POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« Zadružna kraška banka - št. 26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S Primorski SOBOTA, 29. SEPTEMBRA 2007 Št. 230 (19.013) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Osnutek rojen, vlada izčrpana Martin Brecelj Ministrski svet je včeraj sprejel osnutek finančnega zakona za leto 2008. Osnutek bo zdaj romal v parlament, ki ga bo predvidoma odobril proti koncu leta. Nismo v stanju, da bi zakonsko besedilo podrobneje vsebinsko ocenjevali. Po informacijah, ki so pronicnile v javnost, kaže, da je vlada uspela doseči dva temeljna cilja. Po eni strani ohraniti finančno doslednost, ki jo zahtevata Evropska unija, predvsem pa ogromni javni dolg. Po drugi strani porazdeliti sicer skromna sredstva, ki so na razpolago, ob spoštovanju socialnih in razvojnih prioritet. Kot podrobneje pišemo na drugem mestu, je v zakonskem besedilu tudi postavka za izvajanje določil o vidni dvojezičnosti zakona 38/2001 za zaščito slovenske manjšine in zakona 482/1999 za zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin v Italiji. To potrjuje, da smo po večletnem zavlačevanju pod sedanjo vlado le priča pomembnemu premiku na področju spoštovanja pravic naše narodne skupnosti. Ob vsem tem pa ne moremo spregledati hudih krčev, v katerih se je osnutek finančnega zakona rojeval. V vladnih krogih so se drug za drugim vrstili navzkrižni veti in grožnje z izstopom iz večine, tako daje bilo nemalokrat prav mučno. Ta modus ope-randi je sicer postal že kar značilen za vladno koalicijo. Ni čudno, da javnomnenjske raziskave kažejo, kako vlada kljub nekaterim nespornim uspehom nenehno izgublja podporo volivcev. Na dlani je, da tako ne bo mogla v nedogled. RIM - Sklep ministrskega sveta V finančnem zakonu denar za dvojezične table Skupni proračunski manever vreden 11 milijard evrov GORICA - Celodnevna pobuda SLORI-ja v višješolskem središču Dan raziskovalcev Dijaki predstavili raziskavo o nasilju - Podelili nagrade za diplomski in podiplomski študij Slovenski raziskovalni inštitut SLORI je včeraj v avditoriju slovenskega višješolskega središča priredil Dan raziskovalcev bumbaca RIM - V finančnem zakonu 2008, ki ga je včeraj odobril ministrski svet, je tudi denar (66 tisoč evrov) za t.i. vidno dvojezičnost v sklopu zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Gre za postavitev cestnih tabel, smerokazov in javnih napisov v občinah Furlanije-Ju-lijske krajine, ki so pristale k izvajanju desetega člena zakona številka 38. Vlada je v finančni zakon vključila tudi 5 milijonov lir za financiranje zakona 482 (jezikovne manjšine). Letni državni prispevek za Slovence ne sodi v finančni zakon, temveč v državni proračun. Finanč ni ma ne ver za pri hod nje leto znaša 11 milijard evrov. K temu je vlada dodala še dekret, ki razdeli 7,5 milijard evrov dodatnega davčnega priliva. Na 5. strani V Komnu predstavili Utrinke in okuse Krasa brez meja Na 4. strani Miloš Budin gost SDGZ in tovornega terminala na Fernetičih Na 6. strani Parlamentarci SIK in SKP prisluhnili zaprtim v CPT-ju pri Gradišču Na 14. strani Z Okusi ob meji želijo dati Gorici zagon in mednarodno vidljivost Na 15. strani ŠPANIJA - Madrid pobudo zavrnil Baskija za referendum o neodvisnosti leta 2008 VITORIA - Baskija je včeraj napovedala, da bo 25. oktobra 2008 sklicala referendum o svoji prihodnosti, ki bo vključeval tudi možnost neodvisnosti. Referendum je med razpravo v regionalnem parlamentu v Vitori-i napovedal baskovski premier Juan Jose Ibarretxe. Načrt, ki bi po mnenju Ibarretxeja pomagal rešiti spor med Španijo in baskovsko separatistično organizacijo Eta, je vlada v Madridu že zavrnila. Ibarretxe, ki je v preteklosti že predlagal »prosto zvezo« med Španijo in Baskijo, je ob napovedi referenduma dejal, da bo skušal najprej dose- či pakt s špansko vlado, vsebino tega pakta pa bi nato dali na zavezujoč regionalni referendum. Če pa z vlado ne bi uspeli doseči dogovora o paktu, bi sklicali nezavezujoč referendum. Španska vlada premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera je medtem včeraj Ibarretxejev načrt že zavrnila. Vse, kar bi se zgodilo izven ustavnih okvirjev, bi »šlo proti propadu«, je izjavila namestnica španskega premiera Maria Teresa Fernandez de la Vega. Vodja španske opozicije Mariano Ra-joy pa je načrt že pred tem označil za »nelegalen, protiustaven in izsiljevanje«. (STA) SPANS£INA-fpai4CO$£JNA-NEMS£INA-SLOVEN5£IIM Drwwif in večerni jezikovni ttčoji vttfi tiap&nj Foseftfif feiflv1 ¡o pto&i&skG otroke, osnovnošolske otroke, tfsdnriiiKrti? mhxtiw Antenaiyiif tečoji at Konvartxijo Tečaji za podj&tja Pripravljalni tečaji za izpite University et Cvmtyktye Pftttowtetji V mcfatotčirv hrtbkaKtriiwilM M. j V-i J TRINITY CQi-LCer LONDON r Cast: upravni center in opora Trinity za Furkmijo Julijsko krojim pivdovotrtfrm ön^toürr» ■ izpitov Trinity CöWe^G ¿öntfön Jezlkaunl leč ají -= SCUOLA PER TNTERPRETI í Trst, Ul. S, Francesco G - TeUFa* Q4Q-3713Q0 ennlerpfe1i.il - E-mail, nltxi secóle per nlerprelul cmfi GFOX STONE FLY fori» MSGOTfl Opčine, Ul. de¡ Salici 1 TEL-FAX 040/214485 arr iba. arriba® I ibero. it 2 Sobota, 29. septembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Če so že cene evropske, naj bodo evropske tudi plače n Boštjan Lajovic Deset dni po katastrofalni ujmi se razmere na prizadetih območjih počasi umirjajo. V Železnikih, kjer je bilo najhuje, se je začel pouk, steklo je delo v tovarnah, popisovalci ocenjujejo škodo in pripravljajo načrte za obnovo porušenih objektov, cest in mostov. Znova se je izkazala tudi solidarnost med Slovenci, saj so ljudje odprli denarnice in darovali, kot že dolgo ne. Z malo sreče in uresničitvijo mnogih obljub, bodo razmere na poplavljenih območjih kmalu normalne. Upati je tudi, da so se odgovorni iz katastrofe kaj naučili in da bo ravnanje z vodami in vodotoki poslej bolj nadzorovano in učinkovito. Tudi pri izdaji gradbenih dovoljenj bi morali biti bolj previdni, saj hiš res ne gre postavljati tik ob reki, ki več krat poplavlja. Precej drugače je v slovenski politiki, kjer se stvari še zdaleč ne umirjajo, prav tako ni videti, da bi se kdo iz preteklih napak česa naučil. Parlamentarna razprava o spremembi šolskih zakonov je pokazala ne-pomirljiva nasprotja med strankami, vzpostavila pa se je tudi zelo očitna razlika med strokovno javnostjo in izvajalci na eni strani ter vlado na drugi. Zelo velik del strokovnjakov in velika večina sindikatov enotno nasprotuje nekaterim predlogom ministra Zvera, ki tako vse bolj stopa po poti nekdanjega kolega, visokošolskega ministra Jureta Zupana. Ta je predlagal resolucijo o razvoju visokega šolstva, ki je naletela na enotno nasprotovanje vseh univerz, študentov in znanstvenih inštitutov, pa je kljub tem vztrajal pri njej, vse do bridkega konca in neprostovoljnega odstopa. Milan Zver je predlagal nekaj pomembnih vsebinskih sprememb šolske zakonodaje, opozicija pa mu očita, da pred tem ni opravil potrebnih analiz in študij, prav tako pa predlaganim spremembam nasprotuje veliko strokovnjakov in šolnikov. Največ prahu dviguje predlog, da naj državni proračun poslej v celoti financira zasebne šole, enako kot javne. Zver trdi, da bodo s tem končno vsi imeli enake možnosti, saj ni pravično, da starši - davkoplačevalci, ki svoje otroke šolajo na zasebnih šolah, plačujejo več kot starši na javnih šolah, kjer šolnin ni. Argument je videti trden in razumljiv, vendar velja enako tudi za trditve nasprotnikov, da bo povečano financiranje zasebnega šolstva osiromašilo javno šolstvo, povečale pa se bodo tudi razlike med učenci. Dejstvo je, da se v javnem šolstvu vse več varčuje, delež šolstva v javnih izdatkih upada, zato ni logično, da v času varčevanja država denar namenja za povečano financiranje zasebnih šol. Zasebne šole bodo tako imele dva vira financiranja: državo in prostovoljne prispevke staršev. Odlična ilustracija sta gimnaziji v ljubljanskem Šentvidu: ena je javna in v precej slabem stanju, druga pa je zasebna, Škofijska, moderno opremljena in v tem trenutku gotovo ena od treh najboljših srednjih šol v državi. Medtem ko na javni šoli prosta mesta za vpis niso problem, se je na Škofijsko gimnazijo zelo težko vpisati. Starši, ki otroke vpisujejo na zasebne šole, so praviloma bolj premožni, zato jim ni težko plačati prostovoljnih prispevkov za bolj kakovosten pouk, razlike med otroki pa se seveda povečujejo. Kdor ima denar, lahko svojemu otroku omogoči boljšo izobrazbo kot tisti, ki ga nima. Če bodo predlagane spremembe sprejete, in kot vse kaže bodo, opozicija napoveduje referendum. Vse bolj politična tema postaja tudi precejšnja jesenska podražitev hrane in drugih življenjskih potrebščin. Sindikati za november napovedujejo velike delavske demonstracije in zahtevajo dvig osnovnih plač: če imamo evropske cene, dobičke in nagrade menedžerjem in evropsko storilnost, naj delavci dobijo tudi evropske plače, pravi Dušan Semolič, vodja največje sindikalne centrale v državi. To je logika, ki ji je težko oporekati. Za primerjavo: če bi delodajalci prisluhnili zahtevam sindikatov in dvignili osnovno plačo za 3,5 odstotka, namesto 2,5, kot nameravajo, bi v denarju to pomenilo 5,2 milijona evrov mesečno. To je toliko, kolikor so lani dobili denarja za nagrade zaposleni v upravi in drugi z individualnimi pogodbami v Novi ljubljanski banki, kije večinsko v lasti države. Ni naključje, da so sindikati za proteste izbrali prav november. Pred dvema letoma so sredi Ljubljane z velikim protestom v zelo slabih vremenskih razmerah zaustavili projekt socialnih in gospodarskih reform in vladi pokazali, da pomembnejše projekte brez njihovega soglasja težko spelje. Če novembrske demonstracije ne bodo zalegle, bodo sindikati sredi januarja izvedli splošno stavko. Januarja bo Slovenija že predsedovala Evropski uniji, prizori besnih delavcev s transparenti na ulicah pa v takšnih okoliščinah niso ravno zaželeni. Vsaj ne za mlado državo, ki se želi pokazati kot vzorna učenka. Politične ujme k temu gotovo ne bodo pripomogle. ODPRTA TRIBUNA Neobvezno razmišljanje • I V| • I v« • o novi kraški obam Igor Kocijančič * Poročanje medijev (predvsem Primorskega dnevnika in Piccola) o poteku dosedanjih javnih skupščin v domala vseh kraških vaseh, ki ozemeljsko pripadajo tržaški občini, prav gotovo izpričuje občutek nelagodja in nezadovoljstva nad pozornostjo in učinkovitostjo, verjetno pa sploh nad odnosom Občine in njenih upravnih teles do potreb in pričakovanj krajanov vzhodnega in zahodnega Krasa. Ta krajevni, vendar široko razširjen občutek zapuščenosti zadeva občinsko upravo in politiko nasploh: sedanje in bivše predstavnike občinskih odborov, ki so si sledili v zadnjem desetletju, izvoljene člane in nasploh vlogo rajonskih svetov in seveda politične stranke, iz katerih navedeni izvoljeni predstavniki in upravitelji dejansko izhajajo. V tem je sozvočje s širšo razpravo, ki poteka in buri duhove in zavesti v vsedržavnem obsegu in ki postavlja pod vprašaj verodostojnost inštitucij in politike v najširšem možnem pomenu besede, ker tu ne gre zgolj za ločevanje med domnevnimi lopovi in poštenjaki, kot je bilo v začetku devetdesetih let za časa afere o čistih rokah, ampak za nekaj globljega in izrazitejšega, za nemoč in neustreznost ukrepanja politike in institucij, ki pesti na enak način levičarske, sredinske in desničarske uprave in na zatožno klop postavlja vse po vrsti na enako raven. V tem nekateri vidijo nevarnost prehoda v skrajno primitivne pojavne oblike populizma in kvalunkvizma, kar nekateri navzkrižno očitajo tudi Grillovim pobudam, ne da bi se vprašali, zakaj Grillo vsepovsod polni trge (pretežno z mladimi ljudmi) in vzbuja neposredno zanimanje in soudeležbo ljudi in zakaj so skupščine po naših vaseh tako dobro obiskane. Če se omejimo na lokalno raven, na pojav, ki ga tržaški krajevni dnevnik definira s kraškim secesionizmom in ki bi nam moral biti bližji in tudi znan, ne moremo mimo prve splošne ugotovitve, da gre za rezultat dolgoletnih procesov v katerih so si krajani ustvarili prepričanje, da ni nikjer posluha za stvarne potrebe in da je Kras lahko deležen kvečjemu mačehovskega odnosa tržaške občine in ostalih in- štitucij. Tovrstnim trditvam bi seveda lahko tudi oporekali, vendar namerava pričujoče razmišljanje biti predvsem prispevek k razpravi, ne pa javno izjavljanje o stališču za ali proti, ker bi to bilo v danih okoliščinah res nesmiselno. K pisanju me je ob branju časnikarskih poročil in poslušanju pripovedi tistih, ki so se nekaterih skupščin tudi udeležili, še dodatno spodbudilo pisanje gospe Wilme Campanial-li, ki v dobri veri, tako kot verjetno pobudniki skupščin, že predvideva ustroj, pristojnosti in nekatere posege nove občine. Čutim sem dolžan teh nekaj pojasnil, ne zato, ker bi bil naklonjen ali nasproten predlogu o nastanku nove občine, ampak zgolj zato, ker se mi zdi pravilno prispevati k večjemu splošnemu ozaveščanju o tem vprašanju. Najprej o izgledu nove občine. Zakonodajni odlok št. 267 iz leta 2000 določa zasnovo in ustroj krajevnih javnih ustanov (občin, pokrajin, metropolitan-skih občin, združenj občin, gorskih skupnosti) ter izgled in sestavo njihovih organov. To želim pojasniti predvsem, ker o obsegu in številčni sestavi občinskega sveta in odbora ne odločajo krajevne skupnosti in pobudniki nove upravne enote, ampak vsedržavna zakonska določila, ki bržčas veljajo tudi na deželnem ozemlju. Deželni svet bo do konca tega mandata sprejel okvirni zakon ustroja krajevnih uprav in v obstoječem osnutku je predvideno, da bi brez občinskega odbora lahko shajale le občine z manj kot 1000 prebivalci. Nova kraška občina bi torej morala biti slična miljski glede na število prebivalstva (manj kot 15.000 prebivalcev), bi pa upravljala znatno obsežnejše ozemlje. Nadalje, davki in davščine, za katere berem, da bi ostali na Krasu. Z izjemo ODN (občinskega davka na nepremičnine - ICI), ki je neposredna občinska davščina, bi ostalo v večjem obsegu lahko ostalo v deželnem merilu, nikjer pa ni rečeno in zapisano, da bodo kraški davki v celoti ostali na kraškem ozemlju. In če bo, tako kot kaže, prišlo do znižanj in olajšav če že ne do popolne ukinitve ICI-ja (o tem se ta čas intenzivno razpravlja na vsedr- žavni ravni) za prvo ali edino bivališče, bi potem bil neposreden priliv v občinske blagajne še nižji od predvidenega. Mislim, da sta že sama navedena razloga dovolj za poglobljen razmislek o tem, koliko bi se ustanovitev nove upravne note dejansko izplačala, oz. koliko bi lahko dejansko prispevala k rešitvi hudih težav, ki jih kra-janke in krajani čutijo na lastni koži. Da ne bo nesporazumov. Če bo prišlo do posvetovalnega referenduma in bo prevladalo mnenje o odcepitvi od tržaške občine mislim, daje prav, da se to potem tudi uresniči in da tudi deželni svet, ki bo na koncu sprejemal dokončno odločitev v zvezi z izidom referenduma, ne bi smel odločati mimo ali celo nasprotno od volje in teženj krajanov. Vprašanje o ustreznosti sredstva in predloga pa ostaja pereč problem. V Italiji je zadnje čase zelo občutena tako imenovana težnja k večji samozavesti in samoodločbi krajevnih skupnosti. O tem pričajo desetine v parlamentu ležečih postopkov za prehod pod okrilje drugih dežel ali drugih pokrajin, tako kot postopki o ustanovitvi novih pokrajin, ki slonijo na najrazličnejših utemeljitvah, nekako pa dokazujejo, da je nelagodje in nezadovoljstvo ta čas dokaj razvejan pojav v Italiji in da mnogim krajevnim skupnostim ne ustreza marsikaj, včasih niti lastna ozemeljska deželna pripadnost. Zato je povsem razumljivo, da se v težnji po boljših pogojih in večji upoštevanosti ideja o samostojni občini nagonsko ponuja kot rešitev vseh težav. S svojim razmišljanjem bi hotel samo opozoriti na dejstvo, da bi bila rešitev verjetno neustrezna v obstoječih okoliščinah in glede na prevladujoče vzdušje na vse-državni in deželni ravni, kjer se vsekakor spodbuja združevanje javnih uprav, ne pa ustanavljanje novih. Če bo nova kraška občina ustanovljena, je prav vedeti vnaprej, da bosta njen ustroj in sestava organov odvisna od vse-državnih in deželnih zakonskih določil, ne od želja pobudnikov, pa naj bodo slednje še tako smiselne in dobronamerne. (*Igor Kocijančič je deželni svetnik SKP) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Utrditi pozornost Ena izmed značilnih težav, nad katerimi se pritožujejo mnogi starši šolarjev, je okrnjena sposobnost koncentracije njihovih otrok. Bolj kot otroku ukazujejo, naj se koncentrira, naj bo pri stvari, manj uspeha je videti. Zdi se, da je vse več otrok, ki imajo težave pri osredo-točanju na zadevo, s katero se ukvarjajo. Otroci niso med seboj enaki in tako je med njimi tudi razlik pri načinu učenja veliko: lahko denimo opazimo, kako zna dobro osredotočiti svojo pozornost malček, ki obiskuje prvi razred, drugi otrok pa, ki je celo starejši od njega in morebiti obiskuje višji razred, pa tega ne zmore. Ob vseh težavah pa lahko sposobnost za koncentracijo utrjujemo pri otroku s primernimi in raznolikimi vajami in metodami. Ena izmed metod je ta, da otroku omogočimo veliko gibanja. Možganski napor pri pisanju ga namreč kmalu utrudi, primeren program telesnega razgibavanja pa ta učinek odpravi. Izvedenci menijo, da se to dogaja predvsem zaradi tega, ker je sposobnost koncentracije tesno povezana s telesno koordinacijo, sposobnostjo reakcije in celo s primerno telesno težo. Tako svetujejo, naj bi učitelji v šoli začeli pouk z igrami za koordinacijo telesa. Izhajajo namreč iz prepričanja, da je prav kakor za telesno dejavnost, tudi za duševno potrebno neke vrste ogrevanje. Novo metodo imenujejo „sport-stacking». Nastala je v zgodnjih osemdesetih letih v južni Kaliforniji, kakih deset let kasneje je pristala na televiziji v ZDA in prišla v javnost. Izpopolnil jo je osnovnošolski učitelj iz Kolorada Bob Fox. Usklajevanje s pomočjo športa tako bi lahko prevedli naziv nove metode (stacking je usklajevanje leta in pristajanja letal na letališču). Sport stacking je nastal z namenom, da bi olajšal delo učiteljem (profesorjem) telesne vzgoje. Kasneje se je navdušenje zanj zelo razširilo, tako da je letos poleti že kakih 20.000 šol po vsem svetu vneslo program Speed Stacks v svojo vzgojnoizobraževalno ponudbo. Otroci se veliko ne sprašujejo, kaj je koristnega v tem športnem početju, enostavno jim je všeč. Starši pa spoznajo, da se z novim načinom izboljša koordinacija roke in očesa ter hitrost in sposobnost uporabljanja obeh rok brez razlike. Raziskave na univerzah v ZDA so pokazale, da se koordinacija rok in oči ter reagiranje izboljšata kar za 30%. Dokazano je, da učenci po tem programu postanejo sposobni uporabljati levico in desnico z enako spretnostjo, sposobnost delovanja desne strani možganov pa se znatno poveča. Kakor je znano, pa je prav desna možganska stran sedež zavesti, pozornosti, ustvarjalnosti in ritmičnosti. Tako sport-stacking pomaga pripraviti možgane na uporabo obeh rok pri vseh dejavnostih, kjer je to potrebno - naj bo pri športu ali drugod: pri igranju na instrument, odtipkavanju na tipkovnico in uporabi računalnika. Metoda pa temelji tudi na utrjevanju zaporednosti delovanja in sposobnosti posnemanja, kar vse lahko pomaga za uspešnost pri branju in reševanju matematičnih nalog. Na tistih šolah, kjer so to metodo preizkusili, menijo, da je zelo primerna predvsem za najbolj nemirne učence. Teh pa je, kakor je znano, čedalje več. Nekateri nemški nevrobiologi so prepričani, da je nemir sad postopnega odpravljanja trdnih običajev v družini in družbi, kakršni so bili pomembni še do nedavna. Družine skoraj ne poznajo več obredja - to je običajnih in ponavljajočih se skupnih dejavnosti in skupnih trenutkov. Skupno preživljanje časa in skupni zajtrki, kosila in večerje pa so za otroke zelo pomembni, saj jim dajejo življenjski ritem in stabilnost. V naglici se- danjega časa je pomanjkanje takih družinskih trenutkov še posebej škodljivo in poraja nemirne otroke, hkrati pa je prav naglica sodobnega življenja vzrok za to, da nimamo časa drug za drugega in to celo v družini. Tako razmišljanje nas lahko navaja v prepričanje, da tudi sami lahko marsikaj naredimo v družini za to, da pomagamo otroku k lažji koncentraciji in manj mučnemu učenju in pisanju nalog. Koliko časa je pravzaprav otrok sposoben biti koncentriran? Merilo je: dvakrat toliko minut, kolikor let je star. Desetletniku uspe torej nkon-centracija dvajsetih minut, za tem pa potrebuje odmor pet do deset minut. To se pravi, po dvajsetih minutah domačih nalog je potreben pav-ze. Če mu te ne dovolimo, si bo na nek način sam pomagal, saj bo mogoče sledil muhi, ki leta po zraku, listal po namiznem koledarju in mogoče prav takrat postal, lačen, žejen, mudilo s mu bo lulat in podobno. Odmor je torej neobhoden, vendar izvedenci priporočajo, naj otrok v odmoru ob pisanju nalog in učenju ne počenja popolnoma drugih stvari. To bi mu dejansko zmanjšalo pozornost, ki mu je potrebna za učenje. Ugotovili so tudi, da otrok laže in natančneje dela, če ga nadzoruje eden od odraslih. Najlepše takrat, kadar je odrasla oseba v sosednji sobi. Otrok se v tem primeru zaveda, da ni sam, da ima v primeru, da bi potreboval pomoč nekoga ob sebi. Da npr. sliši mamo, ki ropota z lonci v kuhinji, ali starejšega brata, ki v sosednji sobi posluša glasbo. S takim načinom zasledujemo seveda dolgoročni cilj : otrokovo samostojnost pri pisanju nalog in pri učenju. Otroci, ki se težko koncentrirajo, pa svoje šolske zadolžitve opravljajo z veliko muko. V takem primeru je nujno, da smo otroku ob strani, ga bodrimo ter spodbujamo pri delu. Nekateri izvedenci so prepričani, da so motnje pri koncentraciji med današnjimi otroki že masovno prisotne, in da gre pravzaprav pri tem za družbeni fenomen. Za take motnje naj bi bila največ kriva televizija oziroma njena vse večja razširjenost po otroških sobah. Tako so otroci izpostavljeni ogromnemu številu močnih, hitro izmenjujočih se in zelo gostih dražljajev. Na malem zaslonu se slike spreminjajo zelo hitro, otrok iz-kuša vse več dražljajev v čedalje manjših časovnih presledkih. Preplavljen je v zelo kratkem času s kopico podob, katerih enostavno ne bo mogel «prebaviti». Čeprav se nam zdi, da mirno sedi pred televizorjem, je dejansko notranje vznemirjen in čustveno izredno napet. Dejanje na malem zaslonu spremlja mrzlično. Če bi otroku dali možnost, da se vsaj za nekaj časa «zdravo» dolgočasi, bi verjetno on nanovo odkril že pozabljene igrice, barvice in papir in druge dejavnosti, ki bi ga očarale in mu postrale pomembnejše od televizije. Postal bi ustvarjalen. Pri nemirnih otrocih, ki so brez postanka, je najbolj važno, da bi njihovi starši ne bili nemirni. Sočloveka lahko pomiri le tisti, ki izžareva neko spokojno držo. Mnogi otroci imajo težave s koncentracijo že zaradi tega, ker so njihovi starši prezaposleni in preveč aktivni. Otroci so včasih nemrini, ker je njihovo okolje iperaktivno torej. Velikokrat je vzrok za otrokov nemir napetost med staršema. Kadar otrok doživlja take težave, išče strategije, s katerimi uiti neprijetnostim, in se zateka v sanjarjenje ali v umanjkan-je koncentracije. Razmisliti moramo tudi o tem. (jec) / ALPE-JADRAN Četrtek, 27. septembra 2007 3 GORICA - Včeraj v domu Lojzeta Bratuža Koordinacija SSO-SKGZ o koledarju skupnih pobud V razpravi zaščitni zakon, dan kulture in večnamensko središče v Špetru Včeraj dopoldne se je sestal v Gorici koordinacijski odbor SKGZ-SSO, ki ga sestavljajo člani predsedstva obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Na srečanju je tekla beseda o koledarju skupnih pobud, ki jih bosta izpeljali organizaciji v prihodnjih mesecih. Posebna pozornost je bila namenjena strategijam uresničevanja zaščitnega zakona, saj določitev območja dvaintridesetih občin odpira novo fazo, ki predstavlja velik izziv tudi za soudeležene javne uprave. Nadalje sta predsedstvi SKGZ in SSO razpravljali o deželnem zaščitnem zakonu, ki bo izglasovan predvidoma že v ponedeljek. Govor je bil tudi o začetku priprav na prihodnjo skupno Prešernovo proslavo, ki bo letos organizacijsko zaupana Slovenski prosveti iz Trsta. Med prioritetami obeh krovnih organizacij je tudi načrt o novem slovenskem večnamenskem središču v Špetru. Srečanje vodstev SKGZ-SSO se je zaključilo s krajšo družabnostjo, s katero so člani obeh predsedstev obeležili življenjski jubilej predsednika SSO dr. Draga Štoke, ki je pred nedavnim dopolnil okroglih sedemdeset let. Na srečanju je bil posebne pozornosti deležen predsednik SSO Drago Štoka za svojo nedavno okroglo obletnico bumbaca CELOVEC - Ob 50. obletnici slovenske gimnazije Obisk zveznega predsednika avstrijske republike Heinza Fischerja CELOVEC - Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, na kratko Slovenska gimnazija, je včeraj slavila velik dogodek. Prvič po letu 1976, ko je bil prisoten na tradicionalni šolski akademiji nekdanji avstrijski predsednik republike Rudolf Kirchschläger, je osrednjo višje izobraževalno usta no vo ko roš kih Slo ven cev obis -kal spet prvi predstavnik avstrijske države, tokrat zvezni predsednik Heinz Fischer. Gimnazijo je obiskal ob letošnji 50. obletnici njene ustanovitve. Danes jo obiskuje nad 550 dijakov in dijakinj iz celotnega dvojezičnega prostora južne Koroške, po uvedbi tako imenovanih Kugyje-vih raz re dov pa tu di Slo ven ci iz so -sednje Slovenije in Italije. Avstrijske ga zvez ne ga pred sed ni ka so v osrednji avli gimnazije na Janežiče-vem tr gu v Ce lov cu pris rčno po -zdravili ravnatelj Miha Vrbinc in -s slovensko pesmijo »Ob reki Drav-ci« - združeni zbori in ansambel nižje in višje stopnje gimnazije. Fi scher je svoj go vor za čel z be -sedami v lepo izgovorjeni slovenščini in ob tem iz po sta vil, da je po no -sen, da državljani Avstrije govorijo ne le nemški jezik, temveč da živijo v dr ža vi tu di - ena ko prav no -ljudje z drugačno materinščino, na pri mer slo ven šči no, hr va šči no ali nekim drugim jezikom, ki je prav tako tu doma. V zvezi s Slovensko gimnazijo v Celovcu je predsednik Heinz Fischer po uda ril po memb nost te šol -ske ustanove, »ki da posreduje ne le vsestransko znanje, temveč je znana tudi po tem, da svojim učencem in učenkam posreduje nadvse po-memb na na če la kot je to strp nost do dru gih in dru gač nih«. »Ko nec koncev je prav strpnost osnova za skupno življenje in mirno sožitje«, je dejal avstrijski zvezni predsednik. V program obiska so se lahko neposredno vključili tudi dijaki in dijakinje gimnazije, ki so brez vsakršnih formalnosti lahko dobre triče-trt ure predsedniku postavljali najrazličnejša vprašanja, od dvojezičnih tabel preko nevtralnosti Avstrije do aktualnega konflikta v Mjan-ma ru. V zvezi z ne re še nim vpra ša -njem dvojezičnih krajevnih napisov je pred sed nik Fi scher gim na zij cem odgovoril, da ne more razumeti ljudi, ki jih še danes pogojuje strah pred dvo je zič nim na pi si. Zanj da je to nekaj povsem samoumevnega, pri čemer je prepričan, da na zadevo tako gleda tudi današnja mladina. V zvezi z dvojezičnimi napisi na Ko roš kem je za go vo til, da bo k re -šitvi problema prispeval svoj, čeprav majhen, toda stvaren delež. Hkrati je opozoril, da je dvojezična topografija zajamčena v Avstrijski državni po god bi in da je po god bo tre ba »v celoti udejaniti«. »Ne gre, da si kdo iz be re sa mo to, kar mu je všeč,« je opo zo ril av strij ski zvez ni pred sed nik. Zavzel je stališče tudi do združene Evrope oziroma Evropske unije, ki je na poti širitve. Narodi, države, politični in drugi voditelji so skozi stoletja poudarjali, kar jih je lo če va lo, pre ma lo pa to, kar jim je skupnega. „Vsi skupaj smo Evropejci, za to tu di ni ma mo raz lo ga, da bi skrivali, kaj imamo skupnega!« je dejal zvezni predsednik Fischer zagovarjal združitev in širitev Evrope oz. Evropske unije. Ravnatelj Miha Vrbinc je v svojem pozdravu predsedniku predstavil Slovensko gimnazijo kot „odprto in v bodočnost usmerjeno» šolsko ustanovo slovenske manjšine v Avstriji. Predsednika pa je hkrati se-zna nil tu di z na čr ti o ge ne ral ni pre -novi šolskega poslopja (v katerem je od leta 1990 dalje nastanjena tudi Dvojezična trgovska akademija). Slednji predvidevajo tudi novo dvojno šport no dvo ra no s „hi šo špor ta« za slo ven ska šport na druš tva v Ce -lovcu ter nogometni stadion za Slovenski atletski klub (SAK). Vrbinc je ob tej pri lož nos ti pred sed ni ka pro -sil za podporo celotnega projekta, vrednega blizu 10 milijonov evrov. V ime nu pro fe sor ske ga zbo ra se je predsedniku Fischerju za obisk gimnazije zahvalila profesorica Dana Zwitter-'Tehovnik. Postavila gaje v tradicijo predsednika Kirchschlä-gerj a, ki j e pred več kot 30 leti kot prvi avstrijski zvezni predsednik opozoril na velik pomen Slovenske gimnazije za slovensko manjšino v Avstriji in tudi za avstrijsko Ivan Lukan Avstrijski predsednik Heinz Fischer je dijakom pisal avtograme celo na roke 6. OKTOBRA Z Galebom pravljični dan v Benečiji Krožek za promocijo mladinske književnosti Galeb bo tudi letos posvetil jesenski čas otrokom in ustvarjalnosti. Po lanskih ustvarjalnih delavnicah, ki so se uspešno odvijale v sodelovanju s številnimi društvi na Tržaškem in Goriškem, bo le tos na vrs ti us tvar -jalni pravljični dan v Benečiji. Animatorji in pravljičarji bodo popeljali otroke med čarobna bitja, ki so vezana na Čedad in gozdove Nadiških dolin v soboto, 6.oktobra. Avtobus bo Avtobus bo odpeljal iz par ki ri šča na kri ži šču pred Opčinami ob 8.30 zjutraj in bo otroke ob povratku pripeljal na isto mesto ob 18.30. Izlet je na me njen os nov no šol skim otro kom in je brez pla čen. Ob pestrem ustvarjalnem programu, ki bo potekal zjutraj in popoldne v Landarski jami in v Špetru pod mentorstvom ilus tra tor ke Lu i se To -masetig in pravljičarja Gio-vannija Corena, bo seveda čas tu di za ko si lo in ma li co. Na raz po la go je še ne kaj mest, čas za prijave pa zapade v torek 2.oktobra. Informacije so na voljo na telefonski številki 333 6291907 (Jana) ali od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure tudi na telefonski številki 040 368094. Otro ci, če si že li te Na pravljico v Benečijo, kar pohitite! (jpč) NEURJE - Skupno za kakih 75 milijonov evrov škode K nabirki za bolnico Franjo pozivata tudi GM in VZPI-ANPI Nadaljuje se nabiralna akcija Primorskega dnevnika za pomoč pri rekonstrukciji po neurju uničene partizanske bolnišnice Franja. Pristopila je tudi Glasbena matica, ki poziva svoje članice in člane naj po svojih močeh prispevajo in denar nakažejo na enega od objavljenih tekočih računov. Prav tako tržaški pokrajinski odbor VZPI - ANPI vabi vse svoje člane in demokrate, naj pristopijo k nabiralni akciji za obnovo bolnice v duhu idealov NOB in solidarnosti. Prispevke zbirajo tudi na sedežu v Trstu, Ul. Crispi 3, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8.30 in 12. uro. Agencija RS za okolje ocenjuje, da je zaradi nedavnih neurij na vodni infrastrukturi in vodnih zemljiščih za približno 75 milijonov evrov škode. S prvimi ocenami o škodi je včeraj skupino ministrstva za okolje in prostor za koordinacijo aktivnosti za sanacijo posledic zadnjih neurij seznanil direktor agencije Silvo Žlebir. Dogovorili so se tudi, da si bodo strokovnjaki ogledali tudi plazišče, ki je nastalo na Poreznu. Minister Podobnik pa je predstavnikom agencije za okolje svetoval, da pri svojih obiskih po neurju prizadetega terena navežejo stike z župani. il 4 Četrtek, 27. septembra 2007 GOSPODARSTVO / KOMEN - Prva javna predstavitev partnerjev projekta Utrinki in okusi Krasa brez meja Kras se uveljavlja kot celovit enkraten prostor Kuharski mojstri in pridelovalci poustvarili svoje okolje v krožnikih in kozarcih KOMEN - Slani sardoni z Vidalije-vim stracchinom in koromačevim cvetjem; bučna kremica s cmokom iz skute in šetraja, hrustljavo polentico in kavnim prahcem; ribana kaša s pestom iz kopriv in popečeno panceto; v žajbljevem maslu uležan (zorjen) srnjak, podan na česnovem in bučnem pireju s suhimi jabolki in gla-zirano šalotko; teranova granita z granatnim jabolkom in cimetovo peno; slivov zavitek z drobnjakovo peno, še prej, za ogret-je želodca pa Zidaričev sir in pena iz pršuta. Seveda v povezavi z žlahtno kapljico, s Sancinovo z Gljero, Lupinčevo Vitov-sko, Boletovo Malvazijo, Fonovo Insomnio, Čotarjevim Merlotom in ob sladici z Renčlevimi Zlatimi solzicami. Naj nam bralec oprosti, če se mu bodo ob branju teh vrstic pocedile sline, kajti v tolažbo mu zagotavljamo, da lahko te dobrote najde in poskusi pri kraških pridelovalcih in gostincih na italijanski in slovenski strani meje, v konkretnem primeru pri tistih, ki sodelujejo pri čezmejnem evropskem projektu Utrinki in okusi Krasa brez meja - Scenari e Sapori del Carso senza frontiere. V Špacapanovi hiši v Komnu so se v četrtek zvečer prvič predstavili na skupnem degustacijskem večeru, ki so ga s svojimi izdelki oziroma s kuharskimi veščinami pripravili: gostilne Apetit, Mahorčič, Ruj, Skok, Pri Križma-nu, Malovec in Špacapanova hiša s slovenske strani, Scabar, Križman, Guštin, Pri Pošti, Sardoč, Valeria in katering Martin Petelin z italijanske strani ter vinarji Vitjan Sancin, Danilo Lupinc in Andrej Bole z italijanske strani ter Marko Fon, Branko in Vasja Čotar in Joško Renčel s slovenske strani. Zelo uspelega večera v režiji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Območne obrtne zbornice Sežana se je udeležila cela vrsta gostov, ki so si po uvodnem pozdravu gostiteljice Ade Špacapan in tajnika SDGZ Davorina Devetaka, kije večer tudi povezoval, podajali mikrofon. V imenu Občine Komen je zbrane pozdravil Erik Modic, kije pristojen za evropska vprašanja, sledil je pozdrav predsednika Območne obrtne zbornice Sežana Milana Škapina, predsednika SDGZ Borisa Siege, tržaškega občinskega odbornika Pao-la Rovisa, dolinske županje Fulvie Premo-lin, direktorice Mladinskega hotela Plisko-vica Tanje Godnič v imenu turističnih operaterjev, enogastronoma Stanislava Renč-lja in dobre poznavalke kraških okusov in utrinkov Vesne Guštin. Posamezne krožnike z italijanske strani Krasa sta predstavili Ami Scabar in Tiziana Guštin, udeležencem večera pa se je kljub stiski s časom Zgoraj: izbrana ekipa kuharskih mojstrov z gostiteljico Ado Špacapan (bočno v sredini); desno: obložena miza, ki je pričakala goste na predstavitvi Utrinkov in okusov čezmejnega Krasa pozneje pridružil tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun. Kot omenjeno, sodi četrtkov dogodek v Komnu v okvir projekta Utrinki in okusi Krasa brez meja - Scenari e Sapori-del Carso senza frontiere, ki je sofinanciran iz sklada evropskega programa Inter-reg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006. Prijavitelj projekta je SDGZ Trst, partnerji pa so tržaška Trgovinska zbornica, Odbor za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja Tergeste DOP, Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras, Občina Dolina in Občina Doberdob v Italiji, medtem ko so partnerji v Sloveniji Območna obrtna zbornica Sežana, občini Di- vača in Komen in Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov. Projekt, ki ga izvajajo gostinci, včlanjeni v Območno obrtno zbornico Sežana in v SDGZ, ima za cilj skupno enogas-tronomsko in turistično promocijo Krasa, sodelovanje pa podpirajo lokalne javne uprave in konzorciji proizvajalcev v čezmejnem območju. Pobudniki so namreč prepričani, da bi morali Kras obravnavati kot celovito, enovito območje, kar je bila tudi vezna nit četrtkovega večera. Sedem gostiln s Krasa in iz Brkinov v Sloveniji, znanih po pobudi Pomlad kraških dobrot, in dvanajst s tržaškega in goriškega Krasa v Italiji, znanih po bogati iz- GIBANJA - Po začasnih podatkih Istata za september V Italiji hladna inflacija kljub rahlemu zvišanju cen RIM, TRST - V državnem povprečju se je letna inflacijska stopnja septembra dvignila na 1,7 odstotka, potem ko je avgusta znašala 1,6 odstotka. Začasni inflacijski podatek je včeraj sporočil statistični zavod Is-tat, ki je dodal, da se življenjski stroški v mesečni primerjavi, torej septembra glede na avgust, niso spre me ni li. Naj vid nej šo rast so sep tem bra v letni primerjavi zabeležile cene oziroma stroški v poglavju izobraževanje (+3%), živilski izdelki in neal-koholne pijače (+2,9%) in pohištvo, predmeti in storitve za dom (+2,8%). Negativno gibanje pa so septembra gle de na lan ski sep tem ber za be le ži -li pri poglavju komunikacije (-8,8%) in zdravstvene službe oziroma stroški za zdravj e (-0,2%). V Trstu je gibanje inflacije precej ugodnejše, saj se je indeks življenjskih stroškov v letni primerjavi zvišal za 1,6 odstotka tn j e torej za desetinko nižji od državnega povprečja, medtem ko je bil v mesečni primerjavi, torej glede na avgust, za desetinko odstotka nižji. V mesečni primerjavi je najbolj zrasel indeks poglavja izobraževanje (+1,6%), kar je gle de na za če tek šol -ske ga le ta pri ča ko va no, na dru gem mes tu je in deks ob le ke in obu tve (+0,6%), na tretjem živilski proizvodi in nealkoholne pijače ter stanovanje, voda, energija, goriva (oba +0,5%), sledijo alkoholne pijače in tobačni izdelki (+0,3%) in ostale dobrine in storitve (+0,2%). Nobene spremembe glede na avgust niso doživeli indeksi poglavja pohištvo, predmeti in storitve za dom, medtem ko so se znižali pri poglavjih transport (-1,0%), rekreacija, prireditve in kultura (-0,9%), zdravstvene službe in stroški za zdravje, komunikacije ter gostinsko-hotelske storitve (vsi trije -0,1%). V letni primerjavi, torej z lan- skim sep tem brom, je naj bolj zra sel indeks poglavja stanovanje, voda, energija, goriva (+4,1%), sledijo pa mu go stin sko-ho tel ske sto rit ve (+3,9%), transport (+3,2%), alkoholne pijače in tobačni izdelki (+2,8%), izobraževanje (+2,5%), pohištvo, predmeti in storitve za dom (+1,9%), živilski izdelki in nealkoholne pijače ter ostale dobrine in storitve (+1,2%), obleka in obutev (+0,7%), rekreacija, prireditve in kultura (+0,4%) in zdravstvene storitve s stroški za zdravje (+0,3%), medtem ko se je zni žal sa mo in deks po glav -ja komunikacije. V Sloveniji so se življenjski stroš ki sep tem bra ne ko li ko zvi ša li. V primerjavi z avgustom so bili v povprečju višje za 0,4 odstotka, v primerjavi s septembrom lani pa za 3,5 odstotka. Sezonsko so k septembrski rasti cen največ prispevali obleka in obutev, pričakovano pa tudi hrana in brezalkoholne pijače. kušnji Okusov Krasa, dejavno sodeluje za ovrednotenje lokalne enogastronomske ponudbe, ki jo sestavljajo jedi, tipični proizvodi in tradicija. Skupaj skrbijo za njeno promocijo in večjo prepoznavnost v okviru najpomembnejših turističnih desti-nacij čezmejnega območja in sosednjih regij. Ravno zato sodelujejo pri projektu tudi turistični operaterji, in sicer potovalne agencije Aurora, Key Tre in Julia, združenje tržaških hotelirjev in deželna agencija za turizem Turismo F VG, na slovenski strani pa Postojnska jama, Park Škocjanske jame, HIT Nova Gorica, Zavod za šport, turizem in prosti čas iz Sežane in Mladinski hotel Pliskovica. (vb) VIDEM - Dežela FJK Posvet o spremembah v trgovini VIDEM - Pomen, ki ga ima trgovina za gospodarstvo Furlanije-Julijske krajine bo v središču pozornosti posveta, ki ga v ponedeljek v kongresni dvorani videmske-ga sejmišča prireja deželna direkcija za proizvodne dejavnosti. Simpozija z naslovom Trgovina v spreminjanju in priložnosti v FJK - Evolucija distribucijske mreže in novi stili porabe, ki se bo začel ob 15.30, se bosta udeležila tudi predsednik Dežele FJK Riccardo Illy in deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Enrico Bertossi. Po Betossijevem uvodu, posvečenem deželni zakonodajni dejavnosti na področju trgovine, se bodo zvrstila strokovna poročila: Fabrizio Valente bo obravnaval temo Kako inovativnost prispeva k rasti distribucijske mreže, Valentina Fornari bo orisala Scenarije moderne distribucije v nacionalni panorami, Gabriele Qualizza bo analiziral Nakupovalne stile in obnašanja novega potrošnika, sledil bo oris dveh konkretnih primerov, za konec pa bo Giovanni Da Pozzo, predsednik videmskega Conf-commercia,govoril o Vlogi predstavniških teles pri upravljanju sprememb v trgovini. Evropska centralna banka 28. septembra 2007 evro valute povprečni tečaj 28.09 27.09 ameriški dolar 1,4179 1,4180 japonski jen 163,55 163,29 kitajski juan 10,6429 10,6560 ruski rubel 35,3490 35,3460 danska krona 7,4544 7,4559 britanski funt 0,69680 0,69930 švedska krona 9,2147 9,2207 norveška krona 7,7185 7,7500 češka krona 27,532 27,606 švicarski frank 1,6601 1,6577 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 250,69 250,14 poljski zlot 3,7730 3,7785 kanadski dolar 1,4122 1,4163 avstralski dolar 1,6073 1,6079 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3441 3,3751 slovaška krona 33,877 33,881 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7038 0,7048 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 87,87 87,26 turška lira 1,7159 1,7238 hrvaška kuna 7,2773 7,2848 Zadružna Kraška banka 28. septembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4364 1,4069 britanski funt 0,7080 0,6917 švicarski frank 1,6832 1,6422 japonski jen 167,8437 159,6562 švedska krona 9,4356 8,9843 avstralski dolar 1,6486 1,5790 kanadski dolar 1,4472 1,3921 danska krona 7,5990 7,3127 norveška krona 7,9027 7,5172 madžarski florint 256,3935 243,8865 češka krona 28,29615 26,91585 slovaška krona 34,7280 33,0339 hrvaška kuna 7,46692 7,10268 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 28. septembra 2007 evro valute hrvaška kuna nakup prodaja ,4384 0,7117 7,568 ,4392 165,75 ,6854 7,826 9,356 ,6299 7,57 1,4029 0,6942 7,382 1,4037 161,67 1,6439 7,633 9,125 1,5897 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 28. septembra 2007 Indeks MIB 30: -0,47 delnica cena € var. % AEM 2,625 -2,23 ALLEANZA 9,335 -5,02 ATLANTIA 23,69 +0,34 BANCA ITALEASE 13,1 +0,76 BANCO POPOLARE 15,71 -2,15 BPMS 4,3025 -0,91 BPM 10,36 -0,51 EDISON 2,29 -1,76 ENEL 7,94 -0,38 ENI 25,99 -0,69 FIAT 21,21 -1,76 FINMECCANICA 20,43 +0,99 FONDIARIA-SAI 32,93 +0,06 GENERALI 30,86 -0,39 IFIL 7,56 -0,21 INTESA 5,415 +0,41 LOTTOMATICA 25,35 +0,48 LUXOTTICA 23,87 -0,67 MEDIASET 7,24 -0,21 MEDIBANCA 15,34 -0,47 PARMALAT 2,49 -1,54 PIRELLI 0,845 -1,22 SAIPEM 29,92 +0,81 SNAM 4,3625 +0,10 STMICROELEC 11,79 +0,67 TELECOM ITA 2,1325 -0,02 TENARIS 18,52 +0,14 TERNA 2,5925 -1,35 UBI BANCA 18,85 -0,21 UNICREDITO 6,00 -0,74 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ITALIJA Sobota, 29. septembra 2007 5 JAVNE BLAGAJNE - Sklep ministrskega sveta 11 milijard evrov vreden finančni zakon za leto 2008 Davčni priliv večji za 7,5 milijard evrov - Načrt za klestenje števila parlamentarcev RIM - »Vlada se je odločila za neobremenjujoče ukrepe«. Tako je podtajnik na predsedstvu vlade Enrico Letta sinoči ocenil finančni zakon za leto 2008, kateremu bo vlada priložila odlok, s katerim bo razdelila 7,5 milijard evrov večjega davčnega priliva. Celotni manever finančnega zakona znaša 11 milijard lir. Vlada se je tudi odločila za močno krčenje števila parlamentarcev, pristojnim telesom pa bo tudi predlagala zmanjšanje števila občinskih in pokrajinskih svetnikov ter odbornikov. Finančni zakon, s katerim se bo prihodnji teden ukvarjal parlament, je za tretjino »lažji« od lanskega, ko je bilo treba še sanirati državne blagajne. Letta je dejal, da lahko vlada sedaj jemlje resno v pretres možnost znižanja davkov za manj premožne sloje ter istočasno za znižanje davka na nepremičnine (ICI). To pomeni, da so javne blagajne razmeroma »zdrave« in da lahko sedaj vlada razmišlja o investicijah in o velikih razvojnih ukrepih. Vlada bo po besedah Lette končno lahko začela izplačevati dolgove, ki jih je ustvarila Berlusconije-va vlada. Mi nis tr ski svet se je od lo čil za petodstotno klestenje osebja v javnem sektorju, ki bo zadevalo predvsem vodilno osebje. Nove investicije bodo med drugim namenjene nakupu 1000 novih vlakov za krajše lokalne proge, s katerimi se dnevno vozijo predvsem delavci in študenti. Dokument o socialnih vprašanjih bo ministrski svet odobril 12. oktobra, se pravi potem ko bodo znani izidi sindikalnega referenduma o julijskem sporazumu. Ministri so se včeraj zavzeli za drastično krčenje števila parlamentarcev. Po novem naj bi poslanska zbornica štela 315 poslancev (danes 630), senatna skupščina pa 200 senatorjev (danes 315). Napovedujejo se tudi krčenje v pokrajinskih in v občinskih svetih ter v drugih izvoljenih organih. Vlada bi želela tudi omejiti splošne stroške javnih uprav, ki so pre vi so ki. Iz Rima prihajajo dobre novice za slovensko manjšino. Ministrski svet je v finančni zakon za prihodnje leto namreč spet vključil 66 tisoč evrov za financiranje t.i. vidne dvojezič-nosti v sklopu zaščitnega zakona. S 5 milijoni evrov pa je znova financiral zakon za zaščito jezikovnih manjšin (številka 482). Tajnik na predsedstvu vlade Letta in minister Santagati predstavljata finančni zakon 2008 ansa finančni zakon - Odzivi na osnutek Kritike opozicije, nemir v večini Franceschini: skupaj braniti zakon Prve reakcije združenj gorskih skupnosti, občin in avtonomij RIM - Seja vlade o finančnem zakonu je sinoči sicer trajala do poznih ur, vendar je bilo že pred tem možno zabeležiti nekaj odzivov predvsem na osnutek zakona, ki je bil v določenih obrisih že znan. Po pričakovanjih je negativno oceno izrekel namestnik koordinatorja največje opozicijske stranke Naprej Italija Fabrizio Cicchitto, ki je finančni zakon ocenil za predvolilnega, saj bo prišlo do razpršitve sredstev na razna področja socialnega skrbstva, obenem pa se davčni pritisk ne bo zmanjšal i n bo prišlo do razgradnje pokojninske reforme. Zaskrbljenost pa vlada tudi pri nekaterih predstavnikih vladne večine: tako Lamber-tu Diniju ne gre to, da je vlada preložila odobritev odloka o socialnem skrbstvu na čas po sprejetju finančnega zakona. Nemirna je tudi skrajna levica, saj je zdaj že znameniti senator Franco Turigliatto iz gibanja Kritična levica napovedal, da če ostane finančni zakon nespremenjen, ne bo glasoval zanj, saj zakon v bistvu ohranja Ma-ronijevo pokojninsko reformo in zakon Bi-agi. Minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero je pred začetkom seje zahteval »socialni finančni zakon«, medtem ko se je obrambni minister Arturo Parisi začudil ob napovedi klestenja sredstev za vojaško sodstvo. Naj omenimo tudi, da se je predsednik komisije poslanske zbornice za kulturo Pietro Folena izrekel proti kleste-nju sredstev za založništvo, medtem ko je načelnik skupine Oljke v poslanski zbornici Dario Franceschini dejal, da mora večina združeno braniti finančni zakon. Osnutek finančnega zakona je doživel tudi kritiko predsednika Združenja gorskih skupnosti Enrica Borghija. Zakon naj bi po njegovih besedah prizadel predvsem gorske skupnosti v korist občin z goratim teritorijem. Denar, ki bi bil s tem prihranjen, pa ne bi šel goratim območjem, ampak državi. Podpredsednik Združenja italijanskih občin (Anci) Osvaldo Napoli pa je zahteval, naj vlada zagotovi stoodstotno kritje luknje, ki bi nastala z znižanjem davka na nepremičnine Ici. Glede slednjega pa Zveza avtonomiji zahteva, naj bi za nepremičnine obstajal samo en davek. Za združenje trgovcev Confesercenti pa je finančni zakon »brez adrenalina«. DOBRI IZGLEDI Moratorij za smrtno kazen NEW YORK - Svetovni moratorij za smrtno kazen podpira že najmanj sto držav. Tako je vidno zadovoljen ugotovil italijanski zunanji minister Massimo DAlema na srečanju v podporo te pobude, ki sta ga v Stekleni palači v New Yorku včeraj priredili Italija in Portugalska, slednja kot trenutno predsedujoča Evropski uniji. Sprejema na sedežu Združenih narodov se je udeležila natanko 101 državna delegacija. »Gre za izreden uspeh pobude, ki jo je sprožila Italija, potem pa prevzela Evropska unija,« je dejal DAlema. »Zdaj obstajajo stvarne možnosti, da bo Generalna skupščina Združenih narodov zadevno resolucijo odobrila pred koncem leta. Dosegli smo tudi podporo generalnega sekretarja Ban Ki Moona,« je pristavil. Italijanski zunanji minister je na včerajšnjem srečanju predlagal, naj bi pobudo do končnega uspeha vodila širša delovna skupina. Z oktobrom dražja elektrika in plin RIM - Po 12 mesecih stabilnih cen se bosta 1. oktobra podražila elektrika in plin: elektrika za 2,4 odstotka, plin pa za 2,8 odstotka. Tako je določila Oblast za električno energijo in plin. Po novem bo treba za kilowatturo elektrike odšteti 15,91 evra, za kubični meter plina pa 67,55 evra. Povprečna italijanska družina bo tako za elektriko letno potrosila približno 10 evrov več kot doslej, za plin pa približno 26 evrov več kot doslej. Oblast za električno energijo in plin v svojem sporočilu za javnost pojasnjuje, da so podražitve posledica gibanja cen nafte in drugih goriv na mednarodnem trgu. Kar zadeva električno energijo, svetuje, naj se družine poslužijo novih popustov, ki jih bodo nudili distributerji tistim, ki bodo rabili elektriko v nočnih urah in ob koncih tedna. Chiarin zaročenec spet na prostosti VIGEVANO - Alberto Stasi je od včeraj spet na prostosti. Po oceni sodnika za predhodne preiskave ni zadostnih dokazov, da bi 24-letni študent iz Garlasca umoril svojo zaročenko Chiaro Poggi. Madež na Albertovem kolesu, ki bi po mnenju javnega tožilca moral mladeniča pribiti na njegovo odgovornost, ni nujno krvav. Lahko bi šlo za ostanke Chia-rine sline ali potu. Poleg tega po oceni sodnika ni nevarnosti, da bi zaročenec zbežal, zaradi česar je mladenič včeraj lahko zapustil zapor v Vigevanu, v katerem se je nahajal od minulega ponedeljka. Javno tožilstvo ni hotelo komentirati odredbe. Tudi Alberto ni smatral za primerno, da bi ob osvoboditvi kaj izjavil. Oglasila se je edinole Chiari-na mati Rita Preda. »Nisem hotela in nočem, da bi bil v zaporu ne-dolžnež,« je dejala. »Nisem proti Sta-siju in niti za njega. Želim le, da bi zmagali resnica in pravica,« je pristavila. Umrla ženska, ki so jo pomotoma operirali BOLOGNA - V polikliniki SanfOr-sola-Malpighi v Bologni je včeraj zjutraj umrla 54-letna pacientka, ki so ji v sredo pomotoma odstranili ledvico. Kot je sporočilo vodstvo bolnišnice, so zdravniki zamenjali njene uro-tac izvide z izvidi podobnega pregleda, ki ga je opravila pacientka z istim priimkom. Kirurg je že med operacijo ugotovil, da je odstranil zdrav organ. O pomoti so takoj obvestili pacientko in njene sorodnike, nihče pa ni pričakoval, da bo razplet tako tragičen. Zadevo preiskuje bolonjski javni tožilec. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Španski dnevnik El Pais ocenjuje, da Prodijeva vlada ni »ne živa ne mrtva« »El Gob ier no de Pro di, ni vi vo ni muerto«, to se pravi, da Prodijeva vlada ni ne živa ne mrtva, piše španski El Pais. Levosredinska koalicija 14 strank, ki so na oblasti v Italiji, ni v stanju, da bi uveljavila kakršno koli resno reformo in zgleda povsem pa-ralizirana, ugotavlja dnevnik iz Madrida. Medtem ko se koalicijski partnerji medsebojno kljuvajo, narašča Berlusconijeva popularnost, da mu javnomnenjske raziskave pripisujejo že 56 odst. glasov proti 42 ost. za levo sredino. Istočasno rase tudi odpor javnosti proti celotnemu italijanskemu političnemu razredu. Sam Prodi se je v zvezi s temi kritikami branil »s surovostjo, ki bi bila nepojmljiva v drugih državah«, ugotavlja levo usmerjeni španski časopis, in navaja sporno premierovo izjavo: »Ne mislim, da je italijanska družba boljša od političnega razreda: mislim na priporočene, na obrambo korpora-tivnih interesov, na korupcijo.« Na- povedi, ki pripisujejo uspeh Berlu-sconijeve koalicije, pa prispevajo k splošni demoralizaciji, saj je to pokazatelj, da se očitno nič ne prenavlja v italijanski politiki. Protest, ki ga vodi Beppe Grillo, si je zaslužil pozornost tudi na drugi strani oceana, in sicer na straneh glavnega argentinskega dnevnika Clarin. V Italiji narašča napetost, vladna levosredinska koalicija se razkraja in prevladuje ocena, da Prodi ne bo vzdržal dolgo na sedlu. Prav v tem času se je pojavila tudi pomembna novost, in sicer gibanje okrog komika Beppe Grillo, »el creador del movimiento Vaffanculo«, kot piše dnevnik iz Buenos Airesa. Grillova kritika je namenjena vsem politikom, ne glede na strankarsko opredelitev, in je naletela na navdušeno podporo pomembnega dela javnosti, še zlasti s strani levosredinskih volivcev. Zaradi tega pa so Grilla ostro napadli tako z desne kot z leve, še zlasti od kar je napovedal nastop samostojnih list na prihodnjih občinskih volitvah. Vsekakor Grillo predstavlja pomembno novost za Italijo, meni Clarin. Nemški Frankurter Allgemeine Zeitung poroča o novih čevljih, ki jih je notranje ministrstvo naročilo za italijanske policistke. 14.750 policistk je namreč te dni prejelo nove čevlje z visoko peto, ki so zelo elegantni, saj tudi policistke hočejo slediti modnemu trendu z mladostniškim in sek-si izgledom. Vendar z zadevo nekaj ni v redu. Čevlje v vrednosti 600 tisoč evrov so naročili proizvajalcu iz Romunije, da bi prihranili na ceni, izkazalo pa se je, da obutev ni kakovostna in predvsem številke so zgrešene oz. drugačne od italijanske mere, zato jih morajo večkrat nadomestiti. Sindikalni predstavnik policistov je izjavil, da to ni prva napaka pri uniformah: »Večkrat nam izročijo kroje, ki sploh niso naše postave, so iz slabega materiala in se hitro obra- bijo,« poroča ugledni nemški dnevnik. »Druga stran italijanskih lepotic«, naslavlja španski La Vanguardia v poročilu z nedavnega italijanskega natečaja za izbor najlepše Italijanke. Nenavadna zahteva enega od članov žirije je namreč prispevala h gledanosti oddaje: televizijske kamere so dekleta pokazale tudi z zadnje strani s posebno pozornostjo na spodnjem delu hrbta. Član žirije, stilist iz Venezuele Guillermo Mariotto, je pojasnil, da deklet ne more oceniti brez ogleda njihove zadnje strani. Direktor Rai Uno Fabrizio Del Noce je pristavil, da je legitimno pokazati tudi ta del telesa, seveda brez pretiravanj. Italijanski tisk se je razpisal o »strani b« ali o »faktorju c«, piše dnevnik iz Barcelone. Oliviero Toscani, »l'enfant ter-rible« italijanske reklame, poroča Libération, spravlja Italijo v nelagodje zaradi svoje najnovejše reklamne pobude. V glavnih italijanskih mestih so namreč razobesili velike reklamne panoje modne hiše Nolita, ki je v sodelovanju z ministrstvom za zdravstvo sprožilo javno kampanjo proti anoreksiji. Kar pa bije v oči je gigan-tografija gole manekenke, ki trpi zaradi te bolezni. Pogled na sliko je res šokanten, saj je 27-letna francoska manekenka visoka meter 65 cm in tehta samo 31 kg. Kruta provokaci-ja je sprožila val polemik, Toscani pa se zagovarja, da se v Italiji veliko govori o tej bolezni, ki je vedno bolj razširjena med najmlajšimi, vendar doslej ni bilo storjenega nič konkretnega. Kritiki mu oporekajo, da gre za pornografijo in za izkoriščanje bolezni v reklamne namene. Lepaka ne bodo razobesili v Franciji, piše francoski levičarski dnevnik, ker tamkajšnja nadzorna ustanova za preverjanje reklame ni dala dovoljenja za javno razobešanje slike, saj prikazuje očitno bolno osebo. Sergij Premru / ŠPORT Sobota, 29. septembra 2007 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it GOSPODARSTVO - Podtajnik Miloš Budin na obisku pri SDGZ in na terminalu pri Fernetičih »Dobro se moramo zavedati, da sodimo v velik skupni prostor« Vzgoniški obrtni coni srečanje s slovenskimi podjetniki - Pomembno povezovanje na morju kot na zemlji Podtajnik za zunanjo trgovino Miloš Budin se je včeraj popoldne mudil na Krasu, kjer je obiskal dve pomembni središči krajevnega gospodarstva. Najprej se je na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) v zgoniški obrtni coni sestal s slovenskimi podjetniki, nato je bil gost vodstva podjetja Terminal Fernetti, ki upravlja tovorni terminal. Na sestankih je bil govor o trgovanju s tujino, pa tudi o gospodarskem razvoju Trsta in širšega območja, ki ga obkroža. Na sestanku v obrtni coni Zgonik so bili prisotni številni člani sekcije SDGZ za mednarodno trgovino. Po uvodnih pozdravih predsednika SDGZ Borisa Siege in predsednika pristojne sekcije Roberta Devetaka se je razvil pogovor o poglavitnih aspektih mednarodne trgovine in o položaju tega gospodarskega sektorja na naših tleh. Med srečanjem so se dotaknili tako splošnih kot tudi konkretnih točk, ki zanimajo slovenske podjetnike. Boris Siega je uvodoma spomnil, da so se člani mednarodne sekcije SDGZ v zadnjih letih spoprijeli z raznimi novostmi, tudi negativnimi, a so znali dobro reagirati. Robert Devetak je za izhodišče podal rezultate ankete, ki so jo izvedli med člani SDGZ. V sekcijo mednarodne trgovine je včlanjenih 59 podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino in storitvami: skupino sestavljajo trgovska, finančna, prevozna in pomorska podjetja ter bančni zavodi. Skupen poslovni promet te sekcije znaša 182 milijonov evrov (brez bančnih zavodov), podjetja in banke pa zaposlujejo skupno 437 ljudi. Miloš Budin je pozitivno ocenil navedene podatke, ki postavljajo sekcijo mednarodne trgovine med pomembnejše gospodar- Posnetek z včerajšnjega srečanja na sedežu SDGZ v zgoniški obrtni coni kroma ske dejavnike manjšine. Ocenil je, da so tukajšnja podjetja prebolela šok izpred 10 let, ko se je sesul ves sistem, ki je sicer zaškripal že pred tem. Nekoč so bili zamejski podjetniki na balkanskem trgu favorizirani, sedaj ne več. Toda z dobrim poznavanjem tega trga lahko veliko dosežejo tudi danes, izzivov je na pretek. DOLINA - Seja občinskega sveta Za ločeno zbiranje odpadkov Odobritev spremembe k občinskemu podrobnostnemu regulacijskemu načrtu (Prn) za staro jedro Doline in ratifikaciji dveh sklepov občinskega odbora za spremembo proračuna za leto 2007 so zaznamovali sejo dolinskega občinskega sveta, ki je bila včeraj dopoldne na dolinskem županstvu. Občinski svet je v tem smislu vzel v pretres še zadnje tehnične ugovore občanov, po odobritvi posameznih popravkov pa je skupščina spremembo k Prn odobrila soglasno. Sicer se je seja občinskega sveta začela z nekaterimi vprašanji svetnikov opozicije z zahtevo po pojasnilih glede prostovoljnih gasilcev, zaposlitve nekaterih domačinov v tovarni velikih motorjev Wartsila in s plačevanjem davka na smeti, od katerega naj bi bila nekatera domača društva izvzeta. S tem v zvezi je dolinska županja Fulvia Premolin ob robu seje naglasila, da je nameravala desna sredina ponovno obdavčiti združenja in organizacije, ki opravljajo pomembno socialno vlogo in prispevajo k dobrobiti prebivalstva. Županja je nato poročala o delovanju občinske uprave v zadnjem obdobju in se v prvi vrsti osredotočila na zbiranje odpadkov »od vrat do vrat«. Razdeljevanje posebnih kant za gospodinjstvo je skoraj v celoti zaključeno, je dejala. Nekaj posod bo treba še porazdeliti v nekaterih stanovanjskih blokih, v katerih se morajo stanovanjske skupščine še izreči glede stroškov in morebitne nedosegljivosti stanovalcev. V tem primeru so posode na razpolago v občinskem zbirnem centru. Občina je medtem vložila prošnjo in tudi dobila 100 tisoč evrov od pokrajinske uprave, ki jih bodo uporabili za informativno gradivo, ki naj spodbuja občane k ločenemu zbiranju odpadkov, za ureditev občinskega zbirnega centra in za nakup zabojnikov za kompost. Druga Premolinina sporočila so bila v zvezi z obnovo dolinskega športnega centra, ki ga bodo predali namenu jutri, s prebojem zadnje pregrade znotraj predora, ki se nahaja pod Dolgo Krono in Fran-kovcem, ter s prirejanjem srečanj z občani glede upravljanja rezervata doline Glinščice v sklopu projekta Agenda 21. Pred začetkom razprave o posameznih točkah na dnevnem redu je svetnik stranke Slovenske skupnosti Sergij Mahnič predlagal, da občinski svetniki namenijo sejnino žrtvam neurja v Sloveniji in obnovi bolnice Franje. Opozicija je zahtevala, da se predlog preloži. Predloga niso glasovali in so nadaljevali z delom. Premolinova nam je vsekakor po končani seji potrdila, da so se vsi člani levosredinske večine odločili prispevati. Skupščina je nato v okviru naslednjih dveh točk ratificirala spremembo proračuna, ki je bila med drugim vezana na stroške za zbiranje odpadkov. Prav tako je občinski svet odobril dokument glede stanja izvajanja programov in uravnovešenja finančnega poslovanja ter obnovila konvencijo z Deželo FJK za storitve v sklopu deželnega elektronskega računalniškega sistema. Zadnja točka je predvidevala razpravo o popravkih za sprejemanje oz. zavračanje ugovorov na Prn, ki so jih iz tehničnega vidika predstavili prebivalci starega jedra. Občinski svet je odobril vse popravke in, kot rečeno, nazadnje soglasno odobril spremembo k občinskemu podrobnostnemu regulacijskemu načrtu. ( A. G.) Italijanska vlada se po njegovem mnenju trudi, da bi podprla podjetništvo, na mizi so predlogi za znižanje davkov IRES in IRAP. Glede na trg srednje in vzhodne Evrope teži Italija k čim tesnejši povezavi s Slovenijo, saj je na dlani, da je tesno sodelovanje edina pot za razvoj tega območja. Zato se bo konec oktobra prvič sestala slovensko-italijan-ska medvladna komisija, ki bo obravnavala ključne teme energetike, infrastruktur, trgovske izmenjave in okolja. Budinov sodelavec Li-vio Semolič je dodal, da bo med omizjem potrebno ovrednotiti vlogo slovenske manjšine, kot predvideva ustanovni dokument komisije same. Na Fernetičih je podtajnika sprejel Giorgio Maranzana, predsednik podjetja Terminal Fernetti. Slednji je opisal delo v terminalu, kjer se nahaja 38 podjetij; s carinsko agencijo in finančno stražo vred dela v objektu 238 ljudi. Vsak dan se tam ustavi 500 tovornjakov, v enem mesecu jih naštejejo okrog 15 tisoč: to je veliko manj kot pred leti (včasih so jih šteli 45 tisoč), a je še vedno spoštovanja vredno število. Vsak padec meje je bil za podjet'a hud udarec in še jih bo, a vseeno delajo s pogledom v bodočnost. Sam terminal plete stike s sežanskim in drugimi terminali. Veliko skrbi pa povzroča ukinitev carinskega urada na openski postaji, ki je za terminal slaba novica. Dejstvo je, kot je podčrtal Budin, da tudi italijanske železnice skrbijo za svoje račune. Podtajnik je dejal, da se mora dežela stalno prilagajati spremembam na celini. Izbris meje pomeni tudi izbris ekonomije ob meji, a nekaj vendar ostane: znanje, »know-how«, ki ga je treba spet investirati. Pri tem se moramo zavedati, da je širše območje, ki nas obdaja, enoten gospodarski prostor. Dejstvo, da se nemške železnice zanimajo za slovenski in obalni teritorij, kaže, kako obširno je zaledje severnojadranskih pristanišč. Tuje ključ razvoja: vsi naj se pogovarjajo z vsemi, pristanišča naj se združijo, če ocenjujejo, da bodo skupaj pritegnila več ladij; isto naj velja za logistiko na zemlji. Deželna uprava FJK predlaga npr. intermodalni terminal v Ron-kah, ki bi usmerjal tovor na letalske, cestne in železniške povezave, sodeloval pa bi z manjšimi in specializiranimi terminali, kot je fer-netiški. (af) karabinjerji Polkovnik Tartaglione novi poveljnik Polkovnik Carlo Tartaglione kroma Človek vedrega značaja s široko izobrazbo in velikimi izkušnjami. Tak vtis je včeraj naredil na novinarje polkovnik Carlo Tartaglione, ki se je ob kavi in sladicah dalj časa zadržal v prijaznem pogovoru s predstavniki tiska na sedežu pokrajinskega poveljstva karabinjerjev v Istrski ulici. Ob nastopu službovanja v Trstu je najprej povedal, da želijo biti karabinjerji, tako kot je zanje značilno, predvsem blizu ljudem in njihovim življenjskim po tre bam. V Trst je pri šel z ve -li kim ve se ljem, saj mu je mes to ostalo v lepem spominu, ko se je pred leti peljal tod mimo s konvojem mednarodnih sil, name-nje nih na Bal kan. Polkovnik Tartaglione je 49-letni Neapeljčan, kije vojaško kariero začel na akademiji v Mode-ni, ki jo je leta 1980 zapustil kot pod po roč nik. Pri do bil je kar dve univerzitetni diplomi in sicer v pravu na univerzi Friderika II. v Neaplju in v varnostnih vedah na univerzi Torvergata v Rimu. Potem je služboval v številnih krajih Italije in v tujini. Med drugim je poveljeval karabinjerskim enotam v Benetkah, Bellunu in Sas-su o lu, bil je štab ni ofi ci r na dr -žavnem poveljstvu karabinjerjev v Rimu, nakar j e opravljal dolžnost pokrajinskega poveljnika v Riminiju in deželnega namestnika poveljnika karabinjerjev v Ka-labriji. V tujini je služboval v mednarodnih misijah v Libanonu, v Bosni in Hercegovini in v Albaniji. OBČINA TRST Mariu Vatti so podelili mestno priznanje Tržaški župan Roberto Dipiazza je včeraj v polni dvorani občinskega sveta izročil mestno priznanje znanemu duhovniku Mariu Vatti, ki se s skupnostjo San Martino al Campo od leta 1970 posveča pomoči odvisnikom in na splošno pomoči potrebnim. Dipiazza je v svojem govoru poudaril Vattovo prizadevanje za pomoč najšibkejšim in najbolj potrebnim, predvsem odvisnikom, alkoholikom, bivšim zapornikom in umsko prizadetim. Duhovnikova dejavnost namreč kaže na to, da obstaja tudi druga pot za izboljšanje in rast skupnosti: to, da ljudi poslušaš, jih spoštuješ in jim nudiš pomoč, je dejal Dipiazza. Ob zahvali vsem sodelavcem (gre za trideset operaterjev in za preko sto prostovoljcev) in orisu razvejane dejavnosti skupnosti San Martino al Campo ter pomena sodelovanja s civilno družbo in javnimi institucijami je Mario Vatta med drugim poudaril, da si bo še naprej prizadeval predvsem za tržaško mladino, kateri se, poleg revežem, že dalj časa posveča. mamila - Akcija finančne straže Slovenca skrivala heroin in kokain Mlada slovenska državljana sta se znašla za rešetkami zaradi obširne preiskave v okviru trgovanja z mamili, ki jo vodi tržaška finančna straža. Po dolgem opazovanju premikov nekaterih tržaških narkomanov je finančna straža prišla na sled večjemu avtomobilu s slovensko registrsko tablico. Avto so baje neprestano obiskovali razni ljudje, zato se je porajal sum, da Slovenca v njem prodajata mamila. Domneva se je izkazala za pravilno, ko so stražniki med pregledom zasegli enemu od Slovencev 13 gramov kokaina in 33 gramov heroina. Oba so aretirali in poslali v ko-ronejski zapor. Obračun preiskave »Basic 2007« se je torej dodatno obogatil. Če štejemo zadnjo akcijo je preiskava privedla do 11 aretacij, zasege laboratorija za predelavo droge in zaplembe 30 gramov kokaina, 40 gramov heroina, 220 gramov marihua-ne, 100 gramov hašiša ter 18 rastlin in 75 semen konoplje. Po navedbah finančne straže so bila mamila namenjena tržaškim porabnikom. Kriminalci podpirali nezakonito priseljevanje Karabinjerji iz Trsta so razkrinkali tolpo mladih kosovskih Albancev, ki so se ukvarjali z nezakonitim priseljevanjem. Lisice so nataknili štirim moškim, starim od 21 do 25 let: dva so aretirali v Trstu, tretjega v Fontanafreddi pri Pordenonu in četrtega v kraju Avezzano (Abru-ci). Po navedbah preiskovalcev, ki jih vodi javni tožilec Pietro Montrone, naj bi člani tolpe običajno vodili priseljence v Italijo po tržaškem Krasu in po dolinah okoli Trbiža, nakar naj bi jih spremljali vse do Francije. V prejšnjih mesecih so karabinjerji zasledili 40 njihovih »strank«, vsak priseljenec je odštel tolpi po dva tisoč evrov. / ŠPORT Sobota, 29. septembra 2007 7 LEVI DEMOKRATI - Tiskovna konferenca o pobudi za kraško občino Raje kot nova občina več pristojnosti rajonom Tako menijo deželni svetnik Igor Dolenc, pokrajinski tajnik Fabio Omero in občinski svetnik Stefano Ukmar cestni signalizaciji Poseg na vodnem omrežju Podjetje AcegasAps obvešča, da v ponedeljek utegne zaradi vzdrževalnih del na vodni cevi v Drevoredu DAnnun-zio priti do znižanja vodnega pritiska med 8.30 in 17. uro v ulicah Peco, Amatori in Grandi v Naselju sv. Sergija ter v Škednju in na Trgu Baiamon-ti. Dela na talni Pobuda za ustanovitev nove kraške občine je sicer legitimna in je ne gre vnaprej zavračati, vendar obstaja precej stvari, ki jih na številnih informativnih srečanjih pobudniki niso pojasnili, poleg tega ima kraški teritorij Občine Trst določene značilnosti, te pa so različne od tistih, ki jih imajo druge okoliške občine, obenem se postavlja tudi vprašanje finančnih zmogljivosti in izpolnjevanja zakonskih pogojev za izvedbo referenduma. Zato se stranka Levih demokratov bolj kot za ustanovitev nove občine zavzema za povečanje pristojnosti rajonskih svetov in njihovo finančno avtonomijo. To je stališče, ki je bilo podano na včerajšnji opoldanski tiskovni konferenci na sedežu LD v Ul. Geppa, kjer so govorili deželni svetnik Igor Dolenc, občinski svetnik Stefano Ukmar in pokrajinski tajnik stranke Fabio Omero. Ciklus srečanj z občani, ki ga prirejajo pobudniki nove občine, se sicer še ni iztekel, vendar so pri LD, ki bodo po koncu omenjenih srečanj sklicali sestanek svojih izvoljenih predstavnikov na teritoriju, želeli že zdaj podati nekaj svojih ugotovitev in stališč, predvsem pa opozoriti na nekatere nedorečenosti. Pri tem je Igor Dolenc, ki je nastopil kot prvi, opozoril med drugim tudi na to, da bi morala morebitna nova občina npr. prevzeti skrb za kar petnajst šolskih stavb, poleg tega bi občinski svet štel dvajset članov, za dobro delovanje nove občine pa bi bilo potrebnih preko sto oseb. Vse to z vidika denarnih stroškov niso mačje solze, je dejal Dolenc, ki je opozoril tudi na vprašljivost razpisa referenduma, ki bi bil omejen le na območje morebitne nove občine. Pri tem je navedel vrsto pogojev, ki jih dajeta deželna in državna zakonodaja, kot je npr. ta, da zainteresirano območje ne sme imeti velikega obsega (v tem primeru bi nova občina obsegala kar 51 odstotkov sedanje Občine Trst). Poleg tega se že nekaj časa ne ustanavljajo več nove občine, kvečjemu se dogaja nasprotno, saj se občine združujejo, je dejal Dolenc. Stefano Ukmar je izrekel razumevanje za nelagodje prebivalcev kraških okrožij tržaške občine, vendar je opozoril, da se tu podcenjuje vloga rajonskih svetov, saj gre navsezadnje za demokratično izvoljena telesa, ki so izraz prebivalstva. Zato LD predlagajo spremembo pravilnika o delovanju rajonskih svetov, ki bi morali imeti finančno avtonomijo, morali pa bi tudi sodelovati pri oblikovanju občinskega proračuna. Glas rajonskih svetov prihaja vedno v občinski svet, je dejal Ukmar, ki je zamisel o novi občini označil za anahronistično. Kljub vsemu stranka ne nasprotuje vnaprej tej pobudi. To je v svojem posegu poudaril tudi Fabio Omero, ki je bil mnenja, da je politika občanskih odborov vrednota tako za teritorij kot za tržaško mesto. Vendar se na zadevo ne sme gledati samo z zornega kota Občine Trst, ampak tudi s stališča drugih okoliških občin. Glede stroškov so pri LD vzeli v pretres položaj Občine Čer-vinjan v Furlaniji, ki se jo lahko primerja z morebitno novo kraško občino. Červinjanska občina, ki naj bi najbolj modro upravljala s sredstvi, mora vsako leto samo za kritje tekočih stroškov potrositi trinajst milijonov evrov. Poleg tega bi prihodki od dajatev skoraj v celoti še naprej ostali Občini Trst, ki ima na svojem »ne-kraškem« ozemlju praktično vse proizvodne obrate in nepremičnine. Prav tako bi se ne zmanjšalo število tržaških občinskih svetnikov. Omero je opozoril še na celo vrsto še neizkoriščenih instrumentov. Pri tem je omenil Agendo 21, v okviru katere bi lahko občani bili v večji meri soudeleženi pri upravnih odločitvah, ter možnost oblikovanja zveze občin s ciljem doseči boljše in bolj poceni storitve. Kaj pa združitev kraških rajonov v enega samega, kot predlaga občinski odbornik Paolo Rovis? Lahko bi izbrali tudi tako rešitev, meni Omero, vendar pod pogojem, da se rajonu podelijo avtonomija in pristojnosti, v Rovisovem predlogu pa tega ni. Ivan Žerjal Z leve: Igor Dolenc, Fabio Omero in Stefano Ukmar niso vnaprej nasprotni ustanovitvi nove občine, vendar imajo nad to pobudo precejšnje pomisleke kroma Občina Trst obvešča, da bo od ponedeljka do petka na nekaterih ulicah v nočnih urah med 20.30 in 7. uro zjutraj potekala dela na talni cestni signalizaciji. V poštev pridejo ulice Fa-bio Severo, Cicerone, Romagna, San Marco, Schiapparelli, Cologna, Cantu, Valerio in Timignano, dalje Školjet, Vrdelska in Lonjerska cesta, Trg Europa ter Miramarski drevored in Drevored Campi Elisi. Nov urnik odprtja pokrite tržnice v Ul. Carducci Občina Trst obvešča, da bo zaradi del na električni napeljavi pokrita tržnica v Ul. Carducci od srede naprej dva meseca obratovala s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. ure do 13.30, ob sobotah pa od 8. do 17. ure. Novo soočenje za Demokratsko stranko Kandidati za deželnega tajnika Demokratske stranke se bodo v ponedeljek, 1.oktobra spet udeležili javnega sestanka o novi stranki. Ob 18. uri na sedežu Etnobloga v Ul. Madonna del Mare 3 v Trstu bodo debatirali o vrednotah in načrtih Demokratske stranke. Debato z Enzom Barazzo, Gianfran-com Morettonom, Francescom Rus-som in Brunom Zvechom bo vodil politolog Paolo Segatti. Na meji ustavili mesarja Včeraj je italijanska policija pri mejnem prehodu Lipica pregledala avto nekega mesarja iz Padove. V 12 črnih na-jlonskih vrečah je prevažal 250 kg mesa, ki ga je bil kupil v Sloveniji, prodal pa bi ga v Venetu. Tovor ni bil skrbno spravljen, termičnih posod ni bilo na spregled. Iz higienskih razlogov je osebje zdravstvenega podjetja ves tovor pri priči sežgala. Poskus ropa v poštnem uradu V poštnem uradu v Ul. Colombo pri Sv. Jakobu je včeraj dopoldne okoli 10.30 prišlo do poskusa oboroženega ropa, ki pa ni imel uspeha. Moški je vstopil v urad s pištolo v roki in grozil uslužbencem, a je kmalu nepričakovano zbežal, ne da bi kaj odnesel s seboj. Zdaj ga iščejo policija in karabinjerji. ZAHODNI KRAS - Izjava na seji paritetnega odbora Križ: Dipiazza obljublja dvojezične table V vasi je prve table v italijanščini in slovenščini postavila uprava župana Spaccinija - Pred šestimi leti je sedanji župan spregledal slovenščino V Križu je Občina Trst leta 2001 postavila nove enojezične smerokaze kroma Tržaški župan Roberto Dipiazza je na torkovi avdiciji pred paritetnim odborom za slovensko manjšino napovedal nove dvojezične cestne table in smerokaze v Križu. To naj bi župan naredil takoj zatem, ko bo Uradni list objavil odlok predsednika republike Giorgia Napolitana o seznamu 32 občin, kjer se bo izvajal zaščitni zakon. Dipiazza je ob tem priznal, da je pred šestimi leti, nekaj mesecev po svoji izvolitvi, Občina v Križu postavila le enojezične smerokaze in table. Na osnovi stališč paritetnega odbora, ki jih mora z odlokom potrditi predsednik Dežele Ric-cardo Illy, so dvojezične table predvidene na zahodnem in vzhodnem Krasu ter na Ferlugih in v Lonjerju. Na seznamu ni Katinare, ki - podobno kot Lonjer - sodi v svetoivanski rajonski svet. Če se povrnemo v Križ, je prve dvojezične table v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja tam postavila takratna uprava župana Marcella Spaccinija. To so bili časi prvih levosredinskih koalicij, glavni pobudnik postavitve tabel pa je bil takratni občinski odbornik Rafko Dolhar. Table v italijanščini in slovenščini je Spaccinijeva uprava, poleg v Križu, postavila še v Trebčah in Bazovici. Ista mestna uprava je takrat načrtovala tudi poimenovanje ulic po kraških vaseh. Za to zadolženi odbornik Luciano Ceschia (danes živi v Križu) je glede ulic v vsaki vasi priredil skupščine z domačini, na koncu pa je Občini uspelo imenovati le tri ulice v Bazovici in sicer po Igu Grudnu, Srečku Kosovelu in Dragotinu Ketteju. Levosredinskim upravam so na tržaškem županstvu nasledile melonarsko in desno usmerjene koalicije, ki so po Krasu nameščale le enojezične table. S to prakso je nadaljeval župan Franco Richetti (KD), do zasuka je prišlo leta 1993, ko je bil za župana Trsta izvoljen Ric-cardo Illy. Njegova uprava je tudi v Križu postavila cestne znake v italijanščini in v slovenščini. Table je prvič postavila tudi na cestah, ki povezujejo vas z vinogradi in z obalno cestno. Leta 2001 j e na obl ast v Trstu prišl a desna sredina. Nekaj mesecev po volitvah je Dipiazza v Križu postavil nove table le v italijanščini. Vaške organizacije so glasno protestirale, župan pa se je izgovarjal na zaščitni zakon in na seznam občin, ki ga takrat še ni bilo. Sedaj pa Dipiazza napoveduje zasuk in v Križu so ga pri-je li za be se do... 8 Sobota, 29. septembra 2007 TRST / POTUJOČI TRGOVCI - Včeraj odprtje sedme izvedbe sejma Trg Evropa 2007 Od apuljskih oljk do uniform ruske vojske Pobuda, ki jo prireja združenje Confcommercio, bo potekala do ponedeljka Obiskovalci sejma si med drugim lahko privoščijo salzburške preste (levo) in kočevski med (desno) kroma Od apuljskih oljk do uniforme majorja ruske vojske. Tistemu, ki bo v teh dneh obiskal sejem potujočih trgovcev Trg Evropa 2007, je na voljo res pisan izbor proizvodov, ki jih ponuja 178 razstavljalcev iz 15 evropskih držav. Sej em, ki ga že sedmič prireja združenje tržaških trgovcev Confcommercio, je dežju navkljub odprl svoja vrata včeraj dopoldne na Borznem trgu s prerezom traku ob prisotnosti krajevnih oblasti, med katerimi velja omeniti tržaškega župana Roberta Dipiazzo in podpredsednika Pokrajine Trst Walterja Godine. Na stojnicah, ki so postavljene na območju med Ul. Torri, Trgom sv. An-to na, Ru sim mos tom, is to i men skim ka na lom in Borz nim tr gom, je mo go -če dobiti marsikaj: nizozemske tulipa ne, fran cos ke si re, av strij ske pres -te, sicilske slaščice, kočevski med, iz-del ke do ma če in tu di bolj ek so tič ne obr ti, naj raz lič nej še tek stil ne iz del ke in še mar si kaj dru ge ga. Po tu jo či tr -govci, ki prihajajo iz Italije, Slovenije, Avstrije, Madžarske, Nemčije, Francije, Anglije, Belgije, Nizozemske, Finske, Irske, Poljske, Španije, Ukrajine in Rusije, bodo v Trstu os-ta li do po ne delj ka, stoj ni ce pa so od -prte vsak dan od 9. do 23. ure. Vse pa se ne konča le pri nakupih in okrepčilu, saj so organizatorji poskrbeli tudi za kulturno in človekoljubno plat dogodka. Tako bodo danes ob 16.30 in ob 18. uri ter jutri ob 11.30 na Trgu sv. Antona potekali koncerti najpomembnejših skladb iz glasbene zakladnice petnajstih sodelujočih držav, ki jih bodo izvajali predstavniki glasbene šole 55. Obenem je konzorcij cvetličarjev združenja Confcommercio vedno na Trgu sv. Antona postavil razstavo cvetličarskih mojstrov, zdru že no z ogle dom slik tr žaš ke umet -nice Brune Daus. V okviru sejma bo so de lo va la tu di člo ve ko ljub na or ga ni -zacija Emergency s svojo stojnico na Trgu sv. Antona (pobudo bodo predstavili danes), kjer bodo obiskovalci lahko kupovali izdelke in spominke te organizacije, možno pa bo tudi dati prostovoljne prispevke, pri čemer bo izkupiček namenjen delovanju zdravstvenega centra Emergency-ja v kraju Angharam v Afganistanu. Tudi letos bodo razglasili najlepšo italijansko oz. evropsko stojnico ter najbolj izvirno evropsko stojnico, ki jih bodo nagradili jutri dopoldne, medtem ko bo vedno jutri, na predvečer zaprtja sej ma, na po mo lu Au da ce z za čet -kom ob 21.30 potekal ognjemet. (iž) REPEN - Danes v Kraški hiši Multimedijski dogodek na temo kruha in hrane Nadaljujejo se pobude pubblic-ar-ta v zamisli skupine Gruppo 78 in s ku-ratorstvom Marie Campitelli, razčlenjenega dogodka, ki od junija oživlja krajevno stvarnost s poseganjem v okolje in vpletanjem širše publike v dogajanje. Danes bo v Kraški hiši v Repnu z začetkom ob 16. uri na vrsti nenavaden multimedijski dogodek z namigujočim naslovom KUOKE d.o.c., ki je nastal v sodelovanju z Zadrugo Naš Kras in društvom za umetnost KONS ter ob podpori številnih javnih in zasebnih ustanov. Zamisel se je rodila julija letos v Lonjerju med Artednom, ko je Fabiola Faidiga posnela video, v katerem domačinke pripovedujejo značilne krajevne kuhinjske recepte, po njem nosi namreč dogodek naslov KUOKE d.o.c.. V Repnu so pristopile k sodelovanju nove žene z novimi pričevanji iz domačega jedilnika. Pri razmišljanju o prehrambenih na- vadah na Tržaškem sodelujejo še nekateri drugi umetniki, ki se poslužujejo elektronske tehnologije. Glavni protagonist bo kruh, ki ga bo pripravila Vesna Guštin. Beneška umetnica Luisa Tomasetig se bo posluževala besed, ki jih bodo izrekle različne soudeležene osebe in se bodo navdihovale na tematiko hrane. Glasbeno podlago je izdelal Diego Kriscak spet na tematiko najosnovnejše jedi: kruha. Na tematiko slednjega in bolj splošno hrane se bo odvijal tudi video posnetek Ivana Žerjala, z naslovom »Via Lactea -Pregovorna ozverdja«. Massimo Premu-da s svojim novim videom prav tako zasleduje metaforični pomen ljudskih pregovorov ad hoc. Dogodek se bo odvijal med antičnimi vonjavami in projekcijo v prihodnost ob ogledu podob sinteze, fotografij in umetniških poti. (jm) pokrajinski svet - Odgovor na poseg Zorana Sosiča in drugih svetnikov v v • v • • ••■ v» v Naraščajoče število srnjadi in divjih prašičev povzroča težave kmetom in avtomobilistom Na Tržaškem živi približno dva tisoč srn in okoli tristo divjih prašičev. Njihovo naraščajoče število ustvarja kar ne kaj te žav kme to val cem in obenem tudi avtomobilistom, saj so še kar po gos te ne sre če, v ka te ri so vple te ne te živali. Na to opozarja skupina pokrajinskih svetnikov (prvi podpisnik vprašanja je Zoran Sosič), ki je od pokrajinske uprave želela izvedeti ne samo za oris situacije »na terenu«, temveč tudi za ukrepe, ki jih Pokrajina namerava sprejeti za vsaj delno rešitev teh vprašanj. Odbornik Walter Godina pojasnjuje, da imamo pri nas 12 lovskih rezervatov, kjer se izvaja selektivni lov tako na srnjad, kot na divje prašiče. Kar zadeva druga področja pa se lahko izvaja le nadzorne akcije. Pokrajina v ce lo ti vra ča kme tom stroš ke za ogra di tev kme tij skih povr šin in obenem izvaja druge odškodninske ukrepe, ki pa očitno niso dovolj. Drugi problem, ki se pojavlja, so avtomobilske nesreče. Živali je, kot re- čeno, vedno več, vedno več pa je tudi avtomobilov. Zaradi tega Pokrajina razmišlja o novih prometnih ukrepih na okoliških cestah, kjer je nesreč, v katerih so vpletene živali, največ. Potrebne so torej dodatne opozorilne cestne table in ukrepi, ki bi živalim tako ali dru ga če otež ko ča le pre hod cest. Pokrajina razmišlja tudi o možnosti zavarovalnih polic, s katerimi bi avtomobilistom povzročile škodo od trkov z živalimi. Godina, kije tudi podpredsednik uprave, ugotavlja, da so potrebne rešitve oziroma ukrepi za bolj uravnovešene odnose med divjadjo, človekom in naravnim okoljem. Posebno pereč je vsekakor problem divjih prašičev. Na tem področju bo treba najbrž povečati selektivni lov, ki ga v primeru potrebe določajo državni in deželni zakoni. Godina pravi, da bi bilo treba povečati (in finančno ustrezno stimulirati) električne ograje okrog kmetij -skih zemljišč. Harmonikarsko tekmovanje »Fisa...armonie« Ta konec tedna se vrača v Trst mednarodno harmonikarsko tekmovanje z dvema koncertoma »Fisa...armonie«. Natečaj, ki je namenjen koncertantom, harmonikarjem, komornim skupinam in harmonikarskim orkestrom, prirejata od leta 2003 kulturno društvo Altamarea in Glasbena matica v sodelovanju s harmonikarskim orkestrom GM Synthesis 4 in glasbenim združenjem Cluster. Tekmovanje se bo začelo danes ob 8.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah in bo porazdeljeno v pet starostnih kategorij za soliste, v tri kategorije za har-monikarske komorne skupine in še v kategorijo za harmonikarske orkestre. Najbolj prestižna je vsekakor kategorija koncertantov, kjer se bodo tekmovalci pomerili v dveh krogih in prvouvrščeni bodo deležni tudi denarne nagrade. V nedeljo se bo tekmovanje nadaljevalo ob 9. uri z nastopom koncertantov, nato bodo na vrsti še komorne skupine in harmonikarski orkestri. Pobudo bosta spremljala še dva koncerta v luteranski cerkvi v Trstu. Dre- vi bo celovečerni koncert lanskega zmagovalca tria Slo A3. Jutri, ob 18. uri, pa bo potekalo še slavnostno nagrajevanje udeležencev tekmovanja z nastopom prvouvrščenih. Devin-Nabrežina: tečaj informatike Občina Devin Nabrežina obvešča, da se vpisovanje na tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Na-brežini, nadaljuje do 5. oktobra 2007. Vpisne pole in informacije dobite pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, od ponedeljka do petka 9-13, ob sredah in četrtkih tudi 14-17. Možnost zaposlitve Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javno selekcijo na podlagi naslovov in izpitov za kritje enega mesta s polnim delovnim urnikom za določen čas (18 mesecev) izvedenca v znanstveni stroki - D kategorija ekonomski položaj D1 - tehnični izvedenec. Pogoji za pripustitev k selekciji: Univerzitetna diploma po prejšnji ureditvi iz geologije, biologije, naravoslovnih ved in okoljskih ved ali ena od sledečih specialističnih diplom v razredih 86/S - 6/S - 68/S - 82/S; znanje slovenskega jezika. Razpis in obrazci za prošnjo so na razpolago v Tajništvu, tel. št. 040-8329242/240 e-mail: »personale-osebje@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it« ter na spletni strani »www.sandorligo-do-lina.it«. Rok za predstavitev prošenj zapade ob 13.uri, dne 10. oktobra, 2007. Devetsto na Stadionu 1.maja Abonmajska kampanija Slovenskega stalnega gledališča za sezono 2007/08 se odvija v gledališkem slogu, saj so produkcije iz prejšnjih sezon postale najbolj primerne nositeljice vabila k abonmaju. Uspešna monodrama Devetsto v izvedbi Janka Petrovca in režiji Marka Sosiča gostuje v teh dneh po dvoranah slovenskih društev in bo prispela jutri ob 18.uri na Stadion 1.ma-ja. Društvo Škamperle bo namreč ponudilo svojim članom in drugim obiskovalcem priljubljeno uspešnico, ki je nastala po tekstu italijanskega pisatelja Alessandra Baricca. Ob isti priliki bo potekala tudi predstavitev letošnje abonmajske ponudbe z možnostjo vpisovanja abonmajev. Za vse, ki so že vpisali ali bodo vpisali abonma, bo vstopnina znašala 2 evra. Ljubitelj žganih pijač Agenti občinske policije so včeraj aretirali 61-letnega slovaškega državljana A.J., ki je iz veletrgovine v Ul. Battisti odnesel kar sedem steklenic viskija, ne da bi jih plačal. Policija je prišla na klic enega od kupcev, potem ko je prodajalka prepoznala možakarja, saj se je bil s podobnimi podvigi že proslavil v preteklosti. Zdaj se nahaja v koronejskem zaporu. / ŠPORT Sobota, 29. septembra 2007 9 SV. IVAN - Društvo Škamperle v novo sezono Mladostno zagnani v plesu Med glavnimi dejavnostmi društva so prav plesne delavnice - Težnja po povezavi s šolo Čeprav skoraj neopazno, z ob-stran ski mi do god ki, se je sezo na v sve -toivanskem društvu S. Škamperle začela že prejšnji torek, 18.t.m., ko so se pr-vošolci liceja Prešeren v spremstvu svojih profesorjev seznanili z delovanjem društva in njegovo zgodovino pa še z bogato preteklostjo celotnega okraja. Na Stadionu 1. maj bo to nedeljo (30.t.m.) pod večer v gosteh tudi predstava SSG Devetsto z Jankom Petrovcem. Toda ob teh pomembnih dogodkih je ponovno steklo načrtovanje povezave med društvom in šolo (osnovno in po možnosti tudi nižjo srednjo), ki naj bi z dodatnimi pomeni obogatilo lanskolet- KRD DOM BRIŠČIKI Novost v društvenem delovanju je pilates vadba Po poletnem oddihu je kulturno rekreacijsko društvo Dom Briščiki, prejšnji petek, otvorilo novo sezono z gostovanjem Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z uspešno predstavo-monodra-mo Devetsto v režiji Marka Sosiča in z odlično interpretacijo Janka Petrovca, ki je tudi v Briščikih žel tople aplavze in pohvale, saj gledalca prepričljivo popelje na ladjo, dolga potovanja po oceanu in zelo doživeto poda razgibana, globoka človeška doživljanja. Polega tega, si odborniki društva prizadevajo, da bodo tudi v tej sezoni priredili vrsto prireditev in kulturnih večerov ob raznih prilikah kot običajno, pa tudi ciklus tečajev slovenskega jezika, klekljenja, štikanja in mogoče še kaj,... Prava novost za člane društva pa bo nova zvrst rekreacije, ki krepi duh in telo in v tem jesenskem in nato zimskem obdobju primerna za zdravje in boljše počutje. Pilates vadba, ki je preplavila svet, se bo pod strokovnim vodstvom usposobljene inštruktorice Meteje Šajna izvajala tudi v društve- ni dvorani v Briščikih. Pilates je edinstvena vadba, ki deluje iz notranjosti telesa proti mišicam na površju in se sistematično ukvarja predvsem z manjšimi mišičnimi skupinami, ki so pri klasišnem treningu premalo ali napačno obremenjene. Vaje so zasnovane tako, da pomagajo posamezniku razviti uravnotežen mišično-ske-letni sistem, močno, gibčno muskula-sturo, boljšo držo in optimalno telesno in duševno počutje. Pilates pogosto priporočajo fizioterapevti in ortopedi po vsem svetu, saj preventivno vpliva na zmanjšanje bolkečin v hrbtu. Za športni ke je vad ba odli čen do da tek k tre nin -gu, vse pogosteje pa jo uporabljajo tudi v rehabilitacijske namene. Izvajajo pa jo lahko vsi, ne glede na starost, spol in kondicijo, saj inštruktor vaje prilagaja posamezniku. Za hitre in dolgotrajne učinke je potrebna red na vad ba. V Briš či kih bo vadba potekala ob četrtkih v večernih urah. Za vpis in pojasnila tel. 040327327 ali 340-4835610 (Anica) . Plesne delavnice so med glavnimi dejavnostmi društva no izkušnjo. Kljub težavam pri uresničevanju te zamisli zaradi pomanjkanja kadrov, se društvo namreč zaveda vloge, ki jo lahko odigra pri popestritvi šolskega programa. Skriti cilj vsakomeseč-nih srečanj je odgovoren odnos do vseh družbenih dejavnikov in spodbuda k čimbolj aktivnemu vključevanju učencev v kulturno ali športno dejavnost. Osnovna dejavnost društva pa ostajajo plesni tečaji, kijih bo tudi letos od oktobra dalje vodila odlična poznavalka ambicij tržaških plesalcev Mateja Ju-van, koreografinja iz šole Plesni Studio Vija-Vaja iz Ljubljane. Osnovnošolski otroci bodo nadaljevali (in vključevali vanj nove prijatelje) s tečajem hip-hopa (hip-hop ples, družabni plesi in prvi koraki v latino-ameriških plesih)ob ponedeljkih popoldne in se pripravljali na čim pogos-tej še nas tope. Ob pone delj kih pozno popold ne bo tečaj latino-ameriških in karibskih plesov za srednješolsko in višješolsko mladino (salsa, merengue, cha-cha-cha, kubanski mambo in rumba), ki bo plesala v skladu s sočasnimi navadami, torej samostojno. V parih pa bodo ob ponedeljkih zvečer še naprej vadili veterani in novi člani nadaljevalne ter začetniške skupine latino-ameriških in standardnih plesov. Uravnoteženi pristop je primeren za odrasle, ki so že ali pa si želijo spoznati lahkotnost uvežbanih korakov. Posebno izraznost pa bo še naprej gojila Daša Grgič z neutrudnimi sodelavci skupine SHOW CHANCE, ki ob torkih in četrtkih zvečer vadijo moderni in jazz ples. V znamenju plesa in mladostno zagnani so se v društvu Škamperle podali v novo sezono. Vabljeni ste, da se jim ob vsaki pobudi pridružite! BAZOVICA - V novem centru Zarje Zapela je Obal'ca Glasbeni večer, ki ga je oblikoval MePZ Obal'ca iz Kopra, je organiziralo domače društvo Lipa Nastop Obal'ce v novem športnem centru kroma V prostorih bazovskega športnega centra, ki so jih slovesno predali namenu preteklo soboto, je v sredo zvečer našla svoje mesto tudi prva kulturna prireditev. V organizaciji domačega kulturnega društva Lipa so namreč pred številnim občinstvom, ki je kljub slabemu vremenu prišlo v dvorano, nastopili pevci mešanega pevskega zbora Obal'ca iz Kopra pod vod stvom Alek san dre Per tot. Sre din kon cert, ki je bil razdeljen v dva sklopa, slovenskega in španskega, so poimenovali »Oh, ljubezen plameneča ...«. Kot je bilo zapisano v koncertnem listu, je ljubezen nežna ptica sredi ravnega polja ali nežna ptica, ki nosi glas ljubljene osebe daleč stran. Ljubezen pa je lahko tudi rdeč cvet, rdeč tulipan na domačih senčnih slovenskih vrtovih ali rdeča vrtnica na vročih španskih dvoriščih. V obeh ljudskih izročilih je ljubezen pravzaprav enaka, le ljudje, ki jo izpovedujejo, se spreminjajo ... V prvem, slovenskem delu so se pevci in pevke predstavili s spletom umetnih in ljudskih slovenskih pesmi na temo ljubezni, ki so jih uglasbili Ignacij Ota, Mihael Rožanc, Samo Hubad, Radovan Gobec, Ubald Vrabec in Adi Danev. V drugem, španskem in za spoznanje živahnejšem delu, pa so se pevci in pevke MePZ Obalca predstavili s spletom španskih ljubezenskih pesmi z naslovom Canciones espanolas antiguas, ki jih je zapisal Federico García Lorca. Poleg samih pevcev so pred občinstvom nastopili sopranistka Tamara Sta-nese, plesalka Raffaella Petronio, kitarist Martin Knez in Samo Južnič na kastanjete. (ps) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 29. septembra 2007 MIHAEL Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 18.50 - Dolžina dneva 11.50. Luna vzide ob 19.51 in zatone ob 10.29 Jutri, NEDELJA, 30. septembra 2007 SONJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,1 stopinje C, zračni tlak 1010,2 mb raste, veter 15 km na uro zahodnik, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C. [I] Lekarne U Kino 16.30, 19.20, 20.40, 22.20 »Ventotto settimane dopo«. SUPER - 18.45, 20.30 »Sapori e dissa-pori«; 17.45, 22.15 »Suxbad: Tre menti sopra il pelo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Hairspray - Grasso e bello?«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Un impresa da Dio«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.10 »Il buio nell'anima«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »La ragazza del lago«. M Izleti Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana (040 300940), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ALCIONE - 16.45, 19.00, 21.15 »Sic-ko«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Un impresa da Dio«. ARISTON - 18.10, 22.15 »Io non sono qui«; 16.30, 20.20 »Follia«. CINECITY - 16.15, 20.15 »Espiazione«; 20.30 »Scrivilo sui muri«; 18.20, 22.15 »Subax - Tre menti sopra il pelo«; 14.30, 18.30, 22.30 »Funeral party«; 14.40, 16.30 »Shrek terzo«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »I Simpson - Il film«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.05 »Planet terror«; 14.55, 17.15, 19.40, 22.00 »Il buio nell'ani-ma«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.20, 22.10 »Un impresa da Dio«; 15.00, 17.25, 19.45, 22.05 »Hairspray«. EXCELSIOR - 20.00, 21.45 »Funeral party«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »In questo mondo libero...«. FELLINI - 17.10, 22.15 »L'ultima le-gione«; 18.45, 20.30 »Piano, solo«; 15.00 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30 »Scrivilo sui muri«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La ra-gazza del lago«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Hairspray«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 19.00, 21.30, 00.00 »Gasilca pred oltarjem«; 17.20, 19.20, 21.20, 23.20 »Ful gas 3«; 16.20, 18.40 »Bournou ultimat«; 21.00, 23.10 »Planet terorja«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.20, 18.50, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il buio dell'anima«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Grindhouse - Planet terror«; Dvorana 4: 16.00, 17.30 »Shrek terzo«; ZDRUŽENJE STARŠEV otrok OŠ V. Ščeka v Nabrežini prireja v nedeljo, 30. septembra, izlet na Sv. Lenart. Zbirališče bo ob 11. uri na trgu v Na-brežini. NA PRAVLJICO V BENEČIJO - v soboto, 6. oktobra 2006, krožek Galeb vabi osnovnošolske otroke na pravljični dan v Čedad, Landarsko jamo, Špeter (kjer bo kosilo in popoldanska ustvarjalna delavnica) v spremstvu animatorjev. Odhod z Opčin ob 8.30, povratek ob 18.30. informacije in prijave do 30. septembra (izlet je brezplačen) na tel. št.: 040-368094 ali po mailu krozek.galeb@libero.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Odhod iz Opčin pri Prosvetnem domu je predviden ob 7. uri, iz Gorice (pred Rdečo hišo) ob 8. uri. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, svoj že tradicionalni jesenski izlet. Tokrat so na vrsti dolenjski kulturni spomeniki. Vozili se bomo po dolenjski cesti mimo Otočca in obiskali Brežice ter si ogledali zgodovinski grad in v njem Posavski muzej. Potem se odpeljemo v Kostanjevico ob Krki, kjer bo kosilo in ogled umetniških zanimivosti mesta: Forma viva in Ci-stercijanski samostan, danes spremenjen v nacionalni muzej. Odhod iz Doline ob 6.30. Informacije in prijave na tel. št.: 040-228924 (Sergij Mahnič), 040-228274 (Rado Štranj), 040-228174 (Aldo Šte-fančič). PO POTEH KILJANA FERLUGE. Kdor se želi vpisati na izlet , ki ga organizira Društvo Slovencev miljske občine v nedeljo, 7. oktobra v Crik-venico in otok Krk, naj se čimprej prijavi, ker so na razpolago še zadnja mesta. Prijave sprejema gospa Vesna (040-271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z ADRIATI-CA.NET CENTRO VIAGGI. SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bassano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). Vabljeni! POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Seslja-na ob 6.45, z Nabrežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693. SŠKD TIMAVA Medjavas - Štivan organizira 20. in 21. oktobra 2007, že tradicionalni dvodnevni jesenski izlet v Čateške toplice v Zagreb. Prijave sprejemamo (do 3. oktobra) na tel. 338-7738027 (Igor) in 3396020160 (Robi). TRADICIONALNI IZLET OLJKAR-JEV, ki ga organizira Tržaška Kmetijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Brijone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta. Sobota, 29. septembra 2007 □ Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi vse tiste, ki ljubijo petje, da se mu pridružijo ob torkih ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu otroke med 4 in 10 letom v tečaj angleščine s petjem in kitarsko spremljavo (narodne in ljudske pesmi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info tajništvo tel.040 -418-605. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu v posebne tečaje kitare (poudarek na petju in spremla-vi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info - tajništvo tel.040 -418-605. KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja: tečaj hip-hop za osnovnošolske otroke, tečaj v latinsko-ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino in tečaj v standardnih in latinsko-ame-riških plesih za odrasle. Tečaji bodo potekali v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maja s pričetkom v mesecu oktobru. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 040213153 ali 349-7338101 (Tatjana). MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da so se pričele pevske vaje v novi sezoni in sicer v ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini od oktobra 2007 do maja/junija 2008. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole in dobijo vse potrebne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800002291), ki posluje v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, s sledečim urnikom: ponedeljek - petek 9-13, sreda in četrtek tudi 14-17. Vpisovanje se bo zaključilo v petek, 28. septembra 2007. PLESNA SKUPINA Show chance obvešča, da se bo tečaj modernega plesa in jazz plesa za začetnike in plesalce z že dobrim plesnim predznanjem pričel v mesecu oktobru. Tečaj, ki je namenjen tudi osnovnošolskim otrokom se bo odvijal v prostorih KD Škamperle na štadjonu 1. Maja. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 333-8139018 (Daša). SCGV EMIL KOMEL obvešča, da se pouk na podružnici v Devinu začne v mesecu oktobru. Prvo srečanje z lanskimi in novimi učenci bo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri na sedežu zborov v Devinu. V teh dneh sprejemamo še nove vpise za naslednje instrumente in predmete: kljunasta flavta, oboa, prečna flavta, fagot, klarinet, pozavna, trobenta, harmonika, klavir, kitara, nauk o glasbi, teorija in solfeggio. SHINKAI KARATE' KLUB sporoča, da bodo redni treningi v zgoniški telovadnici od 2. oktobra dalje v naslednjih dneh: otroci začetniki torek in petek od 16. do 17. ure, otroci z bar-vanimi pasovi torek in petek od 17. do 18. ure in ob sredah od 18. do 19. ure; odrasli sreda od 19. do 21. ure, petek od 18. do 20. ure. Za informacije: 338-7281332 ali 347-4033343. SKD IGO GRUDEN vabi k telovadbi za dobro počutje, ki ga vodi Divna Slavec; urnik tečajev: ob ponedeljkih od 18. do 19.30, torek in četrtek od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM sporoča, da se s prvim oktobrom 2007 začnejo tečaji telovadbe: vsak ponedeljek in četrtek po običajnih urnikih. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI vabi vse svoje člane in vse demokrate, da pristopijo k nabiralni akciji za obnovo bolnice Franja, v duhu idealov NOB in solidarnosti. Prispevke zbiramo tudi na sedežu v Trstu, Ul. Crispi 3, ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 8.30 in 12. uro. ZGONIŠKA ŽUPNIJA vabi v ponedeljek, 1. oktobra, ob 17. uri na versko slovesnost v Repniču ob 100-letnici kipa Matere Božje. KRUT: TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal v začetku oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. KRUT NATURA - prijavi se na začet-niški tečaj Yoge, ki se bo odvijal v dopoldanskih ali večernih urah. Informacije na sedežu, tel. 040-3720062. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Ravbar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 - Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040-299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. MEPZ JACOBUS GALLUS začenja novo pevsko sezono, ki bo nadvse bogata. V svoje vrste vabi stare in nove pevce. Vaje se bodo odvijale vsako sredo in petek, od 21. septembra dalje, na sedežu Glasbene Matice, v Ul. Montorsino 2, s pričetkom ob 20. uri. Za info: 347-6261773 (Katja). ŠD KONTOVEL obvešča, da so dvd-ji 40-letnice na razpolago v Tržaški knjigarni, v Gospodarskem društvu na Kontovelu in v trafiki na Konto-velu. Info: 346-0919666. ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30, krepilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 333-1755684. AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah, od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 20002001-2002 ter 1999 ob ponedeljkih, od 17.30 do 19.00, v telovadnici v Na-brežini. Vabljeni vsi otroci. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja VEČERNI POHOD po bar-kovljanskih klancih danes, 29. septembra. Od letos dalje ga društvo poimenuje po svojem zvestem članu - planincu Zorotu Starcu. Pohod bo vodila prof. Marinka Pertot. Zbirališče na dvorišču barkovljanskega društva ob 17. uri. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da se javite za pohod na tel. št. 040-411635 ali 040415797. Priporočamo primerno obutev in ročno svetilko. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE krožek J. Canciani iz Škednja in tržaška federacija vabita v nedeljo, 30. septembra ob 15.30 na otvoritev ljudskega doma Zora Perello (na križišču med Škedenjsko in Ul. Son-cini). Nastopil bo TPPZ Pinko To-mažič. Posegi: senatorka SKP Lidia Menapace, vsedržavni blagajniki SKP Sergio Boccadutri in zgodovinar San-di Volk. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 30. septembra 2007, ob VREME, ZANIMIVOSTI 15.30, nastop v Škednju na otvoritvi ljudskega doma »Zora Perello«. V torek, 2. oktobra 2007, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. V sredo, 3. oktobra ob 20.45 seja odbora. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: REKREACIJA odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri, REKREACIJA odrasli, od 2. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30, OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 1. oktobra, začelo svojo novo redno sezono. Prvi večer bo posvečen spominu škofa Lovrenca Bellomija ob obletnici njegove smrti. Pozdravil bo tržaški škof msgr. Evgenij Ravignani, o Bellomijevem liku pa bodo spregovorili Dušan Jakomin, Tomaž Simčič in Peter Močnik. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Nanoški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Za tekmovalke bodo treningi ob torkih in četrtkih, ob 14.40. Začetek vadbe in informativni sestanek bo v torek, 2. oktobra, ob 14.40. KK ADRIA prireja telovadbo za odrasle vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju pod vodstvom diplomirane fizioterapevtke Sare. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 1. oktobra. MEPZ PRIMOREC vabi pevce in pevke na prvo vajo v novi sezoni in sicer v ponedeljek, 1. oktobra 2007, ob 20.30 v Ljudskem Domu v Trebčah. SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. OTROŠKO-MLA-DINSKA pevska - glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič in Aljoša Saksi-da. Prva vaja v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri, ob 17. uri sestanek s starši. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTIKANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 380-3584580. KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteopo-rozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SKD F. PREŠEREN prireja plesni tečaj za odrasle, namenjen predvsem ljubiteljem latinsko-ameriških in karibskih plesov. Tečaj se bo odvijal vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu in bo trajal do decembra 2007, pod vodstvom učiteljice iz »Cluba Diamante -FVG«. Začetek tečajev bo v torek 2. oktobra: ob 20.30 za začetnike in ob 21.30 za lanske tečajnike. Pred začetkom prvega treninga bo kratka predstavitev programa. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 2. oktobra 2007 na debatni večer »Nova stranka izziv tudi za nas: ali je res možna združitev Ssk in slovenske komponente LD?«. Svoja stališča bosta podala novinarja Martin Brecelj in Ace Mermolja in moderatorka Darja Betocchi. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: DIGITALNA FOTOGRAFSKA DELAVNICA - šest srečanj z omejenim številom vpisanih na pet oseb; prvo srečanje bo 3. oktobra ob 18.30. Tel. 040-200620 ali sanderkfq@hot-mail.com. OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 3338980166 (Erika). SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Prvo srečanje bo 6. oktobra 2007. Vodi Štefan Turk. Za vpis 040200620 (Mileva). LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040-220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040-220680. GLASBENI USTVARJALCI SKD Vesna obveščajo, da bo prva vaja in krajši sestanek v sredo, 3. oktobra ob 17.30 v Kulturnem domu Albert Sirk v Križu. KRUT začenja s 3. oktobrom 2007 tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone, 8, tel: 040-360072. S LOVEN S KI FILATELISTIČNI KLUB vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo dne 3. oktobra 2007, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v skupino za samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe. Prvo srečanje bo v sredo, 3. oktobra 2007, ob 17.30, v Centru za prostovoljce FJK (Centro servizi volontariato), Ul. Torrebian-ca 21, v Trstu. Predvideno je 8 brezplačnih srečanj. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj šti-kanja, ki bo vsak četrtek, od 16. do 18. ure. Tečaj bo vodila gospa Marica Pahor. Informacije na prvem srečanju, ki bo 4. oktobra, v društvenih prostorih. SKD FRANCE PREŠEREN - tečaj šivanja noš. Prvo srečanje bo v četrtek, 4. oktobra ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 4. oktobra 2007 ob 17. uri pri rojanski zdravstveni enoti 1 v Ul. Stock 2 - dvorana v 4. nadstropju, srečanje na temo: Nova organizacija diabetoloških centrov. Govorila bosta dr. Mario Reali, zdravstveni direktor in diabetologinja dr. Alessandra Petrucco. Vsi so vljudno vabljeni! DRUŠTVO TAO organizira tečaj ženske samoobrambe. Tečaj se bo začel v petek 5.oktobra na sedežu društva v ul. San Maurizio 11. Dodatne informacije: 335-8414149 ali tao@as-sociazionetao.it ali www.associazio-netao.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da se vpisovanje na tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini, nadaljuje do 5. oktobra 2007. Vpisne pole in informacije dobite pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, od ponedeljka do petka 9-13, ob sredah in četrtkih tudi 14-17. SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD VIGRED prireja tudi letos v okviru 12. kraškega Oktoberfesta, ki bo v Praprotu od 5. do 7. oktobra, v nedeljo ob 15.30 tradicionalni kraški Musikfest - srečanje godcev in pevcev domače - narodne zabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, lahko so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji, otroci do 14. leta in odrasli. Prijave do sobote, 6. oktobra. Info. tel. 380-3584580. AŠD MLADINA organizira v oktobru začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj za otroke na plastični stezi v Na-brežini s pričetkom 9. oktobra. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 040-220718 ali 338-6376575. :-/ ŠZ BOR - organizira tečaj pred- smučarske telovadbe, ki bo potekal ob torkih, od 20.30, do 22.00. Tečaj se prične v torek, 9. oktobra 2007. Za informacije: Silva 333-1755684, ob večernih urah. AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253(Cirilo) ali 348-8850427 (Lajris). Vabljene tudi nove odboj-karice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo tečaj PILATESA pričel v četrtek, 11. oktobra 2007. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št.: 3404835610 (Anica) ali 040-327062 (Norma). SKD IGO GRUDEN prireja dve delavnici ročnih spretnosti za otroke od 7. do 13. leta v oktobru in novembru, ob četrtkih z urnikom od 17. do 18.30: šivanje bleščic in biserčkov z začetkom v četrtek, 11. oktobra, tel. 3388475906 ( Sandra Poljšak); oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 3338980166 (Erika Kojanec). USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih biserčkov Swarovsky. Srečanje bo v soboto, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 328-4559414; info@mela-nieklein.org. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 3476849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, 16. oktobra 2007, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Nabrežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pediater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, bulimija in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje začetnikov v dva tečaja: prvi se bo začel 20. oktobra. Urnik: sobota od 9. do 10. ure in torek po dogovoru. Drugi bo stekel 23. oktobra. Urnik: torek od 17. do 18. ure in petek po dogovoru. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). / TRST Sobota, 29. septembra 2007 1 1 Slovensko stalno gledališče & Slovenski klub v sodelovanju z društvoma Apokalipsa.Ljubljana & Sidaja.Trst Pesniški večeri sezona 2007/08 Revija v Reviji mednarodni literarni večer v soboto, 29. septembra 2007, ob 19.30 v Kulturnem domu v Trstu. Vstop prost! www.teaterssg.it Danes prelepi je dan, Barbara in Mitja stopata v zakonski stan. 4 Naj vaju sreča spremlja, naj se vama izpolni vsaka skrita želja, naj plamen ljubezni vedno plamti v vajinih srcih. ¥ Vsi iz Saleža in Nabrežine Milja srečnih dni je konec, vzel je Barbaro in odkril Pandore lonec... ca, oj! Novoporocencema želimo veliko sreče! vsi od Sv. Ivana! Cela klapa je vesela, ker sta se Barbara in Mitja danes vzela. H Čestitke Nekdo na Opčinah 50 jih slavi, s polnimi kozarci mu nazdravljamo mi! Okneg, Šela, Ajnat in Adgam. Danes slavi ALEX DEBELIS18 let. Vse najboljše in najlepše mu iz srca želijo mama, papa, brat Robert, nonoti in teta Silvia z družino. Takega telovadca in bobnarja na svetu ga ni. To je naš prijatelj DOLJAN, ki danes jih 60 slavi. Vse najboljše mu želimo udeleženci jutranje telovadbe ŠD Breg. Draga MANUEL in DEBORAH! Iskreno Vama čestitamo in voščimo čim več sončnih in toplih dni na novi poti. Družini Milič in Buzzai. 0 Prireditve »SLOVENEC SEM«, SELNICA OB DRAVI v organizaciji KD Urbas bo danes, 29. septembra 2007. Na programu: ob 10. uri otvoritev slovesnosti s predstavitev zamejskih Slovencev z razstavo, ob 13. uri nastopi gostujočih skupin med katerimi so tudi MePZ Skala-Slovan iz Gropade in Padrič (dir. Herman Antonič) in MoVS Sraka iz Štandreža (dir. Bogdan Kralj). Predstavljeni bosta razstavi Pesniki dveh manjšin in Barve otroštva v črno-belem. KOCERT MARTINE FERI - ob spremljavi Iztoka Cergola, danes, 29. septembra 2007, ob 20.30, pri društvu Igo Gruden v Nabrežini. Še premišljuješ? Pohiti, pridi z nami v STUDIO ART Dramska igra, ples, gib, govor, predstave in še marsikaj... Potrditev vpisa v drugi letnik in vpis v prvi letnik gledališke šole: sola@teaterssg.it ali kliči na 347-7615287. Prvo srečanje vseh tečajnikov 5.10.2007 ob 16.00 v Kulturnem domu v Trstu! Pričakujemo Te! www.teaterssg.it r SSG in Slovenski klub v sodelovanju z Apokalipso in Sidajo prirejata danes 29. t.m. mednarodni literarni večer 8 pesnikov za Revi§o v reviji Ob povezovanju Janka Petrovca in Darje Betocchi ter recitaciji Nikle Panizon in Romea Grebenška bodo nastopili pesniki iz Madžarske. Velike Britanije. Mehike, Slovaške. Slovenije in Italije. SKD Igo Gruden vabi na koncert Martine Feri GLAS IN DU k" instrumentalna sprei ljava Iztok Cersol SKD TABOR - V Prosvetnem domu na Opčinah, bo ob delavnikih med 17. in 20. uro do danes, 29. septembra, na ogled razstava Lojzeta Spacala, Marijana Pfaiferja »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Trieste-fotografia. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig. SSG IN SLOVENSKI KLUB prirejata danes, 29. septembra 2007, literarni večer z naslovom »8 pesnikov za Revijo v reviji«. Nastope pesnikov iz Slovenije, Mehike, Velike Britanije, Slovaške in Madžarske bosta ob recitaciji Nikle P. Panizon in Romea Grebenška povezovala Janko Petro-vec in Darja Betocchi. Začetek ob 19.30 v Kulturnem domu v Ul. Pe-tronio 4. Vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da se začenja »deseti Gledališki Vrtiljak«. Prva predstava, »Pepelka«, v izvedbi malih gojencev Gledališkega tedna za najmlajše, bo prihodnjo nedeljo, 30. septembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (ul. Brandesia št.27). Abonmaje lahko rezervirate v uradu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, ali telefonsko na št. 040-370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Na voljo sta dve vrsti abonmajev, in sicer Sonček za predstave ob 16. uri in Zvezda za predstave ob 17.30. Nakup posameznih vstopnic in abonmajev tudi neposredno pred predstavo. V GALERIJI VELI JOŽE V GROŽNJA-NU (HR) bo od 23. do 30. septembra 2007 vsak dan, od 10.30 do 17.30 na ogled razstava Klavdije Marušič. Istočasno bo v Galeriji AllAngolo v Grožnjanu na ogled razstava Andrea Verdelago. SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: 2. oktobra 2007, ob 20. uri: srečanje s knjigo NOVLJANOVO STOLETJE. Ob prisotnosti avtorja Lada Am-brožiča ml. bo knjigo predstavil prof. Jože Pirjevec, pevski pozdrav MoPZ Tabor; v nedeljo, 7. oktobra 2007, ob Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV Proseška postaja 35 (Zgonik) AGIP Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst danes, 29. septembra ob 20.30 v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini 18. uri gostovanje SSG s predstavo »Tihobitje v jarku« (režija Nenni Delmestre); v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras -tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sossi; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Ric-cardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! SKD VIGRED vabi v Praprot na »12. kraški Oktoberfest« pod šotorom. Petek, 5. oktobra, ples s skupino Na-vihanke; sobota 6. oktobra, ob 15. uri Ex tempore za otroke in mladino ter turnir v briškoli, zvečer od 19. do 02. ure ples s skupino Dej še 'n litro in z ansamblom Slovenski zvoki. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica. Nedelja 7. oktobra, od 10. do 11. ure, zbirališče za »12. Pohod na Krasu je krasno« z organiziranim prevozom v Tublje. Odprtje kioskov ob 13. uri, ob 15.30 »12. Musikfest-Festival ljudskih godcev in pevcev, zvečer ples z Ansamblom Okrogli muzikanti. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino. Vse tri dni bo mejni pohod Gorjansko odprt do 24. ure. KONCERT PERGOLEZIJEVE STABAT MATER bo v cerkvi sv. Apolinarija, Ul. Capitolina 14, - Montuzza 6. oktobra, ob 20.30. Sopran Dana Furla-ni, mezzo-sopran Fabiana Polli, orgle Manuel Tomadin. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narod-nozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 347-6849247 (Erik) ali info@godbanabrezina.it ali fax 040-2529063. ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vocale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), associazione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), associazione corale »Audite Nova« (GO), ŽPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Terge-stina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Ka-tizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. H Šolske vesti LICEJ FRANCETA PREŠERNA nujno išče suplenta/tko za poučevanje zgodovine in filozofije 18 ur tedensko, od 1. do 31. oktobra. Prosilci naj se čimprej javijo na tel. št. 040-568482. DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. ŠTEFAN v Trstu nujno išče suplenta za poučevanje mehanske tehnologije z delovno pogodbo do 30. junija 2008. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040-568233. FRIZERSKI SALON v središču Trsta išče osebje. Za informacije poklicati na 3386976796 IŠČEMO TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo frizerskih, kozmetičnih proizvodov in opreme, ter izkušenega skladiščnika. Tel. Roberto 040-390319. REKLAMNA AGENCIJA IŠČE TAJNICO/KA z znanjem slovenščine in italijanščine ter dobrimi organizacijskimi sposobnostmi. Pisne ponudbe poslati na: info@sintesitrieste.it ali po faksu na št. 040-370045 TRŽAŠKO PODJETJE INFORMATIKE išče resno osebo za takojšnjo zaposlitev. Obvezna slovenščina in italijanščina, zaželje-na angleščina. Pisati na help4pc@libero.it H Mali oglasi GLASBENA MATICA išče sodelavca z muzikološkim znanjem inorganiza-cijskimi izkušnjami za promocijo dejavnosti Glasbene matice (šola, koncertna sezona, razne pobude in projekti, spletna stran) v medijih in v stikih z organizacijami in javnostjo. Pisne ponudbe (ki morajo vsebovati curriculum in okvirni opis pobud, ki jih kandidat predlaga za promocijo Glasbene matice) poslati naGlasbe-no matico, ul. Montorsino 2, 34135 Trst, do 10.oktobra 2007. GOSTILNO v Mačkoljah z velikim dvoriščem ter parkiriščem daje se v najem. Tel.: 348-3667765. IMATE PROBLEME z likanjem ali z oskrbo starejših oseb? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na št. 328-8161372. IŠČEM 2x tedensko (sreda in sobota) za nego hiše marljivo in vestno gospo. Zainteresirane naj pokličejo na tel. št.: 393-7739728. IŠČEM v najem na tržaškem krasu majhno hišico z vrtom ali stanovanje, tudi potrebno manjših popravil, adaptacij. Tel.: 346-0919666 . IŠČEM zanesljivo in natančno hišno pomočnico. Tel.: 040-212928. IŠČEM POMOČ pri učenju zgodovine in zemljepisa za tretji razred slovenske nižje srednje šole. Tel.040-54126 ali 333-9612822. KUPIM olje ali mešano tehniko goriškega umetnika Rudolfa Sakside. Tel. 328-3625499. NUDIM pomoč pri nalogah in učenju dijakom nižje srednje šole. Tel. 3491603488. PIANINO - STENSKI KLAVIR malo rabljen prodam. Cena po dogovoru. Tel. 349-7837509. POPRAVLJAM in krojim na novo obleke, pohištvene opreme in tudi štikam noše. Zainteresirani naj pokličejo v popoldanskih urah na 3355409251. PRODAM majhne tibetanske kozličke. Tel.: 334-7755361. PRODAM malo rabljen bicikelj Battalini, velikost za odrasle. Tel. na št.: 335-5409251. PRODAM po ugodni ceni popolnoma nove gorske čevlje št. 40. Klicati ali zgodaj zjutraj ali od 13.30 do 14.30 na tel. št.: 040-820630. PRODAM kamniti portal. Tel. 3346475337. V CEROVLJAH so Antoničevi s hriba odprli kmečki turizem s suhim prigrizkom. Toplo vabljeni! V NAJEM iščem bivališče (podstrešno, oz. monolokal + kopalnica ali podobno) najmanj 30-40 kv.m; tudi preprosto, le da svetlo in prazno za ceno od 250,00 do max 310,00 evrov. Klicati na tel. št.: 040-392018 ali 3402620400. V OBRTNI CONI »Zgonik« dajem v najem prostor, velik približno od 150 do 200 kv. metrov, v prvem nadstropju, opremljen s klimo in z možnostjo uporabe dvigala. Možno je tudi razdeliti prostor po lastni potrebi. Telefon: 348-2812360. [d Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu, v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040229270. OSMICO je odprl Boris Škerk v Pra-protu 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je v Zgoniku št. 71 odprl Mario Milič. Tel.: 040-229337. Prispevki Ob drugi obletnici smrti moje nepozabne žene Marije (Iči) Brajkovič-Udovič naj gre 50,00 evrov za boj proti raku, 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič in 50,00 evrov za obnovo bolnišnice Franja. Namesto cvetja na grob dragega očeta Zdenkota daruje hči Sonja z družino 200,00 evrov za SKD Slavec, 200,00 evrov za MePZ Slavec-Slovenec in 100,00 evrov za cerkev v Ricmanjih. Namesto cvetja na grob strica Zden-kota darujejo nečakinje 150,00 evrov za SKD Slavec. V spomin na dragega nonota Pepija Prašlja darujeta Peter in Aleš 100,00 evrov za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na sveži grob Zdenka Corbattija darujeta Majda in Erika 25,00 evrov za SKD Slavec. V spomin na dragega Marina Zeriali-ja darujeta Gušto in Adrijana Gerdol 50,00 evrov za Partizanski zbor. Namesto cvetja na grob dragega nečaka Walterja daruje teta 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Mirka Calzija darujeta Bruno in Vera 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 29.9.1996 29.9.2007 Marcela Fajt por. Devetak Vedno si med nami. Tvoji dragi Trst, Sovodnje ob Soči, 29. septembra 2007 1 2 Sobota, 29. septembra 2007 TRST / ŠKEDENJ - Jutri slovesno odprtje Ljudski dom pomembna pridobitev in poklon Zori Perello V poslopju bo sedež več organizacij - Glavni pobudniki obnove so člani Stranke komunistične prenove Po dolgih mesecih prostovoljnega dela, med katerimi so člani in prijatelji Stranke komunistične prenove delali tudi trinajst ur dnevno, bodo jutri v Škednju slavnostno odprli nov Ljudski dom. Rdeča stavba, ki stoji sredi vasi, točneje na križišču med Škedenjsko ulico in Ulico Son-cini, bo tako uradno odprla svoja vrata dejavnostim strankinega krožka Jure Canciani, a tudi drugim realnostim. V enonadstropni stavbi, ki bo nosila ime mlade antifašistke Zore Pere l lo, se bo po li ti ka pre ple tala s kul -turo, a tudi družabnostjo in razvedrilom. Skratka, nov Ljudski dom kot pomembna pridobitev za vse Ške-denj ke in Ške denj ce. Simpatizerji SKP so vse do zadnjega delali, da bi ob jutrišnjem odprtju bilo vse nared. Ob malodane vseh urah dneva in večera so pleskali, postavljali police in drugo pohiš- tvo, predvsem pa seveda čistili vse, kar so večmesečna prenovitvena dela pustila za sabo. Kako pa se je Stranka komunistične prenove sploh znašla v stavbi, ki se lahko ponaša z več-stoletno tradicijo? V stavbi, v kateri so v 18. stoletju pekli kruh za francoske vojake in so jo pod fašizmom, ob Mussolinijevem obisku škedenjske železarne, prepleskali z rdečo barvo, okna uokvirili v belo, polkna pa v zeleno (samo za en dan so križišče tudi preimenovali v Piazza Gabriele D'Annunzio)? Nenazadnje v stavbi, v kateri so dolga leta prirejali pogreb škedenjskega pusta? SKP je v to »zgodovinsko« enonadstropno stavbo vstopila po letu 1998, ko je na levici prišlo do ločitve in je ob Komunistični prenovi nastala tudi Stranka italijanskih komunistov. Sobivanje v ške denj skem krož ku Gram sci je postalo težko, SKP je ostala brez sedeža. Levo skupina zagnanih prostovoljcev v notranjosti doma, desno pa zunanjost poslopja kroma »Tovariši in tovarišice so se takrat zbirali po raznih barih. Ker so se zavedali pomena svojega sedeža, so na pos led s pro sto volj nim de lom pre -uredili pritlično skladišče, ki so jim ga je dali na razpolago gospodarji te stavbe. Bilje res skromen, komaj nekaj kvadratnih metrov, a v njem smo se nekaj let zbirali somišljeniki krožka Jure Canciani,« pojasnjuje njegov tajnik (sicer pa tudi občinski svetnik) Iztok Furlanič. Pred približno tremi leti so jim gospodarji predlagali odkup celotne stavbe, to pomeni tudi bližnjega bara in prostorov v prvem nadstropju. »V krožku se je seveda odprla debata, ali je primerno naredi ti ta ko ve lik ko rak. Ali smo ga spo -sobni finančno in časovno izpeljati.« Ške denj ci so na pos led pred la ga li in -vesticijo pokrajinski federaciji, sledili so sestanki, debate, pogajanja z vse-državnim vodstvom, skratka dolg ZTT - Knjiga Lide Turk Tenkočuten prikaz življenjske, borbene poti Zore Perello Zora Perello je ime, ki ga je zadnja leta mogoče pogosto zaslediti. Za to nosi največjo zaslugo Lida Turk, skrbna zapisovalka pričevanj o tržaški polpre-te kli zgo do vi ni in nje nih pro ta go nis tih. Med sled nji -mi je bilo tudi veliko ženskih likov, ki ostajajo žal jav-nos ti več krat ne zna ni. Lik Zo re Pe re l lo pa je Li di Turk uspelo iztrgati pozabi, saj je njeno kratko a razgibano življenjsko zgodbo opisala v knjigi Zora, ki je pred dve ma le to ma iz šla pri Za lož niš tvu tr žaš ke ga tis ka. V njej je avtorica s pomočjo zapiskov Zorine mame in pričevanj tistih, ki so Zoro poznali, zarisala obsežen portret ponosne tržaške antifašistke. Zora Perello se je rodila 14. maja 1922 v Trstu, otroštvo pa preživela v Škednju. Tu je odraščala ob mami Pavli Kocjančič (iz Brkinov) in očetu Antoniu Pe-rellu, ki je v Trst prišel iz oddaljenega Reggia Calabrie: v Škednju je Zora preživljala brezskrbno otroštvo, opazovala mamo-šiviljo pri delu, se učila klavirja pri učitelju Ivanu Grbcu. Po očetovem odhodu iz Trsta sta se z mamo preselili k Svetem Jakobu, Zora pa je spletla vrsto odnosov s tržaško mladino, ki je zaradi fašizma bila prisiljena delovati v ilegali. Spoznala je na primer Pina in Danico Tomažič, se približala skupini mladih komunistov, zaradi svojega antifašizma pa se kmalu znaš la v tr žaš kem je zu it skem za po ru in bi la in ter -nirana v bližino Macerate. Po vrnitvi v Trst se je ponovno posvetila ilegalnemu delu, ki ga je zaznamoval njen pogum, a tudi nova aretacija. Posebno sodišče v Rimu jo je leta 1942 obsodilo na trinajst let zapora, ki gaje do kapitulacije Italije (1943) preživela v Peru-gi. Ponoven povratek v Trst, nato vključitev v Osvobodilno fronto v Brkinih, poroka s komandirjem Albertom Godino-Vojom in poslednja vrnitev v Trst: vnovična aretacija, mučenje v zloglasni Vili Triste in na se- dežu Gestapa na Trgu Oberdan, internacija v Ravens-brueck. 21. februarja 1945, ko ji ni bilo še triindvajset let, jo je v tem nemškem koncentracijskem taborišču premagal tifus. (pd) iter, ki pa je na koncu pripeljal do sklenitve kupoprodajne pogodbe. In začela so se dela. »Mislim, da smo okrog 90% del opravili s prostovoljnim delom članov in prijateljev. Vsakdo je prispeval po svojih močeh, nekateri so nam podarili pohištvo in opremo. Ceneje najbrž ne bi mogli.« V lepo prenovljeni stavbi bodo svoj prostor našle tudi druge, nestrankarske realnosti. »Potrudili se bomo, da bodo politične dejavnosti ločene od družabnih.« Tako bo v prvem nadstropju ponovno zaživelo društvo Pepi Falisca, ki je v preteklosti združevalo številne Škedenjce: na razpolago bodo prostori za kvartanje in druge družabne igre, domačin Silvio Ghirardi pa bo upravljal tudi društveni bar. »Nudili bomo domačo hrano in pijačo, vino iz Brd, Laško pivo, vsak dan pa tudi pravo tržaško malico: štokfiš v kozici, kalandrako, vampe, golaž, sardone,« je pojasnil bodoči upravitelj, »načrtujemo pa tudi tematske večere, med katerimi bi se ku-linarika prepletala s spoznavanjem sosednjih in daljnih krajev.« Stavba bo na voljo tudi društvom in sku pi nam, ki več krat le s te -žavo najdejo prostor za svoje delovanje. Zaenkrat so si ga zagotovili vse-državno partizansko združenje VZPI-ANPI, društvo Promemoria, združenje proti raku ANT. Furlanič je tudi po jas nil, da nov dom no če kon ku ri -ra ti z os ta li ma ške denj ski ma kul tur -nima središčema, ampak konstruktivno sodelovati z društvom Ivan Grbec in domom Jakoba Ukmarja. Prava posebnost škedenjskega Ljudskega doma bo »ženska soba«, v kateri se bodo odvijale žensko obarvane dejavnosti, na primer predvajanje posebnih filmov, debate, a tudi »preprosto« popoldansko druženje. So bo bo do po sve ti li spo mi nu na Bi -anco Furlan Kneip, ki je umrla lansko jesen. »Tovarišica Biancaje bila vsem pri srcu in je gotovo med najbolj za- služnimi, da se je v Škednju ohranil krožek SKP. Borila se je za ta Ljudski dom, doživela začetek prenovitvenih del, jutrišnjega odprtja pa žal ne. In tega nam j e vsem najbolj žal ... « Bi-an ca je bi la tu di med tis ti mi, ki so se zavzeli, da bi dom poimenovali po Zori Perello, veliki antifašistki, ki je svoje otroštvo preživela v Škednju (glej spodnji okvir). Njeno ime bilo aktualno že v času, ko so se v Škednju odločali za poimenovanje slovenske osnovne šole: takrat je za nekaj pičlih gla sov pre vla da lo ime Iva na Grb ca. »Ve mo, da so tu di žen ske ime le ak -tivno vlogo v osvobodilni borbi, zato smo se s po i me no va njem po Zo ri Perello želeli oddolžiti vsem mladim ženskam, ki so sodelovale v boju proti nacifašizmu.« Tudi zato bo slavnostna govornica na jutrišnjem odprtju senatorka Stranke komunistične prenove Lidia Menapace. Da bo škedenjski praznik res čim bolj rožnato obarvan... Poljanka Dolhar Slavnostno odprtje Jutrišnje slavnostno odprtje novega Ljudskega doma Zora Perello se bo pričelo ob 15.30. Kulturni spored, ki se bo odvijal na križišču med Ulico Soncini in Škedenjsko ulico, bosta izoblikovala Tržaški partizanski pevski zbor Pinko To-mažič in Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Škednja. Predvideni so posegi senatorke Stranke komunistične prenove Lidie Me-napace, vsedržavnega blagajnika SKP Sergia Boccadutrija in zgodovinarja Sandija Volka. Dostop z avtom bo prepovedan, zato organizatorji svetujejo prevoz z avtobusom številka 8. (pd) / KULTURA Sobota, 29. septembra 2007 13 TOMIZZOV DUH V eksilu božjega hrama Milan Rakovac Radovan Karadžič danes po vsej verjetnosti živi v zavetju kakega božjega hrama, kjer ga roka pravice (?) ne more doseči (!). In lahko, da prav božji služabniki dajejo zatočišče, eksil, »najbolj iskanemu« vojnemu zločincu današnjega časa...Prst pravice pa se steguje proti prstu božjem, kot pri Michelangelu, v vsesplošnem skladu novo dob ne ga ne beš ke ga in li bera lis tič ne ga panteona; politično korektno, ni kaj reči. Iskapaju se jedna za drugom strašne grobnice diljem Slovenije: Narodni dom u Trstu i Puli, Bazovičke žrtve i Vladimir Gortan čekaju pijetet Italije; Florence Hartmann optužuje velesile da sabotiraju Haag, te da su dopustile Srebrenicu. Rat-ni Zločin (i poratni!) ne zastarijeva, ali kroz recentnu reviziju historije, sve se glas-nije postavlja pitanje; nije li ratni (porat-ni) zločin nad ratnim (i predratnim) zlo-čincima takoder zločin?! Elio Vittorini, pisac, partizan, prevo-ditelj proslavljen napose plasiranjem u Italiji američke literature i kulture, svojedob-no je krščanski moralizirao nad Churchil-lovim surovim dosjetkama (njemački narod mora biti kažnjen, ili, na upit feldmar-šala Alexandera što da radi sa zarobljeni-cima u Austriji - Give the bastards to Tito !). Vittorini se poziva na Stari zavjet; pravo na osvetu, odmazdu, kaznu. Koliko je to »pravo« pravno, pa i moralno utemeljeno, dvojili su čak i saveznički vojni tu-žitelji u Nuernbergu, ali čovječanstvo se da nas opet su o čava s is tim »bib lij skim« pristupom medunarodnim odnosima i prob le mi ma. Ne sumnjivo je jedno; kao što je Srebrenica i poslije deset godina moralni, civilizacijski problem svijeta (ili pak barem nas bijelaca i krščana!), tako su i poslije više od pola stolječa istovrsno živ sindrom i Lipari, Rab, Molat, kao i fojbe. Ovih dana zabilježen je zanimljiv slučaj moralno-pravne vrste, koji podsje-ča na neka ranija iskustva. Piše u tjedni-ku »L'ESPRESSO« Gigi Riva: »Dove si nas-conde la belva Karadzic? La barba lunga. Una tunica da monaco. E tre monasteri tra la Ser bi a, il Mon tene gro e la Bos ni a Er ze -go vina. Che pro teg go no la la tit an za del piu' ricercato criminale di guerra«. Navo-de či ime na četvo rice »ri cer cati spe ci a li« (Radovan Karadžic, Ratko Mladič, Stojan Župljanin i Goran Hadžič), Riva citira haš-ke auto rite te: »Se rimanesse sempre in un monaste-ro, non avremmo gli strumenti giuridici per pren der lo«! I to je srž »moralnih« dilema, ili pak zavjere močnika, kako vam draže, jer po-zivaju či se na sve to pra vo, i duž nost krščanske crkve, da pomaže progonjenima i potrebnima, ovi se ratni zločinci nalaze izvan dosega pravde. Da stvar nije tek načelne vrste, podsjetio bih na utočište u Cr-kvi koje su poslije Drugog svjetskog rata na šle na ti su če rat nih zlo či na ca, na pose iz kvislinških formacija istočnoeuropskih zemalja (medu njima mnogo njih iz Jugoslavije); utočište, pomoč i transfer u Latin-sku Ame riku. Podsjetio bih takoder da nije samo cr-kva iznad zako na, ne go počes to i sam zakon je - iznad zakona, iznad i izvan božjih i ljudskih moralnih načela istine i pravde. Ovdje oko ovih granica, dok još traju napori u Italiji da se sudi infojbatorima, ni-kad nije sudeno fašističkim ratnim zločin-cima, a samo negdanja Jugoslavija i danas ima de poni ran spi sak s pre ko osam sto ti -na talijanskih ratnih zločinaca, stavljen ad acta talijanskom abolicijom (potpis, ministar pravosuda Palmiro Togliatti) i jadranskim jugoslavensko-talijanskim detantom. Dakle opet imamo precedense politi-čke ko rekt nos ti ko ja je iznad prav de i is ti -ne, iznad boga i ljudi - opet onaj božanski i samrtnički kažiprst u pomirbenoj interakciji. Kao što se crkva s pravom danas klanja mučeniku svečeniku Bulešiču, ubijenom u Istri poslije rata od komunističke ruke, ali ne i na jed nak na čin mučeni ci ma sve čeni -cima Šimi Milanoviču ili Josipu Zelku, umorenima od nacifašističke ruke. Hrvatski novinar Drago Pilsel, kolumnist riječ-kog Novog lista, podsječa ovih dana Hrvat-sku kako mu je za no vine rekao pokoj ni is -tarski svečenik i zatim riječki biskup Pavli-šič, da se čudi kako cr kve ni autoriteti da -nas zaboravljaju vlastite mučenike, žrtve fašizma i nacizma, a uveliko održavaju ritu-a le spo me na na žrtve ko muniz ma. No, niti to ni problem soočenja civilizacije (NATO, EU, ZDA...) s sindromom Sre bre ni ca. Konč no, lah ko bi tule su ge riral »Eich mannski pre cedens«, kaj ti, če kri mi -nal ca res ho češ ulo viti, potem ti tega ne zakon ne cer kev ne mo reta pre pre či ti, in lah -ko se na pos led, kot Vit torini, ved no skli cu-ješ na Sve to pis mo. Toda, če vsa kdo lah ko vzame pravico v svoje roke, se tedaj ne igramo s sržjo in bitjo zakona? Tudi to naj ne bi bil poseben prob lem, saj » kar pri ti če Ju-pit ru, ne pri ti če vo lu«, vsak ne mo re igra -ti boga, ne kateri pa le lah ko. Kot tudi počnejo, povsod po svetu. Sojenje Ka rad žiču, Mla di ču e di ta bel la, pos taja tako temelj no vpra ša nje osnovne kredibilnosti Haaga, zahodne demokracije, Amerike in - človeštva v celoti. Carla La Terribile nezadovoljna odhaja, tribunal ima še dve le ti man da ta, zlo čin ce je do tedaj tre ba polo viti. Ali pa, ker voj ni zlo či -ni ne zastarajo, čakati ali bo nek samookli-cani nadangel Gabrijel v človeški podobi čez pet ali de set let ugra bil hudo del ce in jih iz božjega hrama privedel v hram pravice. TRST - Operno gledališče Verdi V sezoni predstava več in nekaj novosti Na predstavitvi izpostavili izboljšanje finančnega položaja Ob predstavitvi programa izpostavljeni spodbudni finančni rezultati V dvorani Victor de Sabata je vodstvo tržaškega gledališča Verdi na tiskovni konferenci včeraj predstavilo operno sezono 2007-8, ki se bo pričela 22. novembra in zaključila 11. junija 2008. Predstavitev širšemu občinstvu, na katero so vabljeni vsi ljubitelji opere, bo v soboto, 6. oktobra ob 11. uri v veliki dvorani, v petek pa so za omizjem sedeli tržaški župan Roberto Dipiaz-za, ki je tudi predsednik gledališča, superintendant Giorgio Zanfagnin, umetniški vodja Umberto Fanni in njegov tajnik Fulvio Macciardi ter odgovorna za stike z javnostjo Nicoletta Cavalieri. Roberto Dipiazzaje čestital Zanfagninu, kije doslej že dosegel spodbudne rezultate in izboljšal finančno stanje gledališča, izrazil je svoj ponos tudi na gledališče Rossetti in ugotovil, da obe ustanovi privlačujeta vedno večje število zasebnih pokroviteljev, kar pomeni, da postaja Trst vedno bolj pomembno kulturno in gospodarsko središče. Giorgio Zanfagnin se je zahvalil županu in vsem sodelavcem, ki so se zelo požrtvovalno posvečali skupnemu cilju: tržaško gledališče se je izkopalo iz zelo resne krize, kar ni uspelo slavnemu gledališču San Carlo v Neaplju, ki je zdaj pod komisarsko upravo. Letošnji mednarodni festival operete je zabeležil 70% porast obiskov, gledališče je imelo čist dobiček in dokazalo, da je kulturno delo lahko tudi rentabilno. Tudi simfonična sezona beleži razveseljivo število abonentov, gledališče pa ima skupno petinosemdeset malih in velikih zasebnih pokroviteljev, kar daje vodstvu konkretno in tudi moralno podporo. Superintendant je pohvalil tudi odlični doprinos orkestra in zbora ter v glavnih obrisih napovedal sezono, ki bo bogatejša za eno predstavo, pri tem pa bodo cene abonmajev ostale nespremenjene. Podrobneje sta sezono razčlenila umetniški vodja Umberto Fanni in tajnik Fulvio Macciardi, obenem smo lahko na ekranu gledali slike in posnetke predstav, ki bodo zaživele v tržaškem gledališču: otvoritev bo 22. novembra z Verdijevo opero Ernani, ki je ni bilo že preko trideset let na sporedu, režiser bo odlični Pier Luigi Pizzi, obeta se tudi dvojna imenitna pevska zasedba; postavitev je koprodukcija z veronsko Areno. Sledila bo novost, ki jo gledališče posveča stoletnici smrti Edvarda Griega: dramsko-glasbena uprizoritev Peer Gynt, ki jo bo vodil odlični Gerd Albrecht. Pred božičnimi prazniki bomo lahko sledili vrsti baletnih predstav z ansamblom Jurija Grigoroviča iz Moskve, ki bo oblikoval prekrasni Romeo in Julija Ser-geja Prokofjeva. Leto 2008 bo odprl Rossinijev Turek v Italiji v režiji Antonia Calende, na odru bo kar nekaj mladih perspektivnih pevcev. Po daljši odsotnosti se na tržaški oder vrača tudi Mascagnijeva Iris, ki jo bo režiral talentirani Federico Tiezzi, dirigiral pa priznani veteran Nello Santi. Sledilo bo še eno gostovanje ruskih plesalcev, tokrat gre za Eifman Ballet Theatre iz Sankt Peterburga, ki bo oblikoval novost, Ano Karenino, s kolažem glasbenih odlomkov Petra Iljiča Čajkovskega. Po treh desetletjih se vračajo tudi Iskalci biserov (Les pecheurs de perles) Georgesa Bizeta, kjer bo pela odlična Annick Massis, dirigiral pa Frederich Chaslin, ki bo v prihodnjih dneh debitiral v tržaškem gledališču v okviru simfonične sezone. Zanimiva novost bo dip-tih Sedem smrtnih grehov (Die sieben Todsünden) Kur-ta Weilla in zabavna enodejanka Trouble in Tahiti Leonarda Bernsteina s protagonistko Danielo Mazzuca-to. Italijanska tradicija belcanta se bo vrnila z Donizet-tijevo opero Roberto Devereux, kjer si bosta glavno žensko vlogo delili Eva Mei in Darina Takova, sezono pa bo junija sklenila Puccinijeva Lastovka (La Rondine). Ljubiteljem baroka bo novembra posvečena Purcellova The Fairy Queen: v dvorani Tripcovich bo vrsta matinej za šolsko mladino, superintendant Zanfagnin je ob koncu srečanja poudaril veliko pozornost mladim: računa, da bo do konca sezone gledališče obiskalo deset do dvanajsttisoč mladih iz mesta in okolice, kajti šolam sta pred vsako pre-miero posvečeni kar dve generalki. Operne predstave bodo dopolnile običajne predstavitve in srečanja z umetniki, v načrtu pa so še razne dejavnosti, tudi na komornam in simfo-nič nem področju. Katja Kralj KRANJ - Vecchietova razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Ustvarjalec, ki se je pozabil postarati Vecchietove grafike bodo na ogled do 27. novembra - Tržaškega likovnika je predstavil Lev Menaše, ki ga vidi kot univerzalnega ustvarjalca Vecchietove grafike v galeriji Kraške hiše v Repnu kroma Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju do 27. novembra gosti razstavo grafik nagrajenca Prešernovega sklada Franka Vecchieta. Na četrtkovi otvoritvi razstave znanega tržaškega umetnika je o njem spregovoril Lev Menaše, ki Vecchieta vidi kot univerzalnega ustvarjalca, saj ni le grafik, pač pa tudi sli kar, kipar, ob li ko valec in ne na zad -nje tudi pesnik. Nagrado Prešernovega sklada pa je za grafični opus prejel že leta 1989. Avtor, ki se je rodil leta 1941 v Trstu in študiral v Urbinu ter obiskoval tečaje za grafiko v Benetkah in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, izhaja predvsem iz tržaškega kulturnega okolja. Pogosto prevzema tudi vlogo organizatorja kulturnega življenja. Za svoje izražanje uporablja različne umetnostne diskurze, od izkušenj konstruktivizma do prostorskih ali konceptualnih projektov. Na prvi pogled Vecchiet izgleda kot ar-hetipski Tržačan, svetovljanski predstavnik svetovljanskega mesta, v katerem so se v zadnjih desetletjih avstroogrskega imperija sre-čavale in pre ple tale kul ture seve ra, sre di ne in juga Evrope. Vendar je takšen Trst izginil pred sko raj sto le ti. »Vprašanje, ali je Vecchiet zgolj anahronis-tičen pojav ali znanilec - in hkrati soustvarjalec - njegovega preporoda, tako ostaja odprto, umetnikovo svetovljanstvo pa seveda ni vprašljivo,« ugotavlja Menaše. Knjižica Libro giallo, ki jo je leta 2005 izdal v Kopru, avtorja predstavlja kot konceptu-alista, vendar Vecchiet ni samo to. Je tipičen predstavnik svoje generacije, ki je rasla v 60-ih letih, ko so se meje med tradicionalnimi panogami likovne umetnosti in novimi področji pospešeno brisale. Umetnikovi temeljni značilnosti sta ironija in napadalna nespoštljivost do vse ga tra di ci o na lis tič ne ga, kar pa ni kakor ne pome ni, da vse sta ro tudi avtoma tič no odkla -nja. To je očitno tudi ob delih, predstavljenih na kranj ski raz sta vi. Vplivi na Vecchieta so bili številni in bi ga lahko zapeljali v utrujen manierizem ali v ciničen retro gar di zem. Ven dar je ci ni zem ena tis tih značajskih potez, ki so umetniku tuje. Pred njim ga rešuje dejstvo, da se je ob vsem svojem delu preprosto pozabil postarati. »V bistvu se z umetnostjo še vedno igra kot otrok, ki mu vsak dan nje go ve igre pri na ša ne kaj no ve ga in čudo vitega,« ocenjuje Menaše. (STA) 1 4 Sobota, 29. septembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GRADIŠČE - Parlamentarci Siniscalchi, Venier in Turigliatto vstopili v center CPT Človeška stiska povezana z zakonsko nejasnostjo Po ogledu prostorov so potrdili zahtevo, da naj se čimprej spremeni zakon Bossi-Fini GORICA - Semolič Izvajanje bo postopno Soglasje za sklep odbora Livio Semolič, goriški predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze in obenem član paritetnega odbora za izvajanje zakonske zaščite Slovencev, opozarja, daje bil sklep paritetnega odbora deležen skoraj popolnega soglasja. Nanaša se namreč na sklep s seznamom občin, kjer bodo postavljena dvojezična znamenja in table. »Odločitev, da bo paritetni odbor v tej prvi fazi izvajanja zakona 38/2001 upošteval zahteve posameznih občinskih uprav iz pokrajin Trst, Gorica in Videm, je dobila skoraj popolno soglasje njegovih članov. Kar zadeva Gorico, prav je poudariti, da nikakor nočemo getizirati slovenske narodne skupnosti v nekatere predmestne predele, v kolikor so Slovenci - kot sem tudi povedal med avdicijo goriškega župana Ettoreja Romolija - večina v nekaterih predelih in manjšina v drugih, zaščita pa je namenjena ravno slovenski manjšini,« pravi Semolič in pojasnjuje: »Paritetni odbor je torej izbral logiko postopnega izvajanja, ki je tudi pogoj za širše soglasje občanov.« V nadaljevanju Semolič opozarja, da pričakuje konstruktiven odnos goriške desne sredine, kar je bilo razbrati tudi iz Romolijevih izjav pred paritetnim odborom. »To bo lahko nov korak na poti ukinjanja ideološkega naboja v obravnavanju medetničnih odnosov in hkrati na poti ovrednotenja goriške večjezičnosti,« razlaga Semolič in zaključuje: »Mislim, da smo že vsi dozoreli prepričanje, da sta sožitje ter ovrednotenje sosedove kulture in jezika vrednota za celotno mestno skupnost in zmaga za Gorico tretjega tisočletja. S tem na zani-kujem, da so na to temo še vedno različna stališča tako manjšini kot tudi med Italijani, povsem zavajajoče pa je posploševati izjave posamičnih organizacij in strank ter jih pripisovati celotni slovenski narodni skupnosti.« Tako je Semolič odgovoril tudi italijanskemu tisku, ki je strankarska stališča pripisal vsem Slovencem. Življenjske zgodbe nezakonitih priseljencev so prevzele poslanko Komustič-ne prenove Sabino Siniscalchi, poslanca Stranke italijanskih komunistov Iacopa Ve-niera in senatorja Kritične levice Franca Turigliatta, ki so včeraj obiskali center za priseljence CPT v Gradišču. Parlamentarci, ki so jih med obiskom spremljali župan iz Gradišča Franco Tommasini, direktor centra Paolo Zotti in šef prefektovega kabineta Giulio Scarabino, so se srečali s številnimi gosti strukture, ki so vsi po vrsti izrazili upanje, da bi čim prej dobili potrebne dokumente za bivanje v Italiji. »Vsi vedo, daje v moji domovini vojna,« je povedal 20-letni Shonein Zohair in nadaljeval: »Iz Darfurja sem zbežal po puščavi, nato pa sem se vkrcal na ladjo in pre-plu - l Sredozemsko morje. Takoj ko sem stopil na italijanska tla, sem zaprosil za azil, vendar že 36 dni čakam, da iz pristojnih uradov odgovorijo na mojo prošnjo.« Tudi Dony Araya, 21-letna Eritrejka, je zbežala pred državljansko vojno. »Hočem živeti v miru in študirati v Italiji, ker v mo- ji državi se ne da več živeti,« je Dony povedala parlamentarcem in jim pojasnila, da je po puščavi pešačila sedem dni, med potjo pa je tvegala, da bi umrla od žeje in lakote. Siniscalchijevo, Veniera in Turigliatta sta najbolj presunili pripovedi 18-let-nega Karima Mohamedda in mlade Erit-rejke, ki je v centru z devetmesečno hčerko. Med zadnjimi neredi je punčka vdihnila solzivec, zato pa so jo prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je preživela eno noč. »V Egipt se nočem vrniti, saj ne vem, katera bi tam lahko bila moja usoda,« je povedal Karim, ki je 30. avgusta skušal zbe-žati iz centra, vendar si je pri doskoku s pet metrov visokega obzidja zlomil oba gležnja. »Takrat so mi kljub poškodbi, zaradi katere nisem mogel več bežati, nataknili lisice,« je povedal Karim. Moški in ženske so v Gradišču nastanjeni v ločenih halah, ob tem pa so prosilci azila ločeni od priseljencev, ki jih morajo identificirati. Po mnenju Veniera seje odločitev o odprtju centra za identifikacijo znotraj strukture izkazala za neprimerno, saj je ločevanje raznih etničnih sku- Eritrejka z devetmesečno hčerkico in Egipčan z zlomljenima gležnjema bumbaca pin povzročila napetost in trenja med priseljenci. Turigliatto je napovedal, da bo v senatu vložil interpelanco, s katero bo zahteval pojasnila v zvezi s poskusi bega iz centra. »Neverjetno je, da so v Italiji - državi s priznano tradicijo na področju prava - še vedno tovrstne strukture. Vendar nisem optimist, saj tudi po parlamentarnih hodnikih slišim številne rasistično obarvane pogovore,« je poudaril Turigliatto, Sinicalchijeva pa je menila, daje treba čim prej sprejeti nov zakon o priseljencih, centre CPT pa zapreti. »Zakon Bos-si-Fini je vzrok vseh težav,« je poudarila Sabina Siniscalchi, podobno mnenje pa je izrazil tudi Venier. »Strukture, kot je ta v Gradišču, ne prinašajo nobene koristi in ne zagotavljajo varnosti,« je poudaril. V Gradišču je trenutno 161 priseljencev v centru CPT, v sprejemnem centru, ki ga gostje lahko zapustijo med 8. in 20. uro, pa jih je 110. Od. 25 junija do današnjih dni so gostili 911 priseljencev. Včeraj strukture ni obiskal deželni svetnik Alessandro Metz, ki ni imel dovoljenja za vstop. (dr) Tržič zavrnil deželni načrt Občinski svet v Tržiču je s transverzalnim soglasjem, kakršnemu smo bil redko priča, izrazil nasprotovanje deželnemu načrtu, da spoji goriško in tržaško zdravstveno podjetje. Do takšnega sklepa so prišli po zasedanju, ki je bilo namenjeno izključno temu vprašanju in ki se ga je udeležil pristojni deželni odbornik Enzo Beltrame. Ne odklanjajo reforme zdravstva, so povedali v Tržiču, če je res njen namen nuditi boljše storitve (ne pa varčevati), vendar so ocenili, da kljub odborniko-vim zagotovilom ni jamstev za ohranitev dobre ravni tržiškega zdravstva in da reforma oškoduje Goriško. HIT zaprl igralnico Družba HIT je do nadaljnjega zaprla igralnico v hotelu Maestral v Budvi, s katerim sicer upravlja odvisna družba HIT Montenegro. Kot poudarjajo v no-vogoriški igralniški družbi, trenutne razmere v Pržnem gostom in zaposlenim v igralnici ne zagotavljajo varnosti ter ne omogočajo dolgoročne normalizacije poslovanja in zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev. Zorgniotti v državnem vrhu Oscar Zorgniotti iz goriške zveze trgovcev ASCOM je bil imenovan v ožji odbor državne zveze FederMoto-rizzazione. »Državni vrh očitno ceni delo goriške zveze Confcommercio,« so ocenili pri ASCOM-u. Zapornice na Kostanjevici Območni odbor aktivistk OF, novo-goriška koordinacija zveze borcev in krajevna skupnost Nova Gorica prirejajo danes ob 15. uri na Kostanjevici nad Novo Gorico spominsko slovesnost ob 65-letnici tamkajšnjih ženskih zaporov. Za to priložnost so izdali posebno brošuro z imeni zapornic. Čistilna akcija na plaži Legambiente ter občini Tržič in Šta-rancan sta za danes priredili čistilno akcijo na plaži Marine Julia; zbirališče bo ob 9. uri pri informativni točki Legambiente na stopnišču Marine Julie. Assirellijeva razstava V centru Cerido v Fiumicellu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo posnetkov pokojnega goriškega fotografa Giuseppeja Assirellija. Kot poudarjajo pobudniki, je to izjemna priložnost za ogled Assirellijevih del, saj gre za fotografa deželnega in državnega pomena, ki je v 30-letni karieri dosegel okrog 400 nagrad in priznanj. NOVA GORICA - Šesti Škrabčevi dnevi FARA - Nesreča ob vstopu v hitro cesto UZjslovetnskega Zaročenca trčila jezika zapostavljeno Ona je vozila njegov avtomobil, on pa njen novi motor V Obrtnem domu so včeraj slavnostno odprli šeste Škrabčeve dneve, ki vrednotijo delo jezikoslovca p. Stanislava Škrabca. Strokovni vodja znanstvenega simpozija Jože Toporišič je letos izbral zahtevno temo. Slušatelji spoznavajo Škrabčeve zapise o narečjih, ki ne razbijajo edinosti slovenskega naroda in knjižnega jezika, temveč ga bogatijo. Na temo Škrabčeve naglasne teorije slovenskega knjižnega jezika in slovenskega narečja se je odzvalo manj znanstvenikov oz. predavateljev kot prejšnja leta, zato je letos simpozij krajši. Viktor Papež, provincial slovenske frančiškanske province Sv. Križa, kamor spada tudi kostanjeviški samostan, je poudaril, da simpozij odkriva bogato Škrabčevo dediščino. Župan Mirko Brulc, ki je tudi med pokrovitelji simpozija, pa je delo p. Škrabca označil za ustvarjalno in plemenito, saj je s svojim 40-let-nim bivanjem na Kostanjevici tudi mestu pustil neizbrisljiv pečat. Prisotne je pozdravili še predsednik Slavističnega društva Slovenije Miran Košuta, kije, kakor je povedal, še posebno zadovoljen s takšnimi pobudami, saj se v tem času slovenski jezik in učenje le-tega za- Miran Košuta foto kroma postavlja. Omenil je zmanjšanje števila ur slovenskega jezika v slovenskih poklicnih šolah in ukinitev tekmovanja za Cankarjevo priznanje. P. Nikolaj Žvokelj, prvi predsednik organizacijskega odbora Škrabčevih dnevov, pa je izrazil zadovoljstvo, da poteka simpozij na slovenski zahodni meji, kjer se govori edino še o igralnicah. V znanstveno srečanje je uvedel Toporišič, ki ga je sam začel s temo Moščan-ski naglas v primeri s Škrabčevim knjižnim jezikom. Vsako leto po simpoziju nastane tudi zbornik, ki zajame predavanja, dopolnjena s strokovnimi predlogi, in predstavlja dragoceno strokovno literaturo. (sj) 44-letna S.L.E. iz Ferrare je v Gorici kupila motor BMW, vendar se z njim zaradi zahtevnosti poti ni upala do doma. Na pomoč ji je priskočil zaročenec, 42-letni C.C., ki ji je zagotovil, da se bo brez večjih težav z motorjem peljal iz Gorice v Ferraro. Zaročenca sta se tako včeraj zjutraj iz Romagne odpravila proti Goriški. Moški je vozil svoj avtomobil znamke mercedes, ki naj bi ga nato na poti proti domu upravljala ženska. Potem ko sta pri prodajalcu motorja opravila vse potrebne formalnosti, sta odpotovala proti domu. Ženska je vozila po Majnicah zaročenčev avtomobil, moški pa ji je sledil z njenim novim motorjem. Vse je teklo kot po dogovoru do Fare, kjer je ženska zavila proti hitri cesti, moški pa je spregledal njeno zavijanje in z motorjem silovito v trčil v zadnji del avtomobila. 42-letnika je vrglo čez vozilo, po nekaj metrih »leta« pa je obležal sredi cestišča. Na kraju so posredovali policisti, gasilci, ki so očistili oljnate madeže na cesti, in osebje prve pomoči, ki je moškega prepeljalo v goriško bolnišnico z zlomljeno nogo. Novi motor je verjetno za odpad, kdo je pravzaprav odgovoren za nesrečo, pa se bosta morala zaročenca šele dogovoriti. Bankitalia odhaja Italijanska centralna banka bo zaprla goriški sedež v ulici Codelli. Vest, da se je Bankitalia lotila notranje reforme, so včeraj spet potrdili v Rimu. Po novem bo njena razpredenost temeljila na deželni ureditvi, kar pomeni, da bodo deželne sedeže okrepili, periferne pa ukinili. Povedali so, da zapirajo podružnice z omejeno dejavnostjo, ob Gorici, kjer je zaposlenih okrog 30 oseb, pa ukrep zadeva še mesta Alessandria, Asti, Belluno, Benevento, Brindisi, Chieti, Cremona, Enna, Ferrara, Frosinone, Gorizia, Imperia, Isernia, Lucca, Macerata, Man-tova, Massa, Matera, Modena, Nuoro, Oristano, Parma, Pavia, Pistoia, Porde-none, Ravenna, Rieti, Rovigo, Savona, Si-racusa, Teramo, Terni, Vercelli. Odhod banke postavlja vprašanje, čemu bo namenjena palača v ulici Codelli, potem ko je Bankitalia napovedala, da bo opuščene nepremičnice prodala. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 30. septembra 2007 1 1 GORICA - Dan raziskovalcev v avditoriju slovenskega višješolskega središča Z znanstvenim pristopom odločno proti nasilju Slovenski raziskovalni inštitut podelil nagrade za diplomski in podiplomski študij Z raziskovalno nalogo so dijaki tretjega razreda družboslovnega liceja Simon Gregorčič spoznali razne oblike nasilja in njihovo razširjenost med mladimi. Z anketo, ki so jo izvedli med sovrstniki humanističnega in tehničnega pola, so ugotovili, da je nasilje med slovenskimi višješolci malo razširjeno, ne glede na to pa so poudarili, da je sleherno nasilno dejanje odveč. Nalogo so dijaki izpeljali na pobudo in pod strokovnim vodstvom Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, glavne izsledke pa so svojim sošolcem predstavili včeraj dopoldne v šolskem avditoriju. V imenu Slovenskega raziskovalnega inštituta je višješolce nagovoril ravnatelj Emidij Sussi, zatem pa so predstavili Dijakinje predstavljajo izsledke raziskave (levo) pred natrpano dvorano šolskega središča (desno) bumbaca izsledke raziskave. Z anketiranjem dvestotride-setih dijakov so mladi družboslovci ugotovili, da je v šolskem centru nasilje malo razširjeno, sicer pa se najbolj pogosto pojavlja verbalno nasilje, do nasilnih dejanj pa prihaja tudi med fanti. »Fantje povzročajo nasilje zaradi izkazovanja moči, dekleta pa zaradi nevoščljivosti,« so povedali dijaki in pojasnili, da ob prisostvovanje na- GORICA - Dela Karla Pečka na ogled v centru Lojze Bratuž Slikar in vizionar Gre za retrospektivo svojevrstnega in že štiri desetletja družbeno angažiranega slovenskega likovnika Ritem, oblika, magična barva in harmonija. »To so absolutne zakonitosti mojega slikarstva,« je na sredinem odprtju razstave svojih del v galerijskih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici povedal Karel Pečko, akademski slikar, galerist, muzealec, pedagog in vsestranski kulturni delavec, rojen leta 1920 v Vuhredu ob Dravi. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1954, istega leta se je zaposlil kot likovni pedagog v Slovenj Gradcu in skupaj s t.i. neformalno »akademsko skupino« začel razmišljati, kako bi okolje kulturno razgibal. Prirejali so predavanja Likovni razgledi in vabili ugledne umetnostne zgodovinarje, arhitekte in druge strokovnjake. Cilj odmevnih srečanj je bil izobraževati ljudi in jim približati sodobno umetnost. Neformalni vodja vsega dogajanja je bil prav Pečko, kije leta 1956 prevzel vodenje galerije. Za dosežke v muzealstvu je leta 1981 prejel Valvasorjevo nagrado. Leta 1996 je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije, v istem letu je bila tudi ustanovljena Fundacija Karla Pečka, katere glavni namen je štipendiranje študentov umetnosti in humanistike. Od leta 1989 je Pečko častni občan Slovenj Gradca, saj je s svojo družbeno in umetniško angažiranostjo odločilno zaznamoval tamkajšnje dogajanje, kjer je še vedno dejaven. S slikarjem je povezana tudi galerija, katere program je bil pod njegovim štiridesetletnim vodstvom odprt tudi mednarodnemu sodelovanju. Prikaz umetnikovega ustvarjanja v zadnjih petih desetletjih je sedaj na ogled v centru Bratuž. Po pozdravu njegove predsednice Franke Žgavec in po glasbeni točki, ki sta jo na odprtju izvedla oboist Matija Faganel in pianistka Neva Klanjšček, je direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca Milena Zlatar povedala, da je Pečko muzikaličen slikar, umetnik nasprotij, ravnotežij in harmonije. Doživel je svojevrsten razvoj v iskanju lastnega izraza in prepoznavnosti, ki jo je Na odprtju (z leve) Karel Pečko, Franka Žgavec in Milena Zlatar fotol.k. v 70. letih prejšnjega stoletja našel v motivu Uršlje gore: to je »njegova velika ljubezen«, ki velja za vodilni motiv v njegovem slikarstvu. V številnih upodobitvah vidimo »metamorfozo iz gore v žensko in iz ženske v goro,« je povedala Milena Zlatar. Pečko je vseskozi gojil tudi ris bo: »Tudi v njej je vidna njegova vizualna poetika: je namreč romantičen, magičen in fantastičen.« Moto Giorgia De Chirica »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti?«, ki so ga prireditelji izbrali za naslov goriške razstave, bi lahko veljal tudi za Pečka, je še povedala umetnostna zgodovinarka, ki ji je Pečko mentor, saj j e za njim ona prevzela vodenje galerije. Slikar tudi močno abstrahira, je pristavila, toda vedno zaslutimo predmetnost. Upal si je biti vizionar kot galerist, pa tudi kot slikar. Uršlja gora, koroške vasice in domačije so na neki način ovite v sanje, take, kakršne jih slika umetnik. »Pridite pogledat,« je dodala Milena Zlatar: »Bolje je enkrat videti kot tisočkrat slišati!« Goriško razstavo, ki bo na ogled do 14. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, je organiziral center Bratuž v sodelovanju s prireditelji mednarodnega festivala Kogojevi dnevi iz Kanala ob Soči. Lepega rezultata tega »uspešnega sodelovanja« se je v imenu organizatorjev festivala javno razveselila kanalska podžupanja Milica Zimic, ki je poudarila, da je Pečko na tak način združil Korošce in Primorce. Na koncu je spregovoril še sam avtor, ki je pohvalil smotrno postavitev razstave po enotah in tehnikah. »To je majhna retrospektiva. Če bi sam odločal,« j e rekel, »bi prišel samo z Uršljo goro, v katero sem se zagnal.« Življenje je ritem, glasba tudi, zato išče ritem tudi v slikanju. Rad ima obliko, saj o sebi pravi, da ni impresionist. Rad imam tudi risbo, ki je »abeceda slikarstva«, pa tudi grafiko, »ki je komunikativna«. silnemu dejanju večina anketiranih nima posebnih občutkov, odnos do povzročitelja pa se po dogodku ne spremeni. »Namen naloge je bil predstaviti dijakom, kako dejansko poteka raziskovalna dejavnost,« je pojasnila raziskovalka SLORI-ja Norina Bogatec, ki je bila mentorica projekta. Poleg nje sta pri projektu sodelovala mladi raziskovalec Fabio Vižintin in profesorica na družboslovnem liceju Sara Semec, kije poudarila, da so dijaki pobliže spoznali, kako se družbeni pojav raziskuje z znanstvenim pristopom. Predstavitev raziskave je bila vključena v Dan raziskovalcev, v okviru katerega je SLORI v popoldanskih urah priredil tudi okroglo mizo o perspektivah raziskovalnega delovanja na Goriškem, na kateri sta spregovorila predsednik SSO za Goriško Janez Povše in predsednik Slovika Boris Peric. Še pred tem so SLORI-je- vi raziskovalci Devan Jagodic, Maja Mezgec, Suzana Pertot, Norina Bogatec in Zaira Vdali predstavili glavne izsledke svojih zadnjih raziskav. Popoldan se je pričel s podelitvijo nagrad SLORI-jevega razpisa za diplomski in podiplomski študij za leto 2007. Nagrajeni so bili Stefano Pericoli, kije na fakulteti za tuje jezike in književnost Videmske univerze zagovarjal disertacijo o slovenskem narečju Beneških dolin, Anja Štrekelj, ki je na pedagoški fakulteti univerze v Ljubljani zaključila študij z raziskovalno nalogo o dvojezičnih učencih in učnih težavah pri branju in pisanju, in Irene Obreza, ki je na fakulteti za jezike in filozofijo Tržaške univerze diplomsko nalogo posvetila slovenskemu jeziku v Italiji in njegovi šolski terminologiji. (dr) PEVMA »Vstopimo v podjetje, i upravlja z jezom« »Izgradnja novega jezu na Soči pri Pevmi naj bi stala od 20 do 25 milijonov evrov. Ali ne bi bilo bolje za veliko nižjo vsoto denarja postati delničar slovenske družbe, ki upravlja s solkanskim jezom?« pravi predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in dodaja mnenje, da je težave z nihanjem vodostaja reke Soče treba reševati s pogajanji in z dogovorom s slovensko stranjo, še najbolje pa bi bilo neposredno vstopiti v podjetje, ki odloča, koliko vode spuščajo skozi zapornice solkanskega jezu. Gherghetta je ob tem pojasnil, da njegova izvajanja zaenkrat temeljijo le na informacijah, ki jih je zbral preko sredstev javnega obveščanja. »Doslej nisem še dobil v roke nikakršnega projekta novega jezu pri Pevmi, o njem pa sem slišal izključno, ker je deželni odbornik Enzo Marsilio odgovoril na svetniško vprašanje v zvezi z načrtovanjem posega,« je povedal Gherghetta, ki kljub odklonilni drži pokrajine do jezu ni hotel izreči udarnejših besed v pričakovanju na podrobnejše informacije. Gherghettovo ime je skočilo v ospredje tudi ob robu včerajšnje ustanovitve skupščine furlanskih pokrajin. Telo, ki naj bi v začetni fazi koordiniralo posege v cestno infrastrukturo ter na področju okolja in kulture, sta včeraj ustanovili videmska in pordenonska pokrajina, njuna predsednika Marzio Strassoldo in Elio De Anna pa sta dogovor podpisala na mostu čez Tilment med krajema Ra-gogna in Pinzano. Po mnenju Gher-ghette gre za predvolilno potezo, če se kaka občina goriške pokrajine želi odcepiti, pa to lahko stori na podlagi deželnega zakona z referendumom. Predsednika videmske in por-denonske pokrajine sta včeraj povedala, da se zavzemata za spremembo statuta, ki bi omogočila posameznim občinam goriške pokrajine pristop k furlanski skupščini. Po besedah Strassolda se je za vstop v skupščino že zanimala goriška občina, o tem pa naj bi razmišljale tudi nekatere druge občine. De Anna je k temu še dodal, da bi bilo vredno skupščino razširiti tudi na območje Portogurara. Na včerajšnji slovesnosti, ki se je začela z italijansko himno, zaključila pa z zdravico obeh predsednikov v fur-lanščini, ni bil prisoten noben predstavnik dežele. (dr) GORICA - Sprožili nabirko podpisov Pokrajina noče gensko spremenjenih rastlin »Goriška pokrajina je odločno proti gensko spremenjenim organizmom. Če predsednik deželne vlade Ric-cardo Illy razmišlja drugače, naj svojo kavo prodaja z napisom "gensko spremenjena kava".« Tako je včeraj ne brez polemične osti poudaril predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, kije skupaj s pokrajinsko odbornico Maro Černic podprl državno kampanjo z nabirko podpisov, s katero organizacije kmetovalcev in združenja potrošnikov izražajo svoje odločno nasprotovanje uvedbi gensko spremenjenih rastlin. »V življenju je treba biti dosledni. Če bodo deželni svetniki prižgali zeleno luč gensko spremenjenim rastlinam, bo morala biti v deželni menzi tudi hrana gensko spremenjena,« je še poudaril Gherghetta, ob njem in Černičevi pa so med včerajšnjo predstavitvijo državne nabirke podpisov svoje nasprotovanje gensko spremenjenim organizmom izrekli tudi predstavniki zvez WWF, FOCSIV, Federconsumatori in ADOC ter stanovskih organizacij kmetovalcev Enrico Gherghetta bumbaca CIA in Coldiretti. Peticijo proti gensko spremenjenim organizmom bodo lahko občani podpisali ob stojnicah, ki so jih postavili v Gorici v okviru prireditve Okusi ob meji, so povedali predstavniki organizacij kmetovalcev, Gherghetta pa je napovedal, da bo dokument mogoče podpisati tudi na goriški pokrajini. Pobudniki peticije pričakujejo, da bodo do 15. novembra po vsej Italiji zbrali tri milijone podpisov, saj po njihovih besedah osemdeset odstotkov Italijanov nasprotuje uvedbi gensko spremenjenih rastlin. (dr) 1 6 Sobota, 29. septembra 2007 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Mestne ulice preplavile stojnice, čakajo še na goste Z okusi želijo poleteti visoko bumbaca KROMBERK - Predstavili Vogričevo knjigo Razliko v jeziku bo preglasilo izročilo Na kromberškem gradu pri Novi Gorici so v torek predstavili najnovejšo knjigo goriškega ljubitelja ljudskega blaga in izročila Zdenka Vogriča z naslovom Drobtinice iz Goriških šeg in navad. V dobro obiskano srečanje je uvedel ravnatelj Griškega muzeja Andrej Malnič, ki je med drugim povedal, da je po izobrazbi etnograf in mu je zato Vogričeva knjiga posebej pri srcu. Poudaril je še, da je tudi za Goriško značilno, kot za ves slovenski svet, da ima izredno bogato in zanimivo zakladnico ljudskih šeg in navad. Avtorja in njegovo delo je nato predstavila novinarka Erika Jazbar; izpostavila je, da je knjiga namenjena vsem tistim, ki ljubijo Gorico in njeno zgodovinsko zaledje, ki se ne ozira na mejo, ter tudi ljudske izraze njene kulture. Poudarila je še, da bo s padcem schengenske meje širši goriški prostor ponovno zaživel, da bo pretok ljudi vsakodneven in da bo razliko v jeziku preglasilo skupno duhovno izročilo goriške zemlje. Nato je Vogrič opisal nastanek knjige od prvih bojazni do »ko-rajžnih korakov«. Izpostavil je, kako pomembno je skrbeti za zapisovanje ljudskega izročila, ki drugače tvega pozabo, gre pa za obsežno področje, saj bi bilo o šegah in navadah iz naših krajev, Brd, Krasa, kot tudi iz Benečije vredno še marsikaj napisati in poglobljeno preučiti. Zato predstavljena knjiga - tako Vogrič - še zdaleč ni zaključeno delo. Je pa izredno dragoceno, saj martinovanja, hvalnice, trikraljevska koledovanja, pustovanja, kresovanja, mlaje in druge običaje, ki so se na Goriškem ohranili do današnjih dni, dokumentira tako z besedo kot s podobo, saj je knjiga opremljena z izvirnimi fotografijami. Ko je včeraj pozno popoldne nehalo puščati iz oblakov, se je iz številnih stojnic, posejanih po mestu, začelo kaditi in je nad mesto legel vonj po jedeh na žaru, pivu in sejemskih slaščicah. Zaradi nenaklonjenega vremena se je prireditev Okusi ob meji začela nekoliko sramežljivo, z gostoto dima pa se je začela gostiti tudi množica na ulicah, pri pultih in pod šotori. Mestno središče se je namreč sinoči preobrazilo v deželno prestolnico enogastronomske ponudbe ob udeležbi krajevnih in tujih gostincev. Med tujci izstopajo Francozi, Avstrijci in Madžari s tokajem, ki si prilašča zakonsko pravico do imena; Slovenci so tudi dobro zastopani, ulico Roma pa so pod skupnim imenom »Balcani« zasedle stojnice iz držav nekdanje Jugoslavije. Poudarek zasluži okoliščina, da so Francozom odmerili trg Sv. Antona pred nekdanjo palačo Strassoldo - danes je sicer hotel -, kamor se je v preteklosti vselil francoski dvor v iz-seljenstvu. Po obsegu zasedenih mestnih predelov je prireditev ambiciozna, če ne celo me-galomanska, kaže pa na izrečeni namen občinske uprave, da bo poletela visoko, da bo Gorico uveljavila v širokem srednjeevropskem prostoru. Zato je upraviteljem naravnost odleglo, ko je vreme sinoči pokazalo nekoliko bolj naklonjen obraz, na katerega računajo tudi danes in jutri. Uradno odprtje Okusov ob meji je sinoči potekalo na gradu. Salon deželnih stanov se je za to slastno priložnost napolnil; med navzočimi je bilo opaziti številne obraze, ki so v petletju levosredinske uprave izginili iz javnosti. Množična je bila predvsem prisotnost članov sedanje javne uprave, ob krajevnih predstavnikih oblasti pa so izstopali parlamentarci Alessandro Maran, Roberto Antonione in Giuseppe Saro. Uvedel je odbornik Antonio Devetag in povedal, da je prireditev obnovljena in da bo dala mestu zagon. Župan Ettore Romoli je dodal, da je to lepa priložnost, da se Gorica izkaže. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta je k svojemu tradicionalnemu trijezičnemu pozdravu tokrat dodal še nemščino in angleščino, deželni odbornik Enrico Bertossi pa je poudaril, da ima tudi Gorica svojo množično prireditev, kakršna je Friuli Doc za Videm in Pordenonelegge za Pordenon. V nadaljevanju so v celoti prebrali sporočilo, ki ga je prirediteljem naslovil podtajnik na ministrstvu za tujo trgovino Miloš Budin. V njem pravi, da takšne prireditve omogočajo Gorici vidljivost v širšem prostoru in mednarodno vlogo tudi na turističnem področju ter je treba po tej poti vztrajati in jo nadgrajevati. Uradnega odprtja sta se med drugimi udeležila župana Lienza in Šempetra-Vrtojbe, ki ju je Romoli javno pozdravil. Iz stojnic se bo kadilo in se bo v zraku zadrževal vonj po jedeh in pijačah še danes in jutri. Na različnih mestih bodo ponudili tudi glasbene in pevske točke (ob 19.30 bo na Travniku nastopil Big Band Nova iz Nove Gorice, pozdravil bo novogoriški župan). Naj še pripišemo, da je mestno središče zaprto prometu in da je povsod parkiranje brezplačno, za jutri pa napovedujejo tudi odprtje trgovin. (aw, red) [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. / Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Hairspray - Grasso e bello?«. / Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Grin-dhouse - Planet Terror« (prepovedan mladim pod 14. letom). CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Un'impresa da Dio«. / Modra dvorana: 17.45 »Shrek Terzo«; 20.00 - 22.15 »28 settimane dopo«. / Rumena dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Il buio nell'anima«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. / Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Hairspray - Grasso e bello?«. / Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un'im-presa da Dio«. / Dvorana 4: 17.30 -20.10 - 22.15 »Il buio nell'anima«. / Župan nagovarja navzoče na odprtju v grajskih prostorih Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La ragazza del lago«. NOVA GORICA: 19.00 »Šola za barabe«; 21.00 »Lak za lase«. H Šolske vesti GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za trobila, pihala in tolkala; informacije vsak dan od 19. ure dalje na tel. 338-6347012 (Luciano) ali 3356478072 (Robert) ter osebno ob ponedeljkih in četrtih ob 20.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina - osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 ur); informacije na tajništvu Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 0481-81826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-irsip.it. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 14. oktobra izlet v Vajont. Vpisovanje ob torkih od 17.30 di 18.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah. 3 Obvestila KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da je za sezono 2007-08 do 10. oktobra v teku vpis za nove abonente; informacije na upravi Kulturnega doma Nova Gorica (tel. 003865-3354010). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da je v teku potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in s 13. oktobrom bo možen vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Tic-ketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. BAKLADA V DOBERDOBU v organizaciji Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba bo danes, 29. septembra, ob 20. uri po vaških ulicah. Izkupiček večera bo namenjen vzdrževanju doma »Via di Natale« pri Onkološkem centru v Avianu. Sodelovala bo godba na pihala Kras iz Doberdoba, ob zaključku baklade pa bo koncert družinskega tria No-vina iz Otočca, ki bo nastopil v župnijski dvorani v Doberdobu. DRUŽBA se dobi v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča vse udeležence izleta na mandarine 17. oktobra, naj se nujno in obvezno oglasijo na tel. 0481-390688 v torek, 2. oktobra, popoldne od 15. dalje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da potekajo vaje ženskega pevskega zbora vsak ponedeljek ob 20. uri. KD BRIŠKI GRIČ priredi tečaj aerobike ob torkih in četrtkih med 19. in 20. uro; informacije tel. 3888400814 (Andreja). KD SKALA GABRJE v sodelovanju s sindikatom upokojencev SPI-CGIL, VZPI-ANPI Sovodnje in Štandrež vabi v nedeljo, 7. oktobra, ob 9.30 v Gabrje na 9. jesenski pohod Spoznavajmo Kras in na srečanje ob skupnem kosilu članov upokojencev SPI-CGIL in članov sekcij VZPI-ANPI iz Sovodenj in Štandreža. Po kosilu, ki je predvideno za 13. uro, bo kulturni program z nastopom kitarista Bojana Kureta. ODDELEK BALETA SCVG EMIL KO-MEL deluje v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici; lekcije potekajo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih, med 17. in 19. uro. Vpisujejo ves mesec september; podrobnejše informacije na SCGV Emil Komel (tel. 0481-532163) in v pisarni Kulturnega doma (tel. 0481-33288). PD ŠTANDREŽ vabi na obisk kioska društva, ki bodo tudi letos prisoten na prireditvi Okusi ob meji med ulicama Crispi in Roma. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri v gostilni Pahor v Jamljah; informacije in vpisovanje na tel. 0481419946 (Jordan Semolič) in na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin). SPDG obvešča, da naslednji izlet z gorskimi kolesi Bikers 2007 bo v nedeljo, 30. septembra, in bo tokrat cilj Robotnica; zbirališče ob 8.30 na parkirišču pri goriškem sejmišču; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). SPDG vabi v sredo, 3. oktobra, ob 21. uri v telovadnico Kulturnega doma v Gorici na prvi trening rekreacije; informacije na tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). TRADICIONALNI 50-URNI TEČAJ SLOVENŠČINE za odrasle prireja društvo Jadro na sedežu v Romjanu v začetku oktobra; informacije pri odbornikih (tel. 0481-779843). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prosi včlanjena društva goriške in videmske pokrajine, ki imajo v svojih arhivih (stare in novejše) LP plošče in kasete, da čimprej posredujejo njihove podatke za objavo v diskografskem zborniku. Fotokopijo naslovnice LP plošče in kasete pošljite po faksu na št. 040-635628 ali po e-mailu trst@zskd.org. —/ H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA SHELL - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkim med 21.00 in 22.30. Prvo srečanje v torek, 2. oktobra, v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481882195 (Mirjam). H Prireditve »MONFALCONE ESTATE«: v organizaciji občine Tržič: danes, 29. septembra, ob 9. uri v Marini Juliji čistilna akcija Legambiente »Pulia-mo il mondo«. »RISATE A GRADISCA«, niz gledaliških predstav v narečju: danes, 29. septembra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču gledališka skupina Teatroimmagine iz Salzana (VE) »Il mastino di Baskerville«. »SLOVENEC SEM« bo v Selnici ob Dravi v organizaciji KD Urbas danes, 29. septembra: ob 10. uri otvoritev slovesnosti s predstavitvijo zamejskih Slovencev z razstavo, ob 13. uri nastopi gostujočih skupin med katerimi so tudi MePZ Skala-Slovan iz Gropade in Padrič (dir. Herman Antonič) in MoVS Sraka iz Štan-dreža (dir. Bogdan Kralj). Predstavljeni bosta razstavi »Pesniki dveh manjšin« in »Barve otroštva v črno-belem«. GORIŠKA SEKCIJA CAI prireja srečanje z ameriškim plezalcem Ji-mom Bridwellom v torek, 2. oktobra, ob 21. uri v dvorani 1 Kinema-xa na Travniku v Gorici. Vstop prost. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA obvešča, da bo v nedeljo, 30. septembra, ob 19. uri brezplačna gledališka predstava Srečka Fišerja Prihodnje, odhodnje. Predstavi bosta sledili odprtje razstave Ljuba Bizjaka »Deske, ki pomenijo življenje« ter družabno srečanje z novogoriškim igralskim ansamblom. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 4. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Giorgia Mosettija »La panchina sot-to il pino«. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču bo v nedeljo, 30. septembra, ob 11.30 brezplačni vodeni obisk razstave »GIPI. La vita tra le pagine«. Razstava bo na ogled do 7. oktobra. V HITOVEM HOTELU SABOTIN v Solkanu bo v ponedeljek, 1. oktobra, ob 13. uri odprtje 10. razstave gob. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ulici Carducci 2 v Gorici bo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri odprtje bogate dokumentarne razstave z naslovom Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). Pogrebi DANES V RONKAH: 10.00, Giovanna Zorzet vd. Bassi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V BEGLIANU: 11.00, Rosanna Bertogna por. Dreos (iz goriške bolnišnice) v cerkvi in v Videm za upepelitev. / ŠPORT Sobota, 29. septembra 2007 17 PODNEBJE - Na srečanju ministrov 16 držav, ki proizvedejo 90% toplogrednih plinov Bush spet zavrnil obvezno omejevanje škodljivih emisij r # # r .. 11 _ _ „.. Prioriteta zanj ostaja gospodarska rast - Decembra v Baliju svetovna konferenca v Haag u HRVAŠKA Protest zaradi razsodbe WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je včeraj ob koncu dvodnevnega srečanja o podnebnih spremembah v Washingtonu ponovil nasprotovanje določitvi za države zavezujočih omejitev izpustov toplogrednih plinov ter pozval k sklicu vrhunskega srečanja o tem vprašanju do sredine naslednjega leta, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Do takrat naj bi se namreč države največje proizvajalke toplo-gred nih pli nov do konč no do go vo ri -le o skupnem cilju za zmanjšanje teh okolju nevarnih emisij. V govoru pred ministri 16 držav, ki skupaj proizvedejo kar 90 odstotkov vseh toplogrednih plinov na svetu, je Bush po pisanju AFP sicer predstavil le malo utemeljenih argumentov, zakaj nasprotuje ukrepom, ki jih v boju proti podnebnim spremembam predlagajo Združeni narodi. »Naše vodilno načelo je jasno. Svet moramo voditi v smeri zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in to mo ra mo sto ri ti na na čin, ki ne bo spodkopaval gospodarske rasti ali državam preprečeval doseganja večje blaginje za njihove prebivalce,« je po uda ril ame riš ki pred sed nik. Ob tem je po no vil svo je na -sprotovanje določanju zavezujočih omejitev glede izpustov toplogred-nih plinov, ki j ih na primer uvaj a Kjotski protokol, ter poudaril, da mora imeti vsaka država pravico, da se sama odloči, katera kombinacija orodij in tehnologij v boju proti podnebnim spremembam je zanjo najbolj pri mer na. Evropske države in glavnina vo dil nih kli ma to lo gov z ve li ko po -zornostjo in skepso spremljajo poskuse Washingtona, da bi uveljavil svojo hitrejšo, enostavnejšo, a hkrati pre cej manj am bi ci oz no al ter na ti -vo pro ce su v okvi ru Zdru že nih na -rodov. Bush je sicer danes znova zatrdil, da Združene države Amerike grožnjo podnebnih sprememb jemljejo resno, in obljubil, da si bodo postavile »dolgoročen cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov«. Na srečanju v Washingtonu so sodelovali ministri ZDA, Kanade, Avstralije, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Rusije, Kitajske, Indije, Indonezije, Japonske, Južne Koreje, Brazilije, Mehike in Južnoafriške republike, poroča AFP. Prisotni so bili tudi predstavniki Portugal- George Bush med včerajšnjo tiskovno konferenco ansa ske kot trenutno predsedujoče EU, Evropske komisije in Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC). Pred tem je v ponedeljek ob robu 62. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku potekal doslej najštevilnejši vrh o podnebnih spremembah, ki so se ga udeležili predstavniki kakih 150 držav, med njimi več kot 80 šefov vlad in držav. Bus-ha med njimi ni bilo. Ponedeljkov vrh je temeljil na pobudi generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona za razpravo v smeri novega globalnega spo ra zu ma o pod neb nih spre mem -bah, ki bo po letu 2012 nadomestil Kjotski protokol. Ta ko po ne delj kov vrh kot mi -nistrsko srečanje v Washingtonu naj bi postavila temelje za konferenco na Baliju decembra letos, kjer se bodo začela formalna posvetovanja. V Indoneziji se bodo zbrale države pogodbenice UNFCCC, v okviru katere je leta 1997 nastal tudi Kjot-ski pro to kol. Kjotski protokol proti segrevanju ozračja, ki od bogatih držav zahteva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid, bo prenehal veljati leta 2012. ZDA so Kjotskemu protokolu izrekle slovo na začetku Bushevega prvega manda ta. ( STA) MJANMAR - Ob nasilju vojaškega režima Na pobudo EU se bo zbral Svet za človekove pravice ŽENEVA - Svet ZN za človekove pravice se bo naslednji teden, predvidoma v torek, sestal na izrednem zasedanju o razmerah v Mjanmaru, je včeraj sporočil predsedujoči svetu, Ru-mun Doru Costea. Kot je medtem pojasnil veleposlanik Portugalske kot trenutno predsedujoče Evropski uniji pri ZN Francisco Esteves, je sklic izredne seje zahtevala EU, ki je zaradi dogajanja v Mjanmaru »globoko zaskrbljena«. Prošnjo za sklic izrednega zasedanja je podprlo 53 držav, med njimi ZDA, od tega 17 članic sicer 47-članskega Sveta za človekove pravice. S tem je bil izpolnjen pogoj, da mora k sklicu izredne seje sveta pozvati vsaj tretjina njegovih članic. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, naj bi v Ženevi sedaj že potekali neformalni pogovori, na katerih naj bi dosegli dogovor o resoluciji glede spoštovanja človekovih pravic v Mjanmaru, ki bi jo nato uradno sprejeli na izrednem zasedanju. To bo prvo izredno zasedanje tega najvišjega organa ZN za človekove pravice od decembra lani, ko se je svet nujno sestal zaradi krize v sudanski pokrajini Darfur. S slovenskega zunanjega ministrstva so pred tem sporočili, daje Slovenija danes na Svetu za človekove pravice v imenu EU in s podporo držav vseh regionalnih skupin zahtevala sklic izrednega zasedanja sveta. Kot so ob tem zapisali, Slovenija ostro obsoja nasilne ukrepe mjanmarskih oblasti proti miroljubnim demonstrantom in globoko obžaluje smrtne žrtve med prebivalci. Razmere v Mjanmaru so se v zadnjih dneh močno zaostrile, potem ko je tamkajšnja vojaška hunta protestnike, med katerimi je bila večina menihov, skušala utišati s silo. Protestnike so pretepali in nanje tudi streljali, v nasilju pa je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj 13 ljudi, več kot sto ranjenih, številne menihe in ostale protestnike pa so aretirali. (STA) ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sa-nader je včeraj poslal protestno pismo generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Moonu, v katerem je med drugim ocenil, daje bila četrtkova razsodba Mednarodnega sodišča za vojne zločine na sojenju t.i. vukovarski trojki za pokol na Ov-čari pri Vukovarju leta 1991 »sramotna« in »postavlja pod vprašaj nepristranskost in pravičnost haaškega sodišča«. Napovedal je, da bo Hrvaška o tem obvestila tudi Generalno skupščino ZN in Varnostni svet ZN. »Nastopil je čas, da se resno preverijo vsa področja delovanja haaškega sodišča, še posebej v kontekstu njegove neuspešnosti, da bi uravnoteženo, enakomerno in nepristransko služil pravici,« je v pismu, ki ga je v celoti objavila hrvaška tiskovna agencija Hina, zapisal Sanader. Kot je dodal, so razsodbe Haaga v »dejanskem razkoraku z zgodovinskimi dejstvi zločinov«. Nepristranskost, pravičnost in izogibanje kakršnimkoli predsodkom morajo biti temeljna načela haaškega sodišča, ki pa jih sodišče v četrtek ni doseglo, je še zapisal Sanader. Ocenil je, da je haaška razsodba izjemno pomembna za prihodnost mednarodnega prava. Hrvaški premier se v pismu sprašuje, ali je izpolnjen cilj haaškega sodišča, ki je bilo oblikovano izključno za kazenski pregon oseb, odgovornih za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na območju nekdanje Jugoslavije. Spomnil je, da je Hrvaška ena od ustanovnih članic haaškega sodišča in da je hrvaška vlada izpolnila vse haaške obveznosti. Dodal je, da sta Vukovar in Ovčara, poleg Srebrenice in Sarajeva, mednarodno znana simbola vojne in uničenja. Javnost na Hrvaškem je osupla in razočarana zaradi četrtkove razsodbe haaškega sodišča, ki je nekdanja poveljnika JLA Mileta Mrkšica in Veselina Šlji-vančanina sicer spoznalo za kriva za zločine na območju Vukovarja jeseni 1991, vendar jih je obsodilo le na 20 oziroma pet let zapora, Miroslava Radica pa je oprostilo. Prebivalci Vukovarja so se v sredo zvečer zbrali na Ovčari na mirnem protestu, včeraj se je na osrednjem zagrebškem trgu bana Josipa Jelačica zbralo kakšnih 200 protestnikov, ki so tudi mirno izražali nezadovoljstvo zaradi razsodbe haaškega sodišča. Hrvaška namerava svoja stališča o sicer prvostopenjski haaški razsodbi predstaviti na razpravi Generalne skupščine ZN in v Varnostnem svetu, je zapisal Sanader. Od Ban Ki Moona je še zahteval, naj z vsebino njegovega pisma nujno seznani države članice ZN. (STA) UKRAJINA - Relativno prednost naj bi imela Stranka regij premiera Viktorja Janukoviča Na jutrišnjih parlamentarnih volitvah stari obrazi in stare delitve, ki bodo težko premostili nastalo krizo KIJEV - Ukrajinci se bodo to nedeljo že četrtič v treh letih odpravili na volitve, ki pa po napovedih poznavalcev tamkajšnjih razmer ne bodo prinesle rešitve politične krize. Jav no mnenj ske raz is ka ve naj -več glasov na volitvah v 450-članski enodomni parlament, med 32 in 40 odstotki, napovedujejo Stranki regij premiera Viktorja Janukoviča, glavni opozicijski Blok Julije Timošenko pa naj bi dobil med 20 in 30 odstotki glasov. Na tretje mesto se bo po napovedih uvrstila stranka predsednika Viktorja Juščenka. Ukrajino je spomladi pretresala naj huj ša no tra nje po li tič na kri za po oranžni revoluciji leta 2004, ki je izbruhnila v začetku aprila, ko je pred-sed nik Juš čen ko raz pus til par la ment in razpisal predčasne volitve, večina v verhovni radi, zvesta premieru Ja-nukoviču, pa se je temu uprla. Po več tednih protestov in napetosti, ki so državo pripeljali na rob državljanske voj ne, sta se pred sed nik in pre mi er ven dar le do go vo ri la za raz pis pred -časnih volitev. Koalicija pod vodstvom Januko-vičeve Stranke regij je na oblasti od maja 2006. Od takrat je največ energije posvečala državni pomoči težki industriji, izboljšanju odnosov z Rusijo in zmanjšanju vpliva izvršne oblasti v korist parlamenta. Strankin naj moč nej ši adut je cve to če go spo -darstvo, ki je po zaslugi izvoza, zlasti jekla, proizvodov kemične industrije in žita, v tem letu zraslo za več kot sedem odstotkov. Na kandidatni listi Janukovičeve stranke, ki ima največ privržencev na rusko govorečem industrijskem vzhodu in jugu države, je tu di je klar ski mo go tec Ri nat Ah me -tov, najbogatejši Ukrajinec in 214. na Forbesovem seznamu najbogatejših Zemljanov. Pro gram Stran ke re gij se od prejšnjih volitev ni bistveno spremenil. Še naprej obljublja povečanje pokojnin in štipendij, strokovno vode nje vla de, vzdr žno go spo dar sko rast in referendum o vprašanju, ali naj tu di ru šči na pos ta ne urad ni je zik v 47-milijonski Ukrajini, kjer živi osem-milijonska ruska manjšina. Naj tr ši na sprot nik Stran ke re gij je blok opozicijske voditeljice Julije Timo šen ko. Pro gram nje ne stran ke zveni privlačno, a je po mnenju analitikov težko izvedljiv. Timošenkova namreč obljublja, da bo zaprla podkupljive uradnike, preklicala sporno prodajo državne industrije in Ukrajino spremenila v visokotehnološko državo s poceni delovno silo po vzoru Kitajske in Malezije. Prednost Timo-šen ko ve pred Stran ko re gij je, da lah -ko kritizira nesposobnost vlade. Njen običajen odgovor na Janukovičevo hvaljenje o izjemni gospodarski rasti je: »Številk o rasti BDP ne morete spraviti v svoj žep.« Tretja največja stranka v državi Naša Ukrajina predsednika Juščenka, ki j e bil a nekoč v prvih vrstah oranžne revolucije, preživlja težke čase. Njeni voditelji so vpleteni v številne ko rup cij ske škan da le, Juš čen ko pa je zaradi vse večjega vpliva parlamenta pod vodstvom Stranke regij postal šele drugi najmočnejši politik v državi za premierom Janukovičem. Stranka je iz gu bi la tu di pre cej po slan cev na račun prebegov v Stranko regij ali Blok Timošenkove. Naša Ukrajina se podobno kot na prejšnjih volitvah zavzema za tržne reforme, vladno podporo majhnim podjetjem, tesnejše odnose z Evropsko unijo in vstop v zve zo Na to. Med tem ko je bi la pred tremi leti Juščenkova stranka najmočnejša politična sila v državi, si lahko na tokratnih volitvah obeta okoli 20 od stot kov gla sov. Triodstotni prag za vstop v ver-hovno rado bi utegnili doseči tudi komunisti in socialisti. Po javnomnenj-skih raziskavah bi z malo sreče lahko vsaka od teh dveh strank dobila od štiri do pet odstotkov glasov. Poznavalci sicer opozarjajo, da bi jima lahko vo liv ci obr ni li hrbet, saj sta v prejš njem kli cu obe vsto pi li v ko a li -cijo s Stranko regij, ki velja za pribežališče ukrajinskih tajkunov, to pa se ne sklada s prepričanjem volivcev teh dveh strank. Opazovalci napovedujejo, da volitve ukrajinski politiki ne bodo prinesle stabilnosti, saj se bo po njih poli tič na tr go vi na še le za če la - z is ti mi strankami, s približno istimi razmerji v par la men tu kot v prejš njem skli -cu. Po napovedih bo volilna udeležba presegla 70 odstotkov, volitve pa bodo spremljali domači in tuji opazovalci, ki napovedujejo, da bo glasovanje svo bod no in po šte no. Za glasove 37 milijonov volilnih upravičencev se bo potegovalo 4857 kan di da tov. Vra ta 34.000 vo lišč bo do odprta od 6. do 21. ure po srednjeev-rop skem ča su. Jure Kos (STA) 1 4 Sobota, 29. septembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it ODBOJKA - Začetek moške A1 -lige Glavni favorit Sisley lovi deseti državni naslov Modena, Trento in Rim ostali favoriti - »Krt« na vseh igriščih Sisley je bil v petih sezonah štirikrat uspešen. Kljub zamenjavi režiserja Vermiglia in centralnega igralca Tencatija, je v Trstu dokazal, da ostaja prvi favorit za deveti državni naslov. V svojih vrstah ima kar šest reprezentantov (na sliki je Nemec Hubner), ki so nastopali na EP-ju. kroma Še vedno najboljše prvenstvo na svetu: tako so v Milanu predstavili 63. italijansko odbojkarsko prvenstvo A-lige TIM, ki se bo začelo danes, zaključilo pa se bo prvi teden maja. Zaradi nastopov izbrane vrste bo prvenstvo prekinjeno dvakrat: prvič od 1. do 8. decembra zaradi Svetovnega pokala, ter od 27. decembra do 15. januarja, ko bo italijanska reprezentanca na kvalifikacijskih turnirjih skušala doseči normo za nastop na olimpijskih igrah. FAVORITI - Sisley, ki je v ponedeljek v Trstu osvojil tudi Superpokal in štiri nalove državnega prvaka v zadnjih petih sezonah, ostaja nesporen favorit. Čeprav je Vermiglia zamenjal mladi Pujol, reprezen-tanta Tencatija pa Nemec Hubner, sta oba novinca že dokazala, da sta se odlično vključila. Tudi z novim trenerjem Renanom Dal Zotto (zamenjal je Bagnolija, ki bo treniral Dinamo Moskva, kjer igra naš odboj-kar Černic), ki je vpeljal že nekaj novosti, napovedujejo uspešno sezono. SKESANKE - Po lanski neuspešni sezoni hoče Modena dokazati, da je letos boljša, saj ima v svojih vrstah kar pet re-prezentantov Brazilije. Na klopi bo po dolgi in zelo uspešni odbojkarski karieri Andrea Giani, kar predstavlja skorajda največjo novost. Kopičenje tujcev iz ene države ima tudi Trento: ekipa šteje kar šest »vzhodnjakov«, med katerimi je tudi dolgo NAŠ POGOVOR - Loris Mania' pri Montechiariju V A-ligi kot v Hollywoodu »Z Velascom se dobro razumem in sem že napredoval« - Favorit Sisley, nevarna tudi Piacenza V enem najboljših odbojkarskih prvenstvih na svetu bo nastopal tudi slovenski odbojkar Loris Mania'. Po lanskem velikem debiju in odlični predstavi v končnici A1-lige se je Šte-verjanec iz Piacenze preselil v Monte-chiari, kjer mu je trener Velasco poveril vlogo prvega libera. Pred začetkom nastopov smo se z Lorisom pogovorili, »v živo« pa ga bomo lahko videli šele novembra, ko se bo prvenstvo za nekaj tednov prekinilo in se bo najbrž vrnil domov. Iz Piacenze si prestopil v Mon-techiari. Kako je v novem okolju? Vključil sem se zelo dobro. Večjih razlik z lansko ekipo v Piacen-zi nisem opazil. Treniramo dosti in zelo kvalitetno. V zadnjih dveh tednih smo igrali kar deset prijateljskih tekem. Pravkar pa se pripravljamo na prvo prvenstveno tekmo proti Latini. Je kvaliteta treningov, priprav in prijateljskih tekem torej prilagojena ciljem? Zelja trenerja Velasca je ta, da veliko igramo. Zato smo se udeležili tudi različnih turnirjev. Cilji? Seveda je prvi cilj uvrstitev v italijanski pokal, kar pomeni, da moramo prvi del prvenstva zaključiti med prvimi osmimi ekipami. V prejšnjih sezonah je Montechiari pristal vedno na 9. mestu, letos pa moramo uvrstitev doseči. Kaj pa v prvenstvu? Cilj je uvrstitev v končnico, drugih načrtov nimamo. Vsekakor bomo za vsak dosežen in presežen cilj vprašali klub za nagrado. (smeh) Največkrat gre za denarno. To je stalnica v A-ligi. Kakšno pa se ti zdi letošnje prvenstvo? Kot vedno bo zelo zahtevno. Čedalje več je tudi kvalitetnih tujcev. Naporen bo tudi sistem igranja, saj igramo kar dve tekmi na teden. Kar se tiče naših nastopov, pa bo predvsem začetek zelo težek, saj so prvi štirje na- sprotniki zelo kvalitetni. Nekateri igralci so se vključili šele pred štirimi dnevi, saj so igrali v sklopu reprezentanc na Ep-ju, podobnem pa sodi naša ekipa med najmlajše v prvenstvu. Kdo pa je favorit za naslov? Na Superpokalu je Sisley pokazal, da je tudi letos zelo kvaliteten. Tudi Piacenzo uvrščam med favorite. Tudi svojo ekipo bi lahko uvrstil, zakaj pa ne? Pristopil si v klub, ki ga vodi Velasco. Nekateri pravijo, da je on tisti, ki je popeljal »fenomene« na vrh sveta, drugi pa so do njega zelo kritični. Kaj pa ti: se z njim razumeš? Velasco je izredno strog trener. Na treningih smo kot v šoli: med razteznimi vajami na primer pol ure ni slišati niti muhe. Kljub strogosti pa se z njim dobro razumem. Ze lani so mi vsi soigralci, ki so z njim že trenirali, ponavljali, da je izjemen in naj takega povabila ne zavržem. Nasprotno pa je bilo lani v Piacenzi, kjer je treninge večkrat vodil Grbič, njemu pa je trener nasedal. Kakšno pa je delo s takim strogim trenerjem? Na začetku smo vadili res veliko tehnike. Šele sedaj, ko sem odšel iz Trsta, opažam, kaj pomeni pravi profesionalni klub. Opažam, da sem se v pripravljalnem obdobju izredno izboljšal. To mi omogoča tudi posebna naprava, ki »strelja« žoge. Z njo sprejemam od 200 do 300 žog na dan. Naprava nam omogoča, da treniramo tudi obrambo. V katerem elementu pa se odlikujete, kaj pa morate še potre-nirati? Mislim, da je sprejem naša šibka točka. Plus pa je prav gotovo to, da igramo dosti s centri. Torej je vaša obramba in sprejem precizen. Torej imajo v Mone-chiariju odličnega libera ... Ja. Res imamo dobro obrambo, a vsekakor to ni samo zasluga libera. Tudi pri Montechiariju imaš številko 18, ki si jo nosil že lani. Ali številka kaj pomeni? V bistvu sem vedno imel številko 2. Ko sem prišel v Piacenzo, je številko 2 nosil Nemec Dunnes Christian. Zato sem si izbral številko 18, ki sem jo nosil že v državni reprezentanci B s Kim ho Čulom in mi je prinašala srečo. Letos sem številko obdržal: to je bila sicer številka slovitega Bernar-dija. Kako pa preživljaš dneve v Montechiariju? Treniramo večinoma dvakrat na dan. Kosilo in večerjo si lahko privoščimo v restavracijah na stroške kluba. Živim v bližini telovadnice, v stanovanju, v katerem je prej živel Gregor Jerončič, ki se je preselil v Trento. Z ostalimi se res odlično razumem, tako da skupaj redno hodimo na večerje in na zabave. Mogoče žuramo celo preveč, sicer pa so nam pri klubu postavili policijsko uro: ob petkih do enih, v sobotah pa do polnoči, saj v nedeljah igramo. No vsekakor, v A-ligi je pravi Hollywood. Veronika Sossa pričakovani Kaziyski in tudi podajalca Grbiča. OKREPLJENA - Predvsem Roma Volley je z Miljkovičem in Marshallom okrepila igralski kader, ki ga že dopolnjujejo reprezentanti Mastrangelo, Coscione in Semenzato. DRUGA VRSTA - Macerata in Pia-cenza: prva z Vermigliom, druga pa lanska finalistka in z novim trenerjem Lorenzet-tijem. Cuneo je letos oslabljen, saj nima več Gibe in italijanskih perspektivnih mladih Coscioneja in Martina. NAŠA EKIPA - Edini slovenski predstavnik v letošnjem državnem prvenstvu bo poleg novopečenega italijanskega državljana Gregorja Jerončiča, Goričan Loris ManiaJ ki bo nastopal z ekipo Acqua Paradiso Gabeca Montechiari. Da je Loris pripravljen na večik izziv, je že dokazal na lanskem finalu lige, kjer je odlično nadomestil Sergia. Za Lorisa bomo lahko navijali v živo že v četrtek, 4. oktobra, ko bo njegova ekipa gostila v Trevisu (ob 20.30). NOVOSTI - »Sport Molten« - Tal-pa ali enostavno »Krt« - tehnična novost, ki bo vključena na vsa igrišča A1-lige. Računalniški pripomoček vključuje tri aluminijaste črte, ki jih bodo postavili pod zunanje črte odbojkarskega igrišča in bodo omogočile, da ne bo večjih sodniških napak, saj bo luč pokazala, ali je žoga v igrišču ali ne. Napravo so že preizkusili na Super-pokalu v Trstu. NAPREDOVANJE - IZPAD - Prvih osem uvrščenih ekip se uvrsti v končnico, zadnji dve pa direktno izpadeta. TUJCI vs. ITALIJANI - Pravijo, da je veliko tujcev predvsem zato, ker so cenejši. Tega pravila so se poslužili predvsem v Montechiariju, kjer je kar polovica ekipa (7 na 14 igralcev) tujcev, v Trentu in Piacenzi pa je sedem tujcev na trinajst igralcev. V vsaki ekipi sicer morajo na igrišče stopiti vsaj 3 igralci z italijanskim državljanstvom na sedem (vključen je tudi libero). Prvič bo v ekipi 13 igralcev, saj imajo vse ekipe možnost vključiti trinajstega igralca in torej drugega libera, ki mora biti italijanski državljan do 23. let. Prvi krog: danes, ob 18.15: Cori-gliano - Treviso; nedelja, ob 18.00: Pado-va - M. Roma Volley; Gabeca Montechia-ri - Latina; Perugia - Piacenza; Milano -Taranto; ob 18.15: Cuneo - Trento; ponedeljek, ob 20.30: Modena - Macerata. Anand s točko prednosti CIUDAD DE MEXICO - Indijski šahist Viswanathan Anand, prvi na svetovni lestvici, je na svetovnem prvenstvu v Ciudad de Mexicu v 12. krogu s črnimi figurami po uri in 11 minutah ter 22 potezah remiziral z Rusom Peterom Svidlerjem in ima dva kroga pred koncem prvenstva točko prednosti pred Izraelcem Borisom Gelfandom. Slednji je s črnimi figurami po eni uri in 40 potezah premagal Armenca Levona Aroniana, kljub temu pa nima velikih možnosti, da bi na koncu prehitel Ananda. Z belimi figurami sta zmagi dosegla branilec naslova Rus Vladimir Kramnik z Madžarom Petrom Lekom in Rus Aleksander Morozevič z rojakom Aleksandrom Griščukom. Kramnik na tretjem mestu za Anandom zaostaja že za 1,5 točke. Bojan Prašnikar bo vodil nemškega prvoligaša AJDOVŠČINA - Nogometni klub Primorje iz Ajdovščine in trener Bojan Prašnikar sta sporazumno prekinila pogodbo na temelju člena, ki omogoča trenerju odhod v tujino. Prašnikar je namreč v četrtek zvečer podpisal pogodbo z nemškim prvo-ligašem Energie iz Cottbusa, ki je z vsega dvema točkama na zadnjem mestu bundeslige.Prašnikar je prvi slovenski trener, ki bo vodil nemškega prvoligaša. Hamilton najhitrejši TOKIO - Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes), vodilni v skupnem seštevku svetovnega prvenstva, je bil najhitrejši na drugem treningu voznikov formule ena pred veliko nagrado Japonske v progi Fudži Speedway. Na drugem mestu je bil njegov klubski kolega in branilec naslova Fernando Alonso iz Španije, tretji pa Brazilec Felipe Massa (Ferrari). Za četrtouvrščenim Italijanom Jarnom Trullijem (Toyota) je bil Finec Kimi Räikkönen (Ferrari). Invalidski šport: Trofeja Alpe Jadran v Gradišču Danes in jutri bo v telovadnici Pala-Zimolo v Gradišču že dvanajsta izvedba Trofeje Alpe Jadran za košarkarje na vozičkih. Turnir vsako leto prireja domače društvo Polisportiva Nordest, ki nastopa v državni A2 ligi. Prva tekma bo ob 9.30. Finale pa bo jutri ob 14.30. Nastopajo: Italija U23, Brno, Castelvecchio Endesa, Ljubljana, Bergamo in Zagreb. ASIAGO - V tekmi 1. kroga A1 -lige Kanadski hokejist se je mrtev zgrudil na tla Odpovedana tudi tekma tabeljskih Orlov - Sodstvo raziskuje primer ASIAGO - Na tekmi 74. prvenstva A1-lige v hokeju na ledu med Asi-agom in Reninom je umrl 26-letni kanadski hokejist Darcy Robinson, član Asiaga. Igralec se je v tretji minuti tekme zgrudil na le du, a mu kljub takoj -šnjemu zdravniškemu posegu ni bilo več pomoči. Tekma je bila seveda prekinjena, odpovedane pa so bile tudi vse ostale tekme kroga. Robinson se je rodil v kanad skem Kam lo o psu, le -ta 1999 pa so ga na naboru izbrali pri Pittsburgh Pen guin sih. Kljub temu v ligi NHL ni zaigral nikoli. Leta 2005 je nato odšel v Italijo, lani pa je za Asi-ago dosegel šest golov, prislužil pa si je tudi 66 minut izključitev. Državno pravdništvo je uvedlo preiskavo. Zara di tra gič ne ga do god ka je bil odpovedan tudi krstni nastop ta-belj skih or lov, ki bi mo ral bi ti da nes v Tablji, na njem pa bi se bilo moralo moštvo Generali Aquile FVG pome riti prav z Asi a gom. DANES PO TV - Formula 1, kvalifikacije (od 7.00 po Rai2); žen- Darcy Robinsno (arhiv) ansa sko košarkarsko EP v Chietiju, 2. faza: Italija - Španija (ob 15.30 po Rai); angleška liga: Chelsea - Ful-ham (ob 15.55 Slo 2); žensko odbojkarsko EP, polfinale: Italija - Rusija (ob 16.30 po Rai); svetovno prvenstvo v ragbiju: Italija - Škotska (ob 21. uri po Sky sport 2) / ŠPORT Sobota, 29. septembra 2007 19 NOGOMET - Triestina na »Roccu« danes ob 16. uri proti Mantovi Tesser: »Psihološki faktor je zelo pomemben« Obe moštvi potrebujeta uspešen nastop - Nobene »kletke« za Allegrettija Danes ob 16.uri bodo na Roccu navijači Triestine znova videli na delu Denisa Godeasa (ob njem bo igral odlični Corona), žal pa bo ljubljenec tržaške publike igral v dresu Mantove. Na klopi te ekipe pa sedi trener, ki je v Trstu dobro opravil svojo nalogo. Umirjeni Attilio Tesser je v dveh prvenstvih krmarjenja Triestine enkrat za las zgrešil končnico za napredovanje, v drugič pa rešil ekipo pred izpadom po doigravanju. Z njim smo se pred tekmo tudi pogovorili. Tako Man-tova kot Triestina ne doživljata prav dober trenutek, saj sta obe ekipi poraženi zapustili igrišče v zadnjih dveh krogih. Zato smo Tesserja vprašali, kako bo stanje ekip vplivalo na današnje srečanje. »Zanimivo vprašanje, na katerega pa je težko odgovoriti. S psihološkega vidika bo srečanje sila zahtevno za obe moštvi. Mislim, da bo srečanje zelo izenačeno, igralci se bodo odkrito pomerili, brez pretiranih takticizmov, za zmagovalca pa se ne bo vedelo prav do zadnje minute. Mislim, da sta s tehničnega vidika obe ekipi na dokaj dobri ravni, tako da bo srečanje tudi za gledalce dopadljivo.« Kaj pa je lahko odločilnega na takem srečanju? Kateri od posameznikov ali kaj drugega? »Mislim, da moram znova na prvo mesto postaviti psihološki faktor. Kdor bo bolje reagiral na zadnja dva spodrsdjaja, ta bo naredil velik korak naprej proti zmagi. Mi smo bili pred sobotno tekmo proti Pisi zelo zadovoljni nad začetkom sezone. Nato pa se je v pičlih štirih dneh ocena popolnoma spremenila. To je nogomet. Ampak z enim samim dogodkom se lahko stvari znova spremenijo. Zato je psihološki faktor tako pomemben. V nogometu jeziček na tehtnici stalno niha zdaj na eno zdaj na drugo stran, tako da je težko reči, kdo ali kaj bi lahko Tesser zdaj trener Mantove kroma bilo odločilno. O vsem lahko odloča tudi epizoda. Na primer igralec, ki zdrsne zaradi spolzkega, razmočenega igrišča. Vsaka od ekip ima nekaj igralcev, ki lahko sami odločajo tekmo.« Allegretti je glavni ustvarjalec Triestinine igre. Ste zanj pripravili poseben »sprejem«? »Če mislite na kako kletko igralcev, v katero naj bi ga zaprli, to nikakor. Ampak na zadnjih treningih sem posvetil nekaj časa simuliranju določenih taktičnih situacij, ko se je treba s posebno pozornostjo posvetiti njemu. Ob tem sem poudaril, da je treba biti zelo pazljivi na igro po prekinitvah, saj Allegretti odlično izvaja proste udarce.« Verjetna postava Triestine: Rossi; Milani, Petras, Kyriazis, Peana; Rossetti, Piangerelli, Allegretti, Testini; Šedivec, Granoche. Sodil bo Giannoccaro iz Lec-ceja. (I.F.) INTERVJU - Nekdanji komentator v Trstu Bruno Pizzul: Roma bo najbrž premagala Inter A liga je bolj izenečena - Udinese naj čimprej doseže obstanek »Roma bo jutri (danes op. ur) najbrž premagala Inter, rdeče-ru-me ni so favo riti,« me ni nek da nji prvi glas športa na državni televiziji Rai Bruno Pizzul iz Krmina, ki se je vče raj opold ne ude le žil otvo -ritve stalne fotografske razstave 700 tržaških »azzurrov« (v režiji tržaške sekcije Združenja Azzurri d'Italia pod vodstvom predsednice Marcelle Skabar) v spomin na Luco Vas cot ta, prez go daj pre mi nule -ga tr žaš ke ga ves la ča, ki je nas topil na olim pij skih igrah v Atlan ti le ta 1996. Z upokojenim komentatorjem Brunom Pizzulom smo po-kramljali o A ligi, današnji derbi tekmi Roma - Inter in o Udinese-ju, za katerega 69-letni Krminčan tudi navija. »Roma je solidna ekipa. Spal-letti je odličen vodja, pravi prototip modernega trenerja, ki ustvarja in goji ofenzivni ter spektakular-ni tip nogometa. Ste videli tekmo Fiorentina - Roma? Bila je prav gotovo ena naj lep ših tekem zad njih sezon. Prandelli in Spalletti sodita med boljše italijanske trenerje. Če bi eden od dveh treniral Inter, bi milanski klub brez večjih težav zmagoval v ligi prvakov. Mancini pa nima pravih izkušenj in očitno tudi nima pravega trenerskega zna- nja. Bil je dober no go me -taš, toda to še ne pome -ni, da bo dober trener. Vse kakor da -našnja tekma Ro ma - In ter bo za sladokusce. Ibra-himovic na eni in Totti na drugi strani. To bo tudi tekma šampio-nov, nogometašev, ki so trenutno v zelo dobri formi. Dodal bi še Man-cinija in Aquilanija.« Letošnja A liga bo končno bolj izenačena? »Vsaj tako kaže. Za sam vrh se bodo borili Roma, Inter, Milan in Juventus. Mogoče celo Fiorentina. Napoli ne bo dolgo vztrajal pri vrhu.« Kaj pa Udinese? »Udinese preveč niha: najprej izgubi 5:0 proti Napoliju, zatem premaga Juventus in Reggino, potem pa še poraz in slaba igra v Genovi. Najbrž bo to letos stalnica za videmski klub, ki mora skrbeti le za miren obstanek v ligi. Obrambna vrsta me ne preveč prepriča.« (jng) DANES: 18.00 Roma - Inter, 20.30 Livorno - Fiorentina NOGOMET - V jutrišnjem 2. krogu v raznih amaterskih ligah Za nekatere že popravni izpiti Težki gostovanji za Juventino in Vesno - Kras Koimpex favorit - Primorje Interland proti starim znancem - Breg končno doma V okviru jut riš nje ga 2. kro ga (15.30) amaterskih prvenstev bo na sporedu kar nekaj zanimivih tekem. Naše elitne ligaše, Juventino in Vesno, ki sta v nedeljo izgubili, čakata nelah-ki gostovanji. V promocijski ligi bo Kras Koimpex na domačem pravokotniku gostil Santamario. Zanimivo bo tudi v 1. AL, v kateri so v 1. krogu izgubile vse predstavnice naših društev. V 2. AL čaka Zarjo Gajo težko gostovanje pri Chi-arboli, tekmo Zaule - Breg pa bodo igrali na igrišču v Dolini (moštvo iz Za-velj bo domače tekme igralo v športnem centru »Silvano Klabian«, ker so v Za-vljah stekla dela za postavitev sintetične trave). Zaradi otvoritve novega dolinskega igrišča (ob 14. uri) bodo tekmo začeli pol ure kasneje (ob 16.00). ELITNA LIGA Palmanova (0 točk) - Vesna (0) Trener kriške Vesne bo imel znova na razpolago Bertocchija, Fantino in Er-vigija, čeprav slednji je še v dvomu. Napadalec Venturini je še poškodovan. V taboru Vesne so prepričani, da se bo ekipa maksimalno potrudila in skušala popraviti slab vtis z nedeljske tekme proti Fin-cantieriju. V Palmanovi so te dni precej ogorčeni nad odločitvijo disciplinske komisije deželne nogometne zveze (odvzem treh točk proti Azzaneseju), češ da je furlanska ekipa igrala del tekme brez »obveznih« letnikov 1988 in 89. V Palmano-vi (predsednik je nekdanji sodnik Fabio Baldas) trdijo, da je sodnik zgrešil zabeležiti menjave in so že napovedovali pri-ziv. MLADINCI - Vesnini deželni mladinci bodo domačo tekmo 2. kroga proti Palmanovi igrali v ponedeljek (ob 19.00) in ne danes. Manzanese (0) - Juventina (0) Po Pordenonu čaka Juventino še ena Simon Feri (Sovodnje) se na vsaki tekmi potrudi stoodstotno kroma zelo težka preizkušnja, tokrat v Manza-nu. Trener ekipe štandreškega društva Dante Portelli ima zelo dobro mnenje o jutrišnjem nasprotniku. »Manzanese je zame najboljša letošnja ekipa. Igralci kot so Orlando, Sellan, Trangoni in Boscan so pravi luksuz za to prvenstvo. Poznam jih zelo dobro. Skratka bo kar naporno.« Pri Juventini bo gotovo odsoten diskvalificirani Pantuso. PROMOCIJSKA LIGA Kras Koimpex (3) - Santamaria (0) Varovanci trenerja Sergeja Alejni-kova bodo v Repnu gostili Santamario, ki vsaj na papirju naj bi sodila v skupinico slabših ekip skupine B. Pri rdečih bodo odsotni Pohlen, Stabile in vratar Jaš Grgič. V Krasovem taboru resno računajo na nove tri točke. 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje (0) - San Canzian (0) San Canzian je v prvem krogu visoko izgubil proti tržaškemu San Sergiu (4:1). Nasprotnik se bo torej jutri v So-vodnjah predstavil kot ranjeni lev. V taboru belo-modrih se bodo maksimalno potrudili in skušali odščipniti najmanj točko. Trener Sari ne bo imel na razpolago diskvalificiranega Portellija ter poškodovanega Roberta Figlja. Primorje Interland (0) - San Giovanni (3) Trener Mauri bo znova imel precej Domači šport Danes Sobota, 29. septembra 2007 ODBOJKA DEŽELNI MOŠKI POKAL 20.30 v Trstu: Pallavolo TS -Sloga; 20.30 v Gorici: Olympia -Fincantieri; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - PAV Natisonia DEŽELNI ŽENSKI POKAL 20.30 v Pradamanu: Il Pozzo - Sloga List KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Caorle TURNIR K2 SPORT 18.30 v Gorici, Kulturni dom: za 3. mesto, ob 20.00 za 1. mesto NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 15.30 v Podgori: Juventina -Costalunga ZAČETNIKI 7:7 15.30 v Bazovici: Pomlad B NAMIZNI TENIS MOŠKA C1-LIGA 18.00 v Latisani: Libertas -Kras GS Market UMETNOSTNO KOTALKANJE MEMORIAL PAVLA SED-MAKA 14.30 na Opčinah, Pikelc: prireja ŠD Polet Jutri težav s postavo. Odsotni bodo: Cola-suonno, Miss, Merlak, Pipan, Ravalico in Kante. Pri gostih, ki jih trenira »ex« Sciar-rone, bo igral tudi Ivan Marinelli. San Sergio (3) - Primorec (0) Tudi pri Primorcu imajo precej težav s poškodbami. Jutri ne bo Meole, Marcandela, Cadla in Emilija. V postavi bosta znova Snidar in Bernobi. 2. AMATERSKA LIGA Zaule (0) - Breg (1) v Dolini ob 16.00 Brežani bodo po dolgem času znova igrali na domačem igrišču. Nastopili pa bodo v zelo okrnjeni postavi, saj trener Vi-tulič ne bo imel na razpolago Pedare, Per-noria, Degrassija, Medde, Laurice in Gargiuola. Chiarbola (3) - Zarja Gaja (3) Vzhodno-kraško ekipo čaka težko gostovanje pri Chiarboli. Trener Nonis ne bo imel večjih težav s postavo, saj bodo znova na razpolago Palmisano in vratar Carmeli. 3. AMATERSKA LIGA Torre (1) - Mladost (1) Torre je ena boljših ekip v skupini. Mladost torej čaka v Tapoglianu kar težka naloga. Danes začetniki in cicibani Danes in jutri bodo prve prvenstvene tekme igrali začetniki (7:7 in 11:11) ter cicibani na Tržaškem (na Goriškem bodo začeli prihodnji konec tedna). Začetniki Pomladi (na igrišču 7:7) bodo danes ob 15.30 igrali v Bazovici. Začetniki (11:11) so tekmo 1. kroga preložili na kasnejši datum. Pri cicibanih bo danes Kras igral pri Domju (15.00), Vesna pri Svetem Alojziju (16.00), Pomlad v Miljah (18.00), Breg (s katerim sodeluje tudi Zarja Gaja) pa bo v ponedeljek ob 17.30 igral v Dolini. (jng) Nedelja, 30. septembra 2007 NOGOMET ELITNA LIGA 15.30 v Palmanovi: Palmanova - Vesna; 15.30 v Manzanu: Manzanese - Juventina PROMOCIJSKA LIGA 15.30 v Repnu: Kras Koimpex - Santamaria 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Canzian; 15.30 igrišče Er-vatti na Proseku: Primorje Interland - San Giovanni; 15.30 Ul. Pe-tracco v Trstu: San Sergio - Primorec 2. AMATERSKA LIGA 15.30 igrišče Ferrini v Trstu: Chiarbola - Zarja Gaja; 16.00 v Dolini: Zaule - Breg 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Tapoglianu: Torre - Mladost DEŽELNI NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Pomlad - Palmanova DEŽELNI NAJMLAJŠI 10.30 Ul. Fornaci v Vidmu: Donatello - Pomlad NAMIZNI TENIS MOŠKA C in D-LIGA 10.30 v Zgoniku: Kras - Trieste Sistiana in Kras - Punto d'In-contro KOŠARKA UNDER 17 MOŠKI 11.00 v Pordenonu: Pordeno-ne - Jadran ZKB UMETNOSTNO KOTALKANJE MEMORIAL PAVLA SED-MAKA 9.30 na Opčinah, Piklec: prireja ŠD Polet KOLESARSTVO na dirki po Doberdobu Društvo Team Isonzo iz Pierisa bo pod pokroviteljstvom Občin Škocjan ob Soči in Doberdob ter v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob Sovodnje priredilo jutri 3. mednarodni Memorial Federico Car-let. 4. trofej a Nord scavi v cestnem kolesarstvu za začetnike. Neuradni štart dirke bo ob 9.30 v Beglianu, uradni pa ob 10. uri v Ronkah. Ze okoli 10.10 pa bodo mladi kolesarji privozili v Doberdob, kjer se bo pričela 8,4 km dolga krožna pot med Doberdobom in Poljanami, prevozili pa jo bodo štirikrat. Konec dirke je v Doberdobu predviden okoli 11.12, sledilo pa bo nagrajevanje v Sprejemnem centru Gradina. Skupno bodo prevozili 40 kilometrov. 20 Sobota, 29. septembra 2007 PRIIRBERIIPTE /E KOŠARKA - Krstni nastop Bora Radenske doma ob 20.30 Vatovčev Caorle pomeni resno preizkušnjo Moštvo nekdanjega učitelja sedanjega Borovega trenerja Mure je letos še močnejše Učenec proti učitelju. Ognjeni krst v državni C ligi bo novi trener Bora Radenska Andrea Mura doživel prav proti Walterju Vatovcu, s katerim je mladi krmar iz Loga začel izkušnjo trenerjevega pomočnika članske ekipe v sezoni 2003/2004 na Stadionu 1. maja, ravno kjer se bosta drevi spoprijela ob 20.30 (sodnika Goričan Marco Rizzi in Slovenec Silvano Skok iz Vileša) v prvem krogu Bor in Caorle. Po poldrugem mesecu trdih priprav in sedmih pripravljalnih tekmah je torej napočil čas za prvenstveni debi borovcev. Nasprotniki iz beneške pokrajine so potrdili lansko zasedbo (play Franceschin, branilca Coceani in Schina, krila Gusso, Moro in Piccoli) in jo še okrepili, saj je mladega branilca Francescheta nadomestil rutinirani bek Deana (ex Gradisca). Že lani so bili odlični četrti, tako da so tudi letos upravičeno ambiciozni. Nespremenjene so v bistvu tako vrline kot slabosti ekipe: čvrsta obramba, hitra in povezana igra v napadu na eni strani ter pomanjkanje moči in pravega centra pod košema na drugi. Belo-ze le ni so ta teden začeli s pr -venstvenim vadbenim ritmom treh dve-urnih treningov, v sredo so poleg uradne predstavitve imeli tudi skupno večerjo. Na tekmo so se dobro pripravili in z optimizmom navdaja tudi zdravstveno stanje, saj bi morali biti vsi igralci na razpolago. Za prenovljeno Borovo postavo vlada seveda precejšnja radovednost, ki jo bo potešil že drevišnji nastop v domači trdnjavi. Upajmo, da bo ta uspešen, saj bi bilo zelo pomembno začeti s pravo nogo in z dragocenima točkama proti prestižnemu tekmecu. Spored 1. kroga: Virtus Padova -Virtus Udine, Limena PD - Pool Venezia; Bor Radenska - Caorle; Spilimbergo -Marghera; Solari San Daniele - Monte-belluna; Roncade - Eraclea; Cordenons -Vicenza; Codroipese - Crno di Rosazzo TURNIR K2 SPORT-MARK - Polfinalni tekmi v Kulturnem domu Jadran Mark v finalu Popovičevi varovanci so premagali solidno Goriziano - Naj strelec Dean Oberdan z 19 točkami Jadran Mark - Goriziana 74:73 (23:18, 44:30, 57:50) JADRAN: Oberdan 19, Slavec 15, Franco 14, Marušič 5, Šušteršič 10, Se-mec 2, Umek 5, Collenzini n.v., Zaccaria 4, trener Popovič. GORICA - Jadran Mark pod taktirko Bobana Popoviča se je uvrstil v današnji finale turnirja K2 Sport - Mark, ki ga organizira goriški Dom. V telovadnici kulturnega doma v Gorici je bilo sinoči napeto vse do konca tekme. Jadran je tekmo začel dobro in Popovičevi fantje so po štirih minutah že vodili s 4:2. Vodstvo so obdržali vse do konca polčasa. Edina negativna točka so bile tri osebne napake Petra Franca in številni zgrešeni prosti meti (na koncu je bil odstotek še slabši, saj so jadranovci zgrešili kar 14 prostih metov na 31). V drugem polčasu so »plavi« nekoliko popustili in solidna Goriziana, ki je v torek premagala Dom, se je nevarno približala. V 37. minuti je sodnik slabo interpretiral Francov nenamerni udarec s komolcem in ga izključil. 36 sekund pred zvokom sirene je Goriziana izenačila (73:73). Zatem je stopil v ospredje Jan Umek, ki je najprej izsilil prekršek in zatem zadel en prosti met. V zadnjem napadu je bil nasprotnikov »play« Bevitori neuspešen pri metu in Jadranje tako slavil. OSTALI POLFINALNI IZID: Ardita - Ajdovščina 77:85. DANES, finale ob 20.00, Jadran-Ajdovščina, za tretje mesto ob 18.30 Go-riziana-Ardita. Jadranovec Peter Franco je zbral tudi 17 skokov bumbaca KOTALKANJE - Danes in jutri Poletov Memorial Pavla Sedmaka Tanja Romano bo v ekshibiciji predstavila novo koreografijo Na tradicionalnem dvodnevnem Memorialu Pavel Sedmak v umetnostnem kotalkanju, ki ga na Opčinah danes in jutri prireja ŠD Polet, bo jutri po koncu tekmovanja (ob 19.uri) revija domačih kotalkarjev in ekshibicija svetovno uveljavljenih kotalkarjev. Med temi seveda ni mogla manjkati domača šam-pionka Tanja Romano, ki je sicer od 20. avgusta v fazi intenzivnih priprav na svetovno prvenstvo, ki bo novembra v Avstraliji. Čeprav je torej Tanja še daleč od optimalne forme (v Pisi, kjer študira, trenira vsak dan po pet ur, skoraj polovico vadbe pa še vedno namenja telesni pripravi), pa bo njen jutrišnji nastop na Pikelcu vsekakor zelo zanimiv, saj bo prvič prikazala koreografijo kratkega programa, s katerim bo nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v Brisbanu. »Nov kratki program je zelo zahteven, poleg dvojnih in trojnih skokov pa vsebuje tudi zahtevno serijo korakov, tempiranih na novi glasbeni kulisi. Sicer skokov na Opčinah v glavnem ne bom izvajala, saj bi to bilo v tem trenutku preveč tvegano,« je povedala Tanja pred nastopom. Sicer pa Memorial obsega danes kratki pro gram za katego rije kade tov, mlajših mladincev, mladincev in članov (od 14.30 dalje), jutri zjutraj (ob 9.30) bodo nastopili začetniki in naraščajni-ki, popoldne - po uradnem odprtju, bodo na vrsti mednarodne kategorije (nastopili bodo tudi tekmovalci iz Slovenije in Španije), izvajale pa bodo dolgi program. Revija se bo, kot rečeno, pričela ob 19. uri, sledili pa bodo nastopi zmagovalcev Memoriala, Tanje Romano in nekaterih drugih kotalkarjev in ko-talkaric mednarodnega kova. □ Obvestila Tanja Romano bo jutri na Opčinah nastopila v ekshibiciji kroma NAMIZNI TENIS Štart moških ekip, ženska A2-liga oktobra Z današnjim nastopom igralcev C1-lige se bo začela bogata namizno-teniška sezona. Igralci Krasa G.S. Market se po eni sezoni spet vračajo v državno ligo. Prvi nosilec bo 25-letni Bojan Simoneta, ki je septembra letos dosegel zgo do vin ski rez ul tat z zma go na državnem turnirju. 16-letni Michele Ro tel la je že v prejš nji sezo ni do kazal velik napredek: vpoklican je bil v držav no repre zen tan co in je na septem -brskem državnem turnirju IV. kategorije zasedel odlično 3. mesto. Postavo C1-lige dopolnjuje Edi Bole, kije bil letos na državnem prvenstvu junija v mešanih dvojicah z Isabello Torrenti prvak, bo v prvem delu prvenstva nadomestil Andreo Bartolotti. V gosteh se bo ekipa pomerila z Libertasom Lati-sa na. Jutri pa bodo na igrišče stopili še dve moški krasovi ekipi, ki bodo nastopali v C2-ligi in D-ligi. Prva srečanja bos ta obe eki pi odigra li v zgo niš ki telovadnici ob 10.30. Stefano Rotella, Tom Fabiani in Vittorio Lubrano bodo gostili tržaško ekipo Trieste Sistia-na. D-ligaši Alessandro Ridolfi, Guido Simionato, Gianni Rotella in Simone Gi or gi pa bodo igra li pro ti eki pi Pun -to d'incontro Trieste. Oktobra pa se bo začelo prvenstvo tudi za vse ostale krasove ekipe. Ženska A2-ligo, bo svoj krstni nastop imela 13. oktobra, ko bosta štartala tudi obe ekipi v B-ligi Kras A in Kras B. Konec oktobra (27. oktobra) bo štartala še moška D2-liga. Šele 17. novembra pa se bo krajše prvenstvo začelo tudi za naj mlajše kra sove igral ke, ki bodo le tos nas topale v žen ski C-li gi. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: REKREACIJA odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri, REKREACIJA odrasli, od 2. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30, OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Vabljeni! SKD VIGRED, Jamarsko društvo Grmada, Planinski odsek SK DEVIN, Taborniki RMV Trst-Gorica, Vaška skupnost Tublje, Občina Sežana in razvojno društvo Pliska vabijo v nedeljo 7. oktobra 2007, na »12. Pohod na Krasu je krasno«. Zbirališče od 10. do 11. ure na prireditvenem prostoru v Praprotu. Organiziran prevoz do Tu-belj. Ob 11.30 start iz Tubelj, med pohodom ogled Trnovske jame. Info: www.skdvi-gred.org. SK DEVIN vpisuje nadaljnji tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji vsako soboto po dve uri. 2. izmena :13, 20, 27. oktobra in 3/. novembra. Informacije: 040 209873 ali 338 8621592 (Janja) ŠZ BO R sporoča, da se bosta v torek, 9. oktobra pričeli popoldanska in večerna rekreacija po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30 krepilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 333-1755684 (v večernih urah). ŠZ BOR organizira predsmučarsko vadbo, ki bo potekala ob torkih od 20.30 do 22.00 na stadionu 1. maja. Začetek vadbe 9. oktobra. Za informacije: Silva 333-1755684 (v večernih urah). AŠD SOKOL vabi vsa dekleta letnikov od 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati Cirilo 335-5313253 ali Lajris 348-8850427. AŠK KRAS obvešča, da se z mesecem oktobrom v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku pričnejo sledeče dejavnosti: OTROŠKA TELOVADBA, prvo srečanje v sredo, 3. oktobra ob 17. uri; REKREACIJA STAREJŠI v četrtek, 4. oktobra ob 8.30; REKREACIJA MLAJŠI v četrtek, 4. oktobra ob 20. uri; REKREACIJA NAMIZNI TENIS v torek, 2. oktobra ob 20.30. Vse ostale informacije na prvem treningu. ŠZ BOR obvešča, da se prične jutranja rekreacija v ponedeljek, 1. oktobra ob 9. uri prva skupina in ob 10. uri druga skupina. TENIŠKA ŠOLA PRI ŠZ GAJA na Padričah bo 16. oktobra začela z redno vadbo (torek in petek). Sprejemajo se prijave na tel. 389-8003486 (Mara). PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 3341384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra prične pred-smučarska rekreacija za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 335 6123484. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 3282733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 334-6119454 (Fabiana) ali 348-8012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30. ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE - Vadba bo na stadionu 1. maja v Trstu potekala po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek 16.30-17.30 (mlajša skupina), petek 16.00-17.00 in na izbiro po en trening mi-niodbojke ali minibasketa (starejša skupina). Vpis neposredno pred vadbo. ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vsakoletne tečaje za predšolske otroke. Vadba se bo pričela v soboto, 13. oktobra ob 9.30 za otroke v spremstvu staršev. Ob 10.30 pa bodo vadili otroki, ki že obiskujejo vrtec. Informacije 040 361476 ali 333 7264018 ob kosilu (Walter). / PRIREDITVE Sobota, 29. septembra 2007 2 1 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: v petek, 5. in v soboto, 6. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 7. oktobra ob 16.30. _SLOVENIJA_ GORJANSKO Kulturni dom Jutri, 30. septembra ob 19.30 / Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu gostuje z glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Sergeja Verča »Veselica«. Režija: Sergej Verč. Izvirna glasba: Tom Hmeljak. Izkupiček predstave bo šel v korist poplavljencem v Železnikih in obnovitvi kulturnega spomenika »Bolnica Franja«. PLISKOVICA Mladinski hotel Jutri, 30. septembra ob 18.00 / Gledališka predstava »Pridige Janeza Sveto-kriškega«, monodrama. Nastopa Sergej Ferrari. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Srečko Fišer: »Prihodnje, odhodnje«, jutri, 30. septembra ob 19.00, režija Jaša Jamnik, brezplačne vstopnice. / Po predstavi otvoritev razstave - Ljubo Bizjak: »Deske, ki pomenijo življenje«. Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Ponovitve: v torek, 2. oktobra ob 18.00, v sredo, 3. in v četrtek, 4. oktobra ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 29. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 6. oktobra ob 20.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama Danes, 29. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V ponedeljek, 1. oktobra - 20.0022.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 29. septembra ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V torek, 2. in v sredo, 3. ob 19.30 ter v četrtek, 4. oktobra ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. Šentjakobsko gledališče v petek, 5. oktobra ob 19.30 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih« (partizanski ve-stern). Režija: Jure Novak. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ SEŽANA Cerkev sv. Martina Danes, 29. septembra ob 20.00 / Koncert komornega zbora Ipavska iz Vipave. Zborovodja: Matjaž Šček. NOVA GORICA Kulturni dom - mala dvorana V sredo, 3. oktobra ob 20.15 / Nastop etno ansambla Brina. Brina Vogelnik -glas, Jelena Ždrale - violina, Blaž Cela-rec - tolkala, Nino De Gleria - električni bas in kontrabas, Drago Ivanuša - harmonika, Luka Ropret - kitare in Julij Zornik - zvok. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 29. septembra ob 20.30 in jutri, 30. septembra ob 17.30 / Tretji koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Will Humburg. V petek, 5. oktobra ob 20.30 in v soboto, 6. oktobra ob 17.30 / Četrti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi: Gerd Albrecht, pianist: Andrea Lucchesini. ■ Note Timave V ponedeljek, 1. oktobra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Zoltan Szabo - John Olaf Laneri - duo violončelo -klavir. V soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V ponedeljek, 1. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Nastop pevk stolnega zbora pod vodstvom Marca Sofia-nopula. Giorgio Marcossi - flauta, Manuel Tomadin - orgle. V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Silvia Marinelli - sopran, Andrea Trovato - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov. Galerija Tržaške knjigarne: še danes, 29. septembra razstavlja pod naslovom Srce - Cuore tržaška slikarka Annamaria Ducaton. Razstavna dvorana palače Costanzi (Mali trg 2): do 30. septembra bodo na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana: do 30. septembra ima osebno razstavo pod naslovom »Visioni« Nicola Tomasi. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Galerija narodnega doma: skupina Rodolfo Namif iz Parme razstavlja fotografije in sicer od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30. OPČINE Prosvetni dom: še danes, 29. septembra je odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled od 17.00 do 20.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V Državni knjižnici še danes, 29. septembra je na ogled razstava Carla Pie-montija z naslovom »Fotogrammi«. V Galeriji Kulturnega doma v Gorici in v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) je na ogled samostojna čezmejna razstava slikarja Aleksandra Peca iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 5. oktobra 2007; v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji ARTES pa ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. V razstavnih prostorih KC Lojze Bra-tuž, (Drevored 20. septembra): bo do 14. oktobra na ogled razstava »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti« slikarja Karla Pečka; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah. Na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo do 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour): do 7. oktobra bo na ogled razstava »GIPI. La vita tra le pagine«. Odprto vsak dan med 16.30 in 20. uro, v soboto in nedeljo med 10.30 in 13. uro ter med 16.30 in 20. uro. Jutri, 30. septembra, ob 11.30 brezplačni vodeni obisk. ŠMARTNO V galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: do 5. oktobra bo razstavljal mehiški slikar Humbert Ortega Villasenor. Kosovelov dom, Mala galerija: v ponedeljek, 1. oktobra ob 18.00, odprtje fotografske razstave Share International Slovenija »Otroci sveta«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V Goriški knjižnici Franceta Bevka na trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 13. oktobra na ogled razstava z naslovom Kako je podgana Frida našla svojo mamo. SEŽANA - Cerkev sv. Martina Zbor Ipavska s celovečernim koncertom Drevi ob 20. uri se bo v cerkvi sv. Martina v Sežani predstavil komorni zbor Ipavska s celovečernim koncertom. Sporočilo koncertnega programa je predstavitev nove zgoščenke z naslovom Kruh življenja. V njej je zaobjeta glasba treh najpomembnejših krščanskih veroizpovedi na slovenskem ozemlju. Tako lahko slišimo katoliške, protestantske in pravoslavne sakralne pesmi v latinskem, slovenskem in starocer-kvenoslovanskem jeziku. Po zadnji zgoščenki primorskih ljudskih pesmi je zbor začutil potrebo, da se obeleži prav to duhovno in glasbeno stvarnost, ki je del našega vsakdana. Zgoščenka naj bo torej po-klon duhovnosti na Slovenskem, ne želi pa poučevati ali muzikološko razglabljati. Prizadevni organizatorji koncerta v Sežani so zborovodkinja Andreja Gerželj-Breščič in pevci cerkvenega pevskega zbora pod okriljem župnijske skupnosti sv. Martina z gospodom župnikom na čelu. V letošnji sezoni praznuje komorni zbor Ipavska iz Vipave desetletnico delovanja. Slavnostni koncert je predviden 5. aprila 2008. Do tedaj pa bo še vrsta pred- stavitvenih koncertov nove zgoščenke. Le ta je namreč tretja v nizu, kaj kmalu pa ji bo sledila še naslednja, t.i. jubilejna plošča. Desetletno delovanje je zbor popeljalo na mnoge koncertne odre doma in v tujini, pa tudi na tekmovanja prestižnega kova. Domače mariborsko tekmovanje je bilo vedno nagrajeno z najvišjimi odličji, enkrat pa je bil zbor tudi absolutni zmagovalec tekmovanja z najvišjim številom prejetih točk; zmagovalci mednarodnega tekmovanja Riva del Garda, tistega v Zadru in vedno najboljše ocenjeni zbor na tekmovanju primorskih pevskih zborov; prestižne uvrstitve na Grand Prix tekmovanjih, Tolosa tretji in četrti, Tours peti, goriški Se-ghizzi peti in še bi lahko naštevali. Tisto, kar je pevcem najbolj pri srcu, pa je koncertna dejavnost. Če je tekmovanje enkratni napor, je dobro izveden koncertni program rezultat dolgotrajnega razmišljanja, raziskovanja, načrtovanja, dela in čustvovanja. Nagrada za vse to pa je doživetje na odru in aplavz pozornih poslušalcev. Zbor že od samega začetka vodi priznani primorski zborovodja Matjaž Šček. (JŠ) TRST - Kulturni dom Pesniški večer Na prireditvi, ki se bo začela ob 19.30, se bo predstavilo 8 avtorjev Slovensko stalno gledališče in Slovenski klub v sodelovanju z revijama Apokalipsa in Sidaja prirejata da nes zve čer pes niš ki ve čer. V sklopu letošnje, že četrte izvedbe mednarodnega srečanja Revija v reviji, je no coj ob 19.30 predvide na že nekako tradicionalna pesniška etapa v Trstu. Po lan skem nas topu v tržaškem Kulturnem domu 11 pes ni kov iz naj raz lič nej ših evrop -skih držav, bomo letos doživeli »bis« z ve čerom, ki ga bo popestri la pri -sotnost 8 pesnikov iz Slovenije, Mehike, Velike Britanije, Slovaške in Budimpešte. Slovensko in italijansko tr žaš ko ob čin stvo (le tos so or -ganizatorji večera poskrbeli za prevode tekstov) bo lahko torej uživa- lo ob količinsko skromni, a literarno vse prej kot nezanemarljivi po-kušini pesniške produkcije Stanke Chrobakove, Roberta Dedenara, Ludwiga Hartingerja (ki ga poznamo tudi kot odlič ne ga pre vajal ca Kosovelove poezije v nemški jezik), Iztoka Osojnika, Aleksandra Peršo-lje, Oscarja Leonela-Ramireza, Fio-ne Sampson in Petra Zilahyja. Nastope bosta povezovala Janko Petro-vec in Darja Betocchi, za recitacijo pa bosta poskrbela Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Literarni zanesenjaki so torej vabljeni v tržaški Kulturni dom ob 19.30, kjer jih večer z naslovom »8 pesnikov za Revijo v reviji« prav gotovo ne bo razočaral! Razstava je dobila ime po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Na ogled so ilustacije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Žiga in Špela podarjajo izkupiček prodanih fotografij, ilustracij in knjig Programu Žarek, ki skrbi za otroke, katere je življenje kakorkoli prikrajšalo. Program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žer-jala. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 22 Sobota, 29. septembra 2007 PRIIRBERIIPTE/E TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Kakor se nam poroča, se je prejšnjo nedeljo na Opčinah zbrala večja skupina mladih in tudi že priletnih Lahončkov, ki so peli razne laske pesmi in vpili »Evviva Trieste italiana!« Čeprav se je to dogajalo pri dnevu, so se kma lu začeli zbi rat do ma či ni, ki ni so bi li volj -ni trpeti laske meščane(?) , ki hodijo izzivat v okolico. Vseeno je na koncu prevladalo mnenje starejših domačinov, ki so odsvetovali vsako reakcijo. »La hon čki naj ne iščejo po oko li ci, ker bi lahko naleteli na odločen odpor. Ako hočejo delati izlete v okolico na sveži, čisti zrak, na dobro kapljico in med dobro mirno in postrežlji-vo ljudstvo , jim tega nikdo ne brani, toda vesti se morajo kakor se spodobi!«, se glasi svarilo na stra neh Edi nos ti. Trst ni in ne bo italijanski, ker ne more biti. Zna no pa je, da se v tem mes tu go ji pobož -na želja, da bi bil italijanski, ampak to ni naša stvar. Skrbeli pa bomo, da lahonska drevesa ne prekoračijo pri nas tistih meja, katere jim visoka gospoda v mestu dovoljuje prekoračiti. »Ve do naj mest ni Lahon či ci, da smo mi mestni in okoličanski Slovenci složni v tem, da se ne bomo pu šča li več žali ti na na ših tleh in ako jim je ljub mir pri sr cu, naj bodo pamet -ni!« Eden pri zade tih - tako se je podpi sal naš bralec s Scalasante, ki v imenu prebivalcev tega dela Rojana piše o nemogočih razmerah, ki so to poletje vladale v tem predelu mesta. Njihove prošnje, da se jim uredi dostavljanje vode je povsod na le telo na glu ha uše sa, tudi pri kapovili, gos podu Ob la ku, zna ne mu potom cu Romula in Rema. Po njegovi milosti so to poletje za 30 hišnih številk dostavljali dnevno z Opčin le 14 škafov vode, pa se to samo 12 dni, sicer so morali prebivalci daleč na okoli iskat vo do, vse tja do izvira pod Trste ni kom! ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Američani zares nimajo sreče s svojim interkonti-nentalnim balističnim izstrelkom Atlas, saj so pred dnevi javili, da je tudi zadnji poizkus s tem orožjem odpovedal. Tako kot prejšnjič se je ta raketa takoj po vzletu raz-počila. Sicer vse to ni nič čudnega. Vsako novo orožje terja najprej mnogo dela, potem veliko neuspelih poizkusov do dokončne izdelave. Američani namreč trmasto vztrajajo pri svojem interkontinentalnem balističnem izstrelku, ki ga imajo za zadnje in najpopolnejše orožje, ki ga ZSSR že ima. Vse to pa je povsem v duhu sedanje mrzlične oboroževalne tekme ter v duhu teže, da je ravnotežje v oborožitvi, jamstvo miru na svetu, kajti »zadnje orožje« je »orožje proti kateremu svet nima nobene obrambne možnosti«. Američani pričakujejo, da bodo najkasneje do le- ta 1960 medcelinski dirigirani izstrelki na termonukle-arni pogon orožje številka ena. Takrat nam vsi načrti za evakuacijo civilnega prebivalstva v primeru vojne ne bodo več pomagali. Toda to nesrečno ravnotežje v oboroževanju veliko stane in če pomislimo, kaj vse bi lahko naredili s tem denarjem, vidimo, (milo rečeno) kako zgrešena je politika vseh onih, ki vztrajajo pri njej. Prav gotovo ne moremo metati krivde za tako drago tekmo samo na Washington oziroma Zapad, kajti Moskva ni v tem nič boljša. Dejstvo je, da so države Atlantske zveze v zadnjih letih za orožje dale 225.000 milijard lir; če k tej vsoti prištejemo sovjetske stroške in stroške nevtralnih držav, kijih v oboroževanje sili ta tekma med dvema kolosoma, pridemo do fantastične cifre 500.000 milijard lir. Pomislimo, kaj vse bi lahko s to vsoto naredili za dobrobit človeštva! FILMI PO TV Nedelja, 30. septembra, Rai 1, ob 15.40 LUomo che sussurava ai cavalli Režija: Robert Redford Igrajo: Robert redford, Kristin Scott-Thomas in Sam Neill Grace in Judith se nekega jutra odpravita na ježo, otroško razposajenost pa kaj kmalu pretrga ponoreli konj, ki mu spodrsne v snegu. Obe živali se z dekleti skobalita na cesto. Mimo pripelje tovornjak in Judith je na mestu mrtva, medtem ko ima Grace tako poškodovano nogo, da ji je ne morejo rešiti. Dekličino življenje in odnos do sveta se seveda bistveno spremenita, a odločitev temperamentne matere, ki Grace pošlje k izkušenemu kavbojcu omogoči nesrečni ljubiteljici konjev, da se ponovno nasmeje. Nedelja, 30. septembra, La 7, ob 21. uri Febbre da cavallo Režija: Steno Igrajo: Enrico Montesano, Gigi Proietti in Catherine Spaak Nadvse lahkoten film, ki je pred skoraj tridesetimi leti naletel na izjemen uspeh, je eden zadnjih primerov stare italijanske komedije. Dogajanje je seveda postavljeno v Rim, kjer trije prijatelji sanjajo, da bodo s pomočjo konjskih stav končno obogateli in s tem rešili vrsto težav. Nekakšna hvalnica italijanskemu iznajdljivemu smislu za preživetje je simpatična komedija, ki ob bolestnem opisovanju odvisnosti od igranja spravi gledalca v neustavljiv smeh. Torek, 2. septembra, rete 4, ob 21.10 L avvocato del diavolo Režija: Taylor Hackford Igrajo: AlPacino, Keanu Reeves, Charlize The- ron Filmska pripoved povzeta po istoimenskem romanu Andrewa Neidermana opisuje svojevrstni odnos, ki veže mladega odvetnika Ke-vina Lenoxa z njegovim new-yorškim delodajalcem in slavnim zmagovalcem najbolj težavnih pravd, Johnom Miltonom. Film Taylora Hackforda iz leta 1997, se še enkrat loteva Fau-stovega mita. Sreda, B. septembra, canale 5, ob 21.10 Shrek Režija: Andrew Adamson in Vicky Jenson Igrajo: Mike Myers, Eddie Murphy, Cameron Diaz, John Lithgow Shrek je svojevrstno bitje, ki živi v močvirju in ne mara ljudi. Najraje je sam, vendar je njegove samote konec, ko k njemu vdrejo pravljični liki, ki jih je iz njihovega kraljestva spodil zlobni lord Farquaad. Shrek se odloči, da bo rešil njihov dom in s tem seveda tudi svojega. S Far-quaadom skleneta kupčijo. Shrek naj bi tako rešil lepo princeso Fiono iz gradu, ki ga varuje strašni zmaj, Farquaad pa bo poskrbel za njegove nepovabljene goste. Med nevarno nalogo Shreka spremlja jezični osel, ki noče za nič na svetu izgubiti pravice do kakeršnegakoli jezikavega komentiranja. Shrek in Fiona, ki naj bi postala Farquaadova nevesta, se sredi razburljive pustolovščine zaljubita. Grdi protagonist je zaradi novih čustev presenečen in zmeden. Še bolj pa ga prizadene Fionina temačna skrivnost. Četrtek, 4. oktobra, Rai 3, ob 21.05 Potere assoluto Režija: Clint Eastwood Igrajo: Clint Eastwood, Gene Hackman, Judy Davis in Ed Harris Luther Whitney je profesionalni vlomilec. Specialist, ki odpre vsako ključavnico, vdre v vsak sef in prelisiči vsak alarm. Luther Whitney je pravi mojster v svoji obrti, ki mu že več kot trideset let zagotavlja urejeno življenje vojnega veterana in upokojenca. Ve pa, da bo njegove kariere kmalu konec, zato se pred pravo upokojitvijo odloči še za zadnjo akcijo: vlomi v posestvo washingtonskega bogataša Waltherja Sul-livana, ki v hišnem sefu za ogromnim ogledalom hrani bajnih pet milijonov dolarjev v draguljih in gotovini. Nenadoma pa se zave, da ni sam v hiši in nekaj trenutkov kasneje prisostvuje umoru. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO IGOR KOMEL KOVINSKI PODSTAVEK AFRIŠKA ANTILOPA MESTO V MEHIKI NABRE2INSKI 2UPAN (GIORGIO) MESTO V LIGURIJI FOTO KROMA UVRSTITEV NA TEKMOVANJU RAZUM, PAMET (FR.) IVO ZORMAN SUROVINA ZA PIVO IT. IGRALEC (UBALDO) MILANSKI NOGOMETNI PRVOLIGAŠ DEL PREDMETA, KI SE VARI VILER ELDA PUSTOVANJE, MAŠKARADA BERI PRIMORSKI DNEVNIK NEMŠKI SATELITSKI VOHUN ŠPANSKE ŠKRGETE NEPOSREDNOST, BLIŽINA SPODNJE OKONČINE RDEČI KRI2 DEL OBRAZA VELEMESTNA ŠIROKA ULICA ZNAMKA JAP. RAČUNALNIK. PRIPOVEDNA PESNITEV VALJASTI MESNI IZDELKI VRSTA VIŠNJE JUNAK IZ TISOČ IN ENE NOČI NAVIGACIJSKI SISTEM ZA LETALA GOROVJE ZAHODNO OD CORTINE NEKDANJI SPANSKI PREMIER ŽENSKO IME / NAŠA DE2ELNA SVETNICA BLA2INA SEČEVOD ZGODNJE VINO INDIGO FRANCOSKA IGRA S KARTAMI GLAVNO MESTO PIEMONTA INDIGU SORODNA SNOV TETA V MILANU KANDIRAN POMARANČNI OLUPEK VISOK GORSKI VRH TELEVIZIJSKI VODITELJ (ENRICO) ORGAN VOHA PRIMORSKA BABICA PRVI RIMSKI ZALO2NIK KEM. SIMBOL ZA TANTAL REZILEC RUŠE NAŠ SINDIKALNI VODJA KNEIPP NABRUŠEN DEL REZILA, ORODJA VELIKA TROPSKA PAPIGA AMERIŠKI IGRALEC PACINO SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA MESTO V MAKEDONIJI POGORJE V ZAHODNIH KARPATIH PRVINSKOST, NEPONARE-JENOST VOJAŠKA BOLNIŠNICA 2IVALSKE "ANTENE" NEM. RE2ISER (FRITZ) VEUKA ŠLAŠČICA MUSL ROMARSKO MESTO ALOJZ IHAN SLAVILNA PESEM GRŠKA MATI BOGOV RAZSTRE-LJEVALEC NEKD. "NAŠA" BANKA OSAMA ... LADEN PRVI UREDNIK SLOVENCA (ANDREJ) SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ MESTO NA JAPONSKEM HLAPLJIVA TEKOČINA ELDA NANUT ANTON OCVIRK NEKD. PAKIST. PREMIERKA BUTO SALERNO OBRAT ZA IZDELAVO VZORCEV GRŠKO-RIMSKA KNJIŽEVNOST ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN) INDIJSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER JAZ (LAT.) TROPSKI SADE2 PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK NAJMANJŠA ŠPORTNA JADRNICA AKTER SLOVARČEK - CAT = najmanjša jadrnica z enim jamborom • ENSENADA = mesto v Mehiki • NASAT = nemški satelitski "vohun" • OITA = mesto na Japonskem • REA = grška mati bogov • ROT = prvi urednik Slovenca / RADIO IN TV SPORED Sobota, 29. septembra 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: Vokalna instrumentalna skupina Katizbor -Katinara 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.10 7.00 9.45 10.15 10.30 10.35 11.30 12.00 13.30 14.00 14.30 16.15 17.00 17.15 17.45 18.50 20.00 20.30 20.35 21.30 23.50 23.55 0.25 Nad.: Sottocasa Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... Sedem dni v parlamentu Variete: ApriRai Vremenska napoved Koncert orkestra finančne straže ob 233. obletnici ustanovitve Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcellino Ma-riucci) Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Sorrento (vodi Donatella Bianchi) Dreams Road 2007: ZDA - cesta bluesa, iz New Orleansa do Mem-phisa Dnevnik in vremenska napoved Verska odd.: A Sua immagine Dok.: Passaggio a Nord-Ovest (vodi Alberto Angela) Kviz: L' eredita' Dnevnik Rai tg šport Kviz: Affari tuoi Varaiete: Il treno dei desideri (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Aplavzi Nočni dnevnik, vremenska napoved, 0.40 Izžrebanje lota V^ Rai Due 6.00 6.30 7.00 8.15 8.30 10.30 11.15 11.25 13.00 13.25 14.05 15.50 17.10 18.00 18.10 19.00 20.00 20.25 20.30 21.05 22.40 23.25 0.10 Dok.: Rdeče morje Šport: Pit Lane Avtomobilizem F1: VN Japonske (poskusne vožnje) Tg2 Dnevnik Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi) Dok.: Na poti v Damask Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Rai šport Dribbling Aktualno: Italija na 2. TV film: Inšpektor Gadget (kom., ZDA, '99, i. Matthew Broderick) Aktualno: Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Nepremagljivi angeli Reality show: Otok slavnih - Tedenski pregled, 19.20 Reality Nan.: Dva človeka in pol Izžrebanje lota Dnevnik Nan.: Cold Case (i. Kathryn Morris, Danny Pino, J. Ratchford) Nan.: The Practice Šport: Sobotni sprint Dnevnik Tg2 V" Rai Tre 7.00 9.00 10.00 10.30 12.00 12.50 13.05 14.00 14.50 15.15 18.10 18.55 19.00 20.00 Variete za najmlajše Aktualno: TV Talk Aktualno: Art News SP v kolesarstvu (Ž) Tg3 - Šport - Meteo Tgr Kmetijstvo Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Okolje Italija, 15.05 59. Prix Italia Sobotni šport: SP v kolesarstvu (Ž in Under 23), 17.40 Magazine Champions League Šport: 90. minuta Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-bio Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Potovanje v Kraljestvo dveh Sicilij (vodita Piero in Alberto Angela) 23.30 Dnevnik, deželne vesti 23.50 Aktualno: Dan na sodišču 0.50 Tg3 nočni dnevnik, vreme ! Rete 4 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.40 Življenje čarovnice, 8.20 Pacific blue Nan.: Advokat Porta (It., '97, i. Gi-gi Proietti, Ornella Muti) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Nan.: Poirot (i. David Suchet, Hugh Fraser) Včeraj in danes na TV Aktualno: Donnavventura Dnevnik, vreme Aktualno: Sai xche'? Nan.: Walker Texas Ranger Aktualna odd.: Tempi moderni (vodi Ilaria Cavo) Film: Trappola per il presidente (pust., ZDA, '97, i. Michael Mad-sen, Roy Scheider) 9.15 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 17.00 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10 23.50 Canale S 10.55 12.00 13.00 13.40 14.10 16.00 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Glasbena odd. o liriki: Loggione Aktualno: Super partes Film: Per incanto o per delizia (kom., ZDA, '99, i. Penelope Cruz) Tg com/Meteo5 Nan.: Novo življenje za Zoe (i. Joe-ly Fisher, Aislinn Paul) Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) TV film: La diga della paura (pust., ZDA, '03, i. Bruce Boxleitner) Aktualno kornika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) Tg com/Meteo5 Kviz: Chi vuolessere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Variete: C' e' posta per te (vodi Maria De Filippi) O Italia 1 6.05 Šport/Odprti studio 6.40 Nan.: Zanzibar 7.50 Variete za najmlajše 10.15 Nanizanka: Power Rangers Lost Galaxy 10.45 Nan.: Raven - Živalski rojstni dan, 11.15 Čarovnica Sabrina 11.50 Nan.: Tata 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Variete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe-ranza 13.55 Film: Il ritmo del successo (dram., ZDA, '00, i. Amanda Schull) 15.00 Tg com/Meteo 16.15 Film: Ragazze nel pallone (kom., ZDA, '04, i. A. Judson-Yager) 17.00 Tg com 17.55 Šport: Slamball (vodita Dan Peterson in Giacomo Valenti) 18.30 Odprti studio, vreme 19.00 TV film: Dragon Ball Z: Invazija planeta Neo Nameck (ris.) 20.00 Tg com/Meteo 21.00 Film: Cani dell' altro mondo (kom., ZDA, '04, i. Liam Aiken) 22.50 Aktualno: Rtv 23.30 Športna oddaja: Vodič nogometnega prvenstva 0.50 Šport studio ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.30 Dobro jutro: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 9.00 Koncert 10.35 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 4 13.45 Košarka Snaidero Udine 14.15 Oddaja o potovanih 17.00 Risanke 19.55 Športne novice 20.05 Oddaja o kmetijstvu 20.55 Film: Crimini del cuore (r. B. Be-resford, i. Diane Keaton, J. Lange) 22.55 Aktualna oddaja 23.35 Komedija v narečju: Tapedi e sa-vonete (L' Armonia in Quei de Sca-la Santa) LA 6.00 7.00 9.20 9.55 12.00 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30 23.30 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Aktualno: Omnibus weekend Aktualno: Intervju Film: Davy Crockett in pirati (pust., ZDA, '57, i. Fess Parker) Dok.: Lovci na izgubljene zaklade Šport 7 Nan.: Matlock Nan.: New Tricks VN Italije v motociklizmu Film: Un medico, un uomo - The Doctor. (dram., ZDA, '91,r. Randa Haines, i. William Hurt) Dok.: Jules most dangerous Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Daniel Casey) Dok.: Umori - Primer Bellentani {T Slovenija 1 6.10 7.00 7.30 7.50 8.35 9.05 10.45 12.00 13.00 13.15 14.05 15.55 16.35 17.00 17.15 17.20 18.40 18.55 19.25 19.40 19.55 21.05 22.00 22.35 22.35 Kultura, 6.15 Odmevi Zgodbe iz školjke Iz popotne torbe: Dresura Kviz: male sive celice Nan.: V dotiku z vodo Kino Kekec - Film: Moj kuža Polnočni klub Tednik Poročila, vreme, šport Umko, najboljša zabava za umne glave Film: Otrok na morju - Il bambino sull' acqua (It., '05, r. Paolo Bian-chini, i. Vittoria Belvedere, Giuseppe Fiorello) Sobotno popoldne Prvi in drugi Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki Kviz: Ljubljana prestolnica EU Nad.: 4400 povratnikov Poročila, šport, vreme Hri-bar Nad.: Deadwood (t Slovenija 2 6.30 8.00 8.30 8.40 9.10 10.05 11.00 13.30 15.55 17.50 18.30 20.00 21.35 22.05 22.25 14.00 14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.40 21.30 22.00 22.15 23.50 0.20 0.35 Zabavni infokanal 12.55 TV prodaja Skozi čas Primorski mozaik Vroči stol Dok.: Zadnji dnevi slavnih Film: Drobižek - Kruimeltje (Ni-zoz., '99, r. Maria Peters, i. Ruud Feltkamp, Hugo Haenen) Slovenska popevka 2007 Nogomet: Chelsea - Fulham (angl. prvenstvo, prenos) SP v kolesarstvu: cestna vožnja do 23 let TV priredba predstave MGL: Klopca (Aleksander Gelman) Film: Poziv za Saro - Serving Sara (ZDA, '02, r. R. Hudlin, i. Matthew Perry, Elizabeth Hurley) Alpe-Donava-Jadran Prvi in drugi TV film: Skrivnost Malaterre Koper Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Mladinska odd.: Ciak junior Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Program v slovenskem jeziku: Brez meje Vreme Primorska kronika Vsedanes, šport Jutri je nedelja Film: Nepremagljivi zakrinkani jezdec (It., '62, i. Pierre Brice, Helene Chanel) Alter eco Vsedanes - TV dnevnik Dear Frank - Gaetano Riccobono Trio Vsedanes aktualnost Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Polka in majolka 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.40 Videospot meseca 18.45 EPP 18.50 Med Sočo in Nadižo 19.15 Ne prezrite 19.25 Kulturni utrinek 19.30 Settimana Friuli 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Moj hobi 21.00 Brez strehe na glavo z Rebeko Dre-melj 22.00 Futsal: Puntar Caino Safir - KMN Gorica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar i n Napovendik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Sence nad menoj - radijska priredba pisem Zorka Jelinčiča iz ječe; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Zasul si me z zvezdami - Pavletu Merkuju ob 80. življenjskem jubileju; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Milan Jesih: Bežno popotovanje (r. Igor Likar); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za izlet; 11.00 Glasovanje za "Osebnost Primorske"; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.10 Glasba po željah; 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15-19.00 SMS z žogo ali brez - Lestvica RK in oglašanje s tekem; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Kolaž... sledi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno: Izraelska poezija; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.05 Nogomet; Popevki tedna Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasbene generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Odlomki iz opere Orfej (C. Monteverdi); 18.00 V podvečer; 20.00 R. Wagner: Siegfried; 0.15 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG jn Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 29. septembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 5.37 najnižje -39 cm, ob 11.58 najvišje 56 cm, ob 18.23 najnižje -49 cm, ob 0.31 najvišje 23 cm. Jutri: ob 6.02 najnižje -26 cm, ob 12.26 najvišje 47 cm, ob 19.04 najnižje -40 cm, ob 23.59 najvišje 26 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenje in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ŽIVALSKI SVET - Gre za posledico podnebnih sprememb V Baltskem morju so opazili navadna delfina - mater in mladiča BERLIN - Med polotokom Darss in otokom Hiddensee v Baltskem morju so opazili delfina, mater in mladiča, kar je velika redkost. »Pri nas teh vrst delfinov (delphinus delphis) običajno ni. Pogosto pa jih je mogoče srečati ob atlantski obali«, je dejal direktor nemškega morskega muzeja Harald Benke. Pojasnil je, da ima ta vrs ta del fi na tanjšo plast maščobe kot rjava pliskavka (phocoena phocoena), edina vrsta delfina, ki živi v Baltiku. Policija je mater in mladiča opazovala štiri ure in videla, kako je samica dojila manj kot leto dni starega mladiča. »Delfina sta bodisi sledila jati rib ali pa sta se izgubila. V vsakem primeru imata za seboj dolgo pot«, je prepričan Benke. Dogodek je mogoče pojasniti s podnebnimi spremembami. Delfina sta zaradi hrane sledila ribam, ki iščejo bolj hladno vodo in torej gredo pro ti se ve ru, je še do dal di rek tor nemškega morskega muzeja. (STA) BUENOS AIRES - Skupaj z računalnikom Tatovi režiserju Coppoli izmaknili filmski scenarij BUENOS AIRES - V argentinskem glavnem mestu Buenos Aires so tatovi ameriškemu filmskemu režiserju Francisu Fordu Coppoli izmaknili računalnik s scenarijem za njegov novi iilm »Tet-ro«. Režiser je v četrtek sporočil, da je pripravljen dati nagrado, če mu tatovi vrnejo računal nik ali vsaj na njem shra nje -no vsebino. »V imenu Coppo-le prosimo vsaj za vrnitev podatkov, ki se nahajajo v računalniku. Gre za sadove dolgotrajnega ustvarjalnega dela,« je povedala ena izmed sodelavk 68-letnega režiserja. Coppola je menda zelo prizadet zaradi izgube nepogrešljivega gradiva. »Tetro« naj bi pripovedoval o družini italijanskih umetnikov, ki se izselijo v Argentino. Začetek snemanja filma je načrtovano za februar prihodnje leto v Argentini. Coppola je v ta namen najel filmski studio v filmskem in zabaviščnem predelu Palermo. Po navedbah policije za krajo sumijo pet oseb, ki so, oborožene, vdr le v zgrad bo in mi mo gre de z no žem rah lo ra ni le ene ga od so -de lav cev Cop po le. Re ži ser sam te daj ni bil v hi ši. Ta to vi so is ka li de -nar, ko pa ga niso našli, so se zadovoljili z računalnikom, filmsko ka-me ro in ne kaj oseb ni mi pred me ti Cop po le. ( STA) Francis Ford Coppola