130. Številka.
LjiMjait, t petek 8. junija 1900.
♦ ♦ i i l
. leto.
Ishaja vsak dan svscar, izimSi nedeljo in praznike, tor velja po pota prejeman ss avatro-ogrsks dafela aa vse leto aB K, ma pol leta 13 K, u Četrt lato 6 K BO k, sa jeden mesec 2 K 30 k. Za LJubljano bras pošiljanja na dom za vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa Četrt leta 6 K 60 a, aa jedan meaec 1 K 90 h. Za pošiljanja na dom rađana ae aa vso leto 2 K. — Za tujo dežela toliko veC, kolikor znafta poštnina. — Poaameano številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoiujatve naroCnine aa no oaira, — Za oznanila plaCojo as od itiriatopne petit-vrsto po 12 h, Ce as oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, os as dvakrat, in po 8 k, ce se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj as izvole irankovati. — Sokopiai as na vračajo. — Uredništvo in uprsvnlstvo je na Kongresnem trga Bt. 12. Uprsvnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativns stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice it. 2, vhod v apravništvo pa a Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon it 34. — »Narodna Tiskarna«* telefon ftt. 85.
Napačen nazor.
Način, na kateri je urejena Šolska uprava, nasprotuje kar naravnost zdravi pameti, in gotovo je, da se bo moral slej ali prej premeniti. To nikakor ne gre, da morajo dežele vzdrževati vse Šolstvo, gospoduje pa država, ki za Šolstvo ničesar ne stori.
Ves vpliv dežele je omejen na to, da ima v deželnem Šolskem sveta dva svoja zastopnika, b kateremu pride Se zastopnik največjega davkoplačevalca, J^ibljanske občine, a Se te zastopnike Šolstvo vzdržujo-čib faktorjev se hoče narediti neškodljive s tem, da se jim hoče z vso silo obesiti torbico uradne tajnosti.
Ta uradna tajnost dela vladnim gospodom veliko skrbi. Uradna tajnost jim gre nad vse. Že bivSi dež. predsednik baron Winkler je jahal tega konjička s tisto vstrajnostjo, kakor baron Hein, ki se vselej, kadar hoče, da bi se iz dež. Šolskega sveta ničesar ne zvedelo, skrije za neko tozadevno ministrsko naredbo ter popolnoma pozablja, da naredba ni zakon, in da torej nima nobene veljave za tiste člane dež. šolskega sveta, ki sede v njem kot zastopniki od vlade neodvisnih faktorjev.
V deželnem Šolskem svetu sede poleg uradnikov, ki so po naSem mnenju res dolžni, varovati uradno tajnost, tudi zastopniki dežele, mesta ljubljanskega in škofa, ki niso uradniki, nego po naSi sodbi zastopniki javnosti. Ko jih je za-konodajec poklical v deželni šolski svet, ni hotel s tem samo deželi, ljubljanskemu mestu in Škofu zagotoviti nekaj vpliva na šolstvo, nego jo hotel s tem vstvariti neko kontrolo. Zakonodajec ni hotel, da bi o šolskih zadevah odločevali samo uradniki, ker je uvidel, da so uradniki osebe, ki so potrebne kontrole, ker dostikrat prekoračijo gotove meje in so vsled svoje odvisnosti različnim vplivom toliko podvržene, da se jih ne sme pustiti same med seboj.
Deželni šolski svet opravlja posle, ki se tičejo javnih koristij, in bilo bi pač jako žalostno, ako bi smel te posle opravljati brez vsake kontrole, popolnoma po svoji poljubnosti. Zastopniki rečenih neod-
visnih faktorjev pa bi ne imeli drage pravice, kakor da se pusta od uradnikov preglasovati.
Ne! Rečeni zastopniki neodvisnih faktorjev so poklicani v deželni šolski svet zato, da vrše nad njim kontrolo, a kako potrebna, da je kontrola, o tem glasno pričajo različna imenovanja in različne druge dogodbe.
Imenovanja so zadeva, pri kateri je predvsem potrebna kontrola in sicer stroga kontrola, zakaj jedinole taka kontrola je jamstvo, da se vrše strogo pravično in nepristransko. Učitelj je nekak suženj. Ves svet ga tlači, a če bo še videl, da se tedaj, kadar gre za kruh, ne vpoštevajo službena leta in kvalifikacija, da se prezirajo zasluge, da imajo na imenovanja vpliv simpatije in oziri na politične stranke, potem mora izgubiti vse veselje za svoj poklic, potem se sploh vse neha, zlasti v kronovinah, koder divjajo srditi narodnostni ali politični boji.
V varstvo pravičnosti in nepristranosti pa ni druzega sredstva, kakor da zastopniki dežele, ljubljanskega mesta in škofa kot zastopniki javnosti izvršujejo nad dež. šolskim svetom kontrolo. Vsled tega smo z vso odločnostjo proti temu, da bi se jim pod pretvezo, da morajo varovati uradno tajnost, vezale roke, tako da bi ne mogli kontrolirati našega Merka ali celo našega Hubada. Mi zahtevamo pravico in le pravico, druzega ničesar, zahtevamo to pravico tudi od dež. šolskega sveta, a kadar bomo zasledili kako krivico, našla bo v nas odločen odpor.
V IJublJani, 8. junija. K položaju.
, Večina je razbita, a desnica obstoja", s temi besedami je označil posl. Stranskv čudni položaj, ki vlada sedaj na desnici. Cehi bodo obstruirali dalje brez ozira na grožnje vlade in na Poljake in druge desničarske dobre prijatelje, ki zbeže vselej na drevo*, kadar se prikaže medved v obliki absolutizma. Nemški nacionalni listi so slej kot prej proti vsaki izpremembi opravil-nika, ki bi onemogočil obstrukcijo, liberalni listi so za odpravo Kindingerjevih naredeb, češ, da se s tem itak sedanji jezikovni red v Češki in Moravski prav nič ne izpre-
meni, socialnodemokratična glasila pa so izpre videla, da res ne gre dalje s parlamentarizmom, ako se vse stranke ne odpovedo* obstrukciji. Socialni demokratje, ki so marširali še nedavno na čelu nemških obstrukcioniatov, uvidevajo, da je obstruk-cija v vsakem ozira škodljiva za državo in za narode. Kaj namerava vlada storiti, ni znano. „Grazer Tagblatt* je preverjen, da bo državni zbor razpustila ter razpisala nove volitve. Omenjeno nemškonacionalno glasilo že kliče nemške agitatorske in volilne odbore na noge, naj se začno nemudoma pripravljati na volitve. Ker je večina razbita in so Cehi trdno odločeni nadaljevati obstrukcijo, je baje možno, da se vendarle združi nova večina, ki bi Cehe ukrotila vsaj za nekaj časa. Da v tej večini Jugoslovanov ne bo, je gotovo. Vojna v Južni Afriki. Z bojišča ni nikakih novih poročil, nego se ponavlja le starejše dogodke. Niti o prihodu Robertsa v Pretorijo ni nobenih detajliranih vestij. Tudi ni znano, kaj se je zgodilo z mnogobrojnimi angleškimi ujetniki. Baje so jih Buri odvedli v dolino Elands, kjer jih straži 250 mož. Tudi ni znano, kam so se prav za prav umaknile burske čete, ki štejejo baje vsaj 10.003 mož in mnogo topov. Kakor sodi eReuter-jev office", bodo Buri pri Hatherlevu, dvanajst milj od Pretorije, na železniški progi proti laki Delagoa postavili se Angležem po robu. Angleški listi molče o izgubah, katere je imel Roberts v bitkah med Jo-hannesburgom in Pretorijo. Gotovo niso bile angleške izgube majhne, kajti boj pri Sixmilespruitu je trajal ves dan. V boju okoli dinamitne tvornice pri Modderfon-teinu so zajeli Buri ves angleški polk, ki se je komaj rešil. Tudi za hrbtom in na desni strani Robertsa se pojavljajo nevarna znamenja General Dewet je 28. maja zopet osvojil Viljoensdrift ter odrezal Angležem baje pot nazaj preko reke Vaal. Iz Pretorije poročajo, da je odšlo v to svrho 5000 mož preko Standertona, in ,Ev. News" piše, da so angleške zveze že pretrgane. Na desni strani Robertsa je deveta divizija generala Colvilla po hudih praskah dne 29. maja zasedla Heilbron.  Osma divizija
generala Rundla pa se je istega dne bojevala z Bari pri Senekalu ter izgubila 30 mrtvih in 150 ranjencev. Ta boj pa ni mogel preprečiti, da bi Bari ne bili ujeli celega bataljona Yeomanrycev, to je 5 0 0 m o ž. Da Buri od boja niso utrujeni, dokazuje shod, ki se je vršil šele pred nekaterimi dnevi v Pretoriji. Udeležilo se ga je 10.000 meščanov. General Botha je govoril z balkona jako strastno, bojevito; tudi general Luka Meyer in drugi so govorili jako neizprosno. Sklenilo se je, da se vojna nadaljuje v severnovshodnjih krajih Transvaala, čegar središče, mesto Lyden-burg je dobro založeno z živili in s streljivom. Transvaalska vlada pa menda Se vedno ni izgubila nade, da dobi v inozemstvu vsaj diplomatsko podporo. Menda se je vlada obrnila do italjanskega ministrstva. Kaplandci so sklenili, da bojkotirajo angleške trgovine v vsej Južni Afriki. Dva milijona mark sta že nabrana, da se eta-blirajo holandska skladišča.
