Pošinina plačana v goio.ini	ILUSTRIRAN!	LIST	ZA	MESTO	IN DEŽELO	Cena	2
DRUŽINSKI TEDNIK
|	Leto X.	V Ljubljani, 17. novembra 1938.	štev.	46.	■	Dcuuts •
VSdko Stvar ima konsc, samo s	»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja »sak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, CregorCičeva ul. 27/111. Telefon St, 43-32.	j -	^
kraniska klobasa ima dva.	* PoStni predal St. 345. Bačun Poštne hranilnica v Ljubljani St. 15.393. - NAROČNINA: za ‘It leta 20 din. »Is leta M din,	! /PlttHfl 7 ZGl£Zniffll ŽIVCI *
S */, leta 80 din. V Italiji na leto M lir, * Franclji so frankov, v Ameriki 2*/a dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej.	;	■■	.
NAŠ NARODNI PREGOVOR »	ROKOPISOV ne vračamo, netrankiranih dopisov n« sprejemamo, za odgovore |e priloiiti za 3 dinarje znamk. — CENA	■
•	OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viSina 3 milimetra in Širina	i	(Gl. str. 3)
:	55 milimetrov) din 7’—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4'50. — Notice: — vsaka beseda din 2*—.	5	J
...Mali oglasi: vsaka beseda din 0’60. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Proč s skrbmi »n žalostjo!
Če
mnogo potujemo, bojno hitro zapazili dve vrsti potnikov. Nekateri se Mučijo z ogromno prtljago, kakor bi "■°teli vse svoje- premoženje nositi s seboj, drugi si oprtajo lahek nahrbt-Wl'fc in brez truda prestopajo z vlaka na. vlak. Prvi se potijo, jezijo nad Postreščki, milnico, nad prtljago samo 1,1 pri tem pozabljajo na zanimivosti okrog sebe, drugi lahkega srca in temena smehljaje uživajo v novi °kolici in nemoteno sprejemajo vtise Pestrih pokrajin in raznih običajev.
Tako -Ham tudi življenje kaže dve enaki vrsti ljudi, ki potujejo skozi življenje.
Dve vrsti nas je, kakor zgornjih Potnikov, le žal, da je prva vrsta v ogromni večini. Kajti večina nosi vse tovore neprestano s seboj. To so Predvsem nepotrebne skrbi, stari ne-všečni spomini in nespametna žalo-vanja, skratka, vse tisto, kar bi na svojem življenjskem potu izlahka pogrešali in vendar kot nek bistven del našega Jaz-a vlačimo s seboj. Prav tako, kot pravi E. Hale:' »Nekateri ljudje vlačijo s seboj tri vrste zla: vsa, ki so jih kdajkoli imeli, vsa, ki lih imajo sedaj in vsa, ki jih bodo pozneje imeli.« Res, obnašamo se, kako,- da nam je skrb najljubši prijatelj, ki nam sicer jemlje ves počitek, vSo radost, a se mn vendar ne upamo pokazali vrat. Mesto, da mi nadvladamo skrb, nadvlada ona nas.
Samo vprašajmo se, ali bo jutršnji dan res drugačen, če si bomo radi nje-!)a belili glavo! Ali se bo kakšna nesreča več ali manj zgodila, če ne bo-Wo v skrbeh? Ne, prav tako bo šlo življenje naprej brez naših skrbi. Škodo imamo le mi sami, ker vse nesreče trojno preživljamo, v domišljiji, v resnici in v spominih. Največkrat pa samo v domišljiji! Matere, ki pustijo svojega otroka na izlet, pretrpijo tisjoč strahov, da ga ne povozi kak avto ali se mu ne zgodi kakšna druga nesreča, v resnici pa •e otrok kar najboljše zabava in zdrav pride domov. Tako je tudi z drugimi dogodki! Stižnji smo svojih slcrbi in bojimo se, biti brez njih! Pečamo se z njimi v pozno noč in jih neprespani zjutraj spet radevolje sprejemamo kot neizogibno breme.
Isto je z raznimi spomini! Po naših miznicah in predalih spravljamo vso mogočo šaro v obliki posušenih cvetic, trakov in zaljubljenih pisem, l;i so že davno izgubila prvoten smisel. V naših možganih obnavljamo dan za dnem vsa mogoča razočaranja, vse prestane žalitve, neuspehe in se grizemo radi prilik, ki jih nismo znali izrabiti. Naši živci so vsled tega neprestano napeti, naša ener-Oija se zmanjšuje. Ladja, ki je v nevarnosti, odvrže ves nepotreben balast raz sebe, da se reši, mi pa ne-eenio odvreči vsega tistega, kar škoduje naši miselnosti, našemu riadalj-nemu razvoju. Kajti kako bodo naši možgani spočiti in pripravljeni na novo hrano, če dan za dnem prežvekujemo vse staro in že stokrat prebavljeno!
Tudi žalosti nosimo vse preveč s seboj! Če smo izgubili nekaj, kar se ne da dobiti več nazaj, se je pač treba s tem pomiriti. Če nam je kdo 'unirl, oh ranimo mu lep spomin in ne tugujmo po nespametnem. Najbolj neumno je žalovati za izgubljenimi ■— še živečimi — prijatelji. Morda sjno bili pripravljeni za največje žrtve, za najtrajnejšo zvestobo in ljube zen, toda če so nas oni zlohotno, lahkomišljeno zapustili, kakšen pomen ima vendar žalovanje za njimif Ali so morda vredni, da tako rekoč suženjsko ponujamo svoja najboljša čustva in jih celo mečemo za njimi. Nič bolj nespametnega kot tol
Res, da je v človeški naravi neka želja po trajnosti, toda če vidimo, da se nam ena pot zapira, ali bomo pred zaprtimi vratmi stradali, ko nam je drugih sto in sto odprtih do kruha, TAspeha, ljubezni in prijateljstva. To ni nestalnost značaja! Mi stremimo vedno za istim ciljem, samo primernejšo pot si moramo izbrati. S tem Pa seveda ne mislim na vsako, kakršno koli pot po ovinkih!
Vse težko, ki nas prav po nepotrebnem leži, je tedaj treba odvreči. Ohraniti in pospeševati moramo v sebi le tiste misli, ki nas vodijo zares
cilju, predvsem misli zaupanja, po-Ouma in nade v boljšo bodočnost, če
Nadaljevanje v 3. stolpca
RAZGLED PO SVETU
Smrt prvega povojnega diktatorja
vilegijev nima nihče pravice. Etatizem je prišel do izraza v njegovem stremljenju, da mora imeti država svojo besedo pri vseh življenjsko važnih gospodarskih ustanovah. Naposled mora biti nova Turčija laična država, to se pravi, vera naj bo izključno stvar osebnega prepričanja.
V skladu s tem programom so bile Kemalove socialne, pa tudi kulturne reforme. Naj jih na kratko naštejemo: temeljita šolska reforma; odprava starega duhovniškega prava in uvedba moderne zakonodaje; odprava harema in vsega, kar je z njim v zvezi in
f Kemal Ataturk
V Ljubljani, 16. novembra.
štirinajst dni po proslavi štirinajst-letnice turške republike je umrl njen ustanovitelj Kemal Ataturk. Z njim je odšel v večnost prvi izmed povojnih diktatorjev.
Kemal je bil Azijec in njegova diktatura je bila tipično azijska. Njegove politične metode se zato ne dado meriti z evropskimi merili, vsaj ne s takšnimi, ki so še pred nekaj leti veljala za evropska. Svoje politične nasprotnike je sicer cenil, a če so se postavili po robu njegovemu reformacijskemu stremljenju, jih je brez usmiljenja poteptal. Iztrebil je krščanske Kurde in izgnal 1 milijon Grkov, zato je pa odprl vrata nove Turčije vsem Turkom, ki so prebivali v sosednih državah. Tako je napravil iz nove republike homogeno, narodnostno enotno državo.
Toda če so bile Kemalove politične metode azijske, smejo veljati reforme, ki jih je s takšnimi metodami izsilil, za 'evropske v najlepšem pomenu besede. Sultanova Turčija je bila morda najbolj zaostala in socialno in upravno najbolj gnila država nasvetu; Kemalova republika bi smela biti marsikateri stari in na njeno kulturo ponosni državi za zgled. Kemalovo delo je skoraj 100% na izvedba programa njegove ljudske stranke; Turčija je nacionalistična, »ljudska«, etatistična (državna), laična in revolucionarna republika. V republiki je videl Kemal edino pravo državno obliko, češ da je najbliže idealu ljudske suverenosti; v nacionalizmu je videl poroštvo za ohranitev karakterističnih lastnosti in individualnosti turškega naroda. Pojem »ljudskosti« — prej je rabil namesto njega besedo demokracija — mu je bil izraz ljudske suverenosti: vsi državljani so pred zakonom enaki, do prl-
Herbert Lehman,
demokratski kandidat za guvernersko mesto v državi Newyorku, je prejšnji teden prodrl' pri parlamentarnih volitvah; njegov nasprotnik je bil republikanski kandidat
171etni poljski Zid Griinszpan, ki je v Parizu ustrelil nemškega posla-niškega tajnika v. Ratha, hoteč se tako maščevati za krivico, ki jo je njegovim staršem prizadejal tretji rajh
Izmet Inonii,
novi predsednik turške republike
itd. Kemalove reforme niso bile same sebi namen; kljub temu da je bil ustvaritelj nove Turčije na glasu fanatičnega evropeizatorja svoje domovine, ni privlekel v Turčijo vse šare, ki jo premore Evropa, ampak se je odločil samo za tisto, o čemer je bil prepričan, da bo njegovi domovini v korist. Ko je preurejal zakonodajo, je poklical v Turčijo najznamenitejše evropske pravnike, vendar je med njimi temeljito izbiral: pri reformi trgovinskega zakonika mu je bila vzor nemška [weimarskaj zakonodaja, pri kazenskem pravu italijanska, pri civilnem švicarska.
V zunanji politiki pomeni ime Ke-mala Ataturka toliko kakor ena sama nepretrgana veriga uspehov. Ko so se leta 1922. spustili Grki ha prigovarjanje Angležev v vojno s Turki, jih je Kemal katastrofalno porazil in dobesedno pognal v morje. Drugo leto je sklenil v Lausannu drugi mir z zavezniki (prvega je turški sultanat podpisal 1. 1920. v Sevresu); po pravici se je lahko ponašal, da je bila Turčija edina izmed poraženih držav, ki je podpisala z antanto časten mir, saj je dobila nazaj v Sevresu iztrgano ji Tra-cijo do Marice in Odrin. Ko je leta 1924. vrgel s prestola poslednjega sultana in začel reformirati novo republiko, je želel imeti s sosedi mir, zato se je hitro pogodil z Rusi in po vrsti z vsemi balkanskimi državami; poleg našega kralja Aleksandra ima veliko zaslugo za ustanovitev balkanske zveze baS Kemal Ataturk. Samo po sebi je razumljivo, da si želi reformator, ki ne pozna imperialističnih teženj in ima doma polne roke dela, miru predvsem z velesilami, zato je morala biti
njegova zunanja politika prav toliko anglofilska in frankofilska, kakor ni smela biti sovražna Rusiji, Italiji ia Nemčiji.
S Kemalom je odšla ena izmed največjih osebnosti svetovne zgodovine, a njim je izginil morda največji reformator novega veka. S smrtjo dikt*-torjev se navadno zrušijo njihova diktature, njihova pozitivna dela j» ostanejo. Kemalove reforme se utegnejo pod njegovimi nasledniki ublažiti ali izkvariti, njihovo jedro bo ostalo: ta zavest prerojene Turčije jo i najiepša posmrtnica, ki si jo je mogel želeti veliki patriot.
30 milijard din odškodnine
Po atentatu mladoletnega poljskega Zida Griinszpana na nemškega posia-niškega tajnika v. Ratha v Parizu jo prišlo v Nemčiji do velikanskih demonstracij in pogromov proti Zidoin. Kar je še ostalo židovskih trgovin, so jih demonstranti vse demolirali, 2ide same pa pretepli, pometali njihovo pohištvo na cesto, zažgali sinagoge itd. škodo, ki jo trpe nemški Židje, cenijo skoraj na 1 milijardo mark.
Nemška vlada je sklenila, poostriti vse dosedanje ukrepe proti nemškemu židovskemu življu. Tako poslej z id ja sploh ne bodo smeli več imeti trgovin ne obrti in ne bodo smeh hoditi v kino in gledališče. Zavarovalnina za razdejane trgovine zapade državi, vrhu tega bodo pa morali Židje plačati še 1 milijardo din globe za GrUnszpanov umor. Vsega skupaj bo torej nemške Zide stal pariški atentat svojih 30 milijard din, t. j. skoraj 30% vsega imetja, ki ga premore nemški židovski živelj. Strokovnjaki sodijo, da bodo s to odškodnino do malega kriti vsi izdatki za nemško mobilizacijo '/ septembru in oktobru t. 1.
Thomas E. Dewey,
znani državni pravdnik, ki je tako temeljito obračunal z newyorškimi gangstri
izenačenje ženskega socialnega stališča z moškim; modernizacija vojske; modernizacija turščine in izločitev arabskih elementov iz nje (danes Turki niti »Alaha« nič več ne molijo, temveč »Tangrija«); odprava nehigienskih fesov in prilagoditev turške obleke k evropski; odprava perzijsko-arabske pisave in uvedba latinice; itd.,
»»♦♦»♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o
Nadaljevanje iz 1. stolpca
pa se bomo grizli radi izgub, ne bomo prišli nilcamor! Čim bolj bomo grebli po jami starih spominov in skrbi, tem globokejša bo, dokler nas povsem ne zasuje in zadavi. Kakor starinar bi bili, IH je kupil novo hišo in privlelcel vso staro šaro s seboj, pa nima kam postaviti novega pohištva.
Zato proč s skrbmi in žalostjol Gorenjka
Protižidovske demonstracije v Nemčiji so šle posebno do živega Angležem. V spodnji zbornici pripravljajo celo vrsto interpelacij na vlado. Zanimivo je, da šteje med vsemi angleškimi političnimi strankami največ židovskih poslancev Chamberlainova konservativna stranka, na drugem mestu so pa nacionalni liberali z Johnom Simonom na čelu. John Simon ja kljub temu velik prijatelj tretjega rajha...
USA in Nemčija
Nemška politika proti Zidom je tudi Ameriko silno razburila. V Združenih državah imajo namreč Židje i v politiki i v gospodarstvu zelo tehtno besedo. V časopisih beremo, da je ame>-riška vlada pozvala svojega berlinskega poslanika Wilsona, naj takoj zapasti Berlin in se vrne v Washington, da bo poročal o naj novejših političnih in socialnih ukrepih tretjega rajha. Ta korak wašhingtonske vlade je zbudil ne samo v Združenih državah, temveč tudi drugod veliko pozornost; v poučenih krogih trde, da se je razmerje med Nemčijo in USA zaradi nemške protižidovske politike tako poslabšalo, da ni izključeno, da se Wil-son sploh ne bo več vrnil na svoj« berlinsko mesto in da bo ameriška, vlada naknadno pretrgala diplomatska razmerje s tretjim raihom.
Protižidovske demonstracije v Nemčiji: razbita židovska trgovina v Berlin*
»N Ajdovščini odkopujejo rimske grobove,« se je v soboto popoldne razvedelo po Ljubljani. Kajpak je tudi mene zaneslo do Evrope. Skupina ljudi mi je pokazala pot. Stali so okrog poldrug meter globoke jame in dva stražnika sta imela dovolj dela, da sta jih odganjala in pazila na red.
Krampi so počasi in previdno udarjali ob nekaj trdega, ljudje so pa strmeli v jamo, ko da bi bil zaklad v njej. Radovednost je strnila vse v ozek, komaj nekaj metrov širok krog. Elegantno oblečena damica s tenčico in nardečenimi ustnicami je prav tako radovedno strmela v jamo ko preprost delavec in ko mlad, rdečeličen vajenec, ki je pozabil, da je pred pol ure prislonil kolo k zida in tla bi moral biti že zdavnaj v trgovini.
»Morda so pa cekini v krsti,« je V gibal mlad delavec zraven mene.
zBeži, beži, v krste devajo mrliče, ne pa cekine,« ga je zavrnil tovariš.
»Kaj boš, saj so tudi v Parizu v neki stari bajti izkopali cekine. Za poldrug milijon jih je bilo.«
'zNo, in če bi tudi bili cekini, ti ne bi nič imel od njih. Tisti, ki jih je v Parizu našel, je še danes revež, cekine so si pa drugi razdelili.«
»Tam je šlo pa za dediščino,« je pribil prvi, očitno dobro podkovan v tej zadevi.
Tako so ugibali ljudje in nestrpno čakali, kdaj bodo dvignili krsto iz zemlje. Tik ob ,grobu' je čakal tudi fotograf, da bi znameniti trenutek ujel na film.
Komaj do pol krste so dvignili delavci iz zemlje, ni se mi dalo več čakati, vedela sem, da bomo v časopisih brali, ali so bili v njej cekini ali kosti. Bile so kosti, v dobro ohranjenem sarkofagu, kakršnih imamo v tnašem muzeju že več.
In spet so šle sanje o zakopanem jzakladu po vodi...	K.	N.
Politični de Je n
VELIK GOVOR PREDSEDNIKA VLADE Dr. MILANA STOJADINOVICA
Na velikem volilnem shodu, ki ga je sklicala v nedeljo v Novem Sadu JRZ, je imel velik govor predsednik vlade dr. Stojadinovič. Med drugim je dejal:
»Jugoslavija je danes močna država. Njen ugled nikdar ni bil večji kot danes. Jugoslavija je obkrožena s prijatelji in dobrimi sosedi. V svojih mednarodnih odnošajih ne zahtevamo ničesar tujega, ne damo pa tudi uiti pedi zemlje, ki je naša.
Te dni ste videli, kako se meje nekaterih držav morejo v 24 nrali menjati. Toda, mi nismo država, ki je bila ustvarjena za zeleno mizo, za katero so sedeli politiki in kadili. Vsemu svetu je znano, da so meje Jugoslavije pravično odmerjene, zapisane s krvjo in začrtane z mečem ter kostmi juua-kov. Takšnih meja ni mogoče potegniti drugače. S sabljo carstva smo dobivali, z njo smo tudi izgubljali. 8 prepiri nismo nikdar ničesar dobili. Mi smo bili in ostanemo narod bojevnikov in junakov. Res ni bilo vojn v Evropi, pri katerih mi ne bi bili sodelovali. No, in ravno zato, ker vemo, kaj pomeni vojna, iskreno želimo miru. Mi želimo miru tudi zaradi tega, ker smo dokončali naše narodno zedinjenje ter ustvarili enotno, nedeljivo in nikdar razdražljivo država Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri kivi nad !HI % Jugoslovanov, Niti z enim sosedom se nam ni treba pogajati o vprašanju naših medsebojnih meja. Zaradi tega živimo ni želimo, da bi tudi v bodoče živeli z vsemi sosednjimi državami v najboljših in najkorektnejših odnošajih.
Prijateljstva, ki smo jih pravočasno sklenili z velikimi sosedi na naši zahodni meji, so pokazala, du so bila v Kuduji evropski krizi važen činitelj miru v tem delu Evrope. Temu našemu pravilnemu predvidevanju dogodkov in prijateljstvu se moramo zahvaliti, da smo lahko mirno opravljali •voje vsakdanje posle po mestih in vaseh. Nam ni bilo treba trošiti milijard ta mobilizacijo vojske.
Zveza z Romunijo, Grčijo in Turčijo V okvira Balkanskega sporazum«, nam je zajamčila vse naše meje na Balkanu. Pakt o večnem prijateljstvu t Bratskim bolgarskim narodom je še bolj utrdil mir na teh mejah.
Pred kratkim je prišlo na Bled« tudi do sporazuma a našim severnim sosedom, z Madžarsko, tako d« (daj tudi na tej strani s pravice moremo pričakovati samo zadovoljivega razvoja mednarodnih od noša jev.<
Dalje je predsednik vlade izjavil:
»Na* narod more glede vprašanja manjšin zavzeti samo ono »tališče, ki odgovarja njegovi preteklosti in njegovemu čutu pravičnosti. Ram« ta prirojeni čut našega naroda je največje jamstva za razvoj manjšin, katerih
TBC ozdravljiva v nekaj mesecih?
Kako Srbkinja Vera Jovanovičeva Iz DJevdJelije zdravi Jetiko
Bevdelija, novembra.
Že nekaj Jasa krožijo govorice po južni Srbiji, da živi v Bevdeliji neka gospa, ki more v nekaj mesecih popolnoma ozdraviti eno najstrašnejših bolezni na svetu, zavratno morilko, lri terja nešteto nvladih žrtev — jetiko. Ta gospa je Vera Jovanovičeva, nekoč je že skoraj sama podlegla tuberkulozi, dokler je ni rešilo čudežno zdravilo, ki zdaj z njim zdravi tudi druge jetične bolnike.
