčerka Lojzka, ki je naenkrat zblaznela in z grabljami v rokah zbežala v gozd. Oče in brat sta jo privedla domov, kjer je revica vso noč pela, vriskala in molila. Drugi dan so jo prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa so io spričo pomanjkanja prostora vrnili nazaj. * Nevaren vlomilec pod ključem. Te dni so privedli v zapore novomeškega okrožnega sodišča 24Ietnega Josipa Ribiča, po poklicu brivskega pomočnika, doma iz Kočevske Reke. Kljub svoji mladosti je zagrešil Ribič celo vrsto tatvin. in vlomov, o katerih prihajajo sedaj, ko je zaprt, skoro dnevno nove prijave. Izmed večjih vlomov, ki jih ima Ribič na vesti, sta bila zlasti pretkano izvedena dva vloma v Grčaricah, oba isto noč in v istem kraju. Drzno je bil zasnovan osobito vlom v poštni urad v Ortneku. Sreča pa vlomilcu ni bila mila, ker so ga prepodili. Vse tatvine in vlome je izvrševal večinoma sam. Večkrat so mu pomagali pajdaši, katerih pa noče izdati. Orožniki so ga aretirali že lansko leto in ga zaprli v Kočevju. Posrečilo pa se mu je pobegniti iz zaporov. Ko je zaslutil, da mu postajajo tla na Dolenjskem prevroča, je krenil na Štajersko. Ribič v zaporu vse taji, toda dokazov o njegovi krivdi je vedno več. * Rop v poštnem vozu kočevskega vlaka. Prejšnji četrtek zvečer se je v poštnem vozu dolenjskega vlaka izvršil rop skoro na enak način kakor lani 10. februarja med Predosljami in Grosupljem, ko je vozil pošto poštni poduradnik g. Kalan. Sedaj je spremljal poštnf voz poduradnik Franc Bratož. Po njegovem pripovedovanju se je napad izvršil v tunelu pred Škofljico, kjer je prišel v poštni voz neznan razbojnik, ki ga je udaril po glavi, pobil na tla, mu prevezal usta z robcem in mu vrgel poštno vrečo črez glavo. Nato mu je zvezal že roke in noge, v kakršnem stanju sta ga našla, ko je prispel vlak v Ljubljano, poštna uslužbenca Pavel Martinšek in Jože Znideršič. Bratož je bil takoj zaslišan in se je vršila preiskava tudi v Bratoževi hiši na Vodovodni cesti. Kdo je razbojnik xn kako je prišel v vlak, je zaenkrat še nerazrešena uganka. Glede lanskega napada omenjamo, da je poštno vrečico, izvira-jočo iz napada na g. Kalana, našel na neki njivi pri Ponovi vasi 261etni Jakob Žitnik iz Ponove vasi. V vrečici je bilo za okoli 1250 dinarjev papirnatega drobiža po 25 par in kakih 20 dvo-dinarskih novcev. Poleg vrečice je našel Žitnik še dežni plašč in sivo športno čepico. Denar si je prilastil Jakob Žitnik, a plašč njegov polbrat Anton Pritekel. Oba sta bila na ovadbo Zitnikove polsestre Marije pred sodiščem kaznovana, in sicer Žitnik na pet, a Pritekel na tri dni zapora. Zagovarjati se je morala tudi Zitnikova polsestra, ki pa je bila oproščena. * Vlomilska družba t Ljubljani izsledena. Nedavno ponoči je skušal neznan vlomilec vlomiti v poslovne prostore tvrdke Rebernjak in drug v Kotnikovi ulici v Ljubljani. Po naključja se je zbudil gospodar in se pripravil na njegov sprejem. Vlomilcu se je po daljšem poskuše-vanju posrečilo odpreti vrata in se splaziti v lokal. Ker pa je uvidel, da so ga domači zapazili, se je pognal proti vratom in začel divje bežati po cesti. Imel pa je že zopet smolo, ker je pritekel naravnost v naročje tamkaj službujočega stražnika. Aretiranca je stražnik odvedel na stražnico, kjer so ugotovili, da imajo opravka z delavcem Petrom Šparovcem, doma iz Dolenje