Revolucija na Kitajskem. Pojavil se je sum, da podpira kitajska cesarica Tsu-Hsu revolucionarce. Takisto sta princ Tuar in Tungfusiang, poveljnik kansuških čet, menda v dogovoru z ustaši. Zategadelj so bile vladne čete, poslane proti boksarjem, premagane. Radi tega je bilo v varstvo Evropejcem, proti katerim se dvigajo boksarji v prvi vrsti, prav potrebno, da so evropske bojne ladije blokirale luko Taku ter odposlale v Pekin 500 mornarjev, da stražijo predmestja in hiše Evropejcev, zlasti pa poslaništva. Rusi so poslali 2000 Kozakov, da zgrabijo boksarje, ako se približajo Pekinu. Tudi avstroogrska bojna ladija „Zenta", katero poveljuje fre-gatni kapitan pl. Tbomann, je v luki Taku, ter je odposlala v Pekin trideset mož z enim topom. Poveljuje jih poročnik Kolaf. Baje namerava cesarica bežati iz Pekina v notranje dežele, kar potrjuje sum, da z revolucionarji simpatizira. Najnovejše vesti dokazujejo, da se pekinška vlada očividno ustavlja posredovanju evropskih velevlasti) ter da so ustaši z njenim dovoljenjem porušili nekaj železniških prog, da bi evropske čete ne mogle dovolj naglo v Tientsin in Pekin. Kitajske čete so dobile baje nalogo
LISTEK.
Tri drame.
(A. Aškerc: Izmajlov, Red Sv. Jurja, Tujka.
(Konec.)
Krivično pa bi bilo, ako ne bi priznal in povdarjal, da nam pisatelj kaže spretnost v dialogu in pred vsem, da je mojster v izrazu in besedi. Jezik drame smemo v istini nazivati vzoren, poetičen.
Kakor moderni dramatiki sploh, tako tudi ASkerc s posebno minucioznostjo opisuje scenerijo ter ne pozabi omeniti niti najmanjSe stvari, ki bodi na pozornici, ter je najnatančnejše opisati. — To, po mojem mnenju, preveč omejuje režiserja. Zahtev itak ni mogoče izvršiti vedno povsem po predpisu. Tudi igralcem se predpisuje vsak korak. Tudi to smatram kot pretiranost. Dober igralec, ki se vživi v svojo nlogo, ki jo resno in vsestransko prouči — in to stori vsak pravi umetnik — se za te predpise ubogo malo zmeni, slabega igralca pa le motijo in ovirajo.
Mala igra .Red sv. Jurja* bo našim Čitalnicam gotovo dobro doSJa* ker jim bo
1 S   . y
prijetno popolnjevala spored veselic, zlasti v predpustu. Večje literarne veljave menda pisatelj sam ne pripisuje temu delcu, čegar ideja ravno ni bogvekako originalna, ki je pa vendar pray srečno izvedena. Žal, da gledalec že pri začetku igre ve, kakšen bode zvršetek. S tem izgubi ta med vsemi tremi igrami najboljša igra, žal, mnogo svoje dramatske vrednosti. Igra ima zdravo satirsko tendenco in nekaj prav dobrih vlog, ki bodo dale igralcem precej prilik, da pokažejo svojo umetnost.
Zakaj pa je Aškerc tudi to pot zašel na Rusko? Morda se je bal, da mu dela cenzura sitnosti, ako lokalizuje igro v naše kraje, saj je takih .norcev" tudi pri nas — preveč.
»Tujka* je le dramatiški prizor, ka-korSnih nam je svoj čas podal Stritar mnogo, ki pa — dasi boljši — vendar niso imeli nič upliva na naš oder. Tudi tn se mi psihološka stran ne zdi srečno pogojena. Zakaj se je ta scena prestavila na hrvatska tla, je nerazumljivo, kajti nič pesnika ne sili v to, in taki slučaji so na Slovenskem prav tako možni kakor na Hrvatskem ali kje drugod.
Aškerc ima posebno veselje, da hodi vedno na tuje. Da je to storil v »Pavlini*,
razumemo, istotako, da je podal marsikako orientalno legendo. A zakaj se v drami tako izogiblje domovine, ne vemo. Želeli bi, da v prihodnje poseže v slovensko življenje ter s svojo pesniško roko poda pristno podobo našega življa Saj mu je kmetiško življenje gotovo dobro znano. Občinstvo bo to iz vestno bolj mikalo, nego tuji ljudje — katerih od-nošaji in mišljenje avtorju tudi niso tako znani kakor naši sloji na deželi.. .
Veseli nas, da se je Aškerc poprijel z vnemo dramatične literature; ne dvomimo, da nam njegov genij vatvari tudi na polju dramatike kaj vzornega. Prvenci sicer niso vzgledni, a radi tega se ne bo oplašil ter pogumno nadaljeval. Ne bo se strašil niti pravične sodbe.
Pravo prijateljstvo ni ono, ki mu za-molčuje vse napake in ga duši s kadilom občudovanja — temveč ono, ki pravi: to in ono mi ne ugaja iz tega in onega razloga; prevdari stvar, in ako uvidiS, da imam prav, ravnaj se po tem! Na časti in veljavi ne otrpi Aškerc ničesar, saj ve, da nihče ni nezmotljiv.
Na Dunaju, junija 1900.
Severin.
Za stekleno ploščo.
Poljski spisal Kazimir Tetmajer.
Marsikdo izmed nas sedi za stekleno ploščo. Ta je tako tanka, da se zdi, kakor da je sploh ni. In vendar je tu; treba nam le iztegniti roko, in sunemo vanjo.
Za steklom je videti vse prav razločno, kakor da bi ga ne bilo. Ljudje hodijo tako blizu mimo nas, kot da jih ničesar od nas ne loči. In ako ne iztegnemo roke ali usten, bi lahko mislili, da nas v resnici ničesar ne deli od njih ...
Cemu si prišla? Zakaj hodiš mimo mojih oči v krasoti svoje kraljevske lepote, obdana z žarkim plamenom moje ljubezni ? Zakaj si prišla? ... Iztegnil sem roko, toda ti mojega gibanja niti videla nisi, kajti takoj sem sunil ob ploščo, s katero loči marsikoga izmed nas osoda od sveta.
In ti bodeS hodila naprej po svoji poti, in jaz ostanem za ploščo ter bodem videl, kako se boš vedno bolj in bolj oddaljevala, dokler ne izgineš izpred mojih oči med ne-štovimimi celi, katera se klanjajo tvoji veličastni lepoti... To bodem opažal za svojo stekleno ploščo, skozi katero je možno vse videti, kakor da je sploh ni, katera pa vendar loči marsikoga od sveta.
zavirati evropske dete. Cesarski vojaki se nočejo bojevati proti nstasem, zato pa se Siri revolucija bolj in bolj. Na dvora samem vlada nesloga. Kakor poroča »China Gaz.", je cesarica vladi ukazala, naj se ne mesa v gibanje boksarjev, nego naj se rajši upira vsi Evropi Ta vest je sicer malo verjetna, res pa je, da sta na dvoru dve stranki Sedaj se je zadela vtikati v razmere še Japonska, ki je ljubosumna na Rusijo, ter bi rada sama igrala prvo ulogo. Rusiji se delajo težave z angleške in japonske strani. Bati se je nevarnih zapletkov, ki morejo povzročiti vojno.