Neki beograjski novinar je inter-vjuval gospo Jovanovičevo v upanju, da bo izvedel za ime čudežnega zdravila, a zmotil se je. Gospa Jovanovičeva ga je sicer ljubeznivo sprejela, govorila mu je o svoji ,zdravniški praksi', imena čudežnega leka mu pa ni hotela izdati.
»Sama sem bila hudo bolna na pljučih,« je pripovedovala gospa Jovanovičeva. »Zdravniki so menda izgubili že sleherno upanje, bila sem že z eno nogo v grobu. V svojem obupu sem poskusila prav vsako zdravilo, ki mi ga je ta ali oni nasvetoval. Tako sem poskusila tudi zdravilo, ki zdaj jaz z njim zdravim, in glej, komaj sem se nekaj dni z njim zdravila, že mi je bilo očitno boljše. Z zaupanjem sem pila zdravilo vsak dan in zdravje se mi je hitro vračalo. Po treh mesecih sem bila popolnoma zdrava.«
»In kakšno je to zdravilo, gospa?« je poizvedoval radovedni novinar.
»Tega vam ne morem izdati. Za zdaj naj vam povem samo to, da je to neka tekočina. Bolniku naj nadomešča vodo. Prve dni jo pije po pol litra na dan, pozneje pa tudi po liter. Zdravljenje je tako enostavno in uspešno, da se uspeh zdravil pokaže že koj prve dni.
Sprva sem mislila, da sem se kar slučajno pozdravila, a pozneje, ko sem z zdravilom ozdravila tudi več svojih znancev, sem spoznala, da sem odkrila nov, neprecenljiv lek. Neka moja prijateljica, Beograjčanka — njeno ime naj na njeno željo zamolčim — je bila tudi že hudo jetična. Bljuvala je kri, visoko vročino je imela in zdravniki so ji prerokovali, da ne bo več dolgo živela. Kajpak sem jo pričela zdraviti s svojim zdravilom in ne zaman. Kar očitno se je popravila in danes je popolnoma zdrava. Zdravila se je nekaj mesecev.
Razen svoje prijateljice 6em ozdravila tudi nekaj drugih bolnikov. Zvedeli so zame, prosili so me, naj jim vendar dajem zdravilo in res eo se vsi pozdravili. Celo neki Beograjčan je ozdravel, čeprav je imel hudo tuberkulozo in čeprav se je zdravil samo poldrugi mesec, torej dokaj premalo. A njegovo zdravje se je tako
hitro popravilo, 'da nadaljnjo zdravljenje ni bilo več potrebno.
Zdaj zdravim nekega Bevdelijca, Krajanovič se piše. Menda je to moj najtežji primer. Zdravil se je že na Golniku in v nekaterih drugih zdraviliščih, a vse zaman. Ko sem ga pričela zdraviti, je bil malone v agoniji. Danes, komaj po mesecu dni zdravljenja že vstaja, nič več ne bljuva krvi in tudi vročine nima več. Njegov stric, zdravnik, je sam ugotovil, da se je njegovo zdravje v neverjetno kratkem času zelo popravilo.«
Tako gospa Jovanovičeva. Za zdaj nimamo vzroka, da ji ne bi verjeli, sama je dosti prestala zaradi bolezni, saj je bila bolna dolgih dvajset let. Novinar je tudi vprašal .pacienta' Kra-janoviča, kako se počuti in glej, odgovoril mu je, da se mu je zdravje v pičlem mesecu silno popravilo. Zdravnik je pa povedal, da je res ugotovil padec vročine in da se bolnik res dokaj bolje počuti, kakor se je poprej.
Ali smo torej res na pragu senza-eionaluega odkritja v medicinski vedi? Ali bo to tako preprosto in tako učinkovito zdravilo res postavilo na glavo vsa dozdanja dognanja glede tuberkuloze? Kdo ve? Ža zdaj moremo samo želeti, da bi bilo to vendarle, vendarle res!
JULIJ
LJUBLJANA, Woltova u/. 4 SPECJALN/ A TELJE h okvireitje stik in gobelinov
jezik, vera iu kultura lmdo našli pri nas vso potrebno zaščito. Na drugi strani pa pričakujem, da vsi stavimo na razpolago svoje moči in sile v to, da dovršimo svoje poslanstvo. V naših rokah je naša usoda. U. decembra si moramo biti na jasnem, ali hočemo močno Jugoslavijo ali pa želimo, da iz nje naredimo ognjišče razdora.«
Predsednik vlade dr. Stojadinovič
je pretekli teden prišel v Šabac, kjer eo ga navdušeno sprejeli. Občinski odbor mesta Šabca mu je ob tej priliki
podelil častno občanstvo. Predsednik vlade je imel nato velik volilni govor, ki so ga prenašali zvočniki za množico pred županstvom. Po govoru se je z nekaterimi ministri in zastopnikom Nj. Vel. kralja udeležil blagoslovitve in otvoritve nove kemične tovarne Prve jugoslovanske družbe za kemično industrijo, ki bo delala za potrebe narodne obrambe, industrije in kmetijstva. V nedeljo je pa imel dr. Stoja-dinovic velik politični shod JRZ v Novem Sadu. V svojem velikem volilnem govoru je govoril o našem mednarodnem položaju. Poslušala ga je velika množica ljudi. — Notranji minister dr. Korošec je prišel pretekli teden v Ljubljano in je na Okrajnem sodišču prijavil svoji kandidaturi za mesto Ljubljano in za Ljubljano-oko-lico na listi JRZ. V beli dvorani hotela Uniona je imel shod krajevnih zastopnikov JRZ. Vse naslednje dni je pa imet volilna shode v okolici Ljubljane: na Ježici, v Borovnici, v Dev. Mar. v Polju, v Šmartnem pod šmarno goro, na Igu in še v nekaterih krajih. — Minister dr. Krek je imel več volilnih govorov v krškem okraju, kjer kandidira na listi JRZ. — Nj. Vel. kraljica je pretekli teden v Zfirirhu prestala težko operacijo. Odvzeli so ji velik žolčni kamen in slepič. Obe operaciji sta uspeli. Zdravstveno stanje Nj. Vel. kraljice Marije se zadovoljivo popravlja.
«
Atentat na nemškega poslan iškega tajnika Ratha v Parizu, ki ga je izvršil sedemnajstletni Žid Herschel Seibel Grynszpan, da bi maščeval izgon svojih staršev iz Nemčije, ima strahovite posledice za vse nemške Žide. Oddali so morali vse orožje. V vseh večjih krajih so nastale manifestacije množic proti Židom. Požigali so jim hiše, sinagoge in šole. Aretirali so na tisoče Zidov in jih poslali v koncentracijska taborišča. Veliko Židov je napravilo samomor. Minister Goebek je izjavil, da so demonstracije izraz splošnega narodnega ogorčenja. — Italijanski ministrski svet je na zadnji seji odobril protižidovske zakone. Po teh zakonih so poroke med arijskimi Italijani in Židi neveljavne. Zakoni imajo Še druge važne ukrepe proti Zidom v Italiji. — Umrl je ustanovitelj moderne Turčije in njen prvi predsednik Kpntal Ataturk. Njegova smrt pomeni veliko izgubo za v«* turški narod. Izdihnil je v Carigradu, prepeljali so ga pa v Ankaro, kjer ga bodo v ponedeljek 21. L m. položili k počitku. Na njegovo mesto je narodna skupščina za predsednika turške republike izvolila generala Izmeta Inenija, dolgoletnega Ataturkovega sodelavca. — Kitajske čete so izvršile silen protinapad na Japonce in jih prisilile k umiku. Po nekaj dneh so kitajske čele prišle že do Kantona, ki ga imajo v oblasti Japonci. Oludoja možnost, da ga zavzamejo. Japonski uspehi na južnem Kitajskem so resno ogroženi. — 75 milijard dinarjev bo izdala Amerika za oborožitev. Pomnožila Iro število letal, kopne vojske in opreme. V vojni ho Amerika v najkrajšem času lahko do zob oborožila 1 milijon voja-
kov. Ameriško oboroževanje je odgovor na liomatije v Evropi in na Dal-nj»m vzhodu. — Vojvoda ŠVimlsorski se bo vrnil v Anglijo. Posebno si prizadeva za sinovo vrnitev njegova mati kraljica-mati Mary. Vojvoda VVindsor-eki je nedavno, ko je Angliji grozila nevarnost vojne, sam pisal angleški vladi, da bi rad služil svoji domovini. Baje mu bodo poverili važno gospodarsko vodstvo v Južni Ameriki. — Novo turško vlado je sestavil turški ministrski predsednik Dželal Bajar. V novi vladi ni dosedanjega zunanjega ministra Ruždi Arasa in notranjega ministra Sukri Kaja. Zunanji minister je postal dosedanji pravosodni minister Karadzoglu, notranji minister pa dr. Faidam. Vsi drugi ministri 60 isti ko doslej. — 92.000 beguncev je pribežalo na Češko in Moravsko iz ozemlja, ki so ga zasedli Ma<lžari. Naselili so se po večini pri svojih znancih in sorodnikih, druge je pa vlada spravila v 32 begunskih taborišč. — Romunski kralj Karol je z zunanjim ministrom Comnenom odpotoval v London. Kraljev obisk je velikega političnega iu gospodarskega pomena. Romunska industrija se bo glede oboroževanja naslonila na Anglijo. — Nemški Židje ne smejo imeti več trgovin in trgovskih podjetij. Sami morajo na lastne stroške odstraniti sledove škode, ki so jo povzročile razjarjene množice. Za- j varovalmna, ki bi jo jim morale izpla- j čati zavarovalnice, dobi država. Razen j tega morajo pa še plačati državi za j pariški atentat 15 milijard dinarjev J kazni. — Borba za novo ustavo se že ! nekaj časa vrši na Češkoslovaškem. ! Sestali so se zastopniki čeških strank I in slovaške avtonomne vlade. Pogajanja se sučejo okrog bodočega položaja Slovaške v republiki. Šele ko bo dosežen sporazum, bodo izdelali novo ustavo in jo predložili parlamentu. Potlej bodo volili novega predsednika. Kandidat ie 6edanji zunanji minister dr. Chvalkovski. Zunanji minister bo pa dr. Krno, sedanji podtajnik slovaške vlade.
slabo plačajo kmetom sladkorno peso, država pa zahteva previsoko trošarino za sladkor. Nujno je torej, da se omogoči večje gojenje sladkorne pese iu da se zniža državna trošarina. Država bi ne dobila dosti manj trošarine od sladkorja, če bi jo znižala od 7—8‘50 din za kg na 4'50 din, ker bi bila potrošnja sladkorja potem večja, če bi bil sladkor cenejši. Potrošnja sladkorja je zelo važna za narodno zdravje, ker vsebuje za življenje potrebne vitamine, je pa tudi znak kulturne stopnje naroda. Upati je torej, da bo konferenca to vprašanje ugodno rešila.
ENOTNE POSELSKE KNJIŽICE ZA VSO DRŽAVO
Ministrski svet je na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje predpisal uredbo o novih posekkih knjižicah. Uredi« in pravilnik sta stopila v veljavo 28. septembra t. 1. in s tem dnem prenehajo veljati vsi prejšnji predpisi. Vsi delavci in nameščenci v državi bodo dobili nove po-sekske knjižice. Stare j>oseiske knjižice, ki so bile izdane do 27. t. 1. se morajo najkasneje do 31. decembra prihodnjega leta zamenjati za nove. Po preteku tega časa stare knjižice izgube svojo veljavo. Vsi delavci in nameščenci so torej dolžni, da si novo knjižico nabavijo. Vpisovanje podatkov lmdo izvrševala prisilna združenja, njihova poverjeništva m občine. Stare knjižice bodo zamenjale obči ne in prisilna združenja. Poseiske knjižice se dobe edino pri Osrednji upravi za posredovanje dela pri Ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu, Strossmajerjeva ulica 9-
LETOŠNJI PRIDELEK SLADKORJA JE ZA BOO VAGONOV MANJŠI OD LANSKEGA
V zvezi z zmanjšano proizvodnjo sladkorja se bo v kratkem sestala konferenca, ki bodo na njej odgovorni •činitelji razpravljali o možnostih povečanja proizvodnje sladkorja. Lani smo porabili okrog 8400 vagonov sladkorja, letos ga bodo pa tovarne napravile samo okrog 7800 vagonov. Jasno je, da bo sladkorja premalo. Vzroka zmanjšanja proizvodnje sladkorja sta predvsem dva: tovarne pre-
Stirje požari so bili letos v vasi Vrhpolje pri Št. Jerneju. Pogorele so hiše štirim posestnikom. Te dni so pa požigalca prijeli, ko je spet hotel zažgati neko poslopje. 181etni požigalec Stanko Hangus je orožnikom prb znal 6voje požige.
Kozolec je zažgal 171elni Z. Ivan iz Zavodue pri Celju, da bi izsilil denar. Pri požigalcu so orožniki našli grozilno pismo, ki ga je pisal očetom lazaristom, lastnikom kozolca, da jim bo zažgal samostan, če mu na skriven kraj ne bodo prinesli 3.000 din. Ivana bodo baje dali v prisilno delavnico.
Za rAJHH) din blaga so pokradli neznani tatovi iz trgovine Ivana Verstovška v Kapeli pn Brežicah. Tatovi so blago naložili na voz in izginili. Domnevajo, da so to bili cigani.
Obraz je razsekal svoji ženi 41le'ni M. Lajnihov1 njen podivjan in pijan mož, v Rezinah pri Brežicah. Prišel je pijan domov in ko ga je žena mirila, jo je začel zbadati z nožem j>o vsem telesu. Lapuhovo ro nezavestno prepeljali v bolnišnico.
Z železnim drogom je ubil delavca Frana Šullerja iz Cerovca pri Rogaški Slatini posestnik France Drofenik. Sutler je očital Drofeniku, da ga j« naznanil, da ima razmerje s Terezijo Galunovo. Drofenik je brez besede napadel ftutlerja z železnim drogom in ga ubil. Morilca so oddali v celjske zapore.
811 milijonov dinarjev posojila je izplačala v 20 letih ljubljanska mestna zastavljalnica tistim, ki so bili v denarni zadregi, V 20 letih je dobilo posojilo v zastavljalnici 700.000 strank; na j več je posojilo je znašalo samo 18 tisoč dinarjev.
8 koli s« d« smrti pobili 301efnega Ivam Milošiča, posestnikovega sina v vasi Gradi šah pri Sv. Barbari v Halozah. Milošič je priskočil svojemu tovarišu ki se je pretepal, na jtoutoč. Napadalci eo potlej udarili po Milošiču in ga do smrti pobili s koli.
Novo -odno palačo bodo gradili v Splitu. Palača bo iz dveh zgradb in bo stala 18 milijonov dinarjev.
Na lovu so u-delili 12 letu ega Franca Kogoja na Poljanah, ko so priredili lov na zajce in lisice. Deček se je skril v grmovje, ker so ga lovci spodili. Ker se je grm premikal, je neki lovec ustrelil, misleč, da je v njem lisica. Strel ie bil smrten; fant je kmalu nato izdihnil.
Otroško zavetišče grade v Trnovem v Ljubljani. Dograjeno bo okrog .mesec« julija leta 1939. V zavetišče bodo labko sprejeli 200 deklic in dečkov. Stalo bo okrog dva in pol milijona dinarjev.
89 metrov globoko je padel s pečin Jakob Pšenica z Dovjega pri Mojstrani. Spravljal je hlode v dolino, a je izgubil ravnotežje in strmoglavil v prepad. Nesrečnež je na dnu obležal mrtev.
Betonirali bodo nedovršeni del cest« Solin—Trogir do maja let« 1939. Nedovršeni del ceste je dolg 4 km ; stroški bodo znašali dva in pol milijona dinarjev.
Nar&dna. sJoSica
opliva na vosorganizem-Dobro s redsfvo za odva-jafi, Id zanesljivo deluje in ima prijefen okus, je
to.rra.ibPM4,>3«
Darmol dobite v vsaki lekarni
Ubil se je 32letni Jurij Benet v Dovjem, ko je spuščal hlode v dolin po strmih pečinah. Na lepem se 111 je cepin izdrl iz hloda in nesrecn® je strmoglavil v globino ter obl®33 mrtev. Benet zapušča ženo in več nedoraslih otrok.
Ves koran zna na pamet devetletn deček Čerini, sin kmeta Adema P01?' biča v Tešnju pri Vrbasn. V deseti meeecih se je naučil 600 strani korana in zna povedati po vrsti vsa P0?*" mezna poglavja. Dečka so po y proglasili za hafiza in mu ovih znak časti bel trak okrog lesa. ,
Prostovoljno je šel v smrt 331e' . zidar Ivan Trajček v Osijeku. ?-aia..
kli'
tak°
nekega malega prestopka so ga cali na policijo. To si je Ivan vzel k srcu, da se je polil z bencino®1 in se zažgal. Policiji je poslal pi®3"’ ki je v njem napovedal svojo snu • Truplo so našli čisto ožgano.
Lokomotiva potniškega vlaka s« j iztirila v Dupljah pri Tržiču, ker J vlak zavozil na napačni tir. Lokom0' tiva je mesarskega vajenca Fr<>»£. Zarnika, ki je stal zraven vlaka, ta» nesrečno zadela, da je bil pri Prlt mrtev.
Požar je uničil 7 hiš in 4
darska poslopja v Laporju pri Gr«' supljem. Ban dr. Marko Natlačen J odredil, da se za obnovo vasi Lap°r' je nakaže 110.000 din podpore.
Rimski sarkofag so izkopali na Al' dovščini na Gosposvetski cesti ’ Ljubljani. V Knezovi hiši delajo ka* nalizacijo in ob tej priložnosti so čili ob krsto. Sarkofag je precej bro ohranjen, v njem so bile kost neke ženske.	-
Dve domačiji je zažgala iz maš®®* vanja 191etna služkinja Roza Kralj®' va v Vel. Gabru pri Višnji 8®^' Posestnici Okoren Frančiški je zazg®i la gospodarsko poslopje zato, ker p je grozila z odpustom iz službe. Hrl' barju Gabru je pa zažgala hišo, ker jo je obdolžil, da je preveč hodila 3 fanti. Orožniki so mlado požigalko od' peljali v sodne zapore v Višnji g®1’1-
Devetkrat je zabodel svojo ženo 3 nožem 531etni Lapuh Jože. posesti11." iz Brežine pri Brežicah. Pijan se 1® vrnil domov in ko je zagledal, da 38 njegovi postelji leži njegov sin, se )e začel jeziti na ženo in jo suvati z nožem. Zadal ji je devet ran v gla,v<?! prsi in roke. Nesrečnico so prepelji®1 v bolnišnico.	„	.
Novo livarno so zgradili v No'’1 vasi pri Mariboru. Posebnost noveg3 podjetja je delavnica za izdelovanje rjeprostih predmetov.
Nov most čez Pesnico pri Gornj1 Sv. Kungoti je zgradila domača obč1' na s pomočjo okrajnega cestnega od; bora. Občina je žrtvovala za no'”1 most 50.000 dinarjev.
Osebne
Poročili so se: V Ljubljani' Franc Golobar, tesarski mojster iZ Šmartua pri Litiji, in gdč. Francka Medvedova iz Dol pri sv. Križu; Peter Pavšič, stavbni tehnik, in gdč. Val®" rija Cemažarjeva. V M a r i h o r u • Jože Grgič, lastnik menjalnice, in Pav' lina Piklova, zasebnica; Dobovišek Herbert, tekstilni mojster, in gdč. &31' lota Kovačeva. V Celju: Janež Stketa. preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, in gdč. Marij3 Mihelčičeva. V Stari vasi na Bi' z e 1 j s k e m : A rnold Redlšta j«, I**1' polkovnik v Kninu, in gdč, Olga Janežičeva. — Iskreno čestitamo!
Umrli so: V Ljubljani: Auto® Jerman, davčni uradnik v jiok.; Baletni Ivan Kraker; Franica Cimermanov*’’ 70ietna Minka Pirčeva, vdova po od' vetniiu. V Mariboru. Ana Rop®; ceva, zasebnica. V Celju: 631etni Viktor Luku, posestnik: 421elni IM° Rebenschegg, slaščičar; 75ietna Karolina Matičeva, vdova po trgovcu;
34-
letna Pavla Kozinčeva, žena posestnika iz Žabjeka pri (Sevnici. V P t u j of 761etni feaiamun Frane, davčni uradnik v p. V S t o n j c i h pri Ptuju1 Elizabeta Turkova, žena gostilničarja-
V Babin c ih pri Ljutomeru: Alojzij Bežan, posestnik. VZida a«* m os iu : Blaži još Majcen, zasebnik-
V Nevljah pri Kamniku: Marija Dornikov«. V Slovenje n1 Piajbergu: 781elna Meta NVieser-jeva. V T r e h i n j u : tiHletni G jorgi® Tupanjanin. trebinjski župan. V Beograd u : Vera Kočevarevia. žena vse-učilišfcega profesorja. — Naše iskren® sožalje!