vasi, občina Naklo pri Kranju, stanujočem t barakah na Ledini. V šparovčevem stanovanju so odredili preiskavo, ki je dovedla do tega rezultata, da so aretirali že več oseb. * Poneverba pri podružnici Merkantilne banke v Ribnici. Pred dobrim tednom je prišel na novomeško okrožno sodišče mlad mož in nervozno povprašal po državnem pravdniku. Kmalu se je raznesla vest, da se je neznanec predstavil kot bančni uradnik pri podružnici kočevske Merkantilne banke v Ribnici. Obtožil se je, da je pone-veril tekom enega leta 167.000 Din bančnega denarja. Sprva je jemal denar na račun svoje plalc. Končno mu niso več zadostovali predujmi, zato se je vrgel na špekulacijo s francoskimi franki, da bi na ta način zaslužil denar. Špekulacije se niso obnesle, zmerom pogosteje je moral segati v bančno blagajno po denar. Do zadnjega je upal, da se mu bo posrečilo rešiti se iz obupnega položaja in povrniti denar. Slednjič je moral spre-videti, da je ves njegov trud zaman. Po skrajno obupnem premišljevanju se je odločil napraviti konec svojim duševnim mukam in se je sam javil sodišču. * Napenjanje, bolečine v črevesu, bodenje r straneh, tesnoba v prsih, utripanje srca se hitro odpravijo s prirodno grenčico , zniža se pa tudi pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniški izvidi zaznamujejo resnično presenetljive uspehe z vodo časa, da razkraja nesnago, tem lažje jo bo odpravilo Schichtovo milo. PROSVETA VSEM NAPREDNIM PODEŽELSKIM ODROM V SLOVENIJI. Zveza kulturnih društev v Ljubljani nam je poslala naslednji dopis: Uprava Ljubljanskega velesejma bo priredila ob času letošnje pokrajinske razstave (od 17. do 26. septembra) med drugim tudi izredno zanimivo gledališko razstavo. Kakor je že bilo sporočeno, sta ZKD Ljubljana in Maribor obljubili v imenu svojih včlanjenih naprednih odrov svojo udeležbo na tej razstavi. Zato naprošamo sleherno naše društvo, prav posebno pa starejša in ona z bogato ter zanimivo zgodovino, da nam sporoče takoj, koliko materijala in kaj nameravajo razstaviti. Opozarjamo ponovno na tem mestu, naj se poda v glavnem nekak statistični pregled zgodovinskega razvoja društvenega življenja in njegovega odra, nadalje naj se razstavijo slike o postanku odra, dvorane, doma, potem fotografije igralcev vse pretekle dobe do danes, najmar-kantnejše njihove vloge, izredno lepe scene itd. Nikakor ni pozabiti na eventuelne izvirne rokopise, gledališke liste, razne odloke oblastev, ki dokazujejo naš boj za uporabo slovenskega jezika na našem odru. Skratka vse, kar bo zanimalo mnogoštevilne obiskovalce, spada na letošnjo razstavo. Prepričani smo, da bodo vsa društva v skupni medsebojni ljubezni do gledališča kar najbolj tekmovala med seboj in nam podala čim več razstavnega materijala, saj teh reči je v društvenih arhivih ogromna množina. Da si bomo pa glede udeležbe vsakega društva čimprej na jasnem, naprošamo vse naše odre, da nam takoj sporoče, koliko tvarine, kdaj in na kak način nam nameravajo poslati. Opozarjamo, da mora biti ves materijal v našem tajništvu ZKD najkesneje do sobote 10. septembra t. 1., ker se bo naslednji dan že pripravljal sejmski katalog in vodič po razstavi. Zato pozivamo društva, da izredno hitijo, naše tajništvo pa glede udeležbe na razstavi takoj obveste. Naj nobeno društvo, četudi še tako malo, ne izostane! Vsi razstavni predmeti naj se