Dopisi.
Iz Lekšetovega grada, 5. junija. Na binkoštni ponedeljek pač rad vsakdo napravi kak izlet. Tudi jaz sem se napotil danes na razvaline Lekšetovega grada blizo Rečice v Savinski dolini. Tam je namreč bolj idilično nego v Rečici, katere idilična stran se je čisto izgubila, odkar je tam deseti brat Melhijor ustanovil konsum, ki je v največjo kvar udom-kmetovalcem, v hasek pa njemu in njegovim službe potrebnim sorodnikom. Ta na razvalinah sem imel Časa premišljevati o občnem zboru konsumnega društva, ki se je končno vendar-le vršil 16. majnika t. L, kajti ni me tu motilo vrvenje konsumljanov, niti strahovi davno pomrlih grajskih vitezov. Melhijor, sedaj kaplan v Prihovi, prišel je že ponedeljek pred in ostal do sobote po občnem zbora na Rečici, kjer mu daje zavetja, hrane in potuhe domači župnik Ulčnik. Tu bi vprašali, ali sta župnik in učitelj tam v Prihovi zares toliko zaslepljena, da se ne zmenita, če kaplana po cele tedne ni na svojem mestu, če po cele tedne zanemarja svoj sveti poklic v cerkvi in šoli? Kaj potem knezoškof k temu poreče? Kakšen ugled pa bi imeli duhovniki v Škofiji, ako bi, recimo, vsi kaplani tako delali in še živi nazaj hodili, kakor hodi deseti brat Melhijor ? Dobili so tudi še drugega govornika iz Ljubljane, ker ljudstvo že ne verjame več vsega svojemu zgovornemu otrobovezcu. No, oni obriti »svedre" iz gospodarske zveze se je utaboril tudi v farovžu. Tam so se pripravljali »priva-tissime" na prvi občni zbor pri žlahtni kapljici in mastnem obedu, katerega je Loj za pripravila. Kaj bi tudi ne, saj ona to zna, ker se je že dvakrat v Gradcu kuhati učila. Zbok tega pa tudi konjski hlapec Jože ne more prehvaliti njene »košte".
— Prišel je osodepolni dan. Melhijor je oblekel baržunaste hlačice, navesil .zlato" verižico in se sploh opravil ter nališpal, kakoršen ni bil niti na svoji novi maši, pa tudi potem kot »ženitvanjski mešetar" ne. Na zunaj se je sicer precej spremenil (changement des decorations), a znotraj je ostal stari lisjak. Ljudstvo je vrelo skupaj, kakor drve oblaki na nebu ob hudi uri. Obema barantačema je kar srce poskakovalo, ko sta videla sama poslušna ušesa,
— same babe — in le tu in tam kacega zastopnika moškega spola. „ Danes se bo dobro izteklo", tako sta si kimala obrita kolega. Zvezni potovalni »svedre" je nekaj blebetal o zadrugah, ki so se po svetu ustanovile, koliko dobička nesd, in koliko je tam prometa, sploh reči, ki nikoga tu ne brigajo, in česar tudi nikdo umel ni. S tem se je hotel le pokazati učenega, izkušenega svedrca, kateremu bi se naj brezpogojno zaupalo in verjelo. Deseti brat je pridigo val o prometu, menda okoli 120.000 K, ter o dobičku 2700 K, ki je pa žalibog še tako malenkosten, da se udom ne bo izplačeval, posebno ker se rabi denar za druge potrebe (?!). Tačas pa je postal marsikateri obraz strašansko dolg, osobito ovi neke nedoletne deklice, ki je odnesla svojemu očetu petdesetak, ter ga vložila v konsum, češ, saj bo ob novem letu dobila dva, in jednega potem vrnila očetu z obrestmi vred. Govoril je tudi o nekih predpostavljenih višjih gospodih, katerih se seveda on nič ne boji. — Prav lepo uči ta apostel na javnih zborih svoje poslušalce! Res, zlata doba je prišla za Rečico. Jez nevednosti in gnilobe se je podrl, klošči, pijavke in močvirnati črvi so izginili itd., kakor je duhovito pisal v gnilem »Gospodarju" svojedobno deseti brat Kmet ima zdaj vsega dovolj! Blago v kon-sumu je slabše — saj dobrega nikdo naročiti ne zna — (punč, igračice itd.) tudi mnogo dražje, nego pri poštenih trgovcih.
Torej, ali ni to največji blagor za kmeta;
to ga bo rezilo pogina! Ali ga res ni, ki bi ljudstva iztrebil oči, ter kmete napeljeval do umne živinoreje, katera edina bi mn dala gotovi letni dobiček in ga do-vedla do boljše prihodnosti.
Koncem občnega zbora se je vršila volitev novega predstojništva. Pa kako? Melhijor je bral imena izvoljencev, babe pa so glasno pritrjevale, češ, oni že vedd, kdo je dober za ta posel. Škoda, da ni pred-stojništvo sestavljeno iz samih bab, ala Zorka — e tutti quanti — bi še bolje shajali Navzoči možaki bi radi odbor po svoje sestavljen imeli, ter člane, ki se prav z ničemur drugim, nego s svojo surovostjo odlikujejo, izbacnili, a kaj se če, ker bi bili od desetkratne večine bab proglašeni. Tudi raznih interpelacij so imeli pripravljenih, ki pa iz istega vzroka niso mogle na dan. Najboljši pa je bil konec. Finis coronat opus. Deseti brat je namreč pozival zbor, da izvoli še dva pregledovalca računov iz svoje srede, ker bi morebiti le še kdo dvomil o sestavi in pravilnosti istega. Na njegov nasvet bila sta izvoljena dva Zadrečana, moža, ki niti številk kot so 116.675*90 K ne znata izgovoriti. Ta izvolitev je bila krona občnega zbora, ki je bil sličen kaki pustni maškaradi, v kateri je nastopal kot glavna osoba deseti brat Melhijor.
Kar je pametnih in razumnih mož konsumljanov, so že začeli izvajati posle dice iz vsega početja Melhijorjevega, ter njegovega osebja; zato pridno obračajo hrbet konsumu. Še celo prvi komij, »Sečki tercijal" je službo odpovedal in že izstopil, ker je »prepošten", kakor se je sam izjavil. Drugi komij TinČe pa gre s prihranjenimi novci za 30 dni v kako varno letovišče. To mora tedaj vzorno gospodarstvo biti v tem konsumu. Seveda se bo opravičeval Melhijor, ter dejal: Errare hu-manum est! Lahko se tedaj prorokuje le še kratek obstanek temu nepotrebnemu društvu, ter je upati, da bo kmalu šlo tisti pot, kakor sosedni konsumi na Frankolo-vem in v Grižah itd.
Oziraje se na izstop komija »Sečki tercijal", ki bo sedaj zopet čevljaril, ne moremo si kaj, da ne bi župniku Ulčnik u svetovali, naj bi koga svojih ljudi spravil na njegovo mesto, dokler je še čas in priložnost. Nekemu 181etnemu krojaču iz Po-ličan bi gotovo dobro došla mastna služba, in g. župnik bi storil le svojo dolžnost, ako bi ga vanjo spravil.
Dva dni po občnem zboru imel je odbor volitev načelnika, ter je izvolitev zadela nekega plemeuitaša po imenu, a surovega po značaju. Kaplan Zorko je le še nekak pregledovalec, in še to je postal komaj z največjim naporom, ko si je po pred od bab na občnem zboru priberačil košček zemljiša v svojo last, (ker le posestniki v gornjegraškem okraju smejo biti udje konsuma na Rečici), kjer namerava konsum postaviti svoje stranišče. Sram ga bilo! Na pripravljalnem občnem zboru se je hvalil pred svojimi amazonkami z deset-tisočaki in sedaj na občnem zboru berači od njih kacih 10 m2 zemlje. A ni vse zlato, kar se sveti, zato tudi Zorkovim tisočakom ne verjamemo prav, osobito zato ne, ker je ravno par tednov poprej njegova mati, — Bog ji daj večni mir! — sirotu o umrla v bolnišnici, kjer so jo potem v nenavzočnosti bogatih Zorkov revno pokopali.