Za Val
Brata
Vlaj
Ljubljana Wolfova 5
tpoitovaua aasps in eoun-dleito, Imava m rolo ul prekrasne vzorce volneneo* klana za oblek« In plašč«, ki Vam beda potove uM' jalt. - Velika izbira llaMK. iiarhanta, odej Ud. Pričakujeva Val obiski
Ženska z železnimi živci
Kako je lepa nemška vohunka pošiljala v smrt svoje ljubimce
Dolnja zgodba bo zgodba o eni izmed redkih vohunk, ki so umrle naravne smrti, o lepi Nemki Emi Heinrichsenovi. Ta demonska ženska si je znala obvarovati življenje tildi v kar najbolj tveganih dejanjih, poslala je pa, v smrt nešteto moških, med njimi največ svojih ljubimcev...
Ema Heinrichsenova je med svetovno vojno živela v Belgiji, v enem najrazkošnejših hotelov v Anwersu. V njeno stanovanje so prihajali splošno Častniki ali pa civilisti, ki se jim je že na prvi pogled poznalo, da so vajeni nositi uniformo... Pred hotelom je stal njen velik, razkošen avto, ki se je v njem lepa ,rdeča tigra' — tako so jo imenovali njeni prijatelji in sovražniki — vsak dan vozila na dolge iz-fete, včasih celo do holandske meje.
.Rdeča tigra' je bila najbolj zanesljiva nemška vohunka, najbolj zmožna in najlepša. Ni čuda, da so ji zaupali najtežavnejše naloge, posebno glede angleške meje. Ker pa njeni tovariši, ki so morali vohuniti ob francoski meji, niso bili vselej tako spretni kakor ona, je pogosto .rdeča tigra* prevzela tudi kakšno težavno nalogo z zahodne meje.
,Rdeča tigra' ukazuje
i »Noter,« je zaklical kovinsko jasen Jenski glas, ko je nekdo potrkal na Vrata.
Vstopil je eleganten gospod, na prvi pogled tujec. Bil je Grk Konstantin Kideanis, nemški vohunski agent in najnovejši Ernin izvoljenec.
»Odpotovali boste še drevi! V enem tednu mi boste prinesli načrte francoskih trdnjav ob Sommi!«
Grk je prebledel. »Nemogoče, Erna, to me bo stalo življenje. Pomisli samo ‘na ure, ki sva jih preživela...«
»Pusti to, Kideanis! Včeraj — to je za naju že preteklost. In ml živimo za bodočnost! Danes nisi ti zame nič drugega ko agent. Bodisi, da boš čez teden dni prinesel načrte, ali...«
»Ali? Vi mi še grozite? Vi se drznete dajati pogoje?« Grku je planila vsa kil v obraz.
»Zdi se mi, da bom res morala dokončati stavek. Ali bom pa poslala drobno pisemce svoji francoski tovarišici, ki se tako vneto zanima za gospoda Kideanisa!«
Grk je znova pobledel. še trenutek je okleval, nato je odšel.
Erna Heinrichsenova se je pretegnila, kakor se pretegujejo živali, leno in zaspano.' Nato se je nasmehnila in pozvonila. Nekaj trenutkov nato je stal pred njo mlad nemški častnik.
»Klicali ste me?«
»Da. Pet let pred vojno ste živeli na Francoskem, torej dobro govorite francoski, še drevi boste odpotovali v Pariz in zasledovali tega človeka — pokazala mu je sliko — dan in noč. Ne smete ga izgubiti izpred oči in potrudite se, da bo v tednu dni spet tu z načrti, ki jih mora dobiti.«
»Madame,« je odgovoril častnik, »jaz sem častnik nemške vojske, ne pa vohun. Odreči se morate svojim načrtom!«
Erna Heinrichsenova se je pretkano nasmehnila in segla na stol zraven sebe. Trenutek nato je že držala v roki majhen samokres, naperjen naravnost v častnika.
»Tako, gospod stotnik!« se je porogljivo nasmejala. »Vi mislite, naj l>i se odrekla. Motite se. Poslušati *»e morate in nič drugega!«
Častnik je morda sam pri sebi še hip okleval, a bela roka s samokre-;; Hm je ostala stegnjena. Naposled se je vzravnal in dejal: »Odpotoval bom, dajte mi navodila.«
»Veseli me, gospod stotnik, da ste ie spametovali, šli boste za tem človekom, korak za korakom. Ko boste opazili, da namerava kaj nevarnega; ln za nas škodljivega, boste skočili k: prvemu telefonu in poklicali številko Odeon 78-54. Tistemu, ki se bo javil: na drugem koncu žice boste dejali, da ga čakajo v restavraciji Rialto važne novice. Potlej se boste vrnili po na-! grado.«
»Po nagrado? Kam? K vam?«
»Da, k meni!« Pomenljivo se je na
njena ljubimca in njej slepo vdana. Nihče ju ni mogel ne z denarjem ne z obljubami pregovoriti, da bi jo izdala, en sam pogled iz njenih oči in bila sta ji bolj vdana ko kdaj prej.
In tako so za Erno, duhovito organizatorko in pretkano ljubimko hodili po kostanj v ogenj njeni mnogoštevilni ljubimci. Ni ji bilo žal zanje, saj je bilo zmerom dovolj novih...
A tudi zanjo je prišel konec, prav neromantičen konec. Umrla je leta 1926. na operacijski mizi za operacijo slepiča.
Stroga morala
Newyork, novembra, človek bi mislil, da je v Ameriki ženskam vse dovoljeno. Narobe, tudi v Ameriki je včasih morala stroga, da, kar prestroga.
Tako je te dni vložila pri newyorškem sodišču tožbo neka 341etna hči proti svojim 601etnlm staršem. Hči očita staršem, da je zvečer ne puste na zabave, če se pa pregreši, jo mati in oče natepeta.
Sodnik je bil v hudi zadregi, kako naj razsodi to zamotano zadevo. Po eni strani je imela hči vso pravico zapustiti starše, saj je bila že davno polnoletna, po drugi strani je pa to pravico omejevala njena nravstvena dolžnost do staršev. Saj sta ji oče in mati branila vstop v življenje samo iz strahu, da bi se v njem ne izgubila. Naposled se je sodniku posrečilo, | mož tako polomil...
ves glas začel oštevati oboževalca svoje žene. G. Mestraque je skočil skozi okno in se znašel na nižji strehi sosednje hiše. Tekel je čez streho, se je ujel za kamnitnega angelja na sosednjem pročelju in se rešil na neki balkon. Tu ga je sprejela s krikom in vikom neka dama. Begunec se je ne hote zatekel h gospe Bourgetovi, lastnici sosednjega hotela. Njegov strah je očitno vplival tudi na to damo, ker je kratko in malo begunca spustila skozi svoje stanovanje.
Stvar bi se skoraj da končala, če ne bi g. Moussel vprizoril pravega lova za oboževalcem svoje žene. čudne oblike okoliških hiš so omogočile kaj zanimivo gonjo, ki so jo z ulic radovedneži opazovali kajpak z velikim navdušenjem. Naposled se je v zadevo vmešala tudi policija.
Lucien je nadaljeval beg po strehah. Za njim so pa tekali ljubosumni mož z nabitim samokresom in dva orožnika. Položaj je bil za starega don Juana precej neugoden. Lov je trajal kakšnih trideset minut, naposled so pa zasledovalci za beguncem izgubili sled.
Kljub temu so ga pa stražniki naposled ujeli. Našli so ga na neki strehi med dvema dimnikoma, vsega prestrašenega, saj so ga gonili ko divjačino.
Lastnica hotela, gospa Bourgetova je Izjavila, da ni popolnoma nič oškodovana, lepi Magdaleni se je posrečilo, da je prepričala svojega moža, da je g. Mestraque ostal v mejah spodobnosti in tako je g. Moussel odstopil od zahteve, naj se nasprotnik kaznuje. G. Mestraque je spremil s sodišča domov grede hotelirko, se ji oprostil in jo prosil za sestanek. Izjavil je, da z izdajalsko Magdaleno noče Imeti nobenega opravka več, ker ga je njen
Pozabljivi vlomilec
Milano, novembra. Ko se je te dni italijanski odvetnik Pedroni vrnil s svojega posestva na deželi domov v Milano, je že koj pri vstopu v stanovanje ugotovil, da se je v njem mudil nepoklican gost. Pri natančnejšem pregledu je tudi spoznal, da mu je vlomilec odnesel vse prihranke, ki jih je hranil doma, okrog 30.000 lir. Ko so policijski uradniki iskali sled za vlomilcem, so na pisalni mizi opazili dva zoba. Najbrže je vlomilcu dleto pri vlomu tako nerodno spodletelo, da si je izbil dva prednja sekalca. V hitrici ju je pozabil na pisalni mizi. Zdaj pozveduje milanska policija pri vseh italijanskih zobozdravnikih, ali se ni morda te dni prišel zdravit kakšen pacient s še svežo vrzeljo v gornjih sekalcih. Za zdaj pozabljivega vlomilca še niso mogli izslediti.
Ljubezen je slepa
Newyork, novembra. Iz Lindena v državi New Jersey v Ameriki poročajo posebno zanimivo zgodbico, ki se je nedavno odigrala v njihovem mestu.
»Ne maram, da bi bila v družbi drugih ljudi, medtem ko sem jaz na delu... Ne bi bilo slabo, če bi te za ta čas privezal z vrvjo,« je dejal mlad, postaven fant in skočil iz avtomobila.
»Prav,« je odgovorila Vilma Likrof-tova, mlado osemnajstletno dekle.
Odtlej je Louis Tartariello, kovinski delavec iz Lindena, vselej svojo prijateljico privezal za roke in noge z vrvjo h krmilu avtomobila, potlej je pa vse skupaj še zaklenil z verigo.
»Ali je vse v redu, Vilma?«
»V redu, Louis,« je stalno odgovarjala ona. »Na svidenje!«
OKOLADA S ČAJNIM MASLACEM
P
l/a ruj in nequj svoje zobe, dvakrat na dan s:
Chlorodont-zobno pasto
da je starše pregovoril do obljube, da bosta svojo hčerko vsak večer pustila ven do 10. ure, ob nedeljah in praznikih pa do polnoči. Tam, kjer odneha pravica paragrafa, mora pač posredovati pravica srca.
Kazen za neprevidne avtomobiliste
(ba) Baltimore, novembra. V Baltimoru v Ameriki ustavijo stražniki vsak avto, ki prehitro drvi po ulicah; vozača peljejo nato na najprometnejše cestno križišče v mestu. Tam mora stokrat iti čez cesto in je pri tem kajpak v stalni nevarnosti, da ga ne povozi kakšen drveč avto. Nevarnost prehitre vožnje občuti tako vozač na lastni koži, to je menda tako učinkovito, da se je že v tednu dni število drvečih avtomobilistov zmanjšalo na dvajsetino.
Lov za modernim donom Juanom
Pariz, novembra. Gospa Magdalena Mousselova, žena nekega pariškega trgovca je te dni povzročila senzacionalen lov po pariških strehah za nekim starejšim gospodom, ki se je vanjo zaljubil.
Temperamentni Lucien Mestraque — kljub svojim petdesetim letom ima še zmerom uspeh pri ženskah — je sedel v salonu gospe Mousselove prav v trenutku, ko je stopil v sobo njen mož. Mož je potegnil samokres in na
Vsak dan so ljudje hodili mimo de-I kleta v avtomobilu, nekateri so celo London, novembra. Londončani ima- opazili, da je zvezana z vrvjo, a nihče
Vse za ljubezen
jo spet pikantno senzacijo. Zdi se, da se prav pod meglenim londonskim nebom rada vnemajo srca visokih dostojanstvenikov. Tako se je te dni mladi malajski princ Mahmud, brat sultana Iz Trenganla do ušes zaljubil v neko londonsko manikirko, ki jo je spoznal na neki plesni zabavi v Oks-fordu.
Že koj drugi dan sta se zaljubljenca zaročila. Kakor vselej, kadar se princ zaljubi v meščansko dekle, so pa tudi tu nastale težave. Komaj je novica dospela v prinčevo domovino, že mu je brat sporočil, naj se nemudoma vrne domov. Princ je ubogal. Sedel je v letalo in se iz Oksforda, rojstnega mesta svoje zaročenke, odpeljal proti Marseillu. Zaročenka je obljubila, da ga bo doma počakala.
V Marseillu se je pa zaljubljeni princ skesal, namesto da bi se vkrcal na ladjo in odpeljal domov, je velel letalo obrniti in se je odpeljal nazaj k svoji zaročenki v Oksford. Ko je zvedel za to muho njegov brat sultan, mu je v sveti jezi odrekel sleherno podporo.
Princu Mahmudu pa to ni šlo do živega. Izjavil je, da se bo vseeno kar v najkrajšem času poročil, nato bo pa iskal službo natakarja v kakšnem večjem hotelu. In tako je ljubezen bogatega princa z Jutrovega prisilila, da bo odslej sam služil kruh za svojo družino.
se ni vznemirjal zategadelj, misleč, da gre spet za kakšno neumno reklamo.
Naposled sta pa nenavadno ujetnico opazila tudi dva stražnika. Prerezala sta vrvi in sta mlado dekle, čeprav se je ves čas na vso moč upirala, češ da jo motijo, odpeljala na policijsko stražnico.
Kmalu nato je na policijo prišel tudi Louis Tartariello. Stražniki so ga hoteli posvariti, ker je tako grdo ravnal s svojo zaročenko, ko je eden izmed njih v njem spoznal starega znanca policije.
Pred nekaj leti je Louis poskušal narediti samomor in je skočil z nekega mosta v reko.
Kajpak ni utonil, pozneje je pa celo trdil, da je plaval po vodi štiri in dvajset ur. časopisi so njegov primer popisali kot senzacijo.
Drugič je iznajdljivi Louis spet trdil, da je z motornim čolnom prejadral Atlantski Ocean, nekateri lahkoverni novinarji so tudi to njegovo izjavo zapisali v časopise. Medtem je pa policija ugotovila, da so vse izjave izmišljene in prijeli so ga zaradi varanja oblasti in ljudi.
»Jaz sem pa mislila,« je v solzah dejala Vilma, »kakšen junak je...«
Pri odhodu Iz policijske stražnice sta se Louis in Vilma ločila, menda za zmerom.
V Ameriki imajo vsak teden kakšno novo senzacijo. Tako je le dni ;; zbudila veliko pozornost ameriške javnosti ločitev nekega mladega new-yorškega para. Mož se je ločil od svoje žene zato, ker je med njegovo odsotnostjo shujšala za 25 kil. Upoštevati moramo pa, da je-gospa Mary Wrightova tehtala poprej 90 kil. Pa tudi to ni nič pomagalo, mož je pred sodiščem	izjavil,	da se je poročil s
debeluško	in da	torej zdaj ne mara
živeti s ,trlico'. Sodnik je bil pa vseeno toliko galanten, da je zakon ločil V, po moževi krivdi. Zdaj bo moral gospod Wright plačevati svoji suhi že-
  .	_____, -rnici tako	visoko	vzdrževalnim, da se
smehmla in ga hudomušno pogledala. bo fo/(fco	,,malu	gpet „redila do 100
rvl nKnlr A nviUftllll in 7- .* I
častnik se je globoko priklonil in odšel Iz sobe.
V Parizu je storil, kakor mu je bilo naročeno. Ko je Kideanis stopil v poslopje tajne francoske vohunske službe, je častnik stekel k prvemu tele-; fonu... In ko so mladega Grka v Bois; de Vincennes postavili pred puške, se; je peljal v Amvers po nagrado.,.
Konec
Vzllc temu, da sta angleška ln francoska vohunska služba napeli vse sile,! da bi uničile to nevarno vohunko,!
ijenju. Veselila se je življenja in ga pila v globokih požirkih. Najpogumnejši agenti sovražnih vohunskih služb
Amsterdam in Rotterdam, a zaman. Erno Heinrichsenovo sta varovala dva; orjaka, prava Herkula. Oba sta bila
(UDNI LJUDJE • (UDEN SVET
UHION SPEdJAUTE
Zaljubil se je v sliko
Newyork, novembra. V čikagu se Je nedavno zgodil zanimiv dogodek, ki je njegova žrtev postal neki danski indu-strljalec, ker se Je zaljubil v — reklamno sliko.
Danski industrijalec Larsen Je na neki veliki reklamni razstavi v KJ6-benhavnu opazil reklamno sliko krasne mlade ženske. Takoj se je zaljubil vanjo In je sklenil, da jo poišče po vsaki ceni in se z njo — poroči.
Kaj kmalu Je našel slikarja, ki je napravil sliko za reklamo. Ta mu je povedal, da mu je bila za model neka mlada Američanka, ki se je nekaj časa mudila v Kjobenhavnu. Piše se mlss Raysonova in živi v čikagu.
Za pravilnost podatkov se je Larsen prepričal še po hotelih. Zvedel Je, da je mlss Viola Raysonova že odpotovala v Združene države. Brez razmišljanja jo je zaljubljeni Industrijalec mahnil v čikago, tam ga je pa razočarala okoliščina, da živi v mestu nič manj in nič več ko 430 žensk, ki se pišejo Ray-son.
Larsen je vprašal za pojasnilo neko detektivsko pisarno. Zvedel je, da v čikagu živi 28 Viol Raysonovih, med dvajsetim in tridesetim letom. Pozneje je izvedel, da od teh pride v poštev samo ena, lepo 231etno dekle, ki je bila res pred kratkim na Danskem. Detektivom se je posrečilo, da so jo na skrivaj fotografirali in Larsen je ves srečen spoznal v njej damo svojega srca. Obrnil se je do nje s pismom, a zaman! Po desetem pismu je dobil odgovor od njenega očeta, v njem mu energični gospod obljublja klofute, če bo še naprej vznemirjal njegovo hčer.
Larsen se pa s tem še ni zadovoljil in je Violinega očeta še obiskal v njegovem stanovanju. Stari Rayson je pa nezaželenega ženina vrgel čez prag. Larsen je zahteval zadoščenja zaradi žalitve, a sodišče je njegovo zahtevo odklonilo.
Ovčar ga je rešil smrti
Koniffsbcrjr, novembra. V Gros-Datzenu v Nemčiji je pred kratkim na čudovit način pes rešil svojega gospodarja. Neki kmet je gnal živino in se je splazil skozi živo mejo nekega vrta. Na lepem ga je pa zadel električni tok, da je omedlel. Vzrok je bila električna žica, napeljana okrog vrta; vihar jo je bil raztrgal. Pes je videl, da je njegov gospodar obležal; začel se je smukati okrog njega, vohal in glasno lajal, naposled je pa stekel domov in je s svojo nemirnostjo zbudil v kmetovih sorodnikih sum o nesreči, šli so za psom in so ponesrečenca ta-koj osvobodili iz strašnega oklepa. Dobil je hude opekline po obeh rokah, razen tega je prestal veliko strahu, če ne bi imel s seboj psa, bi mož nedvomno umri.
»♦♦♦♦♦♦♦♦»J v
kil...
*»*
Razne varnostne in signalne naprave imajo svojo slabo in dobro stran. To so pokazale te dni varnostne naprave v sydneyskem vojaškem pristanišču v Avstraliji. V njem delujejo namreč kar najmodernejše električne naprave, ki z infrardečimi žarki zapirajo vhod v pristanišče. Če bi kakšen čoln ali kakšna ladja preplavala ta varnostni pas, bi naprave to takoj pokazale. Te dni so naprave res vsak večer kazale, da je varnostni
je Erna^Heinrichsenova ostala pri živ-|pas prekoračila neka ladja; ko so
pa pričeli to ladjo z žarometi iskati in obsvetljevati, je ni bilo nikjer. Že so pričele krožiti govorice o ,fantom-
so jo skušali ubiti na potovanjih v;;ski ladji*, menili so, da straši, ali da
AvMr.1 a 1 — rv.U . 1  - _	'	.	_	w	  '	_	_
gre za kakšno tihotapsko ladjo, kar so dognali, kdo je potegnil vojaške
oblasti za nos. Nehote je to storila neka — muca. Imela je v pečinah ob varnostnem pasu svoj brlog, v njem pa mladiče. Vsak večer je v morju lovila ribe, in sicer prav v varnostnem pasu. Pri tem delu so jo tudi zasačili posebni izvidniški motorni čolni, ki so tako vztrajno iskali skrivnostno ,nevidno' ladjo.