pošljejo na naslov tajništva ZKD, Ljubljana, Kazino II, levo, ki prevzame za vse poslano popolno jamstvo glede točne in brezhibne vrnitve. Napredni odri, na delo! SLOVENSKIM NAPREDNIM KULTURNIM DELAVCEM! Zveza kulturnih društev v Ljubljani se obrača kakor doslej vsako leto tako tudi letos ob pri-cetku nove sezije na vse svoje prijatelje in zveste sotrudnike na polju narodno-izobraževalnega dela i iskreno prošnjo, da jo tudi v bodoče podpirajo v njenem stremljenju in ji stavijo svoje moči na razpolago. Ze celih sedem let vrši ZKD izredno važno nalogo nositeljice ljudske prosvete med našim narodom in neprecenljivi so sadovi tega njenega neumornega dela. Danes, ko prehajamo že v osmo leto, moramo naše delo za narod še bolj pomnožiti in poglobiti. V prvi vrsti mislimo na tem mestu na ona naša predavanja, ki so postala že vsepovsod Sirom Slovenije popularna in zaželjena. Zato naprošamo vse naše dosedanje predavatelje, da nam ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu in nam sporoče čimprej naslove svojih predavanj v bodoči seziji. Pa tudi oni naši prijatelji, ki so letos pripravljeni nanovo vstopiti v krog naših idealnih pijonirjev narodne prosvete in se priključiti njihovemu delu, so najvljudneje naprošeni, da nam sporoče svoj točni naslov in snovi svojih predavanj. Če le mogoče, naj nam pri tej priliki prediože dotična predavanja, spisana, v pregled; ako bi pa to nikakor ne bilo mogoče, nam je dobro došel tudi kratek izvleček glavne vsebine. Vsekakor pa naprošamo, da se odzove temu vabilu čim več napredne inteligence, da bo naše delo imelo čim več uspeha. Potrebujemo oredavanja poljudno-znanstvene, narodno-gospodarske, narodno-obrambne, zgodovinske, potopisne, narodno-socijalne vsebine, nadalje predavanja iz zdravstva, Sokolstva, športa, skratka iz vsega, kar je zanimivo in novo ter poučno za našega podezelana. Vse to naj tvori vsebino našim letošnjim predavanjem. Vsi dosedanji kakor tudi novi naši sotrudniki predavatelji naj nam sporoče najkesneje do 1. septembra 1.1. naslove letošnjih predavanj, da bomo mogli takoj sestaviti potreben seznam predavateljev in njihovih snovi ter da bomo mogli na podlagi teh seznamov sestaviti delovni program. Vsa še eventuelno potrebna pojasnila dobi vsakdo v tajništvu ZKD, Ljubljana, Kazino II, levo. ★ p. Jirasek Alojzij: Oče. Drama v treh dejanjih. Poslovenil Fran Albrecht. V Ljubljani 1927. Strani 60. Cena 14 Din, s poštnino 15 Din. — Kot 17. zvezek je izdala Tiskovna zadruga v svoji zbirki «Oder» prevod Jiraskove trodejanke «Oče». A. Jirasek je v tej svoji drami posegel v v sodobno življenje na vasi. S krepkimi potezami nam predstavi nekaj vaških oseb, živih in resničnih. Brez prisiljenosti nam naslika pretresljiv spor med očetom in sinom: med samogoltnim, sebičnim, licemersko pobožnjaškim očetom ter vrlim, idealnim sinom. Ker je delo prav lahko vprizorljivo in ne stavi niti igralcem niti režiserju nikakih posebnih težkoč, ga našim dile-tantskim vaškim odrom najtopleje priporočamo. Za podeželske odre. Ravnateljstvo Ljubljanskega velesejma je sporočilo Zvezi kulturnih društev v Ljubljani, da se bo zaključila 9. septembra redakcija oficijelnega kataloga letošnje pokrajinske razstave, torej tudi gledališke razstave «Gledališče — Ljudstvo — Družba». Zato naproša Zveza vse podeželske odre, ki se te razstave