Pri odborovi seji predlagal je Melhijor, naj bi se v Grabneijevem hlevu v Mozirji ustanovila podmžnica konsumova, a zavrnil ga je neki krojač, da to ne gre, ker so v Mozirji prepametni ljudje. Torej je konsum le za neumne ljudi in za zaslep-Ijence! In zares so pametni ljudje v Mozirji, kajti tam ima le malo številce privržencev rečiški konsum. Najbolj udana sta mu žena slepega (čeprav ima zdravi očesi) Blažeta in njen »prijatelj*. Vsi drugi duhovniki v okraju sovražijo to društvo in so bojkot napovedali župniku Ulčniku, ki daje zavetje in potuho zloglasnemu desetemu bratu, mesto da bi ga strogo držal svojih dolžnosti.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 8. junija. — K slsvnostl petstoletnice Jsgi-ettonskega  vseučilišča v Krakovem odposlal je ljubljanski župan naslednjo brzojavko:
Do Jasnie Wiebnožnego Pana Prezvdenta kr<51ewskiego stolecznego miasta
Krakowa.
Podzielajac catem seroem swiateczny nastati j bratniego polskiego narodu z okazvi podniostej uroozvtošoi piečsetletniej rocz-nicy wszeohnicy jagieUoiiskiej šmiem wy-razić* nadziej«, if szanowni czlonkowie Kola polskiego w parlamencie statowem nieomeszkaja w kulturnveh staraniach na-Bzyoh uznac* znaczenie sprawy wsp<51nej wszystkich szczepoV slo\viariskich monarhii i popra jak najusilniej starania SIowienc6w o utworzenie wszechnicy w Lublanie.
Prezvdent miasta: Ivan Hribar.
— Kazenska pravds župana Hrova-tina in občinskih svetnikov ljubljanskih proti odgovornemu uredniku »Slovenca" vršila se je danes pred ljubljansko poroto. Okrog dvanajste ure ponudil je dr. Šu-šteršič poravnavo, s katero se je obtoženi zavezal, da plača 200 K v ljubljanski ubožni zaklad, da poplača tožnikom vse troške, in da priobči v »Slovencu" primerno izjavo. Dr. Tavčar je to poravnavo sprejel, ter obe tožbi umaknil. Pripomni se še, da se toženemu danes ni smela prisoditi višja globa, nego 200 K, ker je bil s kasirano sodbo v ravno toliko obsojen. S tem je ta zadeva končana, tožitelji pa so dobili pravično zadoščenje.
— Veleizdajstvo napredno - narodne stranke. Črni oblaki se zbirajo nad nami, in če se ne zgodi poseben čudež, smo iz gubljeni. Z neba se morata vsuti ogenj in žveplo na nas, in hudič nas mora vzeti s kostmi in kožo vred, tako strašen je najnovejši naš greh. Izdajalci smo! Utisnili smo našemu narodu pečat izdajalstva. Ne samo, da mu hočemo vzeti vero, odtrgati ga hočemo tudi od Avstrije. V dvomih smo samo še, komu ga podarimo, kadar ga odtrgamo od Avstrije; Nemcev in Lahov namreč ne maramo, Rusija je predaleč. Kaj, ko bi ga dali svetemu očetu? Ta si želi že dolgo posvetne vlade, ker Rima tako ne dobi nikdar več. Vzame morda nas. Bolje nekaj, kakor nič! Na slami mu vsaj ne bo treba več ležati, kakor zdaj v Vatikanu. No, za sedaj bo že katoliška stranka poskrbela, da svojih izdajskih naklepov ne izvršimo. Ljudstvo vsake pogor-ske vasice mora izvedeti, kakšni ljudje da smo. Oh, to bodo katoliški mo žje že dobro opravili. V častikraji je duhovniška stranka nedosežna. Po vseh cerkvah se bo oznanjalo, kakšni da smo liberalci, oznanjalo, da na shodu v Lescah — s katerega je ljudstvo spodilo klerikalce, da so strahoma bežali na vse strani — je nekdo zaklical »Avstrijanstva ne maramo". Ne ve se sicer, če je to sploh tako res, kakor piše »Slovenec", ne ve se, kdo da je to storil, in ne ve se, če je bil to slovenski liberalec, socialni demokrat ali klerikalec. Vzlic temu ni za »Slovenca" nobenih dvo mov, da je to storil slovenski liberalec, zanj je to gotova stvar, da je napredna strank s odgovorna za ta klic, on je tako prepričan, da je imel ta klic veleizdajsko tendenco, da se mu ne zdi vredno povedati, v kateri zvezi je bil izrečen. Le čuda, da se oblastva ne ganejo. Kakšen red pa je to? »Slovenec" je predsinočnem že drugič klical, naj začno tesati vešala, da pobesijo to izdajalsko napredno stranko, a doslej še nikogar zaprli niso, še dr. Tavčarja ne, ki je vendar vsega kriv kar se zgodi, torej tudi tistega medklica v Lescah. A če tudi oblastva, ki sploh napredni stranki vedno potuho dajo, ne store ničesar, oznanjalo se bo to vsaj povsod, koder imajo častikraji posvečeno mesto, vrh tsga pa se to izdajalstvo z zlatimi črkami zapiše v kroniko katoliškega političnega društva za radovljiški okraj. Strašno ! Kar obupati nam je, zlasti ker se bo glavni urednik škofovega »Slovenca", kanonik Kalan v tej kroniki na tem dokumentu naprednega izdajalstva ovekovečil s tem, da bo nanj zapisal stari pregovor: »Der grosste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunciant."
— Potresi v liberalnih butiesh. V listku pod tem uljudnim nadpisom skuša Koblar, predstavivši se kot »strah liberalcev", po metodah katoliškega preiskovanja svojim slepo verujočim ovčicam z zavijanjem dokazati, da ni plonkal. K temu pristavljamo mi le to-le: Kdor si hoče o istini pridobiti sam svojo sodbo, naj pregleda dotične spise v »Izvestjih", v .Zvona" in Ifitteisov članek, in brez posebnega truda s* bo ptsprtaal, da je vas to do pičioe res,
kar smo trdili v našem listu. In resnica je le ena. — Da bi plonkanje ne bilo na prvi pogled očito, je K. spremenil nadpis (Mitteis ima nadpis »Uber Erderschutterungen in Krain"), dodal petdesetim Mitteisovim poročilom o potresih na novo jednajst poročil s Kranjskega — pa ne triindvajset, kakor sedaj neresnično trdi, za nje tudi ni bilo treba mnogo brskati po virih deželnega arhiva, kajti sedem izmed jednajst i h je našel pri Dimitzu (»Gesch. Krains") — potem je dodal še en potres na Štajerskem, dva 8 Hrvatskega, jednajst s Koroškega (že zbrane v »Carintiji", ki pa je pošteno citirana), nobenega s Primorskega — in napravil ponosni nadpis: »Zemeljski potresi na Slovenskem". Zdaj pa nehvaležnež še očita Mitteisu, da je prezrl v svojem izključno o Kranjski govorečem članku vse izvenkranjske in še nekaj kranjskih potresov, ki jih je bil K- našel v večini že zbrane po novejšem pisatelju. Tak je naš razkrinkani kritični zgodovinar in »strah" liberalcev! — Mi vemo, da si zgodovinar ne more izmisliti zgodovinskih faktov, torej tudi potresov ne; mislimo si pa pošteno, originalno delo zgodovinarjev takole: on poišče poročila o prošlih dogodkih iz prvotnih zgodovinskih virov in jih kritično sestavi, sklicujoč se na vire. Psevdozgodo-vinar pa je tisti, ki vzame že od koga druzega zbrana poročila in jih da v javnost, kakor da bi Jih bil sam zbral, ne irntfnujoč zbiratelja, od katerega je zajemal, nego le vire, na katere se zbiratelj sklicuje, dasi sam morda niti videl ni teh virov. Psevdozgodovinar to stori z očitnim namenom, da bi v čitatelju zbudil mnenje, kakor da je on sam prvi sestavil prvotne vire. Tak si prilastuje duševno delo nekoga druzega, tak plagira, ali pa plonka, po ljubljansko rečeno. Tako je delal „na katoliški podlagi" naš K, in to početje je, kakor se spodobi, ožigosal liberalni  »Slov. Narod".