H:**
Pravijo, da slavna Greta Garbo ni več tako nedostopna kalcor njega dni. Po svoji vrnitvi iz Evrope je v Neui-yorku sprejela proti svoji navadi novinarje zelo ljubeznivo. Med drugim je dejala, da je v Evropi preživela krasne, nepozabne dni, posebno v Italiji. Ob koncu svojega pogovora se je raznežila in dejala: »Na ladji sem bila pri neki mladi materi, ki je pravkar dobila dete. Čudovito je imeti otroka! Edino, kar bi me motilo, je misel, da bi utegnil ta otrok lepega dne postati žrtev vojne...« Lepa zvezdnica torej 71 ima srca samo na platnu, ampak tudi v resnici!
***
Ljubezen menda res premaga vse ovire. Tako je te dni neki zaljubljenec samo zaradi svoje neveste v vreči potoval iz Londona v Amsterdam. Gospod Edvvard se je mudil po trgovskih opravkih v Londonu. Tam je pa zvedel, da se njegova zaročenka v Amsterdamu v njegovi odsotnosti zabava z drugimi. Ne bodi len, je stekel na letališče, hoteč se odpeljati s prvim potniškim letalom domov. Pot-
niško letalo je bilo pa že polno. Pol ure nato je odhajalo tovorno trgovsko letalo. Ljubosumnemu zaročencu;; je šinila v glavo dobra misel. Dal se;; je kot trgovska roba zavezati v veliko vrečo in natovoriti v tovorno letalo. Čeprav malo neugodno, se je vseeno srečno pripeljal v Amsterdam. Tam si je na letališču popravil ovratnico, nato se pa po najkrajši poti odpeljal k svoji zaročenki. Tu se
, v- , . ,	.	. havnu. Postopek za to predelavo je
zgodba neha, čeprav bi bilo zanimivo, ;odkrll dimslci Utonit Gunnar Larsen. zvedeti, kaj je storila nezvesta zaro-, _ Hnd žar -e nastal m Qsl cenka, ko je zen m tako rekoč ,iz* neba padel1 prednjo.
In še eno o filmskih zvezdah. Zna-',; na liolljjivoodska igralka Joan Craiv-fordova je dobila te dni od svojih oboževalcev 900.000. pismo. Ta rel;ord
rala bojevita Angležinja plačati hudo kazen, ker je bil sodnik mnenja, da so manikirani ženski nohti prav tako nevarno orožje kakor nabrušen nož.; No, prav tako nevarni vseeno niso...;
Sirom po svetu
v 37 vrsticah
Dosedanji ruski rekord na daljavo
so te dni prekosili trije angleški bombniki. Preleteli so 11.567 km od Ismalije v Egiptu do Porta Danvina v Avstraliji, ne da bi pristali. — Kt-Iczo kot stranski produkt cementa bodo pričele Izdelovati tovarne cementa v Kjoben-
;; norveški prestolnici, v ateljeju nekega fotografa. Zgorelo je 11 ljudi. — Letošnjo Noblovo literarno nagrado je dobila ameriška pisateljica Pearla Buckova za svojo knjigo »Dobra zemlja«. — Potres v nočt mesečnega mrka so čutili 1» vsej Evropi; posebno moč-
je proslavila z velikim družabnim ve-\ ™ » jj*?	j?**1'
čerom, ki ga je priredila na čast svo-', "	”	"
jim dobrim prijateljem.
pa tudi v Zagrebu in Beogradu.
!! Najstarejši francoski general Pedoya I!— letos je dopolnil svoje 101. leto — “je te dni umrl. — Napoleonov muzej bo ustanovil ruski diktator Stalin v
Ženske, zapomnite si: če bi se kdaj slučajno pretepale, ne praskajte! Tej!Georgiji. — Vojaško letalo je padlo
dni sta se v Capetownu v južni Afriki*--11*- u"—	 -	■.
spoprijele neka Nemka in neka Angležinja. Prva je šla v boj s pestjo, druga z nohti. Zmagala je prva, a nasprotnica ji je z nohti silno raz-Jzgavke. Operacijo so izvršili po napraskala obraz. Pred sodiščem, kjer —_J ‘-	«u>—
se je kajpak odigral epilog, je nto-
ulico blizu vojaškega letališča v Wa-shlngtonu; razbilo je več avtomobilov, pilot in mehanik sta zgorela. — Kanadskim peterkam so operirali be-
svetu zdravnika dr. Dafoeja. — Film o življenju in delu Krmala Ataturka je pričel izdelovati sloviti nemški režiser G. W. Pabst. — Nov svetovni rekord z motornim čolnom 104,95 km na uro, je dosegel Nemec Mayenburg iz Dresdena na jezeru Scharmtzel T ; Nemčiji.
Novela »Družinskega tednika“
; »Vse na tem svetu,«: je dejal nezaslišano bogat gospod Panajou, »ima ;svojo ceno. Na primer: ženske. Spoznal sem že mnogo žensk, skromne ;in razsipne. A jaz 6e ne pustim izkoriščati, ne precenjevati. In zato sem ;se z vsako vselej zedinil za isto ceno: ;za ljubko, udobno trisobno stanovanje [in za rento.«
; »Motite se, gospod Panajou,« je de-[jala Marija Mercierjeva, »vi niste spoznali različnih žensk, temveč zmerom [ene in iste: takšne, ki se dado kupiti.« [ »Ne verjamem, da bi bile še dru-[ gacne ženske na svetu,« je menil go-jspod Panajou, medtem ko je vstal: [vsaj zame ne.«
• Poslovil se je in šel k zadnji mizi,
• da bi knjigovodji, ki je sedel za njo, ; nekaj zanimivega povedal. Danes so ; namreč vsi nameščenci njegove velike j trgovine njegovi gostje. Na svoj rojst-| ni dan prireja gospod Panajou za
■ svoje uslužbence vsako leto nekakšno ; domačo zabavo; pri tej priložnosti sme
• vsakdo naravnost povedati, kar ima ■na srcu. Med njegovimi uslužbenci je
■ res nekaj šaljivcev, ki mu po ovinkih [povedo marsikatero bridko resnico. [Vendar pa na splošno moški le težko [pozabijo na privzgojeno spoštovanje, ;le ženske povedo prav vse, kar misli-;jo. Marija Mercierjeva je, na primer, ;prav dobro razumela, da je bila na ; videz nepomembna opomba o ženskah, [zanjo po ovinkih izražena ljubezenska [ponudba. In gospod Panajou je prav [dobro razumel, da je njen odgovor ;po ovinkih pomenil odklonitev...
[ Drugi dan pa ni bil več gospodarjev rojstni dan, ne več praznik in ne Iveč dan svobodnega govorjenja. Spet jse je pričela težka služba; strogi šef
• je z resnim obrazom nadzoroval pro-•rlajne prostore svoje velike trgovine; [poklical je ravnatelja osebja: »Nasta-> vil sem novo moč — morebiti bi jo
• uporabili v oddelku za klobuke?«
[ »Gospod Panajou, gospodična Mer-[cierjeva popolnoma zadošča...«
[ Šef mu je segel v besedo: »Nasla-[vite jo namesto gospodične Mercier-[jeve.«,
[ Potrta je Marija sprejela odpoved. [»Kaj sem neki zakrivila?« se je ob-[ upano spraševala.
[ »Višje naročilo,« je obžalovaje dejal [ ravnatelj.
[ V svoji razdvojenosti se je Marija [prijavila pri gospodu Panajou ju. Ta-; ko j jo je sprejel. Naročil je celo, naj ;ga ne motijo.
; »No,« je začel, »kaj mi imate lepega povedati?« To je rekel dobrohotno, kakor je govoril vselej, kadar je govoril e svojimi uslužbenci. Tokrat pa njegov glas ni mogel čisto skriti zadrževanega razburjenja.
Marija ga je pozorno pogledala. To ;ui bil strogi, vsegamogočni šef, ki svojevoljno daje in jemlje kruh, tem-;več čislo navaden človek, ki mu je [bila ona všeč in ki mu je sleherna stvar dobro došla, samo da uveljavi
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Gospodična uradnica
Doživljamo čase, ko je življenje trd boj, kruta borba za obstanek. Ta boj čaka tudi mlade ljudi, ki so končali svoje študije in pričaktijejo zdaj, da jim bo ddn kruh, boljši kruh, kakor </a imajo njihovi starši. Saj smo ven dar v modernem dvajsetem stoletju, ko tehnika tako napreduje, da bi lahko dala zaslužka tisočim.
Mlado dekle je med mnogimi, ki čakajo službe. Svoje študije je prav dobro končala. Vsa je ž.e v svetu svojih sanj in iluzij, pa ji ta hudobni svet pripravlja bridko razočaranje., Dobila je službo v manjšem pod-, jetju. Delo! Zaslužek! Kruh! vriska njena mlada. duša. Predstavila se je: svojemu, šefu. Ta jo je ogledoval od' nog do glave. »Mora že biti tako, to je gotovo potrebno,« si misli mlada, nepokvarjena stvarca in trepetajoče pričakuje pogojev, ki jih bo stavil gospod šef. »Dvomesečna brezplačna ■praksa, gospodična! In če bomo koncem tega roka zadovoljni z varili, boste ostali pri nas še naprej.« »Moj Bog! Dva dolga meseca bom morala zastonj guliti obleko in trgati čevlje, medtem pa bomo morali doma še naprej prenašati bedo, ko se nam je že skoraj nasmehnila sreča! Vendar, ne! Koliko jih morda že čaka na to službo, ko so tako težki časi,e. si misli uboga deklica.
In sprejela je... Vsak dan hodi da-, leč tam iz predmestja v ponošeni, obleki in slabih čevljih, vsa bleda in: slabotna. V pisarni mora opravljati delo sluge in ne uradnice, »gospo-; dične«, kakor jo kliče gospod šef, ki, je vendar »fin« človek, uglajenega: vedenja. Pošilja jo celo po cigarete.: »Bo pa gospodična nesla ta pisma po: hišah!«	:
In vse to se dogaja v znamenjuj modernega dvajsetega stoletja? <
Sotrpinka •
T/B 23—13 Ljubek klobučcvinast klobuk, njene oblike, okrašen s tenčico, raznih in velikosti din 38*—.
T/B 23—32 športen klobuk iz klobučevine. * modernim visokim oglavjem, okrašen z riPfa* stim trakom, raznih barv in velikosti din 48--iz boljše klobučevine (dlakaste klobučevin*' din 78’—,
T/B 23—18 Bolero klobuk, iz dobre klobu^®* vine, okraSen s trakom, raznih barv in ven* kosti din 38*— iz finega baržunastega velurja din 98’—.
Vse dobro pride od zgoraj
V začetku letošnjega leta sem či-tala v »Zrcalu naših dni« članek pod gornjim naslovom. Ker je tudi mene pred nekaj dnevi doletela podobna usoda kakor pisateljico tistega članka, vam tudi jaz pošiljam opis svojega doživljaja, z nado v srcu, da se mi kaj takšnega ne bo več pripetilo.
Stanujem v majhnem trgu gornje-savinjske doline. Ko grem pred nekaj dnevi, in sicer med 5. in 6. uro zvečer, po eni izmed glavnih ulic, zaslišim kako se v veliki trinadstropni hiši nad menoj odpirajo okna. Nič hudega ne sluteč nadaljujem svojo pot, ne oziraje se na okno, kajti nisem se nadejala, da me bo kljub jasnemu vremenu zajela ploha dežja. Pogledam kvišku. V svoje veliko začudenje zagledam lastnico stanovanja, kako se mi posmehuje, držeč v roki nočno posodo, še ponosna je menda bila na svojo zmago, človek v današnjih časih marsikaj doživi, kaj takšnega se mi pa vseeno še nikoli ni pripetilo. Pripomniti moram, da stanujejo v tej hiši samo tako imenovani .boljši ljudje', ki bi od njih človek lahko pričakoval malo več kulture.	A. Š.
T/B 23—23 Najmodernejša dvignjena oblik* klobuka, iz dlakaste klobučevine, okrašett • trakom, rarnili barv in velikosti din 78*—.
Pri prodajalcu
K prodajalcu otroških vozičkov pride stranka:	»Rada bi plačala zadnji
obrok za otroški voziček!«
»Prosim. In kako se počuti mala?«
»Jutri se bo poročila.«
Zmotila se je
»Pokaži mi pismo, ki si ga pravkar prebral. Vidim, da ga je napisala ženska roka, in ko si ga prebral, si prebledel.«
»Da, tvoja šivilja mi je poslala račun.«
Pomota
Gost: »Poslušajte, gospod plačilni, ušteli ste se!«
Natakar: »Kako je to mogoče?«
Gost: »Prišteli ste tudi datum, a danes nismo 2. temveč 3.!«
Pojasnilo	}
»Kaj je prav za prav šef?«	-
»Sef je človek, ki je zmeraj že v* pisarni tedaj, kadar si prepozen, in ki* ga nikoli ni, kadar prideš točno!« ?
Previdnost	I
»...In potlej želim pred vsem, da? bo lahko ob nedeljah hodila k meni2 v vas moja zaročenka. Ali boste to} dovolili?«	}
»Kdo je pa vaša zaročenka?«
»Tega še ne vem, saj sem vendar} tujee v tem mestu.«	|
Rožnate krpe	«
»Tone, kakšen pa si? Zakaj ti je pa} mati vstavila v hlače rožnate krpe?«}
»Motiš se, to niso krpe, to sem jaz} sam.«	}
Moderni zakon	♦
»Kaj sem zvedela! Ali se boste res J poročili z gospodom, ki je vaš pod-? najemnik? Saj je vendar reven ko? cerkvena miš! Od česa bosta pa ži-? vela?«	?
»Ah, toliko mi je dolžan za najem-}
nino, da bova od tega prvo leto kar}
dobro živela! In razen tega bo takoj,}
ko bova poročena, prihranil tudi pri}
najemnini! Vidite, bo že šlo.«	}
♦
Družinski razgovor	}
»Ta otrok pa menda zmerom kriči!«} vzdihne mož. »Le kaj neki ima, da se} zmerom dere.«	}
Zena: »Tvoj značaj.«	}
Rad bi se vadil	}
»Teta, ali moram jesti torto	z vili- ?
cami, če sem povabljen v goste?«	?
»Kajpak, ljubček.«	?
»Tetka, ali imaš morda košček torte,} da se bom že zdaj vadil?«	}
Škotska	}
Mladi John je rekel svojemu stricu:}
»Striček, danes sem sanjal, da si mi}. podaril šiling.«	.	}'
»Dobro!« je rekel stric. »Lepe sa-? nje... In ker si bil priden, šiling lahko ? spraviš.«	s
»Starejši gospod je zamahnil s klobukom, »Jaz...«
»Ne, hvala — rajši stojim!«
»Toda...«
»Nikakor ne bom prenesla, da bi vi stali zaradi mene!«
»Ah saj ne, saj bom samo izstopil!«
Prepozno
»Zakaj si pa zamudila?«
»Naša ura ni šla prav!«
»In ti?«
»Nisem mogla takoj najti svojih zvezkov!«
»In ti tam? Zakaj pa jokaš?«
»Huu... ker ste že vse druge prej vprašali, zdaj pa ne vem, kako naj se opravičim!«
Dober nasvet
»Očka, v časopisu ,ie napisano, da potrebujejo statiste za gledališče, kaj pa je to?«
»To so ljudje, ki so samo za število, a ne smejo nič govoriti.«
»Ali se ne bi tudi ti prijavil za statista, očka?«
Posnemalci
Ko sem se pred štirinajstimi dnevi vozil z vlakom od Zidanega mosta proti Ljubljani, so se v istem kupeju ko jaz vozili tudi trije fantje. Vračali so se od odsluženega vojaškega roka domov. Bili so dokaj razigrani. Zakaj tudi ne? Srečno so odslužili svoj rok in se zdravi vračali domov. Le to mi ni bilo všeč, ker so, čeprav7 so bili že na lepi slovenski zemlji, še vedno govorili srbski. A tudi to bi ne bilo nič napačnega, da niso pri tem rabili tudi one grde psovke, ki so se jih naučili v naših južnih krajih. Niso se zmenili za to, kaj so si druj»i potniki pri tem mislili. Zdelo se je celo, da so na to svoje početje sila ponosni, ker so se kar kosali med seboj, kdo bo večkrat in grje opsoval mater ali kar si že bodi.
Ko sem jih hotel opomniti, kako slabo vpliva to na prisotne, mi reče neka dama: »Pustite jih v miru, zakaj z vašim opominom bi samo dregnili v sršenovo gnezdo.« Spoznal sem, da ima prav, zato sem jih pustil v miru in si mislil, zakaj smo prav Slovenci tako dovzetni za vsako tujo Stvar, za dobre stvari pa ostanemo gluhi Se ob tolikih prošnjah. M. V.
T/B 2S—16 Zvončast klobuk, 1» dobre klobučevine, okraSen b trakom in peresi ram'*1 barv in velikosti din 48*— Iz boljšo dlakast6 klobučevino din 85*--.
Premeteni knjigovodja
Tramvaj je bil tako natrpan, ko sploh more biti natrpan kjobenhavn-ski tramvaj. Tri dame, ki je od njih vsaka mislila, da ima večjo pravico do sedeža, ko knjigovodja Larsen, so stale in strmele v srečnega knjigovodjo, ki je sedel na oblazinjenem sedežu, ki je imel do njega pravico vsakdo, kdor je plačal za vožnjo 20 orov. Larsen je čutil poglede treh dam, razgrnil je časopis, se skril za njim in sedel ko pribit. »Zakaj bi moral prav jaz vstati,« si je mislil, in miril svojo vest. A premoč in zavest dolžnosti sta bili preveliki, zato je vstal, kajpak nerad, in dejal kar najbolj vljudno:
»Ali smem ponuditi najstarejši dami od vas svoj sedež?«
Nobena izmed dam se ni zmenila za sedež, in Larsen je zadovoljno spet sedel nazaj.
Vljudnost
Avtobus je bil poln do zadnjega kotička. Na zadnji postaji je vstopilo ljubko, mlado dekle.
Neki starejši gospod je vstal s svojega sedeža.
»Najlepša hvala.« je dejala mlada dama, »prosim, ne vstajajte!«
& Vsak
Hf nima toliko denarja ‘ia more potovati v kopališče
▼ Toda vsakdo
bi moral dati za zdravie letno 100 — 150 dinarjev In piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospektel
T/B 23—23 Klobučevinast Športu! MobuV. okrašen s trnkom in peresi, raznih barv in velikosti din 60'— iz finega baržunastega velurj« din 88*—,
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
ZAGREB, ILIČA 4 IH«
liven Zagreba pošiljamo naš raikošen katalog farnega blaga do res nizkih cenah
ffoC'
ne fnacct..."
iNihče me ne mara... čutim se teamljeno... Vsi mi delajo krivico...«, kakšne in podobne stavke sem brala v nekem, pismu, ki sem ga ta teden dobila. Pisalo j/a je lepo, mlado dekle.
Deklici, ki mi je to pisala in še Marsikateri, ki morda prav tako mirti, veljajo današnje vrstice. Človek, hi toži, da ga nihče na svetu ne ma-t-®, je bodisi črnogled, bodici pa sam kriv svoje nesreče in neprijetnosti. Oboje je mogoče popraviti.
Mnogo je na svetu ljudi, ki si domišljajo, da so manjvredni od drugih, iz kakršnega koli vzrolca že. Nekateri zato, ker so bolni, drugi, ker *o revni, tretji, ker se niso v mladosti dovolj naučili, tisoč vzrokov je, ki no, videz upravičeno podpirajo takšne črnoglede, misli. Če si ti, ki to čitaš, nied temi črnogledi, potlej se hitro poboljšaj. Prični zahajati v družbo, * isto pikolovsko natančnostjo, ki iščeš z njo svoje napake, odkrivaj tudi svoje dobre lastnosti. Ako boš Povsod naravna in prijazna, te bo kmalu ves svet vzljubil, pa čeprav nisi po filmsko lepa ali po ameriško bogata.
Marsikatera izmed vas, pa čeprav sicer ljubezniva, dobra in lepa, je sa-Wa kriva, da je v družbi nimajo tako *adi, kakor bi ona želela. Zakaj ne? Včasih imajo ženske sicer malenkostne napake, a takšne, lci bodejo njih bližnje v oči. Kakšne so te napake?
Pogosto čisto zunanje, a takšne, ki *e dado z nekaj truda hitro odpraviti. Na primer: vreščeč glas. Človek bi mislil, da glas pri lepi ženski ne igra odločilne vloge, a ni tako. Bržkone ima vsaka izmed vas kakšno ljubko znanko, ,ki ne sme odpreti Ust‘, tako glasno namreč govori, tako hreščeče ali pa hladno in dolgočasno.
Marsikatero dekle ne razume nobene, še tako nedolžne šale ne. Če ®e nekdo pošali iz tvojega novega klobučka, ki si nanj tako ponosna, nikar ko j ne zavihaj nosu. Priuči se 'nedolžnim šalam, priuči se na navade nekaterih ljudi, ki ne znajo govoriti drugače ko šaljivo-zbadljivo. To ti bo v življenju prav dobro došlo.
Ali znate govoriti z ljudmi? Ali ne govorite vse preveč ukazujoče? To je še posebno nevarno za dekleta, ki so v kakšni samostojni službi. Tam so morda vajene ukazovati trgovskemu vajenčku, a kadar gredo s svojim kavalirjem v kino, pozabijo, da kart ne kupuje vajenček, ampak kavalir... Saj me razumete. Moški se silno boje postati podložni ženskam in zato se gospodovalnih žensk ognejo, kjer le ‘morejo. Premisli torej, če nimaš morda te napake?
Potlej je še tisoč malenkosti in načinov, kako si pridobimo simpatije naših bližnjih. Biti znamo ljubeznive, Poslati bolniku šopek cvetlic in podariti zdravemu kos čokolade. Znamo se pohvaliti, če nas ta ali oni povpraša, kako nam gre, čeprav nam ne gre tako rožnato. In kar je glavno: Nikoli se ne pritožujemo čez življenje, usodo in dobre znance.
Saška
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
četrtek: Krompirjeva juha1, zabeljena cvetača, krompirjev pire, kuhane telečje kosti. — Zvečer:	Goveji
golaž.
Petek: Zelenjavna juha, sirova gibanica, kompot. — Zvečer: Krompirjev pečenjak in solata.
Sobota: Kruhova juha s sekanico?, telečja glava s hrenom-. — Zvečer: Vampi s parmskim sirom.
Nedelja:	Goveja	juha	z	vlivanci,
Puranove zarebrnice', dušen krompir, solata. — Zvečer: Mrzel narezek, sardelna pašteta"’, čaj s pecivom.
Ponedeljek: Vranični cmoki na goveji juhi, sladka repa v omaki, krompirjev pire, govedina. — Zvečer: Koštrunovina v omaki.
Torek: Možganova juha, krompirjeva omaka, vložene kumarice, kuhane telečje kosti. — Zvečer: Krompirjevi svaljki in mešana solata.
Sreda: Zdrobova juha, dušeno sladko zelje, krompirjev pire. — Zvečer: Dunajski zrezki s švedsko solato.
Pojasnila:
‘Krompirjeva juha: Skuhaj ne prav do mehkega nekaj krompirjev, olupi
jih in zreži na listke; daj vrsto teh j rezin na globok krožnik, potresi jih s sekljano prekajeno svinjino, nato daj j spet vrsto krompirja in spet vrsto sla-j nine. Tako izmenično do vrha, na vrhu mora biti pa plast krompirjevih rezin. Potem poškropi vse skupaj z nekaj žlicami dobre goveje juhe in postavi krožnik v pečico, da krompir lepo po vrhu zarumeni. V precejeno juho nastrgaj na strgaluiku dva kuhana krompirja in pridaj nekaj zelenega sesekljanega peteršilja in če hočeš tudi malo česna. Potem vlij juho v skledo, krožnik z opečenim krompirjem pa nesi posebej na mizo, da si ga k juhi vsakdo vzame, kolikor ga hoče.
-Kruhova juha s sekanico: Sesekljaj kuhane govedine ali pečene teletine in nekoliko čebule in praži vse to na maslu. Osoli, ubij vmes eno jajce, pridaj dve žlici kisle smetane in namaži s to sekanico na tenke rezine narezano žemljo. Posipaj rezine s parmskim sirom in jih osuši v kozi, v peči. Preden neseš juho na mizo, daj vanjo te rezine.
»Telečja glava s hrenom: Nasoli telečjo glavo približno s tremi žlicami soli, zaveži jo v prtič in jo obesi na kuhalničnem reclju v lonec, ki je napolnjen s kropom. Glava mora biti seveda popolnoma v vodi, ki si jo okisala z nekaj žlicami kisa. Pridaj ji precej narezane čebule, peteršilja, ko-
renja, zelene, materine dušice, celega popra in lovorjev listič. Ko se je kuhala glava približno 2 uri, jo vzemi iz lonca, potegni z jezika kožo, v nos ji vtakni zelenega peteršilja; okrasi tudi rob krožnika s peteršiljem in z nastrganim hrenom in glavo še celo nesi na mizo. Posebej v skodelici pridaj še kuhanega ali kislega hrena.
■•Puranove zarebrnice: Odreži puranu od kosti lepe kosce mesa, sesekljaj ga, pridaj mu nekaj žlic kisle smetane, 2 rumenjaka, v mleku namočeno in ožeto žemljo in soli. Iz te sekanice napravi majhne zarebrnice, mesto reber vtakni vanje na eni strani koreninico peteršilja, povaljaj jih v jajcu in drobtinah, ali jih pa še prej zvij v oblate in ocvri na presnem maslu ali pa na masti. K zarebrnicam daj zelenega dušenega graha ali kakšno drugo sladko ali kislo solato.
^Sardelna pašteta:	Ostrgaj	in na-
moči v vinu pol žemlje; ocvri na maslu pol sesekljane čebule, pridaj še namočeno žemljo in duši vse skupaj nekaj minut. Potem očisti in sesekljaj 6 sardel, primešaj jim 10 dek presnega masla, vse to pridaj dušeni žemlji in duši vse skupaj še nekaj minut. Nato zvaljaj masleno testo, izreži iz njega z obodom za krofe kolačke, pomaži jih polovico z jajcem, daj na vsakega kupček nadeva in jih pokrij s praznimi kolački. Stisni jih dobro in speci.
PLETENA JOPICA ZA ZAČETNICE
To jopico e kratkimi rokavi prinašamo na izrecno željo gospodične Mare P. iz Ljubljane, ker nas je pred dobrim tednom prosila, naj bi priobčili kakšno pleteno jopico s kratkimi rokavi. Pletle jo bodo pa lahko tudi vse druge, saj je zelo lahka in praktična m za pomladno smuko kaj pripravna.
Za to poznojesensko in zgodnje-pomladno jopico potrebuješ 0 do 7 pramenov svetlejše volne in 2—3 pramena temnejše volne, To ,je pač odvisno od debeiine volne in od postave. Volna naj bo srednje debela, tako da jo pleteš's pletilkami štev. 2 Vi.
Vzorček je preprost in primeren tudi za tiste, ki ne pleto pogosto. Štiri desne petlje, dve levi petlji, izmenično do konca vrste. 2. vrsta pa ravno narobe: štiri leve in dve desni petlji. Ta vzorček pletemo ves čas.
Naenujemo za prednjik in zadnjik enako število petelj, in sicer za oba skupaj 220 petelj, če je volna bolj tanka. Na naši prilogi s krojem vidiš 6 cm široko pasico, ki jo vpleteš ob straneh prednjega in zadnjega dela. da jopica lepše pade. Začetnice, ki pletenja še niso dovolj vešče, naj pa pleto kar enostavno, to 6e pravi: na-snujejo naj 100 do 110 petelj in potlej širijo, delno po kroju, delno pa po svojem telesu, jopico moramo namreč vsak čas primerjati po telesu, če nam prav stoji.
37 cm v višino pletemo s svetlejso volno, nato pa s temnejšo. Da se obe barvi spredaj in zadaj lepo skladata, da pride črta med temnejšo in svetlejšo barvo točno v isto višino, je dobro, da si zapomnimo, ali zapišemo tisto vrstico, ki smo jo začele plesti s temnejšo barvo.
Rokave tudi pletemo v dveh barvah. Tu pričnemo pa plesti s svetlo barvo, pletemo nekaj centimetrov s svetlo barvo, nato vključimo temno in pletemo spet precej dolgo s temno volno, ob koncu pa spet pričnemo s svetlo. Načete imamo torej tri klobčiče in moramo paziti, da se nam volna ne zmede. Ovratniček, dva rogljička, je svetlejše barve, kar je še posebno učinkovito.
Dvobarvne jopice imajo pred enobarvnimi to prednost, da se jih ne naveličamo tako hitro in da so videti svojevrstne. Ker vzorec ni težak in ker takšno jopico prepletemo lahko tudi iz dveh starih jopic, samo da lepo sestavimo barve, sem prepričana, da
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJU
Šivalni stroji)
H najnoveiši letošnji modeli s S v nalvcčji izbiri naprodaj po E S neverjetno nizkih cenah. S
| NOVA TRGOVINA |
= TVHiEVft (DUNAISKA) CESTA 36 =
» nasproti Gospodarske zveze
bitnimi n im n minuli um Hillih
kolesa samo » D u r I i n -l» k « !
se bo še marsikatera lotila tega dela. Barve naj bodo v ostrem nasprotju,
na primer temnomodra in sinja, temno-rjava in beige, siva in temnomodra,
L=
Če ste danes še zdravit
lahko jutri zbolite za gripo, angino, itd. V takih primerih mislite
na Aspirin tablete in na „Bayer"* jev križ, ki jamči za pristnost.
(©ASPIRIN
TABLETE Z BAYER JEVIM KRIŽEM.
Oglas reg. p>?d S bt. 137 od 10. 1. 1934.
oljem, paradižnikova omaka, zelenjavne omake iz dovoljenih zelenjav. Sadne omake niso pri(>oročljive. Prepovedane so mesne omake, omake od pečenk, omake, začinjene s kisom, gorčico, vinom, sladkorjem, mandlji. Prepovedane so tudi vse tako imenovane angleške omake.
Žito:	kot kaša so priporočljive
skoraj vse vrste žita, tako pšenica, riž, ješprenjček, tapioka, zdrob, ovseni kosmiči.
Kvašeno testo je strogo prepovedano.
Močnate jedi naj bodo mehke ali kašnate, le malo osladkane in naj imajo le malo beljakovine in rumenjaka. Priporočljivo: rezanci, testenine, palačinke, pečenjaki, kipniki, narastki. Prepovedano: trde, z mesom polnjene ali v kruhovih drobtinicah pražene močnate jedi, vse močnate jedi z dosti sladkorja, meda ali sirupa, močnate jedi iz kvašenega testa, s čokolado pripravljene močnate jedi, sladoled, ledena kava.
Pecivo : dovoljeno: star prepečen mlečen kruli, prepečene žemlje, rahlo pecivo brez kumine, soli, sladkorja, mleka, prav takšni rogljički, mlečen
kruh brez rozin, prepečenec brez sladkorja, cimeta in mandljev, fini in sladki keksi. Prepovedano: svež, črn kruh, pecivo z orehi ali mandlji, keksi s čokolado.
Sir: dovoljen je samo mil sir.
Sadje: ni priporočljivo, pa bodisi, da je presno, kandirano, vloženo ali pripravljeno v kompotu. Kvečjemu presne banane, ali mezga iz ne-osladkauih jabolk, marelic in rabarbare.
Pijače: dovoljene: voda, šibke rudninske vode, manj mleko, čaj, ka-kao, vse brez sladkorja ali sladkano s saharinom. Prepovedano: kisla voda, močne rudninske vode, sladki sladni sokovi, alkohol, kislo mleko, kava in črna kava.
Z a 8 i m be : uporabljajmo jih v kar najmanjši množini. Dovoljeno: sol, peteršilj in vanilija. Manj priporočljivo: pojier, paprika, ingver in vse druge začimbe.
Ogibati se je vseh jedi, ki so trde in jih moramo žvečiti, dalje vseh premrzlih in prevročih jedi. Bolje je, da jemo večkrat po malem, ko pa da se dvakrat ali trikrat obilno založimo.
bela in rdeča, rdeča in modra, olivno-zelena in opeka.-tordera, vinekordeča in rožnata.	Simona
»Preveč želodčne kisline imam..."
Kal smem jesti m česa ne smem ?
Znaki za to bolezen so: zgaga peče, pogosto se izpahuje kislo iz želodca, posebno zjutraj, bolečine okrog želodca, sem in tja bruhanje, zaprtje. Dieta za to bolezen je precej stroga: Juhe: dovoljene so brezmesne juhe s pretlačeno zelenjavo ali krompirjem, ješprenjček, močnate juhe, zdrobova juha, juha s tapioko, juha z ovsenimi kosmiči, riževa juha, mlečna juha. Prepovedane so vse mesne juhe, juhe iz kostnega mozga, z nepretla-čeno zelenjavo in krompirjem, gobova, grahova, ječna, fižolova juha in vse močno osoljene in pikantne juhe.
Jajca: dovoljena 2 do 3 na dan, presna ali mehkovkuhana. Prepovedana so pa trdokuhana jajca in beljak kot pridatek k jedem.
Meso: dovoljeno je telečje, svinjsko meso, perutnina, zajci, fazan, puran, koštrunovina in prekuhano pusto goveje meso. Prepovedano je temno, presno, pečeno, praženo, v drobtinicah ovaljano, prekajeno, razsoljeno, pikantno in v kisu pripravljeno meso.
Ribe: dovoljeno: kraj«, rečni losos, kleni, postrv, ščuka, ruski linj, vse te ribe smejo bili le kuhane. Prepovedane so vse druge vrste rib, pa tudi vse pražene, pečene, prekajene in marinirane ribe, sardine v olju, kaviar, ostrige, polži, školjke, rečni in morski raki.
Krompir: dovoljen je kašnat krompir z mlekom in presnim maslom. prepovedan je pražen krompir, krompir v solati, prepovedani so tudi krompirjevi cmoki.
Stročnice so strogo prepovedane.
Zelenjava :	dovoljena:	mlade
kolerabe črni koren, nežno korenje, špinača, artičoke, paradižniki. Prepovedano: redkvica, radič, hren, čebula, česen, beluši, zelje, ohrovt, zelena, kumare, paprika, stročji fižol, vse zelenjavne konzerve.
Gobe so strogo prepovedane.
Solate so strogo prepovedane.
O make: dovoljene so močno zabeljene omake z mlekom in olivnim
Jajčne madeže odstraniš s srebrnega jedilnega orodja, ako ga umiješ v topli vodi, ki si v njej raztopila nekaj boraksa.
*
Madeže od črnila odstraniš s pisanih blag, ako na madež namažeš nekoliko soli, ki si jo razmočila v vodi. Prikani še nekaj kapljic limone. Madež .»o v nekaj minutah izginil. Dobro izmij s čisto vodo.
*
Dtih po felmli, ki se tako rad drži rok po kuhanju, odstraniš, ako si umiješ roke v vodi, ki si vanjo prilila malo sahnijakovca.
*
Čistit platno ločiš od polplatna tako, da kaniš na košček platna kapljico olja. Če se kapljica razleze, si kanila olje na polplatno, če pa ostane cela, imaš v roki čisto platno.
*
Rokavice iz belega usnja očistiš tako, da jih opereš v tej raztopini: ‘/a litra bencina, 5 gr alkohola in 5 gr salmijakovca. To delo opravi pa le pri dnevu, ponoči je nevarno, ker je raztopina lahko vnetljiva. Osuši in posuj z belim prahom za rokavice.
*
Orumenelo slonovino očistiš z mehko krj)o, namočeno v terpentinu. Posuši slonovino na soncu. Če je potrebno, ponovi to večkrat.
*
Svilene ovratnice očistiš tako, da jih otreš e platneno krpo, namočeno v čistem bencinu, nato pa posuješ 6 krom-|v ' 'vo moko. Zlikaj.
*
Dolgodlako krzno mora viseti in ne sme biti pregrnjeno.
*
Ž.co, ki jo potrebuješ pri gospodinj-stvu, upogneš zlahka tedaj, ako jo podržiš nad ognjem potlej pa počakaš, da se shladi. Dala se bo voljno obli' kovati.
*
čopiče ohraniš voljne tako, da jih po uporabi dobro zbrišeš s papirjem, nato očistiš e terpentinom in umiješ v milnici. Naposled jih izmiješ v čisti vodi in obrišeš z mehko krpo. Loščilo izmiješ s čopiča s terpentinovim oljem, ali pa s salmijakovcem.
*
Mrzle noge pozimi ne grejemo več z raznimi grelci, pač pa preden gremo spat, polikamo rjuhe na -postelji z zelo toplim likalnikom.
Usnjene obleke, jopice in ogrinjala shranimo na hladnem kraju, če so mokre, jih otremo z glicerinovim ali vazeliuovim oljem, nato pa s suho mehko volneno krpo obrišemo.
*
Vroče jedi napolniš v steklene kozarce, sklede in krožnike tako, da oviješ steklo zunaj vse do roba z mokro krjx>. Steklo tedaj ne bo počilo. *
Orumenelo perilu položi za dnu (24 ur) v kislo mleko, nato ga izperi. Spet bo belo in sveže.
*
Ovela zelenjava postane spet sveža, če jo pred uporabo položiš najprej 15
MODNA MANUFAKTURA
UUBUANA, Frančiškanska ui.
do 20 minut v toplo vodo, nato pa prav tako dolgo v mrzlo vodo.
*
Tinini svinčniki so zelo strupeni, zato jih ne dajajmo otrokom.
*
Parket le redko umivamo, kadar ga pa umijemo, ga umijemo z vročo milnico, ki smo ji primešali nekaj eal-mijakovca. Izmijemo s čisto vročo vodo.
*
Pri kuhanju rib pridaj omaki nekoliko mleka. Riba bo vse bolj okusna in mehka.
*
Krče v želodcu pomiriš tako, da položiš na želodec v vroči vodi namočeno in dobro ožeto mokro kr)x>.
le BOHliH si iiliiall
vedno novodoSle novosti v
MODNI TRGOVINI
T. EGE!, unijm
SV. PETRA CESTA ŠT. 2
Prosimo, oglejte si izložbe 1
ZAKON GOSPODA TERBRU6GA
VUmsid napisal f. Cadsen
8. nadaljevanje
Vendar si še ni bila na jasnem, kakšno naj bi bilo to maščevanje. Maščevati se je pa hotela, ne iz ljubosumnosti, vse bolj iz užaljenega ponosa, ki ni prenesel, da bi ga kdo prezrl in se poigral z njim.
Maltitz je bil povabljen na čaj k Iugeborgi. Bil je to eden izmed tistih sestankov, ko se je Igralka poigravala z mladim poročnikom kakor mačka z mišjo.
Ingeborga je sprejela mladega poročnika v svilenem, rdečem kimonu, ki je še podčrtaval njeno bujno lepoto. Sedla sta in pričela mu je streči. Bila je zelo molčeča. Naposled je rekla Mal-titzu nekam nebrižno iu ko da ne bi videla njegovih hlepečih pogledov;
»Pridi bliže!«
Skočil je in jo strastno objel. Pustila je, da jo je poljubljal na vrat in da ga je omamil vonj njenih las. Kakor blazen jo je hotel poljubiti na usta, a izvila se mu je tn jetiko dejala:
»Ali si na nezvesto sestrično že čisto pozabil?«
Čez njegov obraz je zbežala senca, a koj nato se je spet pokazal na njem zaljubljen nasmeh. Njegove oči eo se bleščale od občudovanja, njegove ustnice drhtele v pričakovanju. Zmagala je bližina te demonske ženske.
»Ljubim te. Ingeborga, in v mojem srcu ni več prostora za kakšno drugo!« je strastno dejal.
»Tako je prav in tako hočem tudi jaz! Biti hočem edina vladarica nad tvojimi čustvi!«
Pri teh besedah ga je uporno in globoko pogledala.
»Uslišal bom vsako vašo željo ma-dame, pa če velite žrtvovati vse moje kraljestvo!«
Maltitz ji je odgovoril prav tako šaijivo kakor je Ingeborga napeljala pogovor. Sicer si je pa samo domišljal, da se Ingeborga šali, igralka je namreč govorila čisto resno.
kaj bi mi mogel takšenle ubogi poročnik, pokloniti razen svoje vdanosti, poslušnosti in zvestobe?« je nekam zbadljivo menila.
»Prav imaš,« je ponižno odgovoril Maltitz. »a saj midva ne misliva na zakonski jarem, pač pa na zvezo iz ljubezni!«
Pustila je, da se je sklonil k njej in jo poljubil, čeprav so ji misli že uhajale čisto drugam.
»Poslušaj me,« je tedaj sunkovito dejala. »Venomer mi neki notranji glas prigovarja, naj bi apostolu Štefanu vrnila nekaj tiste sramote, ki nama jo je bil nakopal Ali mi hočeš pri tem delu pomagati?«
Okleval je.
»Ne morem si prav misliti...«
' Kako bi si mogel takšenle vojaček kaj pravega izmisliti! Bom jaz zate mislila. Ti boš pa delal, kar ti bom ukazala. Ali bi ne mogel lepega dne pripeljati na najin sestanek svoje lepe sestrične?«
» Kaj ti pride na misel, Ingeborga, to je nemogoče!«
»Kakšne velike besede eo to, dragi moj! Itada bi človeka, ki me je užalil, malo podražila, in mislim, da si ti svoji sestrični tudi še nekaj dolžan, ali ne?«
»Tebe ljubim in na Magdo sploh ne mislim več... «se je branil Maltitz.
Ingeborga je živčno zacepetala z nogami.
»Prav, prav. Tvoja ljubezen mi je v čast. kolikokrat sem ti to že priznala. Zavedati bi se pa moral, da najina čast ne dopušča, da bi jo kdo noknznovan oblatil, kakor sta bila to storila Štefan in Magda. Ali pa morda spadaš med tiste ljudi, ki nastavijo levo lice, ako dobe zaušnico na desno?«
Maltitzu pogovor očitno ni bil všeč. Namrdnil ee je in dejal; »Ti imaš posebno veselje dražiti človeka, kadar je najmanj treba.«
»Za božjo voljo, ti otrok! Saj vendar želim samo, da tudi ti občutiš zadovoljstvo maščevanja, ki si ga jaz tako želim. Pomisli samo, kako bi bilo Štefanu Terbriiggu pri srcu, ako bi zagledal svojo golobičko v samotnem delu parka samo s teboj. Znorela bi od sreče, ako bi mogla videti tedaj Stefanov obraz!«
»Ingeborga, ti zahtevaš preveč od mene! Pozabljaš, da sem častnik!«
»Reci raje: bojim ee, da bi Štefan ne naredil samo dolgega obraza, ampak bi na odgovor poklical poleg Magde tudi mene. Bojiš ee, bojiš, drasec moj! To je pravi vzrok tvojo ueuadno kreposti. A povem ti: ako ml ne boš [Kmiagal, osramotiti Štefana Terbrtig-ga, potlej je med nama vse končano, midva se ne bova več poznala...«
Hans Maltitz je vstal.
»te je to pogoj, ki nanj vežeš svojo ljubezen, mi je zolo žal. Kes sem bil hud na Magdo, ker se je zaradi denarja odločila za drugega, a nikoli ni bila moja jeza tolikšna, da bi ji mogel kuj žalega storiti. NikoliI Zdaj pa tudi tebe in tvojo ljubezen prav dobro
ROMAN
razumem. Venomer 6i me spominjala na mojo nekdanjo zaroko in na Mag-dino nezvestobo, samo da bi me pridobila za svoje zle namene. Zmotila si ee! Ne boš me pridobila za takšno stvar!«
Ko je Ingeborga videla, da ji je spodletela zadnja karta, je pobledela od jeze.
»Zbogom torej, skesani lev, zbogom za zmerom!« je zavpila, vsa divja od jeze.
»Ali je to tvoja zadnja beseda, Ingeborga?«
»Zadnja. Pa menda ne misliš, da sem te objemala zaradi tvojih lepih oči?«
Nič ni odgovoril, obrnil se je in brez pozarava odšel iz sobe. Ingeborga mu je še pri vratih vrgla razkačen in zaničevalen pogled, a ni ga več videl, kajti mudilo se mu je priti iz njene bližine.
Mrak je padal. V Fredovi sobi je sedela Signa. Gospa Terbruggova je z Magdo odšla na sprehod; vedela je, da je Fred v dobrih rokah. Razgovor med Signo in Fredom je od časa do časa zastal. Tedaj sta se oba zamislila nekam daleč in le počasi sta spet pričela govoriti o vsakdanjih stvareh. Naposled je Fred vzkliknil, kakor v nekem nenadnem spoznanju:
»Signa!«
»Kaj je, Fred?«
»Pridi bliže k meni, zdi se mi, da si tako daleč. Zdi se mi, da mora človek šepetati, kadar ima povedati kaj važnega. Glasen razgovor vzame pogovoru vso prisrčnost.«
Stopila je bliže in sedla k njegovi postelji. Oblečena je bila v sinjo koprenasto obleko, tako spretno nabrano, da je skoraj čisto zakrila njeno j napako. Njene sinje oči 60 sijale pametno in dobro in njeni plavi lasje so se čudovito odražali od nežne barve obleke.
Fred je poiskal njeno roko. Ko jo je našel, je zaprl oči in lahen smehljaj mu je zletel čez obraz.
»Signa, ali veš, kaj si mi?«
»Upam, da vsaj šibka luč na tvoji življenjski poti.«
»Ne, več, dosti več! Moram ti vse povedati, danes ali jutri, vseeno je, a danes je tako mirno in lepo. A ne morem ti povedati tega z nekaj vsakdanjimi besedami. Ves čas od svoje nesreče sem živel prazno in topo življenje. Dnevi so mi potekali enakomerno, dolgočasno, Materina ljubezen me je dvigala, a njeno trpljenje sem občutil prav tako močno kakor ga je čutila ona sama. Za vedrim pogledom njenih sinjih oči 6eni slutil žalost in še sam sem se razžalostil...
Kolikokrat sem si zaželel, da bi zaspal in se nikoli več ne zbudil Kolikokrat sem si zaželel dobre roke, ki bi mi hkrati z milovanjem ponudila tudi strupa, da bi končal to svoje bomo življenje. Zaman. Okrog sebe sem čuti! samo življenje, vsi so me ljubili in negovali. Moje razburjenje se je po malem spremenilo v otožnost. Uteho in moč sem si iskal pri velikih duhovih. Bral sem Goetheja, a njegovo zdravje mi je prikazalo moje počasno umiranje še v jasnejši luči. Bral sem Nietzscheja, a njegovo nad-človečanstvo je dražilo moje že tako razrvane živce. Naposled sem se ustavil pri Heineju. Uživanje življenja, ki
je ^kipelo iz njegove pesmi, njegova nežna lirika, vse to me je očaralo, privlačevalo... In poslednja leta svojega življenja ee mi je zazdel Heine blizek, čeprav neskončno srečnejši, saj je imel ženo. Morda je bila ta žena neznatna, običajna, a vendar je dolgoval zahvalo njej, da ni v najtežjih dneh ostal brez ljubeče roke, brez nežnosti in brez poljuba. In celo čisto na koncu svojih dni, ko je bil samo še razvalina nekdanjega krepkega, ponosnega življenja, se je našlo dekletce, ki ga je vzljubilo in mu poklonilo poslednji dih tiste ljubezni, ki brez nje ne moremo živeti, pa čeprav nas je usoda še tako zaznamovala... Signa, ali si me razumela?«
Bila je bleda, a ni pobesila pogleda.
»Signa!«
Vstala je. Neka skrivnostna moč jo je vlekla k njemu. Ni se vpraševala, ali dela prav, čutila je samo, da mora delati tako, kajti sile, ki eo tlele v njej vse dotlej potisnjene v podzavest, so se pričele v tem nenavadnem trenutku buditi. Sklonila ee je nadenj in pritisnila 6voje ustnice na njegovo čelo, milo in nežno kakor dih. Njegove roke so se ovile okrog njenega vratu iu so potegnile njeno glavo niže. Niti sama nista vedela, kdaj so se
je pomenila ženska tedaj, ko si še zdrav in objesten letal od cveta do cveta? Ženska ti je bila samo igračka, ki si jo vrgel v kot, ko ti ni bilo več do nje. A tisto, kar naju je gnalo
V 24 URAH
barva, plisirn in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
njune ustnice združile v dolgem, nežnem poljubu...
Ko jo je spustil, je Signa klecnila ob njegovi postelji in položila svojo glavo v njegove roke. Bila sta čisto mirna, eamo Fredova desnica je venomer drsela po njenem plavem tilniku, mirno, ljubkujoče, brez prestan-ka... Ko je naposled dvignila glavo, so se njegove blesteče oči žejno vpile v njene Ta trenutek je bil zanju presvet, da bi ga motila z besedami, ki jih je izgovarjalo že toliko ust ob podobnih priložnostih...
In Signa, pogumna, mala Signa je zaslutila, da s tem trenutkom stopa v njeno življenje nekaj, kar si je že davno, davno tako vroče želela. Zazdelo se ji je, da je križ, ki ga mora nositi, poetal ta trenutek lažji... Kaj ji je bilo mar, da eta bila oba nebogljena, potrebna pomoči... Ako bo eden izmed njiju nosil v 6ebi bolečino in napako drugega, bo obema bolje. Čvrsti objem, ki je z njim stiskala Fredovo roko, je Fredu izdal vse. Gledal jo je z izrazom sreče, ki je z njegovega obraza odsevala na njenega.
Počasi, počasi je zbledel nasmešek na Fredovem obrazu.
»Ah, Signa, zakaj sem tako ubog in šibak, in šest in dvajset let mi je, leta, ko se drugi vesele in žive, žive...«
Nežno ga je pogladila po laseh.
»Ali bi mar občutil srečo te ure tako globoko, ako bi bil zdrav? Kaj ti
drugega k drugemu, je bilo vse večje, čistejše in dragocenejše in niti opazil nisi moje napake, ker si ljubil mojo dušo!«
Fred jo je spet potegnil k sebi.
»Zakaj je pa v mojem življenju toliko ur, ko moram ostati eam, brez tebe? Zakaj moraš odhajati domov, jaz pa ostajam sam tukaj?«
Signa se ie veselo in tiho nasmejala.
»Pač ne moreš trditi, da sem zdaj preveč doma. Moji znanci so hudi name, ker sem jih čisto zapustila, kar si ti prišel v naše mesto. Tudi sestra Malena si beli glavo, zakaj sem zdaj kuhana in pečena pri Magdi...«
»Ljubosumen sem na vse! Muči me misel, da so ti bili vsi ti znanci tako ljubi, posebno eden, kako mu je bilo že ime?«
»Misliš menda Gregorja Verna. On je vendar še otrok!«
»Otrok, ki te je razumel in ki je v tvojem življenju igral važno vlogo tedaj, ko te jaz še poznal nisem!«
V družini niso nikoli govorili o tihem razumevanju med Signo in Fredom, pretrde in preokorne bi bile besede za to nežno ljubezen. Najbolj je bila 6rečna gospa Terbruggova, ko je videla, da se sinu vrača ljubezen do življenja in da mu je Usoda nasula v naročje kito cvetja. Ne rdečega, žarkega cvetja življenja, pač pa kito bledega, nežnega, sanjavega cvetja, ki je ovenčalo in izpolnilo njegovo osamljeno dušo.
IX
Že nekaj dni sem se je Magda zelo slal>o počutila. Najbrže se je bila pre hladila, a njeni živci so bili tako razrvani, da eo slabo vplivali tudi na njeno zdravje. Ostala je torej v postelji in poklicala zdravnika dr. Schle-singa, ki ga je poznala še iz otroških let. Doktor Sclilesing, razumen, nenavadno dober zdravnik, eden izmed Signinih mušketirjev, je takoj spoznal, da gre vse bolj za bolezen duše, za živčnost in ne za kakšno nevarno fizično bolezen. A kot izkušen zdravnik je vedel, da mora vseeno Magdo preiskati, ji zapisati kakšno zdravilo, potlej jo pa šele zaplesti v pogovor, ki naj bi mu vsaj malo razjasnil ozadje njene bolezni.
Pri tem so se njegove ostre oči vpijale vanjo in moral si je priznati, da še ni videl lepše ženske od Magde. Vsa zamotana v čipkasto ogrinjalo, V veliki razkošni postelji, s svojimi težkimi kostanjevimi lasmi je bila videti vse bolj dekle kakor pa zrela ženska. Okrog belega, tenkega vratu, ki je kakor krhko steblo dragocene cvetlice kipel iz čipkastega ovratnika, je imela obešeno tenko zlato verižico z medaljonom, ki se je gubil med bogatimi gubami batistne spalne jopice. Da, bila je nedvomno njegova najlepša bolnica!
Doktor Sclilesing je pustil Magdo, da mu je pripovedovala o sebi in o svojem življenju. Ni je prekinjal. Opazil je pa, da mlada žena ni niti enkrat omenila svojega moža. To mu je povedalo več, kakor bi mu povedale cele gore zdravilnih knjig. A po drugih znakih je ugotovil, da Magda ni ravnodušna do svojega moža. Narobe, ako je slučajno omenil njegovo ime, je njen lepi obraz zalila vselej temna rdečica, ki je izdajala njeno duševno stanje. Govorice o čudnem razmerju med njo in Štefanom so prišle tudi na zdravnikovo uho; zdaj je res pri prvem 6vojem razgovoru z Magdo spoznal, da v njenem zakonu ni nekaj v redu. To ga je zanimalo, ne toliko kot psihologa in poznavalca ženske duše
ANEKDOTE
Kaznovana prevzetnost
Ko je slavni nemški slikar Holbein (1460—1524) slikal na dvoru Henrika Vin. Angleškega, se je nekega dne zglasil pri njem neki grof, da bi si ogledal njegove slike. Holbein je prosil grofa, naj pride kakšen drag dan, ker ima zdaj ravno voljo za delo in slika po nekem važnem naročilu. Grof je bil užaljen, ker ga je slikar odklonu in ni hotel oditi. Silil je in silil, naj ga slikar sprejme. Holbein je pa ostal pri svoji odločitvi in je prosil grofa, naj ne preizkuša njegove potrpežljivosti. Grof je postal togoten in se je slikarja dejansko lotil. Ogorčenemu Holbeinu se je naposled po-srečUo vreči ga po stopnicah.
Holbein je koj nato zaprl svojo delavnico in odšel h kralju in mu povedal, kaj se je zgodilo. Prosil ga je, naj mu oprosti, ker je tako nepremišljeno ravnal. Kralj je hlinil jezo in dejal, da bo imel slikar še velike sitnosti. Takrat se je pa prijavil tudi grof. BU je ves opraskan in je iz več ran krvavel. S tresočim se glasom je zatožil kralju predrznega ,mazača*, kakor je v jezi krstil slavnega slikarja. Prosil je kralja, naj krivca po pravici kaznuje in s tem reši njegovo čast. Sicer si bo pa sam poiskal zadoščenja.
Kralj, ki Je bil o vsej zadevi že poučen, je bU zelo ogorčen zaradi predrznih grofovih besed in mu je dejal:
»Gospod grof, zdaj nimate več opravka s slikarjem Holbeinom, ampak z menoj! Povem vam, da ni nič lažjega, ko sedem kmetov povzdigniti v sedem grofov, žal pa na noben način ne morem iz sedmih grofov napraviti enega samega Holbeina. Na svidenje, gospod grof in kmalu okrevajte!«
napiše Morris ne moreš čitati, pa čeprav je že natiskano.«
'K	Izboljšanje
Profesor de Martino je stal nekoč s svojimi tovariši ob neki bolniški postelji; bolnik je bil nevarno bolan in zdravniki so se posvetovali o njegovi bolezni. Na lepem se je bolnik zavedel in odprl oči. Ko je zagledal okrog sebe toliko tujih obrazov, je dejal s slabotnim glasom:
»Kaj pa vendar hočejo vsi ti idioti okrog moje postelje?«
»Gospoda,« je hudomušno dejal profesor de Martino, »bolniku gre že na boljše. Saj vidite, da nas je že celo spoznal.«
Čitljiva pisava
Neki prijatelj odrezavega irskega pisatelja Shawa (1856.) se Je nekoč pritoževal, da nekega njegovega pisma sploh ni mogel razvozlati. »Vaša pisava,« je dejal Shawu, »je precej podobna pisavi gledališkega kritika Morrisa. Obe sta popolnoma nečitljivi!«
»že mogoče,« je odgovoril Shaw, »razlika je pa v tem, da tisto, kar
Previdnost
Girardi, slavni dunajski gledališki igralec (1850.—1918.) je bil zelo ljubezniv, za razne izposojevalce denarja pa neizprosen. Lepega dne je nekemu bežnemu znancu, ki ga je prosil, naj bi mu posodil večjo vsoto denarja, kar takole odgovoril: »Veste kaj, dragi prijatelj, boljše je, da sva že kar zdaj skregana!«
Molčečnost
K predstojniku prizivnega sodišča Feuerbachu je prišel lepega dne ugleden mož, hoteč tožiti nekega sodnika, ki mu je pri razpravi dejal osel. Hotel je vedeti, kako bi dobil zadoščenje za žalitev.
»Tožite ga zaradi kršenja molčečnosti,« je odgovoril Feuerbach.
/	Težak	poklic
/ K Hufelandu, znanemu nemškemu zdravniku (1762,—1836.) je prišel lepega dne neki knez in mu dejal: »Slaven zdravnik ste in človeško telo poznate tako natanko, da bi mogli prav za prav ozdraviti sleherno bolezen.«
»Zdravniki so prav taki reveži kakor nočni čuvaji,« je skromno odgovoril Hufeland, »ceste poznajo zelo natanko, kar se pa dogaja v notranjosti hiš, to samo slutijo.«
kakor kot Magdiuega prijatelja in svetovalca.
»Prvo, draga gospa Magda,« je pričel po kratkem premisleku govoriti zdravnik, »prvo je, da ostanete nekaj dni v postelji iu se pošteno odpočijete. Nič bolj ne pomiri razburjenih živcev ko nekaj dni popolnega počitka. Bolje je, da ne sprejemate gostov in da ne citate razburljivih knjig. Rajši preberite kakšen sentimentalen ljubezenski roman, ki vas bo zazibal v sanje pri belem dnevu. Razburljivi romani se krivi raznih duševnih pretresljajev pri naših damah.«
Magda se je nasmehnila.
»Takšno mnenje torej imate o nas,] ubogih bitjih?«
»Da, celo zgodovinske dogodke sij drznem zagovarjati na tej podlagi-Mislim, da je pogoslo prav zunanjost učinkovala na razne ženske, ki eo hote ali nehote stopile v zgodovino. Judito ni razburil samo Ilolofern, pač jo jo pa razdražila tudi krvavordeča barva njegovega posteljnega pogrinjala. Charlotto Cordayevo je vzburkala zanemarjena Dantouova okolica, zadnje gibalo za njen zločin je bila pa bržkone njegova odurna, gola kopalnica. Ali mislite, da bi mogla ženska moriti, ako bi ji silile v oči nežne barve svile in šopki cvetlic?«
»Dragi doktor, norce brijete iz nas... Ali ste kaj videli našo prijateljico Signo?«
»Prav redkokdaj jo vidim. Zdaj je menda postala usmiljena Samaritanka vašemu svaku. Doma je ni mogoče več dobiti. Kar naprej tiči pri vas... Nekam sumljivo se mi zdi to, draga gospa Magda!«
Magda ga je presenečeno pogledala. »Dovolj, gospod doktor, sicer si boste zapravili moje spoštovanje. Signa Freda ljubi, prav po angelsko ga ima rada. Z naporom vseh svojih moči ga je iztrgala iz otožnosti, ki ga je vse bolj uničevala kakor njegova bolezen.
Z neskončnim zatajevanjem same sebe je premostila vse ovire in vse predsodke, eamo da obdrži našega ljubega bolnika pri življenju. Vi pa še pravite, da je to nekam sumljivo...«
»Draga gospa Magda,« je 6meliljaje se povzel zdravnik, »ako ne bi bili srečno poročeni, bi dejal, da ste nedolžno jagnje, žrtvovano na oltar ljubezni, ali kaj vem, kaj. Ali mislite, da ne odobravam Signine spremembe? Menite, da ne vem, da je njena mila skrb rešila vašemu svaku življenje? In srečen sem, da je dobila naša dobra Signa nekakšno uteho za svoje življenje. S svojim korakom je dokazala, da ljubezen naposled le zmaga nad vsemi teorijami in nad sleherno, še lako umno sestavljeno življenjsko filozofijo... S temi besedami, draga gospa, naj se poslovim, kajti čaka me še lepo število bolnikov.«
Vstal je, hoteč se posloviti, a Magda je pridržala njegovo roko v 6voji.
»Poslušajte, gospod doktor, vi dobro poznate Fredovo bolezen, povejte mi, ali je res 6leherno upanje zaman.«
»Ako mislite upanje, da bi on še kdaj stopil na noge in hodil, potlej vam moram priznati, da je to upanje kaj šibko. Sicer pa ee drugače bolnik ne počuti več tako slabo. Lahko bo živel še lepo vrsto let, kajpak ga bodo od časa do časa mučile bolečine. Te bolečine bodo pa s časom vse šibkejše, posebno, ako bo njegovo duševno stanje tako napredovalo kakor napreduje zdaj. Vsak dan obiščem Freda, odkar se je vrnil z juga iu reči moram, da me je v teh nekaj tednih njegovo nenadno izboljšanje kar presenetilo.«
Ko je zdravnik odšel, je stopila v sobo gospa Terbriiggova. Povedala je Magdi nekaj dobrih novic iz sosednje bolniške sobe, a koj nato je morala oditi nazaj, ker so Freda pravkar prenesli iz ležalnika na posteljo. Kajpak mu je morala njena skrbna roka zrahljati blaziue in popravili odejo...
Opoldne je prišel Štefan. Nekam razburjen je odšel v Magdino spalnico, kajti šele v pisarni je bil zvedel, da je bil dopoldne pri njej doktor Schle-sing.
Sedel je ob vznožju njene postelje in jo vljudno vprašal, kako ji gre. Po nekaj prisiljenih stavkih je razgovor zastal. Magda se je naslonila na blazine in zaprla oči. Štefan je videl, kako 60 ji izpod pobešenih trepalnic privrele solze. Nenadno ganotje ga je prevzelo. Vstal je in se nagnil nadnjo: »Kaj ti je Magda?«
V glasu je drhtela nenavadna mehkoba. Nežno jo je jiogladil po čelu. Magda se je zdrznila, ko da bi se je bil dotaknil z razbeljenim železom.
»Oprosti, nisem te hotel prestrašili,« je dejal Štefan hladno, kakor je govoril zmerom.
Začutila je, da ni razumel njenega razburjenja, a niti ena dobra beseda ji ni prišla na ustnice.
»Tvoja bolezen id samo telesna. Že več dni opažam, kako nemirna si. Tudi Sclilesing mi je nekaj govoril o živčnosti. Ali mi hočeš povedali, kaj le teži? če je le v mojih močeh, ti bom pomagal.«
Odkimala je, a ni mogla preprečiti, da ji ne bi obraza zalila temna rdečica. Še zmerom jo je vprašujoče gledal, a čez čelo mu je zletela temna senca.
»Pa ne da bi še žalovala za Mal-titzom in svojo izgubljeno srečo?« je vprašal, še 6um ne vedoč, kdaj so m« te zlobno besede prišle na jezik.
17. XI. 1938.
DRUŽINSKI TEDNIK
Francoski napisal ARMAND MERCIER
cunctft
Osvefa —
indijske
10. nadaljevanje
Potlej je lady SmartrMillerjeva spoznala v meni svojega plesalca 12 restavracije na Elizejskih poljanah. Od tega dne dalje, ko sva drug drugemu obljubila, da o najinem srečanju v Parizu ne bova nikomur črhnila niti besedice, je Postajalo najino prijateljstvo vse prisrčnejše, iskrenejše. Ali se nisem bil že v prvem trenutku zabubil v mlado ženo? Zadovoljstvo, ga je našla v moji družbi, je nehote povzročilo napetost med njo m njenim ljubimcem. In ko ji je Wilkins poskušal očitati, ga je odločno zavrnila. Nejevoljen in jezen je Harry odpotoval. Zdaj pa prihaja nazaj...
Ali bi moral izkoristiti njegovo odsotnost, da bi se približal lady Smart - Millerjevi? Pojutrišnjem, kvečjemu čez dva dni, bo spet tukaj in nama bo kar venomer za Petami. Dotlej si moram biti z ^ami na jasnem: vedeti moram, ali v resnici čuti zame srčno prijateljstvo, ki ga slutim, ali pa je to zaljubljena muha, ki se je slučajno obrnila meni v prid.
Z vso to zadevo nima Smart-Miller nobenega opravka. Zdi se, da igra v komediji, ki se odigrava pod njegovo streho in ki je njena glavna junakinja njegova lastna žena, le nepomembno vlogo...
25. junija.
Zdaj sem si na jasnem!
Harry Wilkins naj le pride (jutri bo že tukaj), Yami me ljubi in tudi njegova prisotnost ne bo spremenila njenih čustev! Snoči sem dobil dokaz!
Ves dan sem bil pri siru tVillia-nru. Odkar se bolje počuti, je začel narekovati prve strani knjige o verski indijski arhitekturi.
Lady Dafna je čisto proti svoji navadi del dneva ostala pri nama. Sedeli smo na terasi. Bolnik je imel na mizici albume in škatle s fotografijami, ki sem mu jih uredil v Ženevi. Nasproti nama je sedela mlada žena v gugalnem stolu in je vezla čudovite okraske iz zlatih in srebrnih nitk na vijoličastosinje svileno muselinasto ogrinjalo.
»To so alpanane,« mi Je rekla, ko je razprostrla tenko tkanino čez kolena, »bengalske obredne risbe. Razložila vam bom, takoj ko bom končala vezenje.«
Med tem ko sem po nareku pisal uvod k poglavju .Monumentalna hindujska umetnost1, sem od časa do časa pogledal lady Smart-Mil-lerjevo, ki se je v svoji beli svileni obleki z rdečo ovratnico v gugalnem stolu tiho gugala sem in tja. Stavki z mnogimi tujimi imeni so mi zveneli v ušesih kakor oddaljena godba...
Na lepem sem se v duhu znašel v Indiji, v deželi slonov, kač in opic, pri neštevilnih bogovih, pri svetih kravah, ki namesto na stelji ležijo na rumenih zlaticah... Mlado ženo sem zagledal pred seboj v noši njenih otroških let: muselinasto ogrinjalo se je spremenilo v ,sari‘, ki je zakrival njen obraz; okrog členkov in zapestij je imela težke zlate zapestnice. To ni bila več ljubka Evropejka, ki sem bil navadno v njeni družbi, to je bila Yami iz Jaipurja, takšna, kakršno je videl prvič sir William! Tisti trenutek sem razumel, da Anglež spričo tolikšne lepote in mladosti ni mogel ostati nebrižen...
»Dve težnji sta, ki vzbujata našo pozornost...« Smart-Millerjev narek me je iztrgal iz mojih sanj... Prikazen je izginila: s tenčico zakrita Indijka se je umaknila moderni mladi ženski, v obleki iz kar najmodernejšega pariškega salona.
Med našim bivanjem v Ženevi ni bila niti enkrat navzočna pri delu Harryja Wilkinsa in svojega moža. Zdaj, ko jaz zastopam tajnika, je prvič prelomila svojo navado...
Po večerji smo šli iz jedilnice v park. Po vrtu se je razlivala mesečina polne lune. Sir William nama je želel lahko noč in je v spremstvu Mitre odšel v svojo sobo. Lady Dafna si je prižgala cigareto in pohajkovala po terasi.
»Krasna noč..,«
Ni odgovorila.
V toplem, mirnem ozračju je brenčal okrog najinih ušes velik roj mušic, ki jih je privabila luč.
Yaml je presekala tišino: »Mislite sl število teh žuželk postoterjeno, potlej si boste šele približno znali misliti poletno noč v moji domovini.«
Glede komai-jev sem imel že slabe izkušnje: nad močvarami na posestvu mojega bratranca Ivana Stefanoviča so brenčali moskiti vseh mogočih vrst. En sam spo-
min na mrčes, ki ti povzroči neznosno srbečico, mi je vzel vse veselje, da bi potoval v Indijo! Ta trenutek sem se sicer zavaroval pred njimi z gostim oblakom dima, stopil sem v senco in sem se približal lady Smart-Millerjevi: »Ali si ne bi ogledala polne lune ob jezeru?« sem predlagal.
»če želite... morebiti je tam doli nekoliko hladnejše!«
šla sva na teraso ob jezeru in sva drug poleg drugega sedla na klop. Mirno in gladko, kakor zrcalo, se je širila pred nama vodna gladina jezera. V daljavi so se nejasno razločile Savojske Alpe ko mračna vijoličasta proga. Daleč nekje je proti Nyonu veslala barka. Enakomerno so se vesla potapljala v vodo ob ritmu neke melodije... Potlej je čofotanje utihnilo, petje se je oddaljilo, postajalo je nejasno; samo regljanje žab v parku je še motilo nočno tišino.
Vsa mračna, mila, tiha narava je zbudila v meni s silno močjo potrebo po izpovedi. Zahteva, da naposled priznam svojo ljubezen, razkrijem dolgo zadrževano strast, je bila nepremagljiva. Moral sem govoriti, pa naj se zgodi, kar hoče...
Cigaretni ogorek je za trenutek osvetlil obraz mlade žene. Videl sem njene zapete črte, oči, ki jih je v nemem sanjarjenju upirala v daljavo. Na koga le je mislila?
Kakor v samogovoru, ne da bi jo pogledal, sem začel:
»Značilno,« sem dejal, »vsak primer v naravi me užalosti. Kakor hitro se kjer koli dotakne mojih čustev, mi stopi pred oči grozno spoznanje mojega brezupnega položaja, moje zapuščenosti. Ce hoče človek uživati pokrajino, godbo ali noč, kakršna je današnja, ne sme biti sam.,. Cernu zbujati nežna čustva, če jih ne moreš deliti z nekom, ki si mu blizu v prijateljstvu ali ljubezni? Leta in leta živeti tjavdan, sam, brez nežnosti, brez ljube naklonjenosti, venomer v borbi s tisočerimi nadlogami vsakdanjosti... to zdržiš le nekaj časa. Želja, nekaj doseči, cilj, ki stremiš po njem in ki se zdi, da se ti približuje, te za trenutek vzpodbode-ta, ti dasta moč, da prebrodiš slabe čase in — vsaj za trenutek — ostaneš gospodar vsakdanjosti.
Tedaj pa, lepega dne, navadno prav v trenutku, ko imaš pred seboj ugodno spremembo, tvoja energija na lepem popusti. Zdi se, da je vsa zaloga volje, ki te je doslej vzpodbujala k življenju, na lepem usahnila, človek čuti, kako se počasi pogreza v nič... Zlomljen si, brez moči in poguma; nezmožen, da nadaljuješ borbo z usodo. In vse to samo zato, ker v zvezdnati junijski noči vidiš sijati nad Ženevskim jezerom polno luno ... ker si sam, ker čutiš zraven sebe srce, ki bi ga rad čutil biti tesno ob svojem srcu...
Lady Smart-Millerjeva je trepetaje vstala.
Do tega trenutka se ni niti ganila, ni spregovorila niti besedice. Nisem si bil na jasnem, ali me posluša, ali samo sanjari. Sele zdaj sem opazil: vse je slišala, vse razumela.
»Oh! Molčite!« je proseče vzkliknila.
Ogrnila se je okrog ramen in dejala:
»Zdaj grem...«
Brez besed sem šel za njo.
Ako se hočemo ogniti ovinku skozi drevored, lahko pridemo v sili tudi po preprostih stopnicah iz surovega lesa. Po tej poti je zavila Yami. Tam pod temi drevesi je bilo temno ko v rogu. Mlada žena je tipala, oklevala. Stopil sem k nji in ji ponudil svojo roko.
Naslonila se je name. Čutil sem na svoji roki njeno ledenomrzlo roko, trepetala je, kakor vse njeno telo, kakor noge, ki so jo komaj nosile.
»Menda se niste prehladili?«
»Ne,« je zašepetala skoraj na koncu svojih moči.
8 težavo sva stopala dalje. Na zadnji stopnici se je opotekla, zdelo se je, da bo padla. Ujel sem Jo v svoj objem. Najine ustnice so se našle... V nemem sporazumu sva šla oba isto pot.
Trepetajoče telo... vroč poljub... buren, nagel objem, potlej sva se zbudila v resničnost.
»Pustite me! Pustite me! Lepo vas prosim!...«
Bela postava je opotekajoč se stekla kakor omotična v mrak slokih jesenov in izginila v senci noči...
OKREPLJENA KOŽA JE BOLJ VOLJNA.
mammm
i
m
i
Zakaj se ne bi osvežili
* akiivnim lecitinom Solea-mila?
V
Ceteli del
HARRV WILKINS
20. junija.
Harry tVilkins je spet pri nas.
Njegova vrnitev je bila skoraj neopazna.
Davi, ko sem prišel v sobo sira Wiliiama, da bi g;a prevezal, sem videl v njej tajnika, sedel je za mizico ob oknu. Pravkar je jemal iz usnjene mape cele zvitke listin, knjige in debele, zelene, skrbno povezane lepenke s papirji.
»Poglejte, gospod UJič,« je vzkliknil bolnik, »kaj vse mi je prinesel Harry iz Londona! Same zapiske in stvari, ki jih je treba urediti! Vsi trije bomo imeli dosti dela, če bomo hoteli vse to spraviti v red!«
Ko sem pozdravil Smart-Miller-ja, je mladi Anglež takoj stopil k meni in mi prijazno ponudil loko.
»Gospod doktor, slišal sem, da ste medicino obesili na klin in zdaj proučujete arheologijo?«
»Pred vsem mi je šlo zato,« sem odvrnil, »da bi ustregel siru Wii-liamu, da bi svoje delo lahko nadaljeval tudi v vaši odsotnosti. S tem sem ga hotel spraviti v dobro voljo in tako podpirati svoje zdravljenje. Torej dejanje, ki popolnoma spada v področje medicine!... No, zdaj ko ste že spet na svojem mestu, se vam rad umaknem, a moja skromna pomoč vam Je še v naprej na voljo, če mislite, da vam morem kaj pomagati.«
»Seveda!« je zaklical bolnik s svojega ležalnika. »Razumljivo, da bomo veseli, če nam pomagate pri delu; vselej pridite, kadar koli nas bo volja.«
Tako so me torej pridobili za sodelovanje pri »Zgodovini hindujskih spomenikov«.
Danes sem odšel iz pisarne takoj, ko sem prevezal ovoj in vbrizg-nil injekcijo... a lady Smart-Mil-lerjevo sem videl šele pri kosilu. Neprediren, skrivnosten obrazi Ne v njenih črtah in ne v njenih očeh nisem opazil najmanjšega spomina na sinočnji poljub...
Ves dan se ni več prikazala. Nisem — če odkrito priznam — iskal srečanja z njo. Poljub jo je očitno prav tako zmedel kakor mene. Morebiti bi ji bil spomin nanj, če
bi ji ga s silo vzel, manj mučen: ženska vselej rajši privoli, da se ji stori sila, kakor pa prizna, da se je nekomu sama vrgla v naročje.
Če bi lady Smart-Miilerjevo cb-jel le nekaj sekund prej, bi bilo videti vse v čisto drugačni luči.
29. junija.
Že drugo noč bedim ob postelji svojega pacienta. Njegovo stanje, ki se je zdelo nekaj dni tako zelo ugodno, se je na lepem poslabšalo.
Predvčerajšnjim se ga je polastila prav takšna želja po spancu, kakor na potovanju: pridejo ure popolne otopelosti, ko utripanje1 žile in dihanje tako oslabita, da sem se — ko sem ga videl prvič v takšnem stanju — zbal, da gre z njim h koncu. Po uporabi kofeina, kafre in vročih obkladkov je v nekaj urah njegovo shujšano telo spet počasi oživelo.
Vse organe sem natanko preiskal: znova in znova sem pregledal vse analize in vse količine zdravil, a nisem mogel najti ničesar nepravilnega. Naposled mi je prišlo na misel, da se je morebiti insulin, ki sem ga bil prinesel s seboj iz Pariza, v teh nekaj mesecih razkrojil In povzročil kakšno zastrupitev. Za vsak primer sem takoj brzojavno naročil novo pošiljko.
Včeraj Je bilo bolnikovo stanje še slabše in vendar mu nisem vbrizgnil nobene injekcije... Sir tVilliam je ves dan ostal v postelji. Yami sem videl le pri jedi, ko sem bil sam z njo, ker me je Harry Wilkins med tem časom na-domestoval pri pacientu. Bolezen njenega moža je bila mladi ženi dobro došla snov za razgovor; tako je lahko govorila z menoj, ne da bi to zbudilo videz, ko da je ona prva naredila korak k zbližan ju. Pogovarjala sva se res samo o siru tVIUhunu. Njegovo stanje me vznemirja, posebno če pomislim na ugoden učinek spremembe kraja, ki je bil sprva tako očiten. Dogovorila sva se, da pokličeva zdravnika iz Ženeve.
Najprej sem hotel brzojaviti profesorju Chauffierju, a lady Smart-Millerjeva je bila mnenja, da ne smemo izgubljati časa in najprej poskusiti prvo, kar se da; profesorju Chauffierju bomo še zmerom lahko brzojavili.
Zelo hitro sva pojedla. Nisva imela teka. Ko so nama prinesli desert, je prišel Harry Wilkins in me prosil, naj hitro pogledam k siru Williamu,
Ob petih me je tajnik spet iskal, prav ko sem govoril z lady Smart-Miilerjevo.
Izrabil sem trenutek, ko je bolnik zadremal in poiskal Yami, ki je sedela na terasi in vezla svoje svileno ogrinjalo.
»No?« me je vprašala, takoj ko me je zagledala, »kako se počuti nocoj?«
»Nekoliko boljše.« sem odgovoril, »opoldanski napad je kmalu minil, a majhna omedlevica, ki se ga od časa do časa polašča, me vznemirja.«
»Ali še zmerom ne veste vzroka?«
»Ne, na žalosti... Upajmo, da ga bo doktor Lacroix ob petih pojasnil. šofer se je že peljal ponj v Ženevo.«
Lady Smart-Millerjeva je pogledala na svojo uro:
»Morala bi biti prav za prav že tukaj...«
Prav tako kakor opoldne je tudi zdaj najin pogovor zmotil Harry \Vilkins.
Ko sem odšel od bolnika, je sedel v sosednji sobi in delal.
»Sir William se ne počuti dobro, gospod doktor,« Je zaklical. »Slišal sem ga stokati, stekel sem tja in našel sem ga na robu postelje; malo je manjkalo, da ni padel dol. Dvignil sem ga in mu dal piti. Mislim, da bi bilo dobro, če bi šli takoj k njemu.«
Nisem mogel ugovarjati. Harry Wilkins se je vedel dostojno, uslužno, ljubeznivo, celo preljubeznivo; a nekaj je bilo jasno: vselej, kadar je vedel, da sva z Yaml skupaj. je stopil vmes! In vselej sem opazil v njenem pogledu rahlo nestrpnost; lady Smart-Millerjeva' je bila nejevoljna zaradi teh večnih motenj.
Vsekako sem moral priznati, da je imel Harry prav, ko me je poklical. Našel sem bolnika v globoki omedlevici, tako da sem iz nyonske lekarne takoj naročil kisik. Ubogi mož je bil mrzel in bled, ko da bi mu kri na lepem prenehala krožiti po žilah.
Svojemu trudu se imam zahvaliti, da si je že nekoliko opomogel, ko je stopil v sobo doktor Laeroix, v spremstvu lady Smart-Millerjeve. Predstavil sem se, hitro razložil potek bolezni in nenormalne pojave, ki sc se pokazali, odkar smo odpotovali iz Pariza. Ženevski zdravnik za notranje bolezni je pacienta preiskoval dolgo, skrbno, metodično. vprašal me je o hrani in kakšna zdravila je dobival bolnik. Potlej me je prosil za razgovor med štirimi očmi.
»Od kdaj ste pri teh ljudeh?« me je vprašal doktor Lacroix, majhen, debelušen mož z valujočo brado in s podsmeliljivimi, bliskajočimi se očmi za zlatoobrobljenimi naočniki.
»Komaj mesec dni.«
In povedal sem mu, da sem s priporočilom kirurga, ki je operiral sl>-a Williama, prišel k bolniku.
.'otlej ste imeli priliko, da ste življenje svojega pacienta nekoliko pobližje opazovali. Ali ste prepričani, da ne jemlje nobenih mamil: morfija, kokaina, opija?«
Zagotavljal sem mu, da nisem nikoii kaj takšnega opazil.
»Ali morebiti ne jemlje še kakšnih drugih zdravil razen tistih, ki mu jih vi dajete?«
»Ne, da bi jaz vedel!«
»Ali ste odredili, odkar je nastopilo izboljšanje, kakršno koli spremembo v hrani ali v zdravljenju?«
»Ne. Samo v zadnjih treh dneh nisem vbrizgnil nobene insulinove Injekcije...«
Doktor Lacroix je šel zamišljeno nekajkrat po salonu gor in dol.
»Poslušajte, prijatelj,« je napo sled začel, »v našem poklicu je treba biti zelo previden, zelo paz ljiv in zelo molčeč. Znaki vašega diabetika se mi ne zde dovolj zna-
čilni, da bi lahko trdil, da gre za to ali ono bolezen, ki proti njej lahko uporabljamo to ali ono zdravilo. Svojo končnoveljavno diagnozo si pridržujem za pozneje.
Za danes vam utegnem svetovati samo tole: pacientu ne pustite od danes naprej jemati nobenih zdravil, nobenih praškov, nobenih kapljic. Ne vbrizgavajte mu nobene insulinove injekcije. Pustite ga v postelji. Popolnoma ga izolirajte. Bodite kolikor je mogoče veliko pri njem in ga strogo nadzorujte. Ne samo bolnika, temveč tudi njegovo neposredno okolico!... Dajajte mu le lahko hrano, predpisal bom dieto in če se njegovo stanje v osmih dneh ne bo izboljšalo, me obvestite: potlej ga bova oba še enkrat pregledala.«
Doktor Lacroix je pojasnil Yami, da je stanje njenega moža resno, a ne brezupno in da je možno izboljšanje, če se bomo držali odredb, ki se je o njih pogovoril z menoj in če bomo bolnika strogo izolirali.
Potlej se je zdravnik poslovil.
Spremil sem ga do avtomobila in se vrnil nazaj v vilo. V veži me je čakal Harry tVilkins:
»No, kaj pravi doktor?« je bila njegova prva beseda.
»Najbrže zastrupitev... ki jo moramo v nekaj dneh pregnati.«
»Od vsega srca bi želel,« je odgovoril mladi Anglež, »a jaz sem dosti manj optimističen kakor doktor Lacroix.«
»Bomo videli!«
Z lady Smart-Miilerjevo sva v bolnikovi sobi temeljito pospravila vso lekarniško zmešnjavo: škatle, pilule, steklenice in praške sva znesla v neko omaro, ki sem njen ključ spravil jaz.
Ko mi je mlada žena pomagala v moji sobi spravljati zdravila, sem priliko porabil, da sem pogovor napeljal na manj žalostno snov, a na snov, ki me je osebno zadevala:
»Ali se vam ne zdi,« sem vprašal, »da gre mister tVilkins včasih preko svoje tajniške dolžnosti? že pogosto, posebno pa danes, bi bolje napravil, da bi ostal tam, kjer je bil!«
Lady Smart-Millerjeva se je žalostno nasmehnila in položila prst na ustnice:
»Pst!« je zašepetala.
Ubogal sem.
V hiši ni bilo slišati nikakšnega šuma. Vsa vrata so bila zaprta. Samo okno na vrt je bilo za spuščenimi zavesami nekoliko priprto. Zaprl sem ga in se vrnil k Yami. Stala je na istem mestu in me gledala s prosečim in hkrati vprašujočim pogledom...
TEDEN
1 • ?
m
mSm
če gre fakir na taborjenje
INTERVIEW Z EKSPERIMENTALNIM PSIHOGRAFOLOGOM IN ASTROLOGOM PARADISOM. KAKO RAZMOTRIVA STROKOVNJAK SKRIVNOSTI ŽIVLJENJSKEGA USPEHA IN NEUSPEHA
Nad miselnim svetom današnjega povprečnega človeka vlada divji kaos. Splošna zmešnjava je znak današnjega težkega časa. Ni več enotnega cilja, povsod se šopiri le egoizem in neusmiljena trdota življenja. Borba za gospodarske interese divja na življenje in smrt in razkraja v modernem človeku še zadnje ostanke optimizma, duhovne in živčne energije. Brezobzirno kolesje mehaniziranega sodobnega življenja trpinči in tare v življenjski borbi izmučene in onemogle duše. Vedno glasneje odmeva po svetu tesnoben klic, kakor glas ubitega zvona. Obup in hrepenenje sta v njem; hrepenenje po nečem, kar je izgubljeno; — — Klie in hrepenenje po sreči! — In toži: Mi vsi smo postali nebogljeni, brez opore, raztrgani, razcepljeni in diferencirani. Človek je razcepljen v objektivno, nad- in podzavest; — trije svetovi v enem bitju; višje in nižje v neprestani borbi, v neprestanem konfliktu. Ne razumemo več sami sebe in naši naj-bližji nas ne razumejo več in ne čutijo z nami Tako se nam dan na dan vsiljujejo nujna vprašanja:
Ali je kje rešitev? Kakšna je in v čem obstoji? — Spomnite se slarega reka: Sreča je v tebi. Ali se vam ne zdi, da bi že v trenutku, ko bi se Vam posrečilo tako disciplinirati svojega duha, da bi trdno in neomajno verovali v sigurnost svojih uspehov
— vzrastla v Vas tako silna življenjska volja in optimizem, da bi izginili vsi neuspehi in se v nič razblinile vse težave, ki Vas tarejo v življenju. — Toda kaj takega bi zmogel le človek, ki je do dna spoznal vse globine svoje podzavesti, to, kar so že stari Grki oznanjali kot najvišjo življenjsko modrost: Spoznaj samega sebe!
Take in slične misli so se mi podile po glavi, ko sem stopal proti hiši. kjer v samoti razglablja skrivnosti človeškega življenja in usode eksperimentalni psihografolog in astrolog g. Pa-radiso. Razen osebne zna ti želj nos ti me je vodila tudi želja, seznaniti tudi našo javnost s tajno, usodo obvladujočo dejavnostjo tega moža in vsaj malo odgrniti kopreno tajnosti, ki pokriva njegovo delo. Ko je po uvodnih formalnostih zvedel za moj namen, je izjavil, da je pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj.
G. Paradiso, povejte kaj o svojih študijah, praksi in o vaši stroki sploh.
/ V uvodno pojasnilo bi navedel sledeče: Teoretske študije sem absolviral na parapsihicnem institutu v Berlinu, kjer delujejo, kakor Vam je gotovo znano, svetovno priznane kapacitete v znanstvenem okultizmu. O obširni praksi, ki sem jo izvrševal v Nemčiji, Češki, Italiji in zadnje čase pri nas v Jugoslaviji, so že izčrpno poročali časopisi, tako da ni potrebno, da bi se v tem oziru spuščal v podrobnosti.
— Tam — pokazal je na predal knjižne omare, kjej je ležal precejšen kup nemških, čeških, italijanskih in naših časopisov — »nekaj ' sem jih zbral; ne vseli,, pa vendar dovolj, da spoznate moje delo. V interesu resnice pa moram pripomniti, da je v drugih narodih zanimanje za eksperimentalno psihologijo in njene panoge vse bolj živo kakor pri nas. Ni dvoma, da imajo zato tudi več uspeha in da «o srečnejši, kakor pri nas. Nemo pro-pheta in patria« — je citiral malo sarkastično.
»Mi, ki se bavimo e to stroko, smo v naši domovini šele prvi pionirji Mvari, ki je drugod že na krepkem pohodu in ki ee je drugi narodi v svojo lastno korist že pridno poslužujejo.«
»Iz svoje prakse poznam ljudi prav dobro. Večina je sama zakrivila svoj slab položaj. V družabnem, ljubav-nem, zakonskem in gospodarskem življenju jih tišče ob tla skrbi in neuspehi. V svojem poklicu zaostajajo, njihova delovna moč slabi. Kolikokrat se zgodi, da druge manj inteligentne osebe puščajo lake ljudi za seboj in jih visoko prekašajo. Čemu vse to, ko pa ima vendar vsak človek v globinah svoje duševnosti skrite ueslu-tene sile in možnosti življenjskega uspeha in sreče.«
>G. Paradiso, ali morete razodeti kaj več o tem vprašanju, ki je danes gotovo med vsemi najaktualnejše in za tisoče nesrečnih ljudi življenjske važnosti?«
»Lahko. Vse velike stvari so skrajno preproste. Vse panoge eksperimentalne psihologije, kakor jo ohravna vaju jaz, so ključ, ki naj človeku odpre možnost razvoja skritih psihičnih sil. Razodenejo naj mu vrednost in moč lastnega »jaza« in vse ovire bodo izginile. V to svrho se z uspehom poslužujem že dolgo let: astrologije, hi-rologije, grafologije, kozmobiologije, psiliotehnike, psihodinamike. Razpo-
Slišim izgovarjati moje ime.**
lagam pa še s specialnimi lastnimi metodami, ki jih pa seveda ne morem razodeti.;
»G. Paradiso, prosim Vas, da v interesu čitateljev vsaj v glavnih obrisih obrazložite nekatere stroke iz eksperimentalne psihologije.«
:;Ker je grafologija v splošnem vsaj približno znana že širšemu občinstvu, jo bom označil le na kratko: Z njeno pomočjo je mogoče na podlagi analize rokopisa proučiti značaj, duševne kvalitete in sploh mentaliteto pisca. To pa ne zgolj v vsakdanjem smislu spoznavanja ljudi, temveč do poslednjih, piscu samemu skritih psihičnih nians in podzavestnih instinktov. Človek s preciznim samoopazovanjem ne more spoznati samega sebe nikdar v toliki meri, v kateri ga spozna grafolog že po kratki analizi njegovega rokopisa. Sami veste, kako važno je poznati karakterna svojstva oseb, s katerimi imate v življenju opravka! Koliko razočaranj, prevar, Ijubavnih in družinskih tragedij, poslovnih neuspehov sem imel priliko preprečiti, ker so se prizadeti pravočasno obrnili name. Oglejte si in berite! .
Iz predala pisalne mize je vzel kup korespondence in mi ga 'predložil. Iz vseh teh neštetih zahval in poročil razi lerem jasno, koliko disharmonij je razrešila, koliko pretečih nevarnosti je odvrnila in koliko nejasnosti je po*| jasnila vejča znanstvena psihografolo- j ška analiza. Mnogo je med njimi tudi kriminalnih slučajev.
•Še nekaj o astrologiji ali o kozmo-biologiji: Ta znanost izhaja iz principa, da med človeškim življenjem iti usodo ter med kozmičnimi konstelacijami zvezd in planetov obstoja tesna povezanost. Strokovno izdelan horoskop nam omogoča, da sjioznamo, katere časovne dobe so našim namenom, dejanjem, podjetjem itd. ugodne odnosno neugodne. Omogoča nam. da živimo in delujemo v skladu in harmoniji z, zakoni, ki delujejo v vesoljstvu in tako nezgrešljivo dosežemo uspeh in srečo. — V nasprotju z drugimi okultnimi znanostmi astrologija ne zahteva liikake vere, temveč temeljitega eksperimentalnega študija in znanja matematike. Pripominjam, da v Ameriki obstojajo že dalje, časa na mnogih univerzah posebne astrološke stolice. — Po nauku astrologije je vse vesoljstvo v vsakem trenutku uglašeno ua neko določeno nihajno frekvenco, ki jo določa razmerje planetov med seboj in med našo zeml.o. Ti aspekti so kakor neke vrste X-žarki v vesoljstvu in že ob človekovem rojstvu določijo intenziteto, s katero bodo delovale kozmične emanaeije nanj skozi celo življenje. Kadar torej v vesoljstvu nastopi ista nihajna frekvenca, ki je obstojala ob rojstvu do. sčeneg« človeka, se njen vpliv nanj še prav posebno ojači. Odtod vsa tista fatalna naključja v življenju, ki človeka večkrat tirajo neizbežno v nesrečo in propast, kljub njegovi svobodni volji, kljub premisleku in najboljšim namenom. Ua celo naše mišljenje samo je podvrženo določenim astrološkim vplivom. V zvezdah je zapisano, kaj zmoremo in kje so meje naših možnosti. V njih je zapisano, v koliki meri moremo obvladati svojo usodo, kako moramo sprejemati in reagirati na kozmične vplive, da se more naš razvoj vršiti, v skladu s kozmičnimi zakoni, šele strokovno izdelan horoskop nam omogoča, da se rešimo suženjstva usode, zla in vseh neuspehov. Z njim pridemo do spoznanja, da nismo ]>re-dani kozmičnim vplivom na milost in nemilost, ampak da je v naši moči, ustavljati 6e jitn in jih modificirati v svojo korist in tako doseči enotnost mišljenja, delovanja in življenja s kozmičnimi zakoni. Naš smoter je, da obvlada vsak svoje zvezde.
»G. Paradiso, vidim, da se Vam že mudi, da imate malo časa na razpolago. Še eno vprašanje bi Vam rad stavil. Nekaj posebno frapaiitnih uspe-hov, katere sem prej razbral iz Vaše korespondence in ki obstoje v rešitvah nekaterih popolnoma skritih in kompliciranih družabnih in kriminalnih zadev — gotovo niste mogli rešili samo grafološkim in astrološkim potom. Mejijo že na jasnovidnost.«
Sicer resni in negibni obraz znanstvenika prešine lahen, diskreten smehljaj: »Vidite, to bi pa skoraj lahko nazval svoj palent. Več Vam ne morem izdati kakor to, da je stvar v zvezi s psihometrijo, mentalno impresijo in jasnovidnostjo. Za to ne zadošča zgolj znanje, ampak izvestne disciplinirane psihične sile, ki tovrstna okultna dejanja omogočajo.«
G. Paradiso je vstal: »Moj čas je skopo odmerjen. V zadoščenje mi bo, če sem ustregel znatiželjnosti nekaterih — vsekakor tistih, ki so jih udarci usode naredili dojemljive za duhovna spoznanja. — Do svidenja! —
Tako je končal intervievv s človekom, ki je v sodobni zmedi ohranil jasno orientacijo io ki ve, kje iu kam drži pot iz kaosa.
Zasebni poznavalec.
/51
'M /
//
To ni nič čudnega, zakaj ženske se rade pogovarjajo o meni. Posebno ob takem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo proti rdeči, ostri in spokani koži. Tako je prav! Zakaj: samo NI VE A vsebuje Eucerit, edino okrepčevalno sredstvo za kožo.
Radio Ljubljana
od17.do23.noyem.193a.
ČETRTEK 17. NOVEMBRA
12.00: Plošče » 12.40: Poročita ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Harmonika ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 10.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut zabave ■ 20.00: Koncert pevskega jazz-kvarteta ■ 20.40: Koncert Radijskega orkestra * 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri.
PETEK 18. NOVEMBRA
11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče ■
I.2.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi H 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra • 14.00: Napovedi a 18,00: Ženska' ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Francoščina H 19.00: Napovedi, poročila * 19.30: Nac. ura ■ 19.30: Ob "(»letnici dr. Frana Tominška * 20.00: Rezervirano za prenos ■ 22.00: Napovedi, poročila H 22.30: Angleške plošče ® Kouec_ ob 23. uri.
SOBOTA 19, NOVEMBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 17.00: Otroška ura • 17.50: Pregled sporeda ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Gorjuše iu Gorjušci, II. del H 19.00: Napovedi, poročila • 19.80: Nac. ura It 19.50: Beseda k prazniku ■ 20.00: O zunanji politiki H 20.30: XI. večer muzi-koine-dijantov ■ 22.00: Napovedi, > oročiia K 22.15': Plošče ■ Konec ob 13. uri.
NEDELJA 20. NOVEMBRA
8.00: Plošče ■ 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve ■ 8.45: Verski govor ■ 9.00: Napovedi, poročila * 9.15: Radijski Šramel ■ 10.00: Koncert Radijskega orkestra ®
II.00: Plošče ■ 11.15: Predavanje ob TOletnici grafične organizacije ■ 11.30: Pevski in orkestralni koncert društva
Grafika ■ 13.00: Napovedi B 13.20: Operni spevi ■ 14.00: Plošče ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Vesel popoldanski sfiored ■ 19.00: Napovedi, poročila * 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Klavirski koncert ■ 20.30: Koncert ■ 22.00: Napovedi ■ 22.13: Plošče • Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 21. NOVEMBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila * 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18,00: Zdravniška ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Ob stoletnici Avgusta Senoe ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19,50: Zanimivosti ■ 20.00: Plošče ■ 20.30: Koncert na flavti ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Koncert Radijskega orkestra ■ Konec ob 23. uri.
TOREK 22. NOVEMBRA
11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče* 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Šramel »Škrjanček« ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 18.40: Psihološki problem malega naroda ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.30: Vesela kronika O 20.00: Plošče ■ 20.20: Lorenzo de Medici, drama ■ 21.00: Cimermanov kvartet ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Koncert Radijskega orkestra ® Konec ob 23. uri.
SREDA 23. NOVEMBRA
12,00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče. ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Mladinska ura ■ 18.30: Plošče ■ 18.40: Vzgojne težave ■ 19.00: Napovedi, poročila * 1.9.30: Nac. ura ■ 19.50: Prirodopisni kotiček ■ 20.00: Samospevi g. Ladislava Rakovca ■ 20.45: Salonski kvartet ■ 21.30: Plošče ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos plesne glas be iz restavracije Emone ■ Konec ob 23. uri.
Vsak Turek je imel tri žene
Razne reforme prinesejo včasih velike spremembe v ljudske navade. Turčija n. pr., ki je izvedla popoln družabni preobrat, okuša to na lastni koži. Tako so na Turškem prepovedali mnogoženstvo in hareme, navado, ki je bila na Jutrovem stara več ko 1000 let. Zdaj imajo pa tele rezultate:
Najnovejša statistika ugotavlja, da je v Turčiji 1,317.367 poročenih mož in nič manj kakor 3.306.967 poročenih žen.! Dva milijona je torej žen, ki prav za prav niso prave zakonske žene. Po tem takem je imel pred reformo povprečno vsak Turek tri žene.
Vsakdanje laži...
Brivec: Takoj pridete na vrsto, gospod.
Prodajalec: To srajco vam lahko priporočim. Tudi jaz jo nosim.
Zobozdravnik: Nič ne bo bolelo.
Radijski napovedovalec: Zdaj boste slišali zelo zabaven glasbeni program.
Mladenič: Nikoli nisem nikogar tako ljubil kakor tebe.
Mati v tramvaju: To dekletce še nima tri leta.
Zagovornik: Ali bi bil tukaj, če ne bi bil prepričan o popolni nedolžnosti tega človeka?
Meiereolog: Jutri bo jasno in lepo vreme.
Prijateljica: Ta klobuk se ti imenitno poda.
Urednik lista: Žal nam je, ker ne moremo tiskati vašega odličnega rokopisa, vendar...
(>Querschnitt«, Berlin)
Kako dela Hitler
Hitler dela samo po intuiciji. Zaupa svojemu »tipalnemu čutu«, znanje mu pa nadomešča »voh«. Noče čitati diplomatskih izjav in listin. Pravi, da ga prav nič ne navdahnejo. Neki nemški diplomat pripoveduje o tej njegovi posebnosti tole anekdoto:
Fiihrei’ bi moral prebrati neko važno poročilo. A vsi vedo, da noče čitati poročil. Nazadnje so sklenili, da mu bo to listino izročil maršal Blomberg. Maršal mu jo je res izročil in ga opozoril, da je poročilo zelo važno.
Dnevi so minevali, poročilo je pa še zmerom ležalo v Hitlerjevi miznici. Nekega dne ga je Blomberg spomnil nanj. Fiihrer mu je pa odgovoril:
»Ni treba, da bi bral. Saj vem kaj je v njem.«
Istega dne — bilo je 7. marca 1937. —■ je zapovedal nemški vojski, naj zasede Porenje.
Kaj je bilo v diplomatskem poročilu? Opomin, naj ne zasede ozemlja, sicer bo Francija mobilizirala, kakor hitro bo kršena locarnska pogodba.
Tako torej dela prvi nemški dr-
žavljan — s slutnjami in inspiracijo. Najrajši sklepa svoje odločitve o!> štirih zjutraj, pred vzhodom sonca.' Hitler spi malo in malokdaj gre spat; pred zoro. Kadar je v svoji pisarni, navadno hodi po sobi in posluša svoj; »notranji glas«.
Na telesne vaje. sploh ne misli. Nikoli ni držal v roki konjske uzde. Niti zjutraj ne telovadi, da bi ohranil vitko linijo.
(»Vendemiairec, Pariz)
‘ *
Na podlagi
Ne uklonite se rezki usodi!
Že mnogi so postali srečnejši in uspešnejši, ako so se ravnali po mojih nasvetih. Zakaj bi se tudi Vi ne? V odločilnih položajih, v dvomu in stiskah obrnite se zaupno namel Vašega rokopisa in rojstnih podatkov prejme brezplačno
fočno oceno Vašega značaja in usode, z dragocenimi nasvet! za pravilno postopanje v poklicu in trgovini, zakonu in ljubezni, ter v vsakem življenjskem položaju, kakor tudi glede Vašega zdravja. — Ne odlašajte, temveč pošljite mi še danes Vaš točni naslov, najmanj 20 vrstic Vaše pisave,; leto mesec, dan In ako mogoče tudi uro. Vašega rojstva, ter priložite din 50*— v znamkah za poštnino in dopisovanje na naslov ASTRO PSIHO GRAFOLOSK.I BIttO, MAR1BOU. TATTENBACHOVA UL.-24, pa boste z mojim delom več kot zadovoljni. Mnogo zahvalnih pisem iz raznih držav priča za vrednost mojih nasvetov in metod.
Poccni bt>s»tc kupovali
vi« v v poliebujel*. »ko
naš brezplačni katalog;
V • | . U I .„ » V n 1 « m
POZOR
GOSPODINJE 1
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM prl (vrdkl RUDOLF VEtEPIČ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27-08
Ravno tam se dobijo popolnoma nove plošče svetovno znane znamke HOMOCORD CENA DIN 15—
Petne plaSte
HUBERTU S, TRENCHCOATI, OBLEKE itd. si nabavite najboljše in najceneje pri
Preskerlu
Ljubtiana, Sv. Petra c. 14
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN UH AR LJUBLJANA - STARI TRG O Velika ubira vsakovrstnih naočnikov, povečevaSnili slekel, daljnogledov, toplomeri)«, barometrov, baroiermomslrov, hygrome!rov Hrt. - Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina. - Cenik! brezplačno:
2500 01HAHJEV potrebujete, da eculurlte »r 'sečno 1000 dk.nrjov doma Postranski ta*!#-žek. Pižite: »ANOS? Maribor, Orožnuva.
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O, MUmlek — vsi v Ljubljani.