udeleže, da pošljejo sigurno ves razstavni materijal najkesneje do petka 9. septembra na Zvezo kulturnih društev v Ljubljani, ker se mora še istega dne ves materijal sortirati, pregledati in pripraviti katalog za tisk. »EDINOST" VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI -Edinosti v Pristavi na Gorenjskem je priredila v nedeljo 28. avgusta t. 1. mladinski dan z vrtno veselico, ki je kljub protiagitaciji kaplana g. Zabukovška v Križah sijajno uspel. Udeležile so se ga vse, okoliške mladinske organizacije. Prireditev so poselili poleg drugih v imenu na-čelstva SDS g. profesor Rado Pavlič, v imenu Zveze jugoslovenske demokratske mladine član nadzorstva oblastni poslanec br. Zebal, člana osrednjega izvrševalnega odbora ZDM br. Pašku-lin in Franz ter v imenu ljubljanske «Edinosti> br. Šimnovec. Zborovanje je otvoril br. Jože Zupančič s pozdravom na navzoče goste ter nato podal besedo oblastnemu poslancu br. Zebalu, ki je v izbranem govoru orisal dolžnosti demokratske mladine, pozivajoč jih k složnemu delovanju za blagor celokupnosti. Po njem je povzel živahno pozdravljen besedo profesor gospod Rado Pavlič, opozarjajoč mladino na delovanje na kulturnem polju. V imenu ljubljanske «Edinosti» je pozdravil navzoče br. Rudolf šimnovec s pozivom, da mladina pod nikakimi pogoji ne sme pozabiti onih bratov v neodrešeni domovini, ki še danes ječe pod pestmi sovragov. Prireditev je v celoti prav dobro uspela, h kateremu uspehu je dokaj pripomogla godba narodnih železničarjev «Sloga> iz Ljubljane. Stran 9 ====== BELEŽKE G. Pucelj in davčna bremena. «Kmetski listi piše o velikih davčnih bremenih našega kmeta in beseduje o pokvarjeni gospodi, kakor da se ta valja v zlatu. Res je, naši kmetje so z davki tako preobloženi, da mora mnogokrat baš zaradi davkov zapeti boben pri marsikaterem kmetskem posestniku. Razume se, da so kruto obdavčeni tudi vsi drugi sloji, ki se vsaj v Sloveniji ne valjajo v zlatu. Toda, kaj pa je delal g. Pucelj, ki je bil še nedavno minister? Dvajset mesecev je ministroval, bolje rečeno ministriral Radidu. Zakaj, za vraga, ni znižal davkov! Takrat je Stepan Radič, vrhovni poglavar hrvatskih in slovenskih radicevcev, izjavljal, da je radičevsko-radikalna vlada res kmetska vlada. No, in ta tako zvana kmetska vlada vso svojo dolgo dobo ni utegnila znižati davkov. Zato naši napredni kmetje na vse radičevske farbarije ne dado ničesar. Torej še enkrat, minister Pucelj, zakaj niste znižali, zakaj niste znižali in še enkrat, zakaj niste znižali davkov, ko ste imeli tako vlado, kakršno ste si želeli? Drugače se davki ne dado znižati! -}- Klerikalni agitatorji in oblastna skupščina v Ljubljani. Kakor nam pišejo iz novomeškega okraja, se širijo tamkaj potom klerikalnih agitatorjev govorice, da so klerikalci izposlovali oblastno skupščino v Ljubljani. Baje sam dr. Ku-lovec poje enako hvalo svoji stranki, češ, po tej samoupravi bo prišla prava avtonomija. Onim, ki bi morda nasedli tem farbarijam, naj samo pokličemo v spomin, da so bili klerikalci poleg radicevcev do nedavnega časa vedno in povsod najhujši nasprotniki oblasti in oblastnih skupščin ter so zaradi tega pred leti tudi glasovali proti ustavi. Ker so sedaj, ko so v zvezi z velesrbskimi radikali, zaprli svojo avtonomistično lajno v muzej, iščejo za zatajeno avtonomijo drugega leka ter farbajo