— Gosp. Nabergoj obsojen. Lahi triumfirajo. Gosp. Nabergoj je bil namreč obsojen na 50 K globe. Razžalil je na časti redarja Čuka s tem, da je pri volitvah na Prošeku vladnemu komisarju naznanil, da Čuk vpliva na volilce. Zaslišane priče niso hotele ničesar vedeti, in vsled tega je bil g. Nabergoj obsojen, dasi ga menda ni človeka, ki bi n6 vedel, komu naj verjame ali g. Nabergoju ali — Čuku.
— V Št. Vidu nad Ljubljano je bila, kakor doslej vsako leto, razstava risarskih izdelkov, ki so jih napravili učenci ondotne obrtne nadaljevalne šole. V prostorni učni sobi, ki jo je prav ukusno okitil s cvetlicami in zastavami gosp. nadučitelj Janko Žir ovni k, je bilo razstavljenih lepo število riseb- V I. letniku, kjer je poučeval g. Anton Ar ko, je bilo 30 učencev. Ti so izdelali v teku šolskega leta (t. j- v 7 mesecih) 300 popolnih listov, in sicer iz geometrijskega, prostoročnega in projekcijskega risanja. Pogrešali pa smo izdelke iz per-spektivičnega risanja. V II. letniku je poučeval g. Viktor Jaklič. Tudi ta letnik je imel 30 učencev, in sicer 18 rednih in 12 prostovoljcev, ki so izdelali skupaj 194 celopolnih in detajl riseb iz mizarstva, ključavničarstva, kleparstva, kamenosekarstva, krojaštva in čevljarstva. Vsi ti izdelki obeh letnikov so bili z malimi izjemami izdelani v resnici prav dobro, da, nekateri celo vzorno. Videlo se je, s kolikim veseljem in kako marljivostjo so risali učenci. Videlo se je pa tudi, da sta se z izredno vstraj-nostjo in požrtvovalnastjo trudila njih gg. učitelja. Storila sta mnogo več, nego jih storiti veže dolžnost. Da, celo svoj prosti čas sta žrtvovala v poučevanje svojih učencev. Gg. učitelja Jaklič in Arko sta dejanski pokazala, da jima je bodočnost obrtnih učencev pri srcu. Le žal, da dobivajo taki uzorni učitelji redkokdaj na me-rodajnem mestu zasluženo priznanje za svoj trud. Želeti bi bilo pač, da bi se ta nepopisen trud pri eventuvalnih kompeten-cah upošteval, in bi se ne jemalo takim učiteljem veselja do dela s tem, da se jih prav zaradi njihove požrtvovalnosti prete-rira, kar se je doslej kaj rado dogajalo. Naj bi se vendar tudi pri učiteljstvu uresničil pregovor: »Kakoršno delo, tako plačilo". To zanimivo razstavo so si ogledali tudi gg. vladna svetnika Mer k in marki G o za ni, ravnatelj Hubad, profesorja Leveč in Vesel ter več gg. učiteljev iz Ljubljane, Kranja, Kamnika in drugod. Posebno zanimalo se je pa za njo domače občinstvo, ki jo je prav v obilnem številu obiskalo. — A. S.... h. — Opomba
nređniStva: Dobili smo tuđi draga poročila o imenovani razstavi, ki so pa po vsebini sicer podobna, le eno ima Se to-le pripomnjo: .Domačini obrtnega in kmetskoga stanu so posetili razstavo v mnogobrojnom Številu, le domača duhovščina je izostala. Bržkone iz nevoSljivosti, ker vidi kako skrbi šola za blagor občanov, a ona pa nima druzega pokazati nego nedosegljivo spretnost v nesramnem blatenju vse časti vrednega Šentviškega učitelj stva in njega obsodbi na Žabjek, ter sigurnost v izpraznjevanju denarnih mošnjičkov svojim ovčicam v razne potrebne in nepotrebne namene. Res imenitni ljudje to !
— Slovensko trgovsko pevsko društvo. Včerajšnji jour fixe društva obnesel se je prav dobro; razun došlih društvenikov, posetilo je tudi več gospodov prijateljev društva ta večer. Gospod podpredsednik društva A. Dečman pozdravil je v daljšem govoru najprisrčneje vse navzoče in povdarjal, da z žalostjo pogreša za društvo velezasluž-nega predsednika, gosp. ces: svetnika Ivana Murnika v zbrani veseli družbi in predlagal, da se v znak občega spoštovanja izroči istemu od vseh društvenikov podpisana adresa, kar se je z burnimi živio klici soglasno sprejelo. Govoru gosp. podpredsednika sledilo je več napitnic; zbrani gg. pevci pod vodstvom društvenega pevovod.e gosp. A. Razingerja so zapeli več lepih pesmi. Oziraje se na bolezen častitega gosp. predsednika, se je sklenilo, da odpade za sedaj nameravani izlet v Kranj, pač pa bode društvo imelo v kratkem '^priložnost nastopiti pri večjem koncertu, na kar se vsi gg. pevci tem potom opozarjajo. Prihodnja pevska vaja je v torek v društvenih prostorih v »Narodnem domu".
— Gasilci — Prešernu. Krasno misel sprožili so gasilci v radovljiškem okraju: prirediti v čast pasnika-velikana in ožjega rojaka Prešerna skupno veselico, katere čisti dohodek bi bil namenjen njegovemu spomeniku. V to svrho sestavil se je odbor gasilnih društev krog Vrbe, rojstnega kraja pesnikovega, ki razpošlje v kratkem vabila. Da skrbe gasilci izven svojega delokroga, tudi za domaČo prosveto, to je gotovo kaj izrednega. Prepričani smo, da bode vse slovensko razumništvo z veseljem pozdravilo ta lepi pojav zavednosti med gasilnimi društvi radovljiškega okraja, ki naj si bodo v svesti, da pridobe s svojo priredbo vsestranski na ugledu. Naj bi jih posnemala tovariška društva i drugod.
— Iz selske doline se nam piše: Kako podivjane razmere so zavladale po naši dolini, sosebno v Selcih, o tem že svet nekoliko ve. Da se nam je boriti tu proti zatiralcem kmetijske družbe, proti sovražnikom vsacega napredka, to je pač žalostno. Neki shod maja meseca pa je tistim ljudem pokazal, da še niso neomejeni vladarji in za-povedovalci našega ljudstva. G. dr. Krek je lahko videl, da njegov rojstni kraj ni še pri volji, po izgledu Kitajcev obdati se z močnim zidom, skozi katerega ne posveti noben žarek napredka in prosvete. Ravno v naši dolini se nahajajo možje, na katere smo ponosni, in da so med njimi čislani in pošteni kmetje, to nam daje zavest, da se ni bati, in zato hočemo vztrajati na začetem delu. Našim možem kličemo: delajmo pošteno, solidno in brez hinavstva, potem se nam ni bati nikogar in naj bode isti namestnik čegar bodi. Kakšni so naši nasprotniki, kaže drastično to le: Pred dvema letoma se je osnovalo pevsko društvo „Ratitovec", katero je vspevalo prav dobro. Lansko leto si je omislilo društveno zastavo vzajemno z bralnim društvom. Pevovodja je bil vnet za pesmi in je naučil poštene slovenske fante lepih narodnih pesmij. Pa kakor po vseh dobrih stvareh, tako so vse razdirajoči črni kremplji posegli tudi v pevsko društvo. Pevovodja, kateri je tudi organist, dejal je pred kratkim nekemu pevcu, ki je hotel, da bi kako narodno peli: »Naše društvo je samo za cerkvene". — Posledica tega je, da ne hodijo pevci več peti. Gospodje, tako pa ne! Kdc pa je dal največ za zastavo? Kdo in komu je namenjena ? Ali je veselica, katera je bila v korist zastavi, bila pose-čena od samih brumnih ženic in tercijalk, katere tudi na skrivnem rade narodne pesmi premišljujejo ? Vi, pošteni pevci društva »Ratitovec8, zahtevajte kar se spodobi, in ne dajte se tako očitno brcati od gotovih ljudi! Oživite sami pevsko društvo in izbacnite iz svoje srede one, ki delajo ovire. Za slučaj, da bode kdo (gospoda »Franca",
očeta vseh dopisov ni ved) kaj ugovarjal, smo pripravljeni prav tako kakor napeta puška, da se sproti, ker krogelj imamo dovolj in smodnika tudi K. N.
— Mežnar — tat Čitatelji naši se bržčas še spominjajo poročila, da je nedavno tega v frančiškanski samostan v Kostanjevici pri Gorici vlomil bivši mežnar tega samostana 331etni Henrik Povše ter ukradel 600 kron. Policija je tatu še tisti dan zasačila, in zdaj je bil Povše, ki je doma nekje na Kranjskem obsojen na 11 mesecev težke ječe.
— Rop. Iz Borovelj na Koroškem se nam poroča: Dne 6. t. m. okoli jednajste ure opoldne je bila na cesti napadena in oropana ženska, ki nosi iz Voigtove pisarne v Borovljah pošto in drage lahke reči v pisarno v Podljubelj. Nesla je ravno denar za izplačilo delavcev Podljubeljem v znesku dvanajst tisoč kron. Napadalec je bil našemljen. Iztrgal je ženski tobolec z denarjem in izginil v hosto. Ropar je moral vedeti, da pride žena s tem denarjem po potu in je nanjo prežal. V Borovljah so nabiti lepaki, ki naznanjajo, da dobi 1000 kron darila, kdor pride tatu na sled.
— Porotne obravnave. Pri včerajšnji porotni obravnavi sedel je na zatoženi klopi 37 let stari oženjeni posestnik Franc Dragar iz Spodnje Javoršice, obtožen hudodelstva zažiga. Dne 16. marca popoldne nastal je ogenj pod vezanim kozolcem Franca Nemca. Kozolec z mrvo in deteljo vred je popolnoma pogorel in je škoda znašala okolo 1200 kron. Nevarnost vsled tega požara je bila za vso vas velika. Ko je ogenj nastal, videli so ljudje Franceta Dragarja, ko je od kozolca čez njive tekel proti vasi; z vil si je pri tem nogo ter obležal na neki njivi. Opravičeno je torej na Dragarja letel sum, da je on kozolec zažgal. Obtoženec sam priznava, da je on prov-zročil požar. Vračujoč se iz Moravč, hotel si je baje pod kozolcem prižgati pipo, pri tem pa je glavica od žvepljenke odletela na voz, ki je bil z mrvo naložen. Ker ognja ni mogel več pogasiti, zbežal je čez njive, da bi ga nikdo ne opazil. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva zažiga z 8 proti 4 glasom zanikali, eventualno vprašanje v zmislu § 459 k. z. pa soglasno potrdili. Dragar je bil vsled tega obsojen le na šest dni zapora ter na povrnitev škode Francetu Nemcu.
— Koncert kamniške mestne godbe. Radi slabega vremena preloženi koncert kamniške mestne godbe se vrši v tamošnjem zdravišču v nedeljo, 10. t. m. ob 4. uri popoludne pri vsakem vremenu. Vstopnina 40 vin. Gostje dobro došli!
— Najdenka. Včeraj zvečer okoli 10. ure je našel Peter Guzelj, raznašalec »Lai-bacher Zeitunge" v Bambergovi hiši v Kolodvorskih ulicah štev. 13, ko je šel vezna vrata zapirat, okoli 6 tednov starega otroka ženskega spola. Otroka je neznana mati tje-kaj položila. Povit je bil otrok v belo perilo in zraven je ležal listek, na katerem je bilo s svinčnikom zapisano: . Jest sem obupana, od vsega sveta zapuščena, ne morem drugače storiti s tem nedolžnim otrokom, kakor da ga nesem usmiljenim ljudem, preživite ga vsaj jeden mesec, da si jest zaslužim, da bodem mogla od njega plačat, storite to do nedolžne krvi in usmilite se otroka, ne mene, ker jest bom sama ponj prišla čez jeden mesec gotovo, Vam bo Bog na drugem kraju poplačal. Vas prosim z objokanimi očmi in z tužnim srcem". Otrok se je bil izročil mestni babici Emi Baraga v Gradišču štev. 8. Policija je danes poizvedovala po materi in še dopoludne dognala, da je bil otrok rojen 5. majnika t. 1. v deželni bolnici, in da je njegova mati Ivana Pirnat s Črnuč. Mati je sedaj brez posla in je otroka res v svoji obupanosti in v svoji bedi izpostavila, ker ne more za njega skrbeti in ž njim vred tudi ne službe dobiti. Policija je tudi poizvedela, da stanuje mati na sv. Petra nasipu št. 57 in ji je izročila otroka nazaj.
— Tatvina pri Jegliču in Leskovicu.
Včeraj zvečer se je neznan tat vtihotapil v skladišče tvrdke Jeglič in Leskovic na Jurčičevem trgu in se tamkaj skril, dokler niso zaprli prodajalnice in skladišča. Potem je šel iz skladišča v prodajalnico in je vzel iz male blagajnice v komptoarju za 37 kron komadov po 2 vinarja, dva zavitka po 50 kron, deset ali dvajset kron komadov po 10 vinarjev in za 6 kron komadov po 20 vinarjev. V blagajnici je tat pustil le še za
22 kron komadov po 2 vin, ker najbrže ni mogel vsega skriti in nesti. Odšel je tat iz prodajalnice pri vratih v Črevjarske ulice, katere je odznotraj lahko odprl Tat je moral razmere v prodajalnici in v skladišču dobro poznati.
— V Ljubljanico psdel je včeraj popoludne na Poljanskem nasipu Iv. Kunaver, 3 leta stari sin Franceta Kunaverja, paznika v prisilni delavnici Deček se je igral ob bregu Ljubljanice brez nadzorstva in mu je izpodrsnilo v vodo. Na vpitje otroka je pri-hitel hranilnični oficial Ludovik Čada in skočil v vodo in rešil otroka, ki bi bil sicer gotovo utonil.
— Kap zadele je danes dopoludne na sejmišču Ivana Verbiča, mesarja in posestnika v Planini pri Rakeku Bil je takoj mrtev.
— Konj splsšil se je včeraj na Marijinem trgu 12letnemu fantu Alojziju Zajcu iz Šmartna pri Savi. Konj je zdirjal po Prešernovih ulicah na Dunajsko cesto, kjer so ga ustavili. Fant ni mogel konja obdržati in je bil sam v veliki nevarnosti, da bi padel z voza. Nesreča se ni nobena pripetila.
— V Ameriko se je odpeljalo v mesecu majniku iz Ljubljane 218 oseb. Zaradi nameravanega izseljenja pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih 10 mla-deničev.
* Faliran konsum. V ,Wiener Zeitg." z dne 6. t. m. št. 128 čitamo: Z ediktom c. kr. okrožnega sodišča v Št. Hipolitu na Nižjeavstrijskem odd. IV. z dne 31. maja 1900 se je otvoril konkurz čez imetje pod firmo »Kmetsko in delavsko konsum no društvo za samopomoč, reg. zadruga z omejenim poroštvom" registrovane zadruge v Kemeten, sodni okraj St. Peter in der Au.
* Papeževa straža štrajka. Švicarji papeževe straže imajo v sedanjem jubilej nem letu posebno mnogo opravila. Služba traje skoraj neprestano, zaslužek pa je tako majhen in pičel, da Švicarji samo z njim ne morejo živeti. Zato so prosili papeža, naj jim plačo poviša. Toda papež tega ni hotel storiti; zato je polkovnik demisioniral, vojaki pa štrajkajo. Vrše se pogajanja. Toraj na »katoliški" podlagi niti vojak ni dobro biti.
* Nesrečna ljubezen. 171etna kraso-tica Lavra Stift na Dunaju je bila zaljub Ijena v nekega uradnika, s katerim pa se ni mogla poročiti; 251etni mehanik Scholz pa je bil zaljubljen v Lavro. ki ga seveda ni marala, ker je ljubila druzega. V tej nesreči sta se Stift in Scholz domenila, da umreta. In res, v torek zvečer sta se ustrelila na kegljišču pri hiši očeta Lavre, ki je gostilničar v Favoritnu. Scholz je kupil dva revolverja in dal enega Lavri, ki se je ustrelila v glavo. Oba sta umrla malo hipov pozneje.
* Dva resnično črna. Župnik Jožef Lobmiiller v Schwabhausenu (Bavarsko) je bil te dni pri dež. sodišču v Kemptenu obsojen v ječo za l*/4 leta, ker je počenjal grde stvari z dečki, katere bi bil moral učiti. Pred nekaterimi tedni pa je bil pred istim sodiščem obsojen kaplan Edvard Sebe »n, ker je več let zlorabljal deklice, katere je učil krščanskega nauka. V okraju Kempten so baje taki slučaji duhovniške nečistosti že nekaj navadnega.
* Prekopa med Severno in Južno Ameriko. Vojni parnik »Scorpion" je pripeljal v luko Darien komisijo izvedencev Zjedinjenih držav in Kolumbije, da študira vprašanje prekopa Isthma tukaj, mesto pri Panami. Prekop na tem mestu bi bil samo 60 km dolg; teren je ugodnejši ter sta na obeh straneh dve luki, kaledonska v da-rienski zaliv in San Joseška v Tiho morje.
Književnost
— Zabavne knjižica za slovensko mladino. Ureja in izdaje Anton Kosi, IX. zvezek. — V Ljubljani, 1900. V založbi pisateljevi. — Natisnila »Katol. Tiskarna". Cena 30 h (15 kr.) Tudi ta snopič je prinesel zbirko pesmic, povestic, basni, pripovedk, legend, poučnih spiskov, kratko-časnic, uganjk, rebusov itd. Na koncu je tudi pesem »Pomladanska", uglasbil B. Fajgelj. Naroča se pri pisatelju v Središču ali pa v narodnih knjigotržnicah.
— „Prosvjeta*' ima v XI. številki to-le bogato vsebino: Davila pl. Hinko: Težki dam. Historička pripoviest. Arnold Gjuro: Izabrane pjesma Kirin Josip: U Rimu. Pinter Robert prof: f Hugo Badalič.
Tolstoj L. N. grof: Sevastopolske pripo-viesti. Domjanič M. Dragutin: Scherzo. Bučar Franjo dr.: Hrvatska protestantska književnost za vrieme reformacije. Hirc Dragutin; Naranča i njezini srodnici. Listak. Slike: Arnold Gjuro dr. Kolombo. Ruben Franjo: Sa ulice u Mostaru. Hrvati i Slovenci u burskoj vojsci. Nova skica za crkvu sv. Blaža u Zagrebu. NaS kralj u Berlinu General Bota i burski častnici. Kralj Franjo Josip I Unučad kralja Franje Josipa I. Navojvodkinja Marija Valerija. Nadvojvode Franjo Salvator, Franjo Ferdinand nasljednik prestola in Oto. Volta Alessandro grof. Najnovije izbacivanje Vezuva. Umjetnički prilog.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 8. junija. Današnja seja poslanske zbornice se je začela ob 1. uri. Doslej se čitajo samo interpelacije. Na dnevnem redu je načrt o premembi § 59. in 60. obrtnega reda. -Antisemitje so naprosili barona Dipaulja, naj posreduje, da bi Cehi pri tej točki opustili obstrukcijo.
Dunaj 8. junija. Danes, ob 11. uri dop. so se pri ministrskem predsedniku sešli zastopniki tistih strank, ki so se krstile na lepo ime „Arbeits-\villige Parteien". Prišli so zastopniki nemškoliberalne in nemškonacionalne stranke, nemških veleposestnikov, antisemite v, Poljakov, Rumunov, Lahov, in nemških klerikalcev ter opat Trein-fels, ki je pa prišel samo izjavit, da se on in njegovi somišljeniki ne vde-leže nikacega boja zoper Čehe. Č e-ških veleposestnikov in »Slovanske zveze" Korber niti povabil ni, očividno z namenom, da bi jih tako briskiral in užalil. Kaj se je na tem sestanku sklenilo, je tajno, ve se samo, da je bil izvoljen poseben odbor 10 članov, ki bo določil taktiko teh strank. Ćuje se, da se je pri tem shodu kazala velika bojevitost zoper Čehe, katero je zlasti mej Poljaki obudilo Kurberjevo naznanilo, da razpusti zbornico, ako do 25. t. m. ne dovoli budgeta.
Dunaj 8. junija. Na povabilo grofa Pallffvja sešli so se danes zastopniki tistih strank, ki so sicer nasprotniki češke obstrukcije, pa nečejo iti v boj zoper Čehe, na skupno posvetovanje. Sešli so se: Pallffv, Schwarzenberg, Pa-rish, Metal. Vukovič, Povše, Ferjančič, Vahnjanin, Treuinfels in Haugvvitz, kot zastopniki čeških veleposestnikov katerih je 19, »Slovanske krščansko - narodne zveze", ki ima 33 členov, in centruma, ki ima 5 členov. Ti klubi sodijo, da desnica še ni razpadla, nego je le začasno nehala funkcionirati.
Dnnaj 8. junija. Grof Pallffv je prišel danes v češki klub in naznanil,., da so češki veleposestniki, »Slovanska krščansko-narodna zveza" in centrum sklenili ožjo zvezo, ki hoče biti s Čehi v vedni dotiki in se ž njimi od slučaja do slučaja dogovoriti glede skupnega postopanja.
Dunaj 8. junija. „Slovanska zveza" je izdala komunike, v katerem pravi, da v debati v klubu dne 6. t. m. ni nihče poskušal pridobiti kluba za boj zoper Čehe, in se torej tudi Berks ni mogel takemu poskusu upirati, pač pa da so bili vsi predlogi storjeni soglasno.
Dunaj 8. junija. Vlada je razpustila nemškonacionalni občinski svet v Žatcu na Češkem.
Peterburg 8. junija. Te dni se je odpeljala odtod nova, docela za boj pripravljena kolona prostovoljcev na južnoafričansko bojišče.
London 8. junija. Poročevalec „Daily Expressa" je imel pogovor s Krugerjem. Ta je rekel, da vojni še ni konec, četudi so Angleži zavzeli Pretorijo. Kniger ne zapusti dežele in se ne uda, dokler bo imel še 500 mož na razpolaganje.
Narodno gospodarstvo.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolico v Ljubljani. Bilanca za mesec maj 1900. Aktiva: Gotovina v blagajni 3.946 K 73 vin.  Naložen denar 793.173 K
60 vin. Posojila 1,802,029 K. Prehodni sneski 614 K 63 vin. Inventar 957 K 90 vin, Zastale obresti 31. decembra 1890. I. 23^944 K 06 vin. Passiva: Zadrnini delati 23.324 K. Rezerven! zaklad 46.454 K 08 vin. Hranilne vlog* 2,678555 K1.91 vin. Naprej plačane obresti 31. decembra 1899. L 9038 K 36 vin Denarni promet 2318 895 K 17 vin. Upravno premoženje 2,684,665 K 02 vin
— _____.............j . i...........i
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje
Melnsina ostat In zobna vođa
otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici s rabilnim nsTOdom 60 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po posti razpofiilja se vsak dan dvakrat.
.Jedina, zaloga (10—23)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Besljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Meteorologično poročilo.
VUin» nad morjem J0«1 m. Srednji mirni Ukk 736-0 mm.
"S
čas opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj 2. popoL
Stanje barometra
7312
7326 7337
Vetrovi
Nebo
II u
18 2 j si. jug |poL oblaC.
16 2 si. svzhod'pol. oblaC. 162 sL jzahodi dež
Srednja včerajšnja temperatura 19*5°, nor-male: 168°.
borza
dne 8. junija 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 98 —
Bkkpni državni dolg v srebra .... 97 85
Av8trij8ka zlata renta....... 11615
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 9710
Ogrska zlata renta 4°/0....... 116 25
Ogrska kronska renta 4° 0..... 9110
Avstro-ogrske banCne delnice .... 1764 —
Kreditne delnice......... 710*75
London vista.......... 242-10
Nemški drž. bankovc sa 100 mark
80 mark.....
90 frankov .... italijanski bankovci. G. kr. cekini.  .  . .
11840
2368 19-27 90 60 1133
Posestvo št 34
v Majšpargu (Monsberg) pri Ptuju Wtj Vlili Tstluttch
je sa 6000 gld. na prodaj. Obsega ztavbisos s prav lepo zidano južno ležečo vilo •krasnim razgledom in gospodarsko poslopje v Ifsjlpergu pri Mariji Novi Štifti; vrt S okolu 1000 Slastnimi sadnimi drevesi; vinske ograje, njive, travnike, skupaj 4 orale, izvrstno mino bivališče. Železniška postaja Sternthal (pol -are vožnje) in Ptuj (eno uro vožnje). Ponudbe sprejema laatpik profesor Tla^sadzsas- SSiasrsi ee— sr v Gradcu, Scblogelstrasse 9- (1099—3)
Prim.
(1133-1)
i E. SLAJMER
ne ordinira od tO. junija do konca julija.
^Največjo izber elegantnih
solnčnikov
priporoča po aajnižjih cenah
Imm IvTikusch.
Mestni trs žt. 15.
V Gornji Straži na Dolenjskem
na lepem kraji, blizu postaje, proda se radi družinskih razmer za 1S.OOO gld. (1130-1)
z vsemi gospodarskimi poslopji
pripravna za gostilno.
V hiši je gostilna, žganjetoč, c. kr. poŠte, c. kr. tobakarna ter trgovina z mesenim blagom in z deželnimi pridelki. Vpeljati bi se dala zaloga piva, vina, žganja, moke itd., ker tukaj enacih zalog ni.   Odda se pod ugodnimi pogoji.
Več pove lastnik Anton Paucic, Gorenja straža, Dolenjsko.
Ljubljana, Prešernove ulice 9
Gričar $ )V(ejač,
ptipozočata po z>eto znižani ceni
jope za dame, plašče in haveloke, jopce in plašče 3a deklice, obleke Za gospode in dečke, otroške
(106B—4)
kostume, površnike, ulstre
Satje
pristno angleško in tu$emsko sukno 2a izdelovanje oblek po meri.
Premier
PREMIER-
Helical-cevna kolesa Dvocevna kolesa Prostoleteča kolesa Transportna kolesa Motorna kolesa
(839-7)
so izkušena, solidna, elegantna in lahko leteča.
The Premier Cycle Co. Ltd.
(Hilman, Herbert & Cooper)
Coventry (Angltiko), Heb (ttike), Dunaj VIL Zastopnik: Fr. Čuden, trgovina s kolesi v EJablJanl.
Izvod iz vozsega reda
veljaven ed dne 1. junija 1SOO. leta.
•4*0* ss IMeKsae jo*, kol Mit. Ob 18 uri I sv po mM ozoboi vlak v Trbiž. Beljak, Cslovze, Praozanzfzzt«, Ljubno; ezz Scizthal v Asszea, lil, Sstsograd, Zeli ob jezera, Lesd-Oa-atain, Inomoet; 6zz KJaia - Bajflisf f SUyr, v lase, na Dunaj via Aszztettaa. — Ob 7; ari 17 z>. sjatraj osobni visk v Trbiž, Pontabsl, Beljak, Celovec, Fran zezsfeete, Ljubno, Ponaj; čez fiolzthzl w Solnofrza, Inomozt, ezz Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plxen, Marijine vari, Heb, Fiancove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; ezz AazztzUas aa Canaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, PonUbel, Beljak, Celovec, Ljubno, Belzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 8 m.
Kralndn« ozoboi vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, tbno; ezz Selsthal v Solnograd, Lesd-Oaatein, Zeli ob jezero, Izjozaozt, Bregeae, Čarih, Oeaevo, Pariz; eaz Klein-Beifling v Sterr, Line, Bsdejeviez, Plzzn, Marijine vare, Heb, Francove vara, Karlove vara, Lipako, Dunaj via Amztetten Ob 7. ari 9 min. zvečer ozoboi vlak v Jesenice. Vrba tega ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Prog* w Mov/omssto ln v Kose v/je. Osobni viski: Ob 6. uri 54 m. zjatrsj, ob 1. ari 5 m. popoladne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v/ ZOablJano jas. kol. Progo Is Trbiža. Ob 5. ari 15 m. zjatrzj osobni vlak z Dunaja via Amztetten, iz Inomoeta, Solnograda, Linca, Stejra, lila, Anama, Ljabna, Celovca, Beljaka, Frzn-zenzfezte. Ob 7. uri 45 min. zjutraj ozoboi vlak iz Jesenic — Ob 11. ari 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amztetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Pariza, Genove, Curi ha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Ozsteina, Ljubnz, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoladne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubnz, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeate, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga ls ■ovog* mesta ln Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 23 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoladne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod Is LJubljane drž. kol. ▼ Kamnik. Ob 7. ari 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano dri. kol. ls Mamnlka. Ob 6. uri 49 m. zjutrzj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Do 1. junija in od 1. septembra stanovanjske tarife za 25% znižane.
Zdravilišče
na Hrvatskem
od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Kra-pinske-Toplice" oddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30 do 35° R. gorke akratoterme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revmi, in njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksu-datu perinterinalnih vezin. Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah in tužne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudari ji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. Udobna stanovanja. Dobre in ne drage gostilne ; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibusih s postajama Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja (809—9) kopališko rsvnateljstvo.
Štedilno ognjišče
veliko, skoraj novo, (pripravno za gostilniško kuhinjo), se proda.
Poizve ee v loteriji v Prešernovih ulicah #4. 52. (U32-1)
Is&o se
pisarniški sluga
z letno plačo 720 K; vrh tega dobi vsako leto eno uradno obleko. Oziralo se bode samo na prosilce, ki so samskega stanu, vešči slovenskega in
nemškega jezika in vojaščine prosti. Prednost imajo taki, ki so v kaki pisarni Ze služili.
Opremljene prošnje naj se pošiljajo nprav-ništvu „Slovenskoga Naroda" pod črko .%. Vstopiti je takoj. (1107—3>
Jako dobre ter samo pol leta rabljene
Elegfi-eitre
nav mehaniko, kakor tudi
kolo
(1106-3)
se radi odpotovanja po nizki renl prod«.
Vprašanja naj se blagovolijo poslati pod šifro A. B. v Zalo« pri LJubljani.
Javna zahvala,
P. n. glavnemu zastopu
banke »Slavijo"
v Ljubljani izrekam svojo popolno zahvalo na tem, da mi je škodo, pouzročeno po požaru v skladišču na Senenem trgu v Gorici, natančno cenilo in točno poravnalo.
Pri tej priliki priporočam ta zavod posebno gg. trgovcem z lesom, ki imajo zaloge, ker zavaruje po jako zmerni ceni.
V Lokavcu, dne 7. junija 1900.
(ii27) Josip Vidmar
župan in trgovec v Lokavcu.
k
občnemu zboru
posojilnice v Ribnici
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bode vršil
dne 17. junija 1.1. ob 4. uri popoludne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1. ) Sprememba sedanjih pravil, zlasti §§. 2,
6, 8, 9, 10, 11, 14, 17, 18, 21, 24, 27, 29, 31, 32, 33, 36 in 37.
2. ) Volitev novega odbora.
(1126) ]\acclstvo.
t
I 1
<5>
:;:<&$5Žt&:'.
m
nit
3
«3
s:
C
I
-i "
^ ^ -§
s: t.
5
k; s:
Št 121/Pr.
Razpis službe.
(1129-1)
Pri mestnem magistrata ljubljanskem je vsled sklepa redne tajne seje občinskega sveta z dne 1. junija t. 1. popolniti službo
mestnega blagajnika
s prejemki m. činovnega razreda, to je z letno plačo 2800 kron, z dejalnostno doklado letnih 500 in 8 pravico do dveh v pokojnino vStevnih petletnic po 200 kron.
Od prosilcev, kateri imajo za slučaj imenovanja položiti kavcijo v višini stalne place, ee zahteva dokazilo o vspeSno dovrsenej nižjej gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o nepesno napravljenem izpito iz državnega računarstva. Prednost ee pa pri vspre-jemn daje prosilcem, ki 80 dovrSili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazradno višjo trgovsko šolo z dobrim uspehom.
S potrebnimi dokazili opremljene prošnje za zgoraj omenjeno službo je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata
do 1. julija t. 1.
Zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Mastni magistrat ljubljanski,
dne 5. junija 1900.
OBsdnlk; Josip Kosi L
Lastnina in tisk JNacodas Tiakarns-.