ljudi s tem, da so avtonomijo deloma že dosegli, in sicer z oblastjo, odnosno 7 oblastno skupščino, ki jo predstavljajo kot nekako predhodnico klerikalnega avtonomističnega paradiža. Dejstvo pa je le eno: Zasluge za današnje oblastne skupščine imata od slovenskih strank le SDS in SKS, a klerikalne avtonomije nikdar ne bo, ker jo je SLS zaradi zveze z radikali končno-veljavno pokopala. -f- Pokvarjena radičevska gospoda. Med našimi kandidati v Sloveniji vidimo zastopane vse stanove, predvsem kmetskega, ker je tudi naš narod po večini kmetski. Vsaka stranka, ki je poštena in noče varati preprostega ljudstva, mora odkritosrčne izpovedati, da je treba delati za vse ljudstvo. Ljudstvo pa ne obstoja samo iz enega stanu, temveč iz kmetskega, obrtniškega, delavskega, trgovskega, uradniškega in drugih. Vsi imajo pravico do življenja, ako si pošteno zaslužijo svoj kruh. Posamezni pokvarjenci pa se dobe v vseh stanovih, ne morda samo med , štere naši Prekmurci dosta čtejo. Naši Prekmurci gnes več ne razmijo, kak je to, ka Kleklnove pisale, ka je najslabša stranka v državi srbska radikalna stranka. Zaj pa so začeli že po malen pisati, ka je radikalna stranka dobra. K a pa se je zgodilo, ka ste začeli drugo pesem popevati? Ali se je mogouče radikalna stranka skozi notf iz vuka v ovco spremenila? To se je venda > zgodilo, ar bi to že celi svet znao. Zgodilo pa se je neka včista drugega. Tega pa gospon Klekl nesmijo povedati, ar bi te vsi od njih vkraj odskočili. Dr. Korošec, šteri je prvi gospod Kleklnove stranke, se je zavezao, ka včasi po volitvaj a celi svojo partajo prekstopi v srbsko radikalno stm-ko, in zatogavolo zaj «Novine» proti radikalom nič več pisati nesmijo. To je tista velka nevola, štera se je našemi g. Kleklni '-rodila. Tudi oni bodo mogli po volit vaj v srbsko radikalno stranko. ^M^rap^' ■ i -1: vt I 9 Schichtov način pranja Namočiti v ekstr a M u za pranie »ŽENSKA HVALA" Izprati s Schichtovim TERPENTINOVIM MILOM. Prekoiurci, zaj pa mate, ka nas lak«. Za Velešrbsko radikalno stranko moremo mi zaj naše votume ta dati. Kleklnovim «NoVinam> je venda ne dobro pri srci, kda morejo samo dobro pisati o tistih, štere so prvle za najbole božne spoznale. Zavolo ministrskih stolov, šteri so n« preveč trdi, je naša klerikalna stranka vkaper stopila z radikalno stranko. Prekmurje, pa tiidi gospon Klekl gviišno od tega nikšega haska nede rodov ar gospona Kleklna gviišno nedo pustili v »la^strski stole? doj sesti. Šte ae ver j«, ka je radikalna stranka samo srbska stranka, tisti naj pita, štr kandidira v ilolnjclcndavskcm srezi. Eden Srbijanec iz Beo-tla! Samo v ifurekoj Soboti so najšli dva domačina, štera naj votume vkuper spravlata za it^Htalno partajo. Radikalna stranka samo pri Srhih votume dobi. demokratska stranka pa pri ffcib, Hrvatih ia Slovencih; zato ona more gle-ati »a to, ka naj vsi ednake pravice raajo. Radikalna stranka je teta 1925. v celej mariborsko} oblasti dobila par vohunov više od mo. Ci išCe bar eduega poslanca dobiti, bi »ogla dobiti išee 5000 votumov kcoj. K de pa jik naj vzein«? Na Štajeri najč 500 votamov ne je ovirala ves premet med dvema dolinama. Inženjerji so jo dolgo časa ogledovali od vseh strani in študirali, kod bi: se dala izpeljati cesta, nazadnje pa so prišli do prepričanja, da bo treba vrh odstraniti Sn da se bo na ta način dobila dovolj prostora zal eesto. Načrti so bili kmalu izdelani in pričeli so a delom. Najprej so skopali pod hribom globoke predore in jih napolnili z razstrelivom. Nič mani kakor štiri tone dinamita so položili pod skale m predore ter nato zopet zazidali. Užigalne vrvice so avezafi z električno strujb in tako je bilo vse pripravljeno. Oblastva so objavila dan nr uro, ker bo zletela gora v zrak, da se prebivalstvo očuva nesreče. Točno ob določeni uri je inženjer pritisnil na električni gumb. Vrh gore se je zamajat in razpočii, sledila je strahovita detonacija* ogromne skale so se odkrušile in z velikanski«* ropotom skatalile v dolino. Vrh gore jia zajel velik oblak prahu. Ko se je prah čez dohre pol ure polegel, je nudila gora popolnoma spremenjene Hee. Ostrega vrha ni bile, namesto njega je nastala prostrana planota. Izračunali so, da je bilo na ta način odstranjenih 400.000 toa kamenja. X Strašna žaloigra na morju. O pretresljivem dogodku, ki se je odigral na morju, poročajo švedski listi. Švedski potniški parnik «Trygabe», ki so ga že dtje časa pogrešali, je v finskem zalivu zadel na sipino in se potopil. Kapitan, mornarji in dva potnika so se rešili na rešilni Listnica uredništva Parižlje. Sliko bomo dali v klišarno, ki b® poskusila napraviti kliše. Zaradi oseh, ki se prav nejasne vidijo na fotografiji, sa morda khšfe j ne bo dal napraviti. gospodinj &! Preskrbite otrokom, šolarjem in dijakom ter dijakinjam najmočnejše, lepo ročno izdelane „DOKO" čevlje. Da olajšamo staršem skrbi in nakup čevljev, bomo več 100 parov čevljev prodali po lastni režijski ceni ter dali vsakemu desetemu kupcu 1 par čevljev zastonj. Trgovina ,DOEO' (Iv. Čarman) Prešernova ulica št. 9, dvorišče. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Jecljavka. Kunigunda, ki je močno jecljala, je prišla v lekarno, da bi kupila hipermangan. «Kaj želite, gospodična?* jo je prijazno pobaral lekarnar. «Hip-hip-hip-* je jecljala nesrečnica. «Hura*, je hitro dopolnil šegavi lekarnar. Je že zletel. Jaka je imel to telesno napako, da je silno jecljal. Nekoč sta šla z Mihom na sprehod in je Jaka zapazil lepo pisanega ptiča vodomca: «G-g-Iej t-t-t-tiča.» Miha: «Je že zletel.* Študent in možak z rdečim nosom. Študent Motovileč je srkal sladko kapljo v gostilni in se oziral naokrog. Naenkrat je opazil pri sosednji mizi možaka z nosom divne bakreno-rdeče barve ter ga nagovoril: «čujte, mož, kje pa ste vi profitirali tako krasen nos?* Mož: «To je bilo prav enostavno. Ko je Bog delil nosove, sem jaz spal. Ko sem se zbudil, sem hitro tekel k Bogu, ki je imel na razpolago še samo dva nosova, mojega in vašega. No, pa sem vzel raje tega rdečega kakor pa vašega, ki je bil presni rkav .. .* Jasen odgovor. Sinko: «Atek, kaj pa je prav za prav pesnik?* Oče: «Pesnik? No, to je človek, ki piše, ker se dolgočasi, in ki se dolgočasi, ker piše. In če to, kar on piše, berejo drugi, se tudi ti dolgočasijo. To vse skupaj pa se imenuje štivo .. .* Pred izložbo klobas. Paglavec stoji pred izložbo mesa in klobas ter neusmiljeno žvižga. Mesar: «Kaj razsajaš baš pred mojo hišo?* Paglavec: «Psa sem izgubil.* Mesar: «Ze mogoče, a jaz ti ga nisem vzel.* Paglavec: «Ne vem. Kadar zažvižgam, se vselej začnejo klobase gugati.. * Velika škoda. Jaka: «Škoda, velika škoda, da moja žena ni trompeta!* Miha: «Zakaj pa?» Jaka: