Pomurski
MURSKA SOBOTA, 7. JULIJA 1960 Leto XII. — Štev. 27 Cena din 10.—
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
KRAJEVNE ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE
   Minule občinske konference so obširno razpravljale o sklepih V. kongresa SZDL in o bodočih nalogah tako občinskih kakor tudi krajevnih organizacij. Med vprašanji, o katerih se je največ razpravljalo, je bilo gospodarstvo in bodoči gospodarski razvoj. Te razprave so bile hkrati tudi priprava za sestavo novega petletnega plana komun in so temu delu dale tudi osnovna načela. Neprimerno manj pa so občinske organizacije na svojih konferencah razpravljale o svojih organizacijskih problemih, predvsem pa o delu krajevnih organizacij, čemur je dal kongres bogate napotke. Razprava je bila omejena predvsem na formiranje krajevnih organizacij o posameznih občinskih organizacijah, manj pa je bilo govora o vsebini in metodi dela teh organizacij, torej o tem. kako naj krajevne organizacije delajo in kaj je tisto novo v njihovem delu, kateremu je dal osnovo V. kongres. Ob tako zasnovanem razpravljanju ni bilo nič čudnega, da tudi delegati niso razpravljali o organizacijskih problemih in niti jih ni vznemirjala predlagana nova teritorialna razdelitev krajevnih organizacij. Iz vsega tega lahko sklepamo, da v nekaterih občinskih organizacijah podcenjujejo pomen teh organizacijskih vprašanj, o katerih je razpravljal V. kongres in da menijo, da je potrebno prejšnje osnovne oziroma vaške organizacije samo prilagoditi na kongresu sprejetemu. novemu statutu.
   Vendar pa ta organizacijska vprašanja, o katerih je razpravljal kongres, ne moremo pojmovati v starem smislu, ko smo v ta okvir spravljali sestanke. sestav odborov, organiziranje raznih akcij itd., niti ni samo prilagajanje novemu statutu in ne samo novim pogojem, ki so nastali po izredno naglem družbenem in gospodarskem razvoju. Tako pojmovati ta vprašanja, bi pomenilo odmikati Socialistično zvezo aktivnemu in neposrednemu usmerjevanju družbenopolitične, gospodarske, kulturne in vseh ostalih dejavnosti. Smisel novih sprememb statuta pa moramo razumeti pran v tem. da se o organizacijskem smislu krajevne organizacije uredijo tako, da preživele šablone dela n razvitem sistemu komunalne in krajevne samouprave, delavskega in družbenega upravljanja ne bi ovirale pobud članov in državljanov in s tem hkrati ovirale organizaciji, da bi bila organizator in usmerjevalec njihovega dela o raznih organih. Namen teh organizacijskih sprememb je torej o tem, da osnovne organizacije še v širšem smislu omogočijo državljanom dajanje pobud, da jih postavljajo o aktiven položaj ljudi, tri enakopravno izmenjujejo mnenja in odločajo. da se odpravijo tiste oblike dela, ki omogočajo, da ljudje le poslušajo pojasnjevanja. Ob tem pa gre tudi za to, da se čimprej premaga birokratski odpor do kritike, ki je zagotovljena osem državljanom in bi morala biti zato toliko bolj razvita tudi v organizacijah SZDL, kajti le tako bomo dosegli, da se bo ta pravica čedalje bolj in tudi pravilneje izkoriščala ter da bo zdrava, vredna socialističnega državljana.
   Ob teh organizacijskih spremembah torej ne gre samo za neka ozka organizacijska vprašanja. temveč tudi za globoke vsebinske in oblikovne načine dela krajevnih organizacij, gre tudi za njihovo večjo so-mostojnost in odgovornost za urejevanje določenih problemov na njihovem območju. Zato ob tem. ko govorimo o organizacijskih spremembah in osnovi novega statuta, moramo govoriti tudi o vsebinskih spremembah o delu in to na osnovi referatov, predvsem referata tov. Tita in sklepov V. kongresa SZDL. Naloge, izvirajoče iz tega materiala in pa iz dosedanjih izkušenj dela ter pogojev pa zahtevajo bolj organizirano delo in bolj sistematično razpravljanje in ocenjevanje napredka na določenih področjih. Da bo pa to organizacijam možno in da bodo pritegnile k reševanju najrazličnejših problemov čimšir-ši krog ljudi, je potrebno formirati posebne sekcije za raznovrstne dejavnosti. Pri ustanavljanju teh sekcij se ne bomo mogli posluževati nekih šablon, niti prenešenih izkušenj od drugod. Zalo je danes pred odbori občinskih organizacij in tudi pred krajevnimi organizacijami, ki bodo imele konference, da o teh organizacijskih vprašanjih skrbno razmislilo, kajti le tako se bodo odločili za tiste oblike svojega dela. ki bodo omogočale, da bo pri obravnavanju raznih vprašanj komune pobuda državljanov najmočneje prišla do izraza.
                           -nc
IZ PROBLEMATIKE DELOVNIH ODNOSOV
NEZAKONITE ODPOVEDI
   Nezakonite odpovedi delavcem in uslužbencem ter razne druge kršitve Zakona o delovnem razmerju in s tem hkrati kratenje pravic, ki jih imajo delavci po tem zakonu, so ena izmed zelo bolečih točk v naših gospodarskih organizacijah.
 Tako je inšpekcija za delo pri okrajnem ljudskem odboru v letu 1958 registrirala 151, a lani 113 nezakonitih odpovedi. Za prvo polletje 1960 pa še niso zbrani podatki, ki bi nam omogočili statistične primerjave s prejšnjimi leti. Vendar pa kljub temu tudi za letos lahko ugotavljamo po nepopolnih cenitvah, da je število takih odpovedi zaskrbljujoče in da je potrebno te pojave energično preprečevati in da bodo morali organi delavskega upravljanja, sindikalne organizacije, osnovne organizacije Zveze komunistov ter tudi krajevne organizacije SZDL krepko poseči v tista podjetja, kjer ima samovolja direktorjev in ostalih vodilnih ljudi iz uprave še tako veliko moč.
  Vzroki za nezakonite odpovedi delavcem in uslužbencem pa so v glavnem isti. Na prvem mestu je omejevanje in kratenje pravic svobodnega iznašanja mnenj in kritike.
Tako je ena izmed značilnosti, da so v nekaterih podjetjih delavcem, ki so upali odkrito povedati svoje mnenje in tudi kritizirati, takoj začeli iskati napake, ki bi naj omogočile,
da bi se ga v podjetju znebili. Tako imamo primer odpovedi delovnega razmerja zaradi kritike v »Planiki« Turnišče, več takih primerov v Tovarni usnja Ljutomer in drugod.
   Kako pojmujejo v nekaterih podjetjih svobodo kritike in iznašanja mnenj ter avtoriteto direktorja nam nazorno kaže zapisnik razprave na disciplinski komisiji v Tovarni usnja v Ljutomeru. V obtožnici, ki jo je vložil direktor, beremo med drugim naslednjo utemeljitev disciplinskega postopka zoper delavca: »Na osnovi discipline, ki se mora uvajati in se uvaja v podjetju ter same avtoritete do predpostavljenega smatram za grobi prekršek stal-
nih izpadov tov... in to prav ponovno pri minulem masovnem sestanku ...« in dalje: »Pripominjam, da to niso bili prvi slučaji... izpadov kršitve delovne discipline, da je pred nedavnim dobil že strogi ukor pred izključitvijo in da je bil nekaj časa mir po tem izdanem ukoru ...« Na zasedanju disciplinske komisije je njen predsednik uvodoma dejal, da se mora red in disciplina uveljaviti v podjetju ter odpraviti te nevšečnosti na kakršenkoli način, en član komisije pa je delavčevo kriv-do utemeljil tako: »da je to zelo nerodna zadeva, o kateri ne bi trebalo razpravljati, če bi (delavec, pp. Š. B.) šel do direktorja in mu povedal to v pisarni, ne da to iznese na sestanku, ker bi moral upoštevati to, da je prepostavljen podjetju«. Nato je komisija sprejela predlog »da se ga (delavca namreč) rednim potom odpusti...« Za sam postopek obravnave pa je značilen zaključni del zapisnika, ki pravi: »Disciplinska komisija Tovarne usnja ni zasliševala, ker je bila celotna komisija navzoča na masovnem sestanku in je obtožnica upravičena«.
  Tak način obravnave nam pove dovoli. Nazorno nam priča o tem, da imajo v nekaterih podjetjih kritiko za kršitev delovne discipline ki je toliko večja, kolikor jr višji položaj kritiziranega, največ-ja na seveda, če je kritiziran direktor (zaradi avtoritete) in če je ta kritika na sestanku celotnega kolektiva, druga značilnost pa je zavestno je-manje pravice ostalim članom delovnega kolektiva da bi odločali in tudi povedali n krivdi in nekrivdi svojega tovariša, ter tretjič na najlažji način, pa četudi je protizakonit (ker ne v obtožnici, ne v raz-
pravi ni omenjeno, po kateri točki 270. člena Zakona o delovnih razmerjih je delavec napravil prekršek) reševati take »neprijetne zadeve«.
   Morda kritika, o kateri govorimo. res ni bila v najprimernejšem tonu, morda je res bil brutalen izpad, nergaški ali tipično kritikastrski, neobjektiven, s potenciranjem negativnih strani, toda sam postopek nasproti temu delavcu je bil še neprimerno bolj zgrešen in grob.
   Za to, da bi naj bila kritika objektivna, koristna, ne pa samo neprimeren izpad, pa bodo morale poskrbeti predvsem politične organizacije s svojim delom. Nikakor pa ne smejo dovoliti, da bi se v podjetjih na tak način preprečevalo iznašanje raznih mnenj, kajti pod izgovorom boja proti nezdravim pojavom kritike in s tem »žaljenja kolektiva« se kaj lahko skrije tudi dušenje zdrave kritike.
     V nekaterih gospodarskih organizacijah postane delavec takoj nezaželen, čim se upre takim navodilom in direktivam, ki kršijo njegove pravice in tudi določila Zakona o delovnih razmerjih. Do takih primerov prihaja zlasti pri nadurnem in nočnem delu, pri določilih o zaščiti žena itd.
   Kazilo je, da imajo upravna vodstva nekaterih podjetij, zlasti pa direktorji, pri določanju tega, kar je zdravega, konstruktivnega v teh kritikah, še preveliko besedo. O tem nam priča prejšnji primer in tisti primeri, ko so delavci res kršili delovno disciplino in neupravičeno izostali z dela ter bi bil nasproti njim popolnoma upravičen disciplinami postopek. Toda namesto tega so n. pr. v Mizarskem podjetju Smreka v Murski Soboti delavcu, ki je za en dan neupravičeno izostal z dela, naslednji dan, ko je prišel na delo, v pisarni enostavno izročili delovno knjižico in mu sporočili, da lahko gre. Enako sta na Kmetijskem gospodarstvu Rakičan pred dnevi bila odpuščena 2 delavca, prav tako na Kmetijskem gospodarstvu Beltinci itd. Zakaj v teh gospodarskih organizacijah in drugih, kjer so podobni pojavi, niso uvedli disciplinskega postopka, verjetno ni potrebno posebej komentirati.
   Taki postopki so za razvoj delavskega upravljanja izredno škodljivi, ob njih pa nastaja tudi občutna materialna škoda. Delavci se namreč proti takim odločbam upravičeno pritožujejo in pristojni organi, tako disciplinske komisije pri občinskih ljudskih odborih in sodišča tudi popolnoma upravičeno razveljavijo take nezakonite odpovedi. Ta proces pa traja včasih par mesecev in potem gospodarska organizacija mora poravnati vse stroške in delavcu izplačati zaostali osebni dohodek, čeprav v tem času ni bil na delovnem mestu. Ob tem pa še ni bilo zaslediti, da bi
   (Nadaljevanje na 2. strani)
   VREMENSKA NAPOVED
   za čas od 7. do 17. julija
   Približno do 10. julija bo v splošnem lepo vreme, a nekako od II. julija dalje zopet nestalno s pogostimi padavinami, predvsem krajevne nevihtne plohe.
Pogled na gradbišče tovarne težke konfekcije v Murski Soboti
RAZPRAVA, KI JE ZAŠLA
                 NA SLEPI TIR
   te predlani so si merodajni forumi pri okrajnem ljudskem odboru prizadevali, da našim pogojem primerno uredijo vse potrebno za nadaljnji razvoj lesno predelovalne industrije, kateri dotlej nihče ni posvečal večje pozornosti. Na razgovorih s predstavniki občinskih ljudskih odborov so bile ugotovljene nekatere
okolnosti, ki naj bi pomagale k rešitvi tega vprašanja za korak naprej:    prvotno je bil
predlog, naj bi ustanovili v Pomurju dva večja obrata, kasneje pa se je pokazalo, da za to ni pogojev, ker ni dovolj lesa. Končni predlog je bil ta. naj se ustanovi lesnopredelovalni obrat v Murski
Soboti, ki ima sorazmerno dobre prometne zveze in leži v neposredni bližini Goričkega, ki daje že danes tri četrtine lesa za predelavo. Po teh razgovorih naj bi posamezni občinski ljudski odbori pripravili podrobnejše predloge, kako njihovo področje vključiti v predvideno lesno predelovalno industrijo. Temu sta se
odzvala le občinski ljudski odbor Murska Sobota in Gornja Radgona.
  Pred nekaj dnevi pa so načeli to vprašanje tudi na seji Sveta za industrijo in obrt pri OLO. Ugotovili so, da se kar tri občine v Pomurju že pripravljajo na rekonstrukcijo oziroma razširitev sedanjih
lesno-predelovalnih obratov: v Radgoni so se dogovorili z mariborskim podjetjem LIP, ki naj bi investiralo v žagarski obrat v Boračevi, v Lendavi pa imajo že odobren investicijski program in zagotovljenih nekaj sredstev za obnovo in razširitev tamkajšnje žage in mizarskega podjetja, kasneje bi v tem okviru ustanovili še luščilnico za mehke listavce. predvsem črno jelšo, do-čim naj bi bila zasnova bodočega lesno-predelovalnega obrata v Murski Soboti mizarska delavnica »Smreka«.
   Posebna komisija, ki jo je imenoval pred meseci okrajni ljudski odbor, je pred tem vso zadevo proučevali in prav tako prišla do zaključka, da za iva obrata v Pomurju ni po-gojev in da sedanji žagarski obrati delajo le s polovično zmogljivostjo. Tako kot so si razvoj lesno-predelovalne industrije zamislili posamezni občinski ljudski odbori, pomeni sicer izboljšan je sedanjih razmer v predelavi lesa. toda s tem ne bo dosežen cilj: predelavo lesa organizirati tako, da bi imela pogoje za kaj več kot samo za žaganje lesa in izdelovanje nekaterih najosnovnejših predmetov za potrebe stavbeništna itd.
   Če končno lokacija za ta obrat ni tolikšne važnosti, pa je ob vsem tem vendarle zaskrbljajoče to, da vse te raz-prave vodijo v slepo ulico ter-jale pa bodo določene investicije, o katerih bo težko reči. da so bile koristno naložene.
Preveč žag za naše gozdove
Pričela se je žetev
Od četrtka
  RAZŠIRJENA SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS
     Prejšnji četrtek je bila razširjena seja Okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota. Komite, je obširno razpravljal po referatih Jožeta Slaviča in Franca Škoberneta o nalogah osnovnih organizacij Zveze komunistov pri razvijanju delavskega samoupravljanja in delu sindikalnih podružnic ter o organizacijskih problemih.
  PRVIH 40 MILIJONOV DINARJEV ZA VODOVOD
     Svet za urbanizem pri Občinskem ljudskem odboru v Murski Soboti je včeraj razpravljal o pričetku del za ureditev vodovoda in kanalizacije v mestu. Trenutno imajo pripravljenih v ta namen 40 milijonov dinarjev.
RAZPRAVA O JESENSKI SETVI
    Danes razpravljajo na zasedanju Občinskega ljudskega odbora Beltinci o jesenski setvi. Precejšnji del razprave so posvetili vprašanju, kako strniti več zemljišč v večje komplekse, kar bo omogočilo lažjo obdelavo in nadzor nad posevki.
DAN RUDARJEV V LENDAVI
    Lendavski »beli« rudarji so svečano proslavili Dan rudarjev. V petek je bila v počastitev tega dne in Dneva borca svečana akademija s pestrim kulturnim programom, v soboto pa so bila zaključna športna tekmovanja sindikalnih podružnic.
200 PIONIRJEV ODŠLO NA LETOVANJE
    Pred nekaj dnevi je odšlo iz Radgone v Baško, Verudo, Tolmin in v mednarodno kolonijo v Strunjanu 200 pionirjev in pionirk. Del stroškov za letovanje bo plačal občinski ljudski odbor.
DESETLETNICA SAMOUPRAVLJANJA V PUCONSKI OPEKARNI
    V   soboto je slavil kolektiv puconske Opekarne desetletnico delavskega samoupravljanja. Člani kolektiva so pripravili za to proslavo tudi krajši kulturni program. Puconska opekarna je bila do leta 1953 v sklopu ljutomerskih opekarn. Kmalu po osamosvojitvi so pričeli opekamo obnavljati in modernizirati, za kar je kolektiv dal precejšnja sredstva.
V BELTINCIH BODO PRIČELI GRADITI STANOVANJSKI BLOK
    Na zadnji seji sveta za komunalne in stanovanjske zadeve pri občinskem ljudskem odboru v Beltincih so razpravljali o gradnji 9-stanovanjskega bloka ter gasilskega doma. Sklenili so, da bodo že letos začeli z gradnjo stanovanjskega bloka. Prav tako nameravajo še letos zgraditi nov gasilski dom. Ves gradbeni material je zbran, temelji pa so že zgrajeni. 'V novem domu bodo uredili tudi stanovanje in delovne prostore za postajo Ljudske milice.
  MEDICINSKE SESTRE POMURJA SO ZBOROVALE
    Pred dnevi je bil v Lendavi sestanek društva medicinskih sester iz Pomurja. Osrednja točka dnevnega reda je bilo predavanje doktorja Vladimirja Breznika iz Lendave o genitalnih krvavitvah in funkcionalnih motnjah. Dalje so medicinske sestre izmenjale misli o svojem delu na terenu ter dale smernice za bodoče delo. Razpravljale so zlasti o zdravstvenem varstvu družine, predvsem žena in otrok, o večjem sodelovanju in povezavi z družbenimi organizacijami itd. Sklenile so, da se bodo sestajale odslej vsaj trikrat na leto in da bo na dnevnem redu vsakokrat strokovno predavanje. Prihodnji sestanek bodo imele v Zdravilišču Slatina Radenci.
                                           Ika
SESTANEK AKTIVA DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV
    V    petek je bil v Murski Soboti sestanek aktiva društva agronomov in kmetijskih tehnikov, gozdarskih inženirjev in tehnikov ter gradbenih inženirjev in tehnikov. Predstavniki strokovnih združenj Pomurja so na sestanku obravnavali sklepe in zaključke V. kongresa SZDLJ in nekatera organizacijska vprašanja. Sestanka se je med drugimi udeležil tudi predsednik republiške Zveze inženirjev in tehnikov inž. Pavle Žavcar. Ob tej priliki so si gostje ogledali tudi več kmetijskih in živinorejskih objektov v Pomurju.
NOVA TRGOVINA V MURSKI SOBOTI
    V    torek dopoldne je bila v Murski Soboti odprta nova trgovina, ki jo je odprlo specializirano trgovsko podjetje za prodajo motornih vozil in rezervnih delov »Av-tomaterial« iz Maribora. Otvoritvi nove trgovine je poleg zastopnikov »Avtomateriala« in nekaterih pomurskih gospodarskih organizacij prisostvoval tudi predsednik ObLO tov. Karel Lutar. Namen nove specializirane trgovine je čimbolj približati blago kupcem, ki so si morali do zdaj kupovati motorna vozila in rezervne dele v Mariboru, Ljubljani in v drugih večjih mestih. Poslovalnica »Avtomateriala« v Murski Soboti bo prodajala vsa domača in uvožena motorna vozila z rezervnimi deli.
  SEJA ObK ZKS M. SOBOTA
    Prejšnjo sredo je bila v Murski Soboti seja občinskega komiteja ZK. Razpravljali so o nalogah komunistov pri izvajanju sklepov in zaključkov V. kongresa SZDLJ.
  SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL M. SOBOTA
    Na zadnji seji občinskega odbora SZDL v Murski Soboti, ki je bila pretekli četrtek, je bilo imenovanih 24 iniciativnih odborov novih krajevnih organizacij SZDL, ki bodo vodili delo vaških organizacij SZDL do novih volitev vodstev krajevnih organizacij SZDL. Novi iniciativni odbori se bodo konstituirali do 15. julija letos. Na seji so razpravljali tudi o formiranju podružnic in sekcij krajevnih organizacij SZDL in obravnavali sklepe. ki jih je pred kratkim sprejela izredna letna konferenca občinske organizacije Socialistične zveze. -rj-
S SEJE ObLO GORNJA RADGONA
    Na seji obeh zborov ObLO v Gornji Radgoni, ki je bila zadnji četrtek, so razpravljali o problemih borcev NOB in o delu posredovalnice za delo.
     Odborniki so na seji med drugim sprejeli tudi sklep o znižanju občinske doklade iz kmetijstva, obrti in samostojnih poklicev ter odloke o ocenjevanju stanovanj, dajanju denarnih podpor in o ustanovitvi sklada za pospeševanje turizma. Poleg tega so na seji izdali tudi 29 poroštvenih izjav nekaterim gospodarskim organizacijam v občini in sklenili, da bo občina najela 36 milijonov dinarjev posojila za stanovanjsko izgradnjo na VG Gornja Radgona in za druge gradnje. Ob koncu seje sta oba zbora potrdila sklepe delavskih svetov KG ČrnciApače in VG Gornja Radgona o združitvi in sklep o ustanovitvi otroškega vrtca na Kapeli.
do četrtka
Nekateri problemi iz socialne dejavnosti v soboški občini
ZA ZDRAV IN KREPAK ROD
   Občinski ljudski odbor Murska Sobota je na zadnji seji razpravljati med drugim tudi o varstvu družine. Poročilo pristojnega sveta uvodoma ugotavlja, da so se v skladu z družbenimi spremembami ter spričo gospodarskega razvoja začeli spreminjati tudi odnosi v družini in s tem tudi oblika družine. Pri tem poročilo opozarja zlasti na spremenjeno vlogo žene, kar narekuje ustanavljanje zavodov, v katerih bi otroci preživeli tisti čas, ko sta starša zaposlena. Po statističnih podatkih je v občini sedaj zaposlenih že 1.300 žena, 442 žena išče zaposlitve, ob tem pa je približno 1.500 otrok, ki so več ali manj med zaposlitvijo staršev brez pravega nadzorstva. Posledice takega stanja so seveda neizbežne: slaba vzgoja, kazenski prestopki itd. Možnosti za to, da bi pa otroci zaposlenih staršev, zlasti pa še predšolski otroci, bili pod nekim nadzorstvom, so izredno majhne, saj vsi vrtci v občini lahko sprejmejo le 240 otrok. Zato je svet predlagal, da bi naj čimprej začeli organizirati ustanove za varstvo otrok, dnevna zavetišča, ki bi se razlikovala od sedanjih otroških vrtcev, ker ti več ne zadostujejo sodobnim potrebam in pogojem.
   Zamisel takih zavodov predstavlja dober izhod iz nastajajočih problemov. Organiziranje takih ustanov je predvsem mnogo cenejše od otroških vrtcev, za nadzor nad otroci bi pa v takih ustanovah lahko skrbeli laiki — otroške negovalke ali drugi, ki imajo v takem delu zadovoljstvo in to ob pomoči ter pod vodstvom strokovnega kadra usposobljenega v vrtcih. S tem bi se brez dvoma izognili skoraj nepremostljivim težavam: pomanjkanju kadrov.
   Občinski ljudski odbor je sprejel ta umesten predlog, vendar pa s tem še ni rešeno ustanavljanje takih zavodov. Pri tem bo namreč nujna pomoč najrazličnejših organizacij in forumov. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da so bili problemi iz socialne dejavnosti in njihovo reševanje kaj radi zapostavljeni ali pa so zaradi nepravilnih pojmovanj morali biti le »uradno« reševani. Naj opozorimo le na to, da je svet za varstvo družine večkrat predlagal, da bi naj bili pri večjih stanovanjskih blokih predvideni tudi prostori, ki bi služili za sedaj predvidena dnevna otroška zavetišča. Vsi ti predlogi so bili zavrnjeni z motivizacijo, da bi to podražilo gradnjo stanovanj. Toda če primerjamo, da bi se v takem prostoru lahko zbiralo tudi do 30 otrok in da sedaj stane v vzgojni ustanovi en otrok občino 150.000 dinarjev letno, poleg tega bi pa tak prostor še lahko koristil vrsti generacij, je kratkovidnost in neutemeljenost takih utemeljitev dovolj očitna.
   Posebej bo pa potrebno razmisliti o ustanavljanju takih zavetišč v večjih vaseh, kjer
bi bila prav gotovo dobrodošla.
   Drugi del problemov, ki zahtevajo poseben in neprimerno težji način reševanja in je izredno pereč pa so socialno problematične družine, ki otrokom zaradi popolnoma razbitega družinskega življenja ne morejo dati niti dobre vzgoje niti ne osnovne skrbi. Sem spadajo družine, kjer so starši alkoholiki ali pa na kak drug način razprti in so zaradi tega otroci popolnoma zanemarjeni. Takih primerov je precej, več v vsaki vasi, jih pa ni mogoče enostavno rešiti. Pri tem je najbolj občutno pomanjkanje socialnih delavcev in še bolj sodobne vzgojne posvetovalnice s primernim strokovnim osebjem. Dokler bo to delo ležalo na enem kvalificiranem socialnem delavcu (ki je mimogrede edini v našem okraju), bomo lahko govorili le o »gašenju«, ne pa o preprečevanju takih pojavov.
   Pri reševanju teh problemov pa je še bolj potrebno sodelovanje najširšega kroga državljanov, kajti vsak ukrep pristojnega organa bo brezploden, če ne bodo prispevale k njegovemu izvajanju množ. in polit, organizacije ter kr. odb. O tem nam nazorno priča primer iz Lončarovec, kjer je že pred več leti bila preklicana
ena družina zaradi pijančevanja in zapravljivosti. V družini so štirje otroci, vsi mladoletni. Družina ima 8 ha zemlje, ne redi pa niti ene krave in svinje, zemlja pa je neobdelana. Toda vaščani ne samo. da so ob tem ukrepu ostali neprizadeti, temveč obema dajejo pijačo, kupujejo od njiju stvari, ob vsem tem pa ju še grobo izkoriščajo: vabijo ju na delo in to le za jed in pijačo. Drug podoben primer je iz Ocinja.: starša sta vdana alkoholu in zapravljata, imata pa pet otrok, ki so za novoletno jelko dobili obleko. Toda starši so blago prodali za vino, otroci so pa ostalli goli.
   Ti sramotni primeri sicer niso nič nenavadnega, saj so le ostanek starih izkoriščevalskih odnosov na vasi, vendar pa je že čas, da bi vaščani v obeh vaseh in tudi v drugih s takimi ostanki že zdavnaj lahko sami opravili.
   O teh problemih in nalogah na tem področju bodo morale razpravljati tudi bližnje konference krajevnih organizacij SZDL in pa 'tudi volivci na svojih zborih ter krajevni odbori ter se zavzeti za odpravljanje takih negativnih pojavov ter ustvarjanje pogojev za tako družinsko življenje, ki bo otrokom nudilo vedro mladost.                  -nc
   Že poldrug teden vlada na trasi severne magistrale od Lenarta do Benedikta živahno vrvenje mladinskih brigad. V obeh naseljih: pri Lenartu in v Benediktu prevladuje vedro delovno vzdušje, ki je tako značilno za mladinske delovne akcije. V začetku minulega tedna, ko je delo steklo, so brigade naletele na vrsto začetnih težav, ki pa so jih brž premagale.
Pa kaj bi to! Delo je pač
takšno, da zahteva spričo neenotnega terena zdaj več rovnic, drugič več lopat ali celo sekir in tudi samokolnic. Navzlic temu so brigade že prve dni minulega tedna zabeležile lepe delovne uspehe. Najbolj se je izkazala soboška mladinska brigada »Štefana Kuharja-Bojana«, saj je dosegla oziroma presegla normo s 114 odst. Sledita ji je ptujska brigada s 107 odst., nakar kranjska s 105 odst., mariborska s
100 odst. in ljubljanska z 94 odst. Tehnično vodstvo mariborske Uprave cest v Benediktu je izjavilo, da je z delom mladinskih brigad zadovoljno.
   Na sliki: brigadirji pomurske mladinske brigade »Štefana Kuharja-Bojana« postavljajo drog za zastavo v naselju v Benediktu. Drog je za nekaj sežnjev višji od onega kranjske brigade, zato se je njihov trud splačal... bš
NEZAKONITE
  ODPOVEDI
  (Nadaljevanje s 1. strani)
kateri delavski svet zaradi tega ukrepal nasproti direktorju, ker je izdal nezakonito odločbo, zaradi katere je nastala tudi določena materialna škoda.
  Ob tem bo potrebno, da se bodo sindikalne podružnice ob podpori ostalih političnih organizacij smeleje zavzemale za odpravljanje teh in podobnih pojavov, ki kršijo pravice delavcev in so zagotovljene z ustreznimi predpisi. Sama inšpekcijska služba v sedanji razvitosti ne zmore dovolj učinkovito posegati in je tudi v zelo neugodnem položaju, ker ji v nekaterih gospodarskih organizacijah oh njenem posegu zaradi zaščite zakonitosti začno očitati, da se zavzema za godrnjače, nedisciplinirane in lenuhe. Z ozirom na to, ker so pa to pojavi, ki zahtevajo odločno ukrepanje nasproti njihovim povzročiteljem in zaradi zaščite pravic delavcev, pa je tudi skrajna malomarnost tistih občinskih ljudskih odborov, ki nimajo sploh inšpekcije za delo, čeprav so odgovorni za zaščito zakonitosti. Sedaj imata inšpekcijo za delo le občinska ljudska odlbora Lendava in Ljutomer, polog njiju pa še okrajni ljudski odbor, ki pa seveda ne more nadomestiti dela vseh ostalih inšpekcij, ki jih ni, čeprav bi bile nujno potrebne in to zlasti v tako razviti občini, kot je Murska Sobota. Štefan Balažič
Nepogrešljivi fičo
     T ovariši!
     Zgodba, o kateri pripovedujem o usodi navadnega sočlani v naši družbi, ki nima niti fiča ne mopeda, celo kolo si mora sposoditi od lastne žene, je ena izmed mnogih podobnih. Zato, prosim nič sožalja, le pouk! Želja po premikanju, ki je že davno prirojena vsem ljudem, postaja o zadnjem času d se bolj določna v obliki motornih pripomočkov za vožnjo. Hčerka, ki ima deset let, pozna razen filmskih igralcev tega stoletja že tudi vse svetovne avtomobilske znamke. Zena mi s primernim poudarkom vsak dan poroča, kdo od sosedov je ta dan kupil motorno vozilo. Edino jaz sem bil doslej pri hiši bolj trde avtomobilske glave. Toda naslednja zgodba me je izpreobmila, da začenjam študirati avtomobilske potrebe državljana.
     Začelo se je na seji propagandnega društva »Rožnik«. To društvo si je zastavilo nalogo širiti zanimanje za enega stebrov naše prehrane — krompir. V društvu » Rožnik« opravljam, odnosno sem opravljal do nedavnega blagajniško dolžnost. Nisem dobival nobenega honorarja, prosim. Bila je takorekoč moj hobby — žrebiček. Navduševali smo sebe in druge za vsestransko uporabo tega sadeža, ki je od časa do časa motil socialistično tržišče s ceno in količino. Toda naše društvo je imelo višje cilje. Spoštovanje do krompirja je bilo njegovo geslo. Nekdo je spesnil celo sonet o krompirju in nam ga bral na treh sejah. Ljudske množice se še dovolj niso zavedale pomena mojega bivšega društva. Gospodinje rajši razpravljajo o mesu in mleku, trgovci so radi, če ne slišijo o krompirju in sploh je d zadnjem času vse manj raznih krompirjevih problemov med ljudmi. Se tisti hrošč ni več toliko v modi. V takem položaju smo nujno imeli mnogo problemov mi, odborniki Rožnika. Kot odbornik sem moral za društvo žrtvovati precej svojega nekvalificiranega prostega in službenega časa. Predsednik sicer še več. Toda imel je zato požrtvovalne člane, ki so po liniji društva hodili z njim na posvetovanja in na združenja, računati dnevnice in kilometrino za svoje ficke in predlagali račun. Predsednik jim
je podpisoval, jaz blagajnik pa izplačal. Največ računov je predložila gospa Kljunova. Imela je fiča, kupljenega brez obrokov in mnogo časa. Mož, ki je bil zaposlen pri Zmazek-projektu, nima časa za šofiranje. niti zanjo. Tako je to okolnost o svojem in društvenem interesu izkoristil naš samski društveni predsednik. V zadnjem času sta imela že sumljivo količino službenih poti. Pa to ni namen razglabljanja v tej zgodbi.
     Na usodni seji, kjer smo razpravljali po zaslugi genialnega mozga gospe Kljunove novo področje uporabe krompirja, sem prezrl važno dejstvo prisotnosti motoriziranih članov odbora in tako propadel. Bila je običajna dolga seja. Predlagateljica je žvrgolela o tem, da sta s predsednikom videla v bratski republiki prvo mačko, ki so jo hraniti samo s krompirjem. Priporočala je, da še večkrat izmenja z njenim in predsednikovim posredovanjem izkušnje v mačjereji z rejci v bratski republiki. Navedla je inozemsko literaturo, katera predvsem poroča o vplivu na mačji značaj, ki nastane s pomoč jv krompirjeve prehrane. Pozabila ni omeniti trditve orientalskih strokovnjakov, ki so znani še iz časa Nasredina in so poudarjati predvsem večjo varnost človeškega naraščaja, ki je zelo naklonjen preizkušanju občutljivosti mačjega signalnega in obrambnega kompleksa. Ves odbor je prikimal, nekateri so pričakovali tretjo turško kavo in konec uradnega dela seje. Le jaz edini sem dvignil roko ob predsednikovem običajnem pozivu k debati.
     »Prosim, tovariš blagajnik« je pričakujoče začel predsednik.
     »T ovariši!«
     Vsi so prisluhniti.
     »Predlog naše delavne tovarišice Kljunove je vzpodbuden.«
     Predsednik je zažarel in pomežiknil predlagateljici.
     Toda moral sem ga razočarati. Izračunal sem, da bo predlagana propaganda take uporabe ob enakih dotacijah ns-
POMURSKI VESTNIK, 7. JULIJ
2
Grški visoki gost pri predsedniku Titu
Pogajanja le prekinjena
     Začasna alžirska vlada je izjavila, da hoče v skladu s svojo deklaracijo od 20. junija izkoristiti vsako možnost za ureditev alžirskega problema s pogajanji, da pa v sedanjih okoliščinah in pogojih ne smatra kot oportuno odhod kakšne vladne delegacije v Francijo. V sporočilu, ki so ga objavili po seji začasne alžirske vlade, na kateri so proučili položaj po preliminarnih razgovorili v Melunu, izraža alžirska vlada prepričanje, da pogajanja vladne delegacije ne bi pripomogla k ureditvi problema.
   Alžirska vlada izraža prepričanje, da lahko sestanek delegacij Francije in Alžirije prinese rezultat samo, ako bodo okoliščine in pogoji takega sestanka določeni sporazumno, ne pa vsiljeni. Ako hoče francoska vlada proučiti to glavno načelo, je začasna vlada Alžirije pripravljena odposlati ponovno svoje odposlance v Francijo.
   Ko je proučila poročilo, ki ga je predložila alžirska mi-
sija, je vlada prišla do zaključka, da bi bile v sedanjih okoliščinah pod pogoji, ki jih je postavila francoska vlada, odvzete delegaciji alžirske vlade vse svoboščine, ki morajo biti zagotovljene v skladu z dostojanstvom in nalogo alžirskih zastopnikov pri pogajanjih. Delegacija ne bi imela možnosti vzdrževati ali
uvajati kakršnegakoli stika pod takimi pogoji v Franciji ali izven Francije, razen zveze s Tunisom. Njej bi ne bilo dovoljeno sprejeti kakršenkoli obisk, niti stopiti v stike z alžirskimi ministri, ki žive kot politični ujetniki v zaporih.
   Alžirska vlada meni, da bi sprejem povabila generala de Ganila pomenil omogočiti delegaciji manjšo svobodo, kakršno imajo v normalnih okoliščinah politični zaporniki.
   Alžirska vlada meni, da je s tem pokazala francoska vlada duha, s katerim se odklanjajo pogajanja. Tolmačenje, ki so ga v Melunu pripisali zadnji izjavi generala de Gaulla, sploh ne ustreza temu, kar izvira iz deklaracije same in se novo tolmačenje omejuje ha zahtevo no kapitulaciji, pravi sporočilo.
   V     želji pa, da ohrani vse možnosti za pogajanja, je alžirska vlada pripravljena ponovno odposlati svoje odposlance, da bi sporazumno določili pogoje za pogajanja.
   Alžirski minister za informacije Jazid je objavil, da bo predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas govoril jutri po radiu in naslovil proglas alžirskemu narodu.
   Francoski uradni krogi odklanjajo vsakršen komentar o sporočilu začasne alžirske vlade o neoportunosti prihoda njene delegacije v Pariz. Menijo, da je predsednik de Gaulle izrecno odredil vladnim zastopnikom, naj se vzdrže vsakršnega komentiranja, tembolj, ker pričakujejo, da bo francoski predsednik, ki bo odšel jutri na štiridnevni obisk v Normandijo, v enem izmed nameravanih govorov omenil tudi alžirski problem. Pripominjajo pa, da to ne bi imelo značaja formalnega odgovora na sporočilo začasne alžirske vlade.
   V    francoskih političnih krogih, kakor med tukajšnjimi opazovalci, prevladuje vtis, da so francosko-alžirska pogajanja začasno ustavljena, ne pa končno prekinjena. Zato tudi ne gledan na alžirsko sporočilo, o katerem trdijo, da ni povzročilo kakršnega presenečenja, z izrazitim pesimizmom, ker nihče ni pričakoval. kakor pripominjajo, da bodo pogajanja nagla in lahka.
PRIPRAVLJENI NA BOJ — Skupina borcev alžirske osvobodilne armade. Alžirsko ljudstvo si želi miru, vendar zahteva popolno neodvisnost in svobodo. Za te ideale je pripravljeno dati tudi življenje. Ali bodo predhodni razgovori vodili k pogajanjem med alžirsko in francosko vlado?
            GRŠKI PREMIER KARAMANLIS V JUGOSLAVIJI
     Prejšnji teden se je mudil na uradnem obisku v Jugoslaviji predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis in grški zunanji minister Evangelos Averof. Ob zaključku večdnevnih razgovorov med grško in jugoslovansko delegacijo je bilo izdano skupno uradno sporočilo, ki pravi:
   »Razgovori so se nanašali na mednarodni politični položaj kot tudi na vprašanja, ki obojestransko zanimajo obe državi, ter je bil poudarjen pomen grško-jugoslovanskega prijateljstva in sodelovanja.
   To sodelovanje, sloneče na enakosti, nevmešavanju, spoštovanju in medsebojnem razumevanju, pomeni zgled konstruktivne miroljubne koeksistence med državami, ki zavzemajo lastna stališča v mednarodnih vprašanjih.
   V sedanjih pogojih sta se obe vladi strinjali o potrebi, da podpreta vsako iskreno prizadevanje za utrditev miru in mednarodne varnosti. V ta namen je bil ugotovljen pomen sleherne pobude, ki lahko z ustvarjanjem vzdušja zaupanja prispeva k napredku v urejanju razorožitvenega vprašanja. Prav tako je bilo izraženo prepričanje, da prav OZN nudi ustrezen okvir za razvoj takšnih prizadevanj in da spoštovanje in uveljavljanje načel ustanovne listine OZN onemogočata obnavljanje ugodnega vzdušja za vzpostavitev nujnega zaupanja na svetu.
   Obe vladi sta se strinjali, da lahko srednje in majhne države uspešno pripomorejo k uresničitvi navedenih ciljev. Pozdravljata ustanavljanje novih
držav, ki lahko prav tako priložijo svoj prispevek k istim ciljem in ki zaslužijo to potrebno pomoč za njihov razvoj.
   Obe vladi sta pozdravili uspehe, dosežene v dvostranskih odnosih. Ugotovljeno je bilo, da nudi sodelovanje, ki je doslej prišlo do izraza na posameznih področjih, še večje možnosti. V ta namen sta obe strani sklenili uveljaviti konkretne ukrepe, da bi sodelovanje na teh področjih, zlasti pa v gospodarskih odnosih in na
področju turizma, razvijalo vzporedno z dobrimi sosedstvenimi odnosi, ki so se na srečo razvili med obema državama. Konkretne ukrepe glede ostvaritve tega sodelovanja bodo predložile ustrezne mešane komisije, ki se bodo v kratkem sestale.
   Upoštevaje, da je sodelovanje med obema državama pokazalo, da je ne samo plodno, ampak tudi činitelj stabilnosti na Balkanu, sta državnika Jugoslavije in Grčije potrdila odločnost obeh vlad, da še bolj razvijeta prednosti tega sodelovanja v korist sedanjim prijateljskim odnosom in napredku njunih držav kot tudi v prid mednarodnim odnosom in miru.«
Razdelitev mest v ciprski administraciji
   Ciprski predsednik nadškof Makarios in podpredsednik dr. Kučuk sta se sporazumela o razdelitvi mest v admini-
straciji bodoče ciprske republike. Pet mesecev po proglasitvi neodvisnosti bodo začele
veljati določitve ciprskega in londoskega sporazuma, po katerih naj bi mesta v administraciji razdelili med Grke (70 odst.) in Turke (30 odst.).
   Po dvournem pogovoru je dr. Kučuk izjavil, da je zadovoljen s kompromisom in da bo podpisal anglo-ciprski sporazum. Turška nacionalna skupnost je zahtevala namreč, da bi omenjeno določilo pogodbe začelo veljati še pred proglasitvijo neodvisnosti.
   »AP« pa poroča iz Londona, da je britanski kolonialni minister Macleod izjavil v Spodnjem domu, da so ciprski in britanski predstavniki dosegli sporazum o britanskih oporiščih na otoku. Velika Britanija bo imela na otoku dve oporišči na ozemlju, ki meri 99 kvadratnih milj. Britanska vlada bo v prihodnjih petih letih finančno pomagala ciprski republiki z 12 milijoni funtov.
PROTEST KUBANSKI VLADI
    Britanska vlada je poslala kubanski vladi protestno noto, ker je ta prevzela v upravljanje rafinerijo britansko-nizozemske družbe Schell na Kubi.
                                                                                  SOVJETSKA NOTA ZAPADNIM DRŽAVAM
   Sovjetska vlada je izročila diplomatskim predstavnikom vlad Anglije, Francije in ZDA v Moskvi noto, v kateri opozarja, da vlada Zahodne Nemčije poskuša izkoristiti Zahodni Berlin v vojne namene. Nota med drugim navaja, da je v Zahodnem Berlinu niz vojaških in civilnih ustanov, ki zbirajo podatke za potrebe vojske.
                                                                               SOCIALISTI NE PRIZNAVAJO POGODBE Z ZDA
   Vodstvo Socialistične stranke Japonske odobrava politiko nepriznavanja japonsko-ameriške pogodbe o medsebojni varnosti in boja za dokončanje vojaškega zavezništva med Japonsko in ZDA. Vodstvo japonskih socialistov se je zavzelo med drugim tudi za diplomatsko priznanje LR Kitajske in za sklenitev mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo.
INTERNIRANCI — KOHIDA — BERNAU — POZOR!
    Sklenili smo, da se ob petnajsti obletnici naše osvoboditve sestanemo v biseru Ljutomerskih goric, pri Jeruzalemu. Odhod iz Murske Sobote bo 17. julija 1960 ob 10. uri z avtobusnega postajališča. Vožnja tja in nazaj stane 210 dinarjev.
    Pojasnila daje Jože Velnar, Murska Sobota.
 Tuje petrolejske družbe pod kubansko upravo
   Kubanska vlada je s prvim julijem prevzela upravo nad angleško in ameriško petrolejsko družbo Shell in ESO. Prav tako so pred tem zaplenili imovino petrolejske družbe Teksas oil.
   Vse tri omenjene petrolejske družbe so odbile zahtevo, da predelujejo sovjetsko nafto.
   Kubanska vlada utemeljuje svoj ukrep z zakonskim predpisom iz leta 1938, ki pravi, da morajo tuje družbe na Kubi predelovali nafto, katere lastnik je država.
   Predstavniški dom ZDA je na zasedanju istega dne odobril zakonski predlog, s katerim daje predsedniku pravico, da zniža uvoz kubanskega sladkorja. O tem predlogu bo moral sklepati še senat.
   Sindikalni vodja kubanskih
delavcev v sladkorni industriji pa je zahteval, naj kubanska vlada nacionalizira tudi ameriške rafinerije sladkorja. Po uradnih statistikah je Kuba krila nad 30 odst. skupne potrošnje sladkorja v ZDA.
Izmed vseh 180 rafinerij jih je 37 naajvečjih in najmodernejših v posesti ameriških državljanov.
    V   Kairu pa so pred dnevi
objavili, da bo ZAR uvozila
s Kube 53 tisoč ton sladkorja.
                                                                                                                     PROCES PROTI SING MAN RIJEVIM SODELAVCEM
    V   Seulu se je pričel proces
proti desetim funkcionarjem bivšega Sing Man Rijevega režima. Obtoženi so za-
                                                                                                                                                                                                                                                            n
falsificiranja rezultatov nedavnih volitev.
MED KUBANSKIMI KMETI — Predsednik Castro iz časov, ko se je z gverilci boril proti diktaturi Batista. Takoj po prevzemu oblasti je vlada pripravila zakon o agrarni reformi
    Uprava Tovarne perila in pletenin „MURA“ v MURSKI SOBOTI
obvešča vse zainteresirane,
    bi se želijo zaposliti
    v novem obratu
    težke konfekcije,
da bo popis navedenih do 25. julija 1960 na posredovalnicah za delo občin: Murska Sobota, Radgona, Ljutomer, Beltinci in Petrovci.
    Zato naprošamo vse tiste, bi se želijo zaposliti, da se prijavijo v zgoraj navedenih posredovalnicah za delo. Prednost imajo izučeni odnosno priučeni krojači in šivilje. Nekvalificirani delavci pridejo v poštev samo tisti, bi so mlajši od 22 let. Podrobnejša pojasnila dajejo posredovalnice za delo.
                                                     Uprava Tovarne perila in pletenin „M U R A“
                                                             Murska Sobota
    Trgovsko podjetje na malo »MERKUR« Murska Sobota razpisuje mesto
                                                                                 ADMINISTRATORKE
z znanjem strojepisa in korespondence.
    Pogoj: srednja strokovna šola ali nižješolska izobrazba s 6-letno prakso.
    Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe poslati Upravi podjetja do 15. julija 1960.
še delavnosti in nominalnem lastnem dohodku dovedla do finančne krize Rožnika. Na drugi strani me je motilo strokovno utemeljevanje predloga.
     Tako sem ponižno nadaljeval.
     »Po mojem mnenju pa plemeniti namen ne more biti obravnavan kot akcija našega društva, ker mačke ne marajo krompirja in ker bi propagandni stroški znašali več kot zmoremo.«
     Predsednik je naredil jezen obraz, Kljunova pa se je vseknila v robček.
     »To je napad na mene« je jezno prekinil moje morebitno nadaljnje izvajanje.
     Nato je dodal:
     »Na drugi strani je to primitiviziranje inozemskih strokovnih izkušenj. Predlagam tovarišem odbornikom, da izbirajo. Ali gre povzročitelj izgreda, drugače pa pojdeoa midva s tovarišico in ustanoviva konkurenčno društvo. In videli boste.
     V vsesplošnem nemiru, ki je nastal, ker odborniki niso bili preveč prepričani od nobene strani, je glasovanje pokazalo neodločenost o številu. Devet za in devet proti izključitvi plus predsednik na nasprotni strani, me je demokratično stalo moje odborniško mesto v društvu za propagando krompirja Rožnik. Vsi, ki so glasovali proti, so se mi pozneje opravičili. Govorili so o tem, da se pač iz gotovih razlogov predsedniku niso mahali zameriti, ker so ga vozili za društvo in dobili prevozni honorar. Naj razumem, da osi rabijo denar, so se izgovarjali.
     »Avto stane« so ponavljali.
     Predlagateljica je na naslednji seji dobita mora’no zadoščenje in je skupno s predsednikom poslana na službeno potovanje nabirat izkušenj o mačji prehrani s krompirjem. MOje bivše društvo je v finančni nevarnosti. Jaz sem pa po zasluti slabega poznavanja vpliva motorizacije zaenkrat na razpolago izven društva. Ne vstopim v nobeno, dokler si tudi ram ne nabavim majhnega, lepega fička. Zakaj spoznal sem koliko sem vreden brez njega, poleg tega pa še brez naklonjenosti kakšne Kljunove kot moj bivši samski predsednik krompirjevega društva.
                                                Primož
POMURSKI VESTNIK, 7. JULIJ
3
»Izpitni« razgovor z nekaterimi slušatelji Srednje kmetijske šole v Rakičanu
PRIPRAVLJAMO SE ZA SOCIALISTIČNO
PREOBRAZBO
KMETIJSTVA
      Minuli leden so slušatelji rakičanske izredne srednje kmetijske šole opravljali izpite za drugi letnik. Veliko slušateljev je pred izpitnimi komisijami pokazalo naravnost presenetljivo dobro znanje. Ko se je pri njih oglasil naš sodelavec, so mu n prvem zadovoljstvu ob srečno prestani preizkušnji pripovedovali, zakaj so šli v šolo, kakšne težave imajo pri učenju in delu ter v svojih načrtih. Naš sodelavec si je nekatere pomenke zapisat in jih strnil tako, da je zajel hkrati tudi tisto, kar so mu pripovedovali tudi drugi.
Tone Slavič
Metka Zemljič
Schek Geza
V RAZDROBLJENI KMEČKI POSESTI NI VEČ BODOČNOSTI
   Tako je začel pripovedovati slušatelj TONE SLAVIC, ki je veliko povedal tudi o sebi in svojih sošolcih. Tone je doma iz Bučečovec in je štipendist KZ Križevci. Že pred vojno je začel obiskovati gimnazijo, z okupacijo pa je njegovega šolanja kajpada bilo konec. Ostal sem doma na kmetiji, a želja po študiju me ni minila. Hotel sem že privatno študirati, a z ustanovitvijo izredne kmetijske srednje šole se mi je ponudila možnost, da se vključim v redno šolanje. Kot kmečkega sina me kmetijstvo veseli. Že pred vstopom v šolo sem spoznal, da v takem razdrobljenem kmečkem posestvu ni več bodočnosti. Sedaj tukaj v šoli veliko razmišljam o tem, kaj vse bi se dalo dobiti iz naše zemlje s temi novimi sortami poljskih kultur in z vso potrebno agrotehniko. Dobro poznam življenje našega kmeta in vem, da je polno garanja in ponekod ne malokdaj tudi pomanjkanja. Želim si, da bi z vsem tem novim, ki nezadržno prodira v naše vasi, postalo življenje naših kmečkih ljudi lepše.«
   Na koncu je Tone Slavič še povedal svojo želijo: ker mu učenje ne dela nobenih težav, bi po tej šoli rad nadaljeval študije, seveda če bo na to pristala zadruga, ki ga štipendira.
*
KLICU ZEMLJE NE MOREŠ UBEŽATI
   Belokranjec JURIJ ŽAGAR pa je doma iz Žepovec v Apaški dolini. Star je že 37 let in se je udeležil NOB. Sedaj ga kot vojnega invalida štipendira Svet za zdravstvo OLO M. Sobota. »Izhajam iz kmečke družine. Še zelo mlad sem služil pri bogatih kmetih in že takrat sem si želel končati kmetijsko šolo in si tako pri-dobiti kvalifikacijo. Nikoli nisem imel možnosti za to. Ker imam samo pet razredov osnovne šole in sem že starejši, mi je od kraja bilo zelo težko. Čutil sem se zapostav-
ljenega, ker sem bil v znanju najslabši. Nekaj časa sem se bal, da vsega tega ne bom zmogel, vendar nisem obupal. Z veliko voljo sem se začel učiti. Največ se učim sam, ker so mi stvari jasne, a mi težko ostanejo v glavi, zato moram mnogo ponavljati. Po nekaj mesecih sem uvidel, da dosegam iste uspehe kot ostali in to me je ohrabrilo. Prve izpite sem naredil celo boljše kot nekateri moji tovariši z boljšo šolsko izobrazbo. Trudil sem se in včasih študiral cele noči, samo da ne bi bil najslabši. Ker sem se z živino ukvarjal že doma, me od vseh predmetov na šoli živinoreja najbolj veseli in sem si doslej iz tega predmeta nabral največ znanja. Po končani šoli bom lahko šel na specializacijo v Pivko, kjer je perutninarska šola. Odločil se še nisem.«
*
    »Zelo sem vesela, da sem se odločila za to šolo,« je z nepotešljivim smehom začela pripovedovati slušateljica KATICA KOZEL, doma iz vasi Tržeč pri Ptuju. »Končala sem sicer obrtno šolo lesne stroke in bila že štiri leta v službi v ptujski pletarni, a veselje do kmetijstva me je ves čas vleklo k zemlji, na polja. Klicu zemlje ne moreš ubežati. Štipendijo mi je dalo Kmetijsko gospodarstvo Kidričevo in tako se sedaj lahko z veliko
vnemo poglabljam v študij poljedelstva, ki me od vseh panog kmetijstva najbolj veseli. Prepričana sem, da se bom tukaj veliko naučila.«
   GEZA TEMLIN je doma iz Strukovec. Po končani osnovni šoli je kmetoval na domači, srednje veliki kmetiji. »Misel na kmetijsko šolo pa me je spremljala skozi vsa leta,« je povedal v razgovoru. »Lansko jesen sem se s pomočjo KZ Tišina, ki me štipendira, vpisal v to šolo. Pri učenju mi delata težave matematika in kemija. Upam pa, da bom tudi ta dva predmeta zmogel. Imam namreč dobre kolege, ki mi nesebično pomagajo. Kot kmečki sin sem vajen kmečkega dela, a pri praktičnem pouku me najbolj veseli mehanizacija. V svoji bodoči službi se bom lahko opiral edinole na znanje, zato si prizadevam, da si ga naberem čim več. Priznam, da sem se v tem razmeroma kratkem času šolanja že veliko naučil. Spominjam se prvih dni šole, ko sem se počutil zelo nesigurnega. Dvomil sem, da bom zmogel vse, kar bo šola zahtevala od mene. Po prvih uspešno narejenih izpitih pa sem zaupal svojim sposobnostim. Upam, da se mi bo z vztrajnim učenjem izpolnila želja. Že prej, predvsem pa sedaj v šoli sem spoznal, da bi se na naši zemlji dalo marsikaj izboljšati. predvsem z melioracijo in kanalizacijo, ker naša zemlja ob mokrili letih daje slabe pridelke. V bodočnosti bom s svojim znanjem pomagal pri reševanju tega problema.«
*
ZNANJE JE EDINA POT K NAPREDKU
    Že pred odhodom v šolo so me opozorili, da bo treba pošteno napeti živce, če bom hotela izdelati,« je začela svoje pripovedovanje METKA ZEMLJIC. Njen dom je v Črešnjevcih pri Radgoni. Tam je po nedokončani nižji gimnaziji trdo delala na domači, srednje veliki kmetiji. »Upravnik radgonske KZ me je pregovoril, da sem prišla v to šolo. Priznam, da mi je tukaj včasih težko. Učenja je ogromno in včasih občutim kot da mi možgani ne prenesejo takega napora. Zavedam pa se, da se je treba pošteno učiti, če hočeš nekaj znati. Zdi se mi, da se bomo v tej šoli šele naučili, kaj im kako se je treba učiti. Sedaj šele vidim, koliko zanimivih stvari bi mi ostalo zakrito, če bi ostala doma ... Zelo rada delam na polju. Na naših njivah je zemlja dobra, a zelo težka za obdelavo in tu pa tam težko dostopna. Ce bom po končani šoli morala ostati na lastni kmetiji, se bom lotila pridelovanja krmil za živimo, nekaj zemlje pa bom zasadila z vinsko trto im sadnim drevjem. Sicer pa si želim
specializacije v perutninarstvu, a za to še moram dobiti pristanek zadruge, ki me štipendira. Tej namreč nikakor nočem pokazati hrbta.«
*
   GEZA SCHEK pa je madžarske narodnosti, doma iz Domanjševec. Končal je osnovno šolo in je vse do prihoda v Rakičan živel doma na kmetiji. »Prve težave pri pouku na tej šoli mi je povzročilo neznanje slovenskega jezika,« je počasi začel pripovedovati. »Sedaj že kolikor toliko lahko sledim predavanjem, na začetku pa sem se moral ustavljati predvsem pri strokovnih izrazih in povpraševati tovariše za njihov pomen. Zemlja mojega posestva je težka in zaradi zastarele obdelave daje zelo pičel pridelek. Ko se bom po končani šoli zaposlil pri križevski zadrugi, ki mi daje štipendijo, bom težil za povečano mehanizacijo in intezivnejšim gospodarjenjem. Pri nas so odlični pogoji za pogodbeno sodelovanje v travništvu. kar bi bilo v velik prid živinoreji. Tudi za naš kraj je značilna razdrobljenost zemlje. Naši vaščani so že prosili za združevanje razkosanih površin v večje komplekse. Mi na primer imamo kmetijo, ki obsega 5 ha zemlje, ki pa je razkosana na petdeset parcel.«
*
   »Že v rani mladosti sem imel veselje do kmetijstva.« je za uvod v svoje pripovedovanje povedal VIKTOR RAJH doma iz Ključarovec v mariborskem okraju. Po končani osemletki se je nameraval vpisati v kmetijsko šolo. Ni mu uspelo. Zaposlil se je v kmetijski zadrugi kot uslužbenec, kjer je delal vse do odhoda v Rakičan. »Že pri delu na terenu sem spoznal, da mi ob tem naglem kmetijskem razvoju manjka veliko znanja. Mnogokrat sem naletel na probleme, ki jih sam nisem mogel rešiti. Prav zato sem se po dvajsetih
letih zopet znašel v šolskih klopeh. V tem prvem letu našega šolanja sem si pridobil veliko znanja. Spoznal sem boljši način pridelovanja žitaric in intenzivnih italijanskih sort pšenice. To leto se bom seznanil tudi z načinom in uspehi združene setve pšenice in koruze.
    Tako in podobno bi se vrstile izjave, načrti za bodočnost vseh sto osemdesetih slušateljev SKŠ Rakičan. Toda vsega lega ni mogoče zapisati.
Jože Ternar
Katica Kozel
Viktor Rajh
Med praktičnimi vajami
MNENJA
Odprto pismo
  Pravijo, da je o umetnikovem dejavnem življenju, le posebej pa o njegovem delu vselej vidno ali nevidno prisotna tudi ožja domovina, kjer je preživel svojo mladost in ki je kdaj kasneje dala tudi barvo in zven njegovim umetninam. Element prikrite nostalgije o umetniku, živečem daleč od svoje ožje domovine, pa je stimulans, ki oblikuje njegov izraz in dodaja gotove vrednote njegovemu stilu. Pravijo, da je to tako že od nekdaj in da velja to pravilo za vsakogar, ki je zagrešil usodno napako in postal umetnik. Mislim, da je lahko tudi fotograf umetnik in da tega ni treba še posebej dokazovati, da si se tu in tam najdejo takoimenovani esteti, ki z namišljenim samoljubjem in pozo čistosti odrekajo fotografiji prostor na soncu. Toda — ne gre za to!
  Pokrajinski muzej o Murski Soboti je pred časom organiziral in postavil kolektivno razstavo pomurskih upodabljajočih umetnikov. Namen je opravičil sredstva, ni pa docela opravičil osnovne zamisli, izvirajoče iz tega namena: da je namreč to KOLEKTIVNA RAZSTAVA POMURSKIH UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV. Dvajset let mojega delovanja v Prekmurju je obdobje, ki je dalo pečal mojemu likovnemu izrazu in prekmurska krajina, njen človek, vsajen v to zemljo, njegova tiha, a zveneča žalobnost, tako zelo značilna kot refleksija predvojnih časov, pa še danes na mojih razstavah predstavlja temeljni element mojega likovnega dela.
  Zdi se mi torej nerazumno in ne nazadnje nepravično, da je Prekmurje in njen človek v mojih delih postal žrtev hotenega pozabljenja potem, ko je odkrival njegovo resnico na razstavah doma in n tujini. Skoraj zagrenjeno se sprašujem, če dvajset let prekmurskega dela in več kakor dvajset let Prekmurja v likovnem izrazu res tako malo pomeni, da je poslalo žrtev bežne pozabe ali spogledljive »estetskem arbitraže. Je treba umetniško fotografijo za nekatere šele odkrivati? Je Pokrajinski muzej o Murski Soboti res storil ose. da bi s kolektivno razstavo pomurskih umetnikov odkril srce Prekmurja? Moje skromne slike so ga odkrivale tujini, doma pa so zanj ostala vrata zaprta!
             JOŽE KOLOŠA, umetnik-fotograf
SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER
     Naposled je prispel na platno soboškega kina tudi domači barvni kinemaskopski film režiserja Živorada Mitroviča, ki ne pomeni samo uspeha naše filmske proizvodnje in omenjenega režiserja, temveč tudi odkritje igralca nenavadne nadarjenosti — Petre Prlička, ki se nam bo predstavil v vlogi spremljevalca Helene Stone Mandana. Ni težko uganiti, da gre za film
MISS STONE
     Ker je že bila beseda o vlogi Petre Prlička, velja pripomniti, da so bili tokrat vsi filmski kritiki mnenja, da tako lepo zaigrane vloge še nismo zasledili v našem filmu in Ha jo plod temeljitega študija in priprav. Tudi Olga Spiridonovič je v vlogi ameriške protestantske misijonarke lepo zaigrala. Sicer pa je imel režiser, ki ga poznamo po njegovem uspelem prvem filmu »Ešalon dr. M«, opravka s široko zasnovano in veliko zgodbo z množico osebnosti, s spektaklom, v katerem izdajo elementi akcije svoje mesto. Zato jio tudi film požel doslej povsod, kjer so ga predvajali, velik uspeh pri občinstvu.
     Avtorji filma so težili za tem, da bi nas ob osrednji, osnovni in prvobitni zgodbi o samem odnosu med Heleno Stone in uporniki in ob motivih ugrabljenja spoznali s časom. Zgodovinska resnica je, da je svetovna javnost prav zaradi ugrablje-
nja Helene Stone izvedela za dogodke na Balkanu. Film lahko zato označimo tudi kot zgodovinski, kar njegovo vrednost le še povečuje: Makedonija je bila takrat pod turškim gospostvom. Kritika je tudi soglasna v tem, da je režiserjeva zasluga, da je snov, ki jo je nudil scenarij, obogatil z množico dragocenih nadrobnosti in da je zanimivo in pestro zgodbo pripovedoval v čistem in dobrem filmskem jeziku. Vrh vsega pa je stkal pred gledalci pristno, globoko humano, z iskreno idejo in mislijo navdihnjeno zgodbo o ženi, Američanki in protestantki, ki se je slučajno znašla med makedonskimi uporniki, povezanimi z ljudstvom. Vse to in še marsikaj drugega, kar nam v obilju nudi film »Miss Stone«, pa ne srečamo vsak dan v naših domačih filmih.
    Drugače pa kaže s filmom, ki bo na sporedu prva dva dni prihodnjega tedna. V mislih imamo film Pjera Majhrovskega
NOČI IN JUTRA
    Res je, da je bil ta film med najslabše ocenjenimi na lanskem filmskem festivalu v Pulju. Nekateri kritiki so ga celo navajali zgolj kot primer, da izdelovanje takšnih filmov škoduje ugledu naše kinematografije. To je prvi film omenjenega režiserja, s katerim pa ni uspel. Kritika se je obregnila že ob scenarij s pripombami glede logike in psihologije. To je v toliko razum-
ljivo, ker je celotna zgodba zasnovana na izmišljenem kompleksu krivde glavnega junaka, partizana Zire, glede katerega pa ostane gledalec tudi po filmu v dvomu, kdo in kaj je pravzaprav bil. Vrh vsega pa je zamerila kritika filmu še to, da jo v primerih filmov, v katerih ni veljal ne scenarij, ne režija in ne igra, vsaj kamera malce osvetlila obraze, v »Nočeh in jutrih« pa ni žal niti tega.
    Zagrebška »Filmska kultura« je napisala o filmu tudi to:      »Dober
film ne nastane niti tedaj, če avtorji pogosto uporabljajo bližinske posnetke, grozotne krike ali prizore množičnega ubijanja. Dober film bo naspal samo tedaj, če takšni poudarki prirodno izvirajo iz določenega zaporedja dogodkov, ki so postavljeni pod skupni imenovalec, ki se imenuje umetniška resnica.« Res malce trde besede o filmu, v katerem nastopajo znani in priljubljeni igralci Milan Srdoč, Marija Kolin, Antun Vrdoljak, Boris Buzančič, Branko Tatič, Vasja Stankovič, Dju-za Stojilkovič in drugi. Film si bomo ogledali navzlic strogi in ostri kritiki, za katero je včasih težko uganiti, ali koristi ali ne, kar zadeva nadaljnjo umetniško rast naše kinematografije,
Pred izpitno komisijo: ali je prav?
POMURSKI VESTNIK, 7. JULIJ
4
V kratkem po Pomurju
    LENDAVA — V Lendavi je bila v minulem tednu odprta vajenska razstava, ki sodi po kvaliteti izdelkov mod najboljše razstave v zadnjih letih. Najboljše so izdelani izdelki vajencev iz kovinske stroke. Razstavo si je z zanimanjem ogledalo več sto ljudi. Lendavski vajenci pa bodo v kratkem odšli tudi na delovne akcije. 10 se jih bo udeležilo akcijo na severni magistrali, 10 pa na zvezni akciji.
    GOMILA — Z Gomile so nam sporočali, da so imeli v nedeljo tekmovanje žanjic, ,povezano z lovskim tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe. Te prireditve jo organiziralo tamkajšnje turistično društvo.
    RENKOVCI - Gasilsko društvo v Renkovcih bo v nedeljo skupno z občinsko gasilsko zvezo priredilo otvoritev vodnih cistern. Te cisterne so gasilci zgradili lani zaradi pomanjkanja vode. Nekaj denarnih sredstev jim je dala občinska gasilska zveza. Dopoldne se bodo v Renkovcih zbrali gasilci iz lendavske in sosednjih občin, za tem pa bo svečana otvoritev cistern s pisanim kulturnim programom ter branjem kronike. V kulturnem programu bodo nastopili recitatorji, pevski zbor in mladi gasilci s prostimi vajami, potem pa bodo praktične demonstrativne gasilske vaje.
    STARA GORA — Gasilsko društvo na Stari gori bo v kratkem dobilo novi vprežni voz za motorno brizgalno. Nameravajo pa urediti tudi gasilski dom, ki je v precej slabem stanju.
    LENDAVA - V petek je lendavsko DPD »Svoboda« polovilo komedijo v treh dejanjih »Ad acta«, katero si je ogledalo veliko število ljudi. Z igro bodo gostovali še v Beltincih in Veliki Polani.
    V petek se je v Lendavi začelo taborenje obveznikov predvojaške vzgoje, ki bo trajalo do 21. julija. Mladinci izkoristijo popoldanski čas predvsem za športno udejstvovanje in razna predavanja, večkrat pa si ogledajo tudi kino predstave.
    Pred nedavnim je iz lendavske občine odšlo v počitniško kolonijo v Tolmin 40 otrok, v kratkem pa bo odšla na letovanje v Baško skupina 80 šolskih otrok. Poleg tega pa jih bo šlo 10 v Taro v Srbijo, 15 pa v Verudo.
    KAPELA — Ženski pevski zbor iz Apač, ki je pred kratkim priredil samostojen koncert doma, je v nedeljo gostoval na Kapeli. Zbor, ki šteje okrog 55 pevk, vodi učiteljica Marija Lapoši. Lepe prireditve se je na Kapeli udeležilo precej ljudi, ki so bili s programom zelo zadovoljni.
    KUZMA — V nedeljo je bila v Kuzmi, Boreči in Martinju otvoritev elektrike, ki so jo ljudje teh vasi že toliko let težko čakali. Ob tej priliki so imeli v Kuzmi in v osnovni šoli v Martinju lepo prireditev s krajšim govorom, pevskimi točkami in recitacijami, po programu pa zabavo.
    MAČKOVCI — Doslej jo poravnalni svet obravnaval že nad 50 spornih zadev, od teh jih je bilo poravnanih okrog tri četrtine. Svet jo v največ primerih obravnaval zemljiške spore, žaljenje Časti, denarno zahtevke in lažje telesne poškodbe.
    ŠALOVCI - V Šalovcih so v nedeljo lepo proslavili Dan borca. Proslavo, Ilci je bila v zadružnem domu, je pripravila Zveza borcev Šalovcih. Pestremu kulturnemu programu so sledila razna športna tekmovanja, v katerih so sodelovali člani TVD »Partizan« Šalovci in TVD »Partizan« iz Murske Sobote. Tega dne popoldne so bile tudi kolesarske dirke na progi Šalovci—Dolenci— Hodoš.
    Pred dnevi je bila v Šalovcih seja pripravljalnega odbora za nakup kinoprojektorja, na kateri so analizirali nabiralno akcijo, ki znaša samo v lesu vrednost za 2,5 milijona dinarjev. V teh dneh so začeli tudi 7. urejevanjem kino dvorane, ki bo služila poleg predvajanja filmov še za športna tekmovanja TVD »Partizan«, ki nima svoje fizkulturne dvorane. Pravijo, da bodo novo kino aparaturo kupili že v septembru.
    NEGOVA — Tudi pri Negovi je poravnalni svet zelo delaven, saj je doslej obravnaval že 42 spornih zadev, od katerih so Tešili kar 57 zadev.
    PROSENJAKOVCI — Poravnalni svet v Prosenjakovcih je doslej obravnaval že 40 spornih zadev, od katerih pa 15 ni mogel rešiti.
    MEKOTNJAK — PGD v Mekotnjaku pri Cezanjevcih bo v nedeljo slavilo 25-letnico delovanja. Ob tej priliki bo društvo dobilo tudi nov 10-sedežni gasilski avto.
    TURNIŠČE - ZB v Turnišču je v ponedeljek imela krajšo proslavo za Dan borca. Obiskali pa so tudi grob narodnega heroja Stefana Kovača v Nedelici.
    IVANJKOVCI - Zveza borcev v Ivanjkovcih je v nedeljo lepo proslavila Dan borca. Proslavo so imeli v zadružnem domu, po proslavi pa zabavo. Že dan pred praznikom so v Ivanjkovcih in po okoliških vaseh kurili kresove.
    RAZKRIŽJE — Prejšnjo nedeljo in četrtek so učenci osnovne šole uprizorili otroško igrico »Grudica«, ki jo je režirala učiteljica Silva Murtič. Igrico si je ogledalo lepo število ljudi, ki so bili z uprizoritvijo mladih igralcev zelo zadovoljni.
    CEZANJEVCI — Pred dnevi so na seji krajevnega odbora v Cezanjevcih razpravljali o komunalnih zadevah. Sklenili so, da bodo navozili gramoz na vaške ceste in uredili pokopališče.
    TIŠINA — KZ Tišina je pred nekaj dnevi kupila nav televizijski aparat, ki so ga namestili v zadružnem domu. Televizijske predstave, ki jih ljudje z veseljem skoraj vsak dan gledajo, imajo posebej za mladino in za odrasle.
    PUCONCI — Predstavniki SZDL v Puconcih so v nedeljo položili- venec pred spominsko ploščo narodnemu heroju Štefanu Kuharju-Bojanu. Tega dne so vence položili tudi pred spominsko ploščo padlim partizanom na Vaneči in ob tej priliki imeli krajšo proslavo.
    DOBROVNIK - V preteklem tednu so imeli v vaseh na območju krajevnega urada Dobrovnik sestanke volivcev,« na katerih so se pogovarjali o predpisih davka. Na sestanku ZB pa so sklenili, da bodo v kratkem obiskali graničarje v Kobilju.
    KZ Dobrovnik je letos že začela z žetvijo. V glavnem žanjejo ječmen in sicer s kombajnom, pred kratkim pa so že tudi začeli z žetvi jo pšenice-italijanke. Tudi ostali kmetovalci želijo letošnji pridelek žitaric požeti S kombajnom, vendar pa je vprašanje, če bo lahko en sam kombajn zmogel toliko dela, koliko je trenutno prijav.
    NEGOVA — Pri Negovi, nedaleč od lepega negovskega ribnika, so v teh dneh v končni fazi z gradnjo novega lovskega doma, ki ne bo samo za lovce, temveč tudi za vse turiste lepa pridobitev. Za gradnjo novega lovskega doma so prispevale razen lovske družine iz Gornje Rud-gone tudi ostale lovske družine, največ pa Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona. V novem domu, katerega otvoritev bo v kratkem, bo sejna soba, pisarne, sobe za lovce in turiste ter kuhinja.
    VELIKA POLANA — ZB je v ponedeljek položila vence pred spomenik padlim borcem v Veliki Polani. Ob tej priliki so imeli tudi komemoracijo in položili vence na grob narodnega heroja Štefana Kovača v Nedelici.
 Med mladinci
 vajenske šole v Lendavi
  V razgovoru z mladinci vajenske šole v Lendavi lahko izveš marsikaj zanimivega o življenju in delu vajenske mladine. V zadnjih letih, ko so začeli razpravljati o gradnji vajenske šole v Lendavi, pa se zanimajo za probleme vajenske mladine tudi odrasli. Danes gradnja vajenske šole v Lendavi ni več stvar razprav, temveč dejstvo.
   Mladinska organizacija na šoli deluje aktivno že peto leto. Vključeni so vsi dijaki. Letos je bil na šoli uveden tudi madžarski jezik, kar so dijaki sprejeli z zadovoljstvom. Dijakom, ki imajo težave pri učenju madžarskega jezika, posvečajo predavatelji posebno pozornost. Opaziti pa je v zadnjih letih tudi veliko prizadevnost dijakov, kar potrjujejo tudi učni uspehi. V letošnjem šolskem letu prednjači na šoli tretji razred, kjer so izdelali vsi dijaki. Več kot šestdeset odstotkov učencev je doseglo odličen in prav dober
uspeh, Mladinci ta uspeli upravičeno pripisujejo svojemu razredniku in predavatelju strokovnih predmetov inž. Franju Peteršiču, stalnemu profesorju na šoli, ki kljub svoji starosti vlaga veliko truda za strokovno izpopolnjevanje vajenske mladine, kakor tudi odraslih v Lendavi. Tudi v odnosni do dela in discipline
je bil letos tretji razred med najboljšimi.
   Člani mladinske organizacije pa so bili v zadnjem šolskem letni dokaj aktivni tudi v izven šolski dejavnosti. Pri gradnji šole je bilo opravljenih 700 prostovoljnih ur, vendar je to šele začetek. Vsi se zavedajo, da bodo morah pri tem delu prispevati še večji delež. Na Letošnji zvezni akciji— pri gradnji avtomobilske ceste — bo sodelovalo 15 mladincev. V okviru mladinskega aktiva pa so letos aktivno delate naslednje sekcije: šahovska. nogometna, strelska, ro-
kometna, odbojkarska in fotografska. Ob Dnevu vajencev v Murski Soboti so vajenci iz Lendave dosegLi v skupnem plasmaju drugo mesto, v Lendavi ob priliki praznika Dneva mladosti pa celo prvo mesto. Uspešno so končali tudi foto-amaterski tečaj za začetnike, 15 vajencev pa aktivno sodeluje v DPD Svoboda.
  Velika tekma:
KOSE - KOMBAJN
    Priropotal je slovesno, kakor da bi že vedel koliko
govorijo o njem.
    Ko je defiliral mimo deske z napisom Hotiza, so ljudje hiteli na cesto in občudovali čudnega gosta.
    »Kombajn mu je ime!,« je nekdo že prebral napis na njegovi ogromni postavi.
    *To, da žanje, bi še verjel, ampak da tudi mlati, tega pa ne morem verjeti,« je ugotavljal starejši vaščan. Potem je nekaj glav v zboru odkimalo: »Ne moremo verjeti!«
    »V enem dnevu požanje in obenem zmlati pol Mirtiča. Dober težak je to,« je spregovoril nekdo iz zadružnega vodstva.
    Vse dvome o kombajnovi marljivosti je hotel pregnati Hotižan, ki se je pred štiridesetimi leti vrnil iz Kanade in se je s podobnimi velikani baje že davno srečah
    »Ja, tisti o Kanadi je bil malo večji. Pa tudi boljši je bil verjetno, kajti ta je domači izdelek. Toda tisti ni sajno mlatil, ampak smo takoj s polja odvažali pečene žemlje.«
    Slapovi smeha so se vlili vaščanom čez ustnice in hotištki »Kanadčan« se je jezno umaknil. Nekaj bodic se je še zapičilo v to kanadsko odkritje.
    Kombajn je medtem odropotal do svoje zadnje pošte. Na stalnem bivališču za zadružnim domom, kjer je zaprosil za azil, so ga vaščani spet obkolili. Pogledi so zlezli d vsako odprtino, prsti so tipali njegove oblike.
    Strokovne diagnoze so še naprej deževale pred kombajnovo obličje:
    »Ne vem, če mu v začetku lahko preveč zaupamo. Jaz bom zaenkrat kar s koso požel.«
    »Kaj pa vemo, če nima morda vgrajenih kakšnih stranskih kanalov in spušča žito v skrite vreče?«
    »Jaz bom že sam kosil. Eno leto ne bo zraslo nič, če mi bo ta mrha razgrajala na njivi.«
    »Bomo že videli, kako se bo obnašal. Naj bo zaenkrat naš gost in ga ne mučimo preveč,« je ugotovil zadnji in pohitel domov klepat koso.
    Potem so počasi odhajali tudi drugi, umikali so se počasi, kakor strokovna komisija, ki je pravkar nekoga pokopala na sprejemnem izpitu. Razšli so se po hotiških ulicah in čez čas so ropotala njihova kladiva po kosah, ki bodo kmalu sekale zrela žita.
    Medtem ko po Ložiču in Mirtiču že pada ječmen pod ostrimi kosami in poslovenjena »Italijanka« naglo zori, hotiški kombajn še vedno čaka za zadružnim domom, kdo ga bo povabil na svojo njivo. Zaenkrat so se za tako ekspresno žetev odločili le najpogumnejši
    Nekdo pa je dejal: »Pustimo to tekmo, naj se zmenita kombajn in kosa. Nazadnje bo prav gotovo zmagal hitrejši in močnejši.«
    Velika tekma še ni končana.          B. B.
Tudi v Žihlavi novi hlevi
     Na delovišču radgonskega posestva v Žihlavi pri Vidmu je že nekaj mesecev precej živo: pred kratkim so postavili prostrani hlev za krave molznice. Te dni pa so pričeli graditi še enega, v obeh pa bo prostora za 400 glav goveje živine.
   Še lani do jeseni so imeli v Žihlavi čez 120 parcel. Z arondacijo in komasacijo pa so vsa zemljišča strnili v nekaj večjih parcel, ki so jih posejali
c pšenico sorte U 1. ovsom in koruzo. Kljub temu. da je bilo v jeseni precej težko zemljo najbolje obdelati, saj so bili pred tem zasejani na njivah zelo različni posevki, letošnji posevek zelo lepo kaže. Pšenica je v glavnem čista im precej lepša od posevkov kmetovalcev. ki imajo njive v neposredni bližini posestva. Prav tako lep je tudi oves, dočim smatrajo, da bo potrebno koruzo še dognojiti. Pšenica je zasejana na treh parcelah: dve merita 8, ena pa 10 hektarov.
   V Žihlavi je redno zaposlenih okrog 20 ljudi. Strojev na delovišču nimajo, ker ni primernih garaž, zato si jih sposojajo pri videmskem delovišču.
   Z izgradnjo hlevov bodo dani delovišču vsi osnovni pogoji za dobro gospodarjenje, saj
bodo imeli tudi dovolj hlevskega gnoja. Vse kaže. da bodo do oktobra hlevi popolnoma dograjeni in pripravljeni za živino, ki jo nameravajo pripeljati v Žihlavo iz nekaterih drugih delovišč radgonskega posestva. Za rejo živine imajo v okolici tudi dovolj travnikov, ki so jih prav tako strnili v večji kompleks in meliolirali.
   V Žihlavi sodijo, da bodo že te dni pričeli žeti. Vsekakor bo dala žihlavska pšenica lep pridelek .                -jm
                                                                                               IZ VELIKE POLANE
   Socialistična zveza v Veliki Polani je pred nekaj dnevi ugotavljala, da gasilsko društvo v vasi nima dovolj članov. Vzrok za to je predvsem v sezonskem delu.
   Socialistična zveza je imenovala tudi posebno komisijo, ki bo pripravila načrt dela društev in organizacij v prihodnjih letih.
BRALCI NAM PIŠEJO
                                                                                                                                                       Upoštevajmo tudi to
   Pred dnevi sem v Slatina Radencih čakal na avtobus za Maribor. Ker sem imel do prihoda avtobusa še nekaj minut, sem si ogledal gostilno, ki jo renovira »Zdravilišče« Slatina Radenci, le pred mojim namenom ogledati si renovirano gostilno, mi je pogled nehote zastal na napisu na novi fasadi, kjer piše tole: GOSTILNA PRI »POŠTI«. Ni mi jasno, da se lahko neka gostilna imenuje »POŠTI«, namesto »PRI POŠTI« (obe besedi v narekovaju) in zakaj je prvi narekovaj napisan z rdečo, drugi pa z zeleno barvo. Čudim se tudi, da o Radencih ni človeka, ki bi na to malomarnost opozoril. Otvoritev preurejene gostilne, ki bo za Radence sicer lepa pridobitev, bo o kratkem. pri tem pa bi vsekakor morali upoštevati tudi to, kakšno ime damo novemu gostinskemu obratu.
                                                                                                                                                       Ta primer ni osamljen. Podobnih stvari je mnogo, n. pr.
včasih so dokaj čudni prevodi filmov, ki jih predvajajo po naših kinematografih. Pred kratkim so v Murski Soboti vrteli film »Skozi sinje nebo« namesto »Skozi veje nebo« (prevedeno iz hrvaščine »Kroz granje nebo«) ali pa »To je čas, morilec!« namesto »To je čas morilcev«.
   In končno: Zakaj ljudje, ki jim je mar lep slovenski jezik, na take stvari ne opozarjajo.
            J. R., Sl. Radenci
      Iz naših zadrug
   Kmetijska zadruga v Ratkovcih je letos predelala okrog 50 vagonov borovega igličevja in naredila 1500 kilogramov eteričnega olja. Enako količino olja bodo naredili do konca leta.
                                                                                                        *
   Kmetijska zadruga Mačkovci se že pripravlja na odkup sadja. Računajo, da bodo odkupili okrog 60 vagonov sadja, za kar že izdelujejo primerne zaboje.
   V Kmetijski zadrugi Križevci v Prekmurju so te dni dokončno uredili veliko mostno tehtnico in garažo za zadružne stroje. P ra gradnji tehtnice so pomagali tudi zadružniki.
Muhasto poletno vreme nudi kaj malo priložnosti za prijeten popoldanski oddih na bregovih potokov in Mure, enako pa tudi v kopališču v Murski Soboti. Kadar pa je lepo, sončno in toplo vreme, poseže vmes uprava kopališča, ki že ob 18. uri zapre kopališče, čeprav bi mnogi še radi uživali na soncu. Prav bi bilo, če bi uprava o tem razmislila in morda eno uro kasneje
                                                                                                             zaprla kopališče.
Ob robu
   Prejšnji teden je odsek za zdravstvo in socialno varstoo pri ObLO Murska Sobota obiskal nekatere socialno ogrožene družine in pri tem ugotovil dva skrajna primera ne-brižnosti staršev do svojih otrok.
   Eden izmed njih je Gašperič Štefan iz Vučje gomile. Njegov štiriletni sin Štefan je pred mesecem dni padel z voza in si poškodoval nogo, toda oče ga ni peljal k zdravniku in tako fant sedaj šepa in je videti, da bo ostal pohabljen za ose življenje. Očetu in materi je bilo očitno žal za denar, ki bi ga potrošila za otrokovo zdravljenje in jima tako ne bi ostalo dovolj za nemoteno pijančevanje. Imata pet otrok in od teh je eden gluhonem. toda tudi zanj nista poskrbela in ga poslala v primeren zavod. Otrok tudi nista socialno zavarovala, kar je brez dvoma skrajen primer brezbrižnosti za življenje otrok.
   Drug tak primer skrajne brezbrižnosti pa je v Tešanovcih in sicer pri Rozaliji Tkalec. ki ima o drugem zakonu dva otroka iz prvega zakona. Toda otroka z možem popolnoma zapostavljata, zapirata ju v klet, ne dajeta jima hrane, čeprav dobivata zanju otroški dodatek, ki ga pa potrošita za druge stvari. Posebno brezbrižna sta do enega izmed otrok, ki je od rojstva defekten (grbast). Steznik, ki bi ga moral nositi, je ležal pod posteljo, da še ne omenjamo ostalih stvari, ki kažejo na izredno bedno življenje vseh otrok o tej družini.
   Brez dvoma javna obsodba takega ravnanja ni dovolj, niti ne dovolj učinkovita. Vendar so pa graje vredni tako sosedje in ostali vaščani omenjenih vasi, ki niso energično preprečili takih nevzdržnih odnosov in pomagali otrokoma do boljšega življenja.
                                                                                                                                         BISTRIŠKI PIONIRJI ODPOTOVALI V ANKARAN
    Pionirji iz Bistrice ob Muri so te dni odpotovali na letovanje v Ankaran. Pionirski odred Ferdo Godina je v zimskih semestralnih počitnicah imel v gosteh pionirje delavcev gradbenega podjetja »Gradis« iz Ljubljane. Gradbeno podjetje »Gradis« ima v Ankaranu svoj dom. Tokrat je podjetje povabilo štirideset pionirjev iz Bistrice na oddih v Ankaran.
POMURSKI VESTNIK, 7. JULIJ
5
                                                                                 POMURSKA ODBOJKARSKA LIGA
   Pred dnevi je bilo v Murski Soboti posvetovanje o ustanovitvi odbojkarske lige za Pomurje. Posvetovanje je skupno s pomursko odbojkarsko
podzvezo organizirala Mariorska podzveza.
   Tekmovanje v novonstanovljeni Pomurski ligi se bo začelo že v mesecu avgustu. Doslej je prijavljenih deset moštev. Tekmovanje bo letos v obliki turnirja, zmagovalec pa se bo kvalificiral v mariborsko podzvezo.
   Organizatorje čaka pred začetkom še mnogo težav, saj v društvih primanjkuje trenerjev in sodniškega kadra. Da bi ta problem vsaj malo omilili, je mariborska odbojkarska podzveza organizirala seminar, ki bo od 11. do 17. julija v domu TVD Partizan v Murski Soboti, kjer bodo izšolali sodnike in trenerje. Za seminar se je doslej prijavilo že precej udeležencev, vse premalo prijav pa prihaja iz društev TVD »Partizan«.
Katastrofalen poraz Nafte v Celju
Olimp : Nafta 7:1 (4:0)
   Z nedeljskim srečanjem so lendavski nogometaši zapravili ne samo vstopnico za SCL, temveč tudi renome, ki ga je v zadnjih mesecih Nafta znova pridobila. Ljubitelji športa v lendavskem kotu niso bili preveč presenečeni, ko so v nedeljo zvečer zvedeli o rezultatu, kajti okoliščine v zvezi s potovanjem v Celje so dale slutiti, da bo gotovo prišlo do spodrsljajev. Naj omenimo, da sta Posedel in Dominko II kar na lepem ostala doma in da je v Celju bil primoran zaradi nediscipliniranosti drugih obleči dres 40-letni trener Török. Razen tega pa je sama tehnična priprava v zvezi s potovanjem v Celje bila zelo pomanjkljiva, saj je Nafta potovala v Celje šele v nedeljo dopoldne s kamionom, kar je gotovo v veliki meri vplivalo
na igralce, saj so po prihodu v Celje bili zelo utrujeni.
   Pa še nekaj besed o igri. Domači so že v začetku vsilili gostom svoj način igre, kajti v vrstah Nafte je bilo zaradi odsotnosti nekaterih igralcev čutiti veliko praznino, kar se je odražalo predvsem v ožji obrambi. K temu je še prispeval zelo nesiguren vratar Krampač, ki je v 29. minuti moral že tretjič pobrati žogo iz mreže. Visoko vodstvo je domače še bolj ohrabrilo in so do konca prvega dela še enkrat v 42. minuti po Florijanu prisilili Naftinega vratarja h kapitulaciji. Gostje so sicer v drugem polčasu zamenjali vratarja, kar pa je bilo že prepozno z ozirom na visoko vodstvo domačih. Napadalci Olimpa so se do kraja s požrtvovalno in enostavno igro še trikrat vpisali v listo strelcev.
Nafta pa je s častnim golom vsaj delno zmanjšala že tako visok poraz. Težko bi bilo reči, da si domači niso zaslužili tako velike zmage, saj so branilci Nafte tudi v drugem delu imeli polne roke dela in rešili vrsto kritičnih situacij pred svojimi vrati.
    V nedeljo bomo igralce Olimpa gledali v Lendavi, kar pa ne bo spremenilo v bistvu ničesar, saj so Celjani že pravzaprav novi član SCL in zgoditi bi se moral le pravi čudež, da bi jim Nafta v povratnem srečanju prekrižala njihove račune. Sicer pa kdo ve, žoga je še vedno okrogla.
Tekmovanje za pokal FLRJ
                                                                                  GRAFIČAR II : PUŠČA 4:1 (1:1)
   Včeraj popoldne je bila na igrišču NK Sobota pokalna nogometna tekma med enaistoricama domačih klubov: Grafi-čarjem II in Puščo. Zmagali so zasluženo prvi.
         VELIKO PATROLNO TEKMOVANJE V ČAST DNEVA BORCA
   V nedeljo dopoldne je bilo v Murski Soboti veliko patrolno tekmovanje strelskih družin s področja soboške občine. Kot gost je na tem tekmovanju sodelovala tudi ena ekipa iz Lendave. Tekmovanje je organiziral občinski strelski odbor pod pokroviteljstvom občinskega odbora Zveze borcev.
   Pred tekmovanjem je bil
zbor vseh udeležencev, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki občinskega in okrajnega komiteja ZKS, Zveze borcev in predstavniki drugih organizacij. Na zboru je govoril o pomenu Dneva borca in o razvoju strelskega športa tov. Slavko Seršen.
                                                                                                                                                                                  Na patrolnem tekmovanju, ki je bilo takoj za tem, je so-
delovalo 37 ekip s skupno 111 člani. Na startu se je zbralo 5 ekip za tekmovanje v hoji, 12 ekip kolesarjev, mopedisti so sodelovali z 8 ekipami, motoristi s sedmimi in pet pionirskih ekip. Največ moštev je poslalo na tekmovanje avto-moto društvo, SD »Rakičan« in SD »Boris Kidrič«. Čudno je, da na tekmovanju ni sodelovala nobena šolska ekipa, še bolj pa preseneča to, da na tekmovanje niso poslali svojih moštev NK »Sobota«, NK »Grafičar« in TVD »Partizan« Murska Sobota.
   Moštva so na tekmovanju dosegla naslednje rezultate:
   PEŠCI:
    1. SD »Lovec« — Krog (43 min. 49 sek.), 2. SD »Trgovec« (44 min. 56 sek.), 3. ZROP (43 min. 29 sek.), 4. SD »Kovinar«, 5. ekipa JLA.
   KOLESARJI:
   1. Gasilci — M. Sobota (12 min. 15 sek.), 2. SD »Noršinci« (12 min. 24 sek.), 3. SD »Tekstilec« (13 min. 18 sek.), 4. SD »Rakičan«, 5. SD »Rakičan«, 6. SD »Dane Šumenjak« — Moščanci, 7. SD »Boris Kidrič«, 8. SD »Sobota«, 9. SD »Kovinar«. 10. SD »Graf'čar«, 11. SD »Trgovec«, 12. SD »Grafičar«.
   MOPEDISTI:
   1. SD »Graničar« — Cankova (18 min. 32 sek.), 2. SD »Boris Kidrič« (21 min. 18 sek.), 3. »Nafta« — Lendava (22 min. 41 sek.), 4. ZROP, 5. SD »Sobota«, 6. Sindikat javnih uslužbencev ObLO, 7. SD »Obrtnik«, 8. SD »Dane Šumenjak« — Moščanci.
   MOTORISTI:
   1. SD »Boris Kidrič«. 2. Av-to-moto društvo, 3. ZROP, 4. Avto-moto društvo, 5. Avto-moto društvo, 6. SD »Dane Šumenjak« — Moščanci, 7. Avto-moto društvo.
   PIONIRJI:
   1. »Partizan« — Rakičan, 2. »Partizan« — Rakičan, 3. SD »Lovec« — Krog, 4. SD »Rakičan«, 5. SD »Rakičan«.
    Prvoplasiranim ekipam je prireditelj razdelil prehodne pokale, ostalim boljše plasiranim moštvom pa praktične nagrade. Nagrade so prispevala naslednja podjetja: »Pomurski tisk«, Kmetijska zadruga, »Usnje«, »Merkur«, »Železo«, »Tobak«, »Plavica«, »Pomurski magazin«, Tovarna perila »Mura«, »Kroj«, »Panonija«, »Vrba«, »Smreka«, Tovarna mlečnega prahu in »Perutnina«, razen teh pa tudi Okrajni odbor SZDL.
   Strelski odbor se navedenim podjetjem zahvaljuje za nagrade.
   Razdelitev nagrad in objava rezultatov je bila v gaskem domu. Udeležencem je bila prirejena tudi mala zakuska, popoldne pa je bilo nagradno tekmovanje z zračno puško. Organizacija tekmovanja je bila izvedena izredno dobro, za kar gre zasluga občinskemu strelskemu odboru.
                                                                                                                                                                                       Kap. Ivo Perinič
     Svet za šolstvo, prosveto in kulturo pri Občinskem ljudskem odboru Beltinci razpisuje za šolsko leto 1960/61
     1 štipendijo za VPŠ — skupina nemščina-slovenščina;
     1 štipendijo za VPŠ — skupina matematika-fizika;
     1 štipendijo za višjo upravno šolo;
     8 štipendij za učiteljišče;
     2 štipendiji za ekonomsko srednjo šolo.
     Pravilno kolkovane prošnje s potrdilom, da so sprejeti v šolo, naj kandidati pošljejo najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa Občinskemu ljudskemu odboru Beltinci.
                                             Komisija za sklepanje in odpovedovanje delov, razmerij pri Splošnem gradbenem podjetju »KONSTRUKTOR« Maribor, Sernčeva ul. 8 sprejme večje število
ZIDARJEV, TESARJEV
in nekvalificiranih delavcev
za gradbišča v Mariboru.
   Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača in terenski dodatki po tarifnem pravilniku. Javite se v personali podjetja od 6. do 14. ure.
   Upravni odbor Kmetijske poslovne zveze obrata »AGROMERKUR« v M. Soboti razpisuje delovna mesta
       1. KOMERCIALISTA
       2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
Pogoj: pod točko 1. in 2. delovno mesto — ekonomska srednja šola ali njej enaka šola oziroma končana srednja šola s 5-letno prakso.
        Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje je treba vložiti do 1. avgusta 1960.
Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Lendava razpisuje naslednje ŠTIPENDIJE
    1. na gradbeni fakulteti — II. letnik
    2. na gradbeni srednji šoli: a) za I. letnik; b) za IL ali III. letnik
    3. na gradbeni delovodski šoli — I. ali II. letnik
    Prednost imajo prosilci iz bližnje okolice podjetja. Svojeročno napisani prošnji, ki naj vsebuje splošne podatke, je treba priložiti potrdilo o premoženjskem stanju staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala.
    Prošnje poslati Upravi podjetja do 20. julija 1960.
STROJ ZA PRANJE PERILA VELIKA PRIDOBITEV ZA NASE GOSPODINJE!
IZDELUJE
HIDROMONTAŽA - MARIBOR
Moško perilo znamke TOPER je vedno poceni, kvalitetno in elegantno Moška srajca znamke TOPER — elegantna!
                                                                  Tovarna perila in pletenin »TOPER« Celje
RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
od 10 do 17. jul ja
                                                                                                                   Nedelja
   8.00 Mladinska radijska igra — V. Stoenescu: Zaklad v gradišču; 8.45 Odprimo zbirko Pregljevih otroških pesmi! 9.00 Z vedro glasbo v novi teden; 9.43 Dvospevi ruskih skladateljev; 10.00 Se pomnite, tovariši . . Dragiša Mrkaič: Gledal sem smrti v oči; 10.30 Promenadni koncert pihalnega orkestra LM; 11.00 Radi jih posJušate; 11.30 Nedeljska reportaža — Zdravko Stefančič: Pohorske razglednice; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 15.30 Nastopata Siovenki oktet in Komorni zbor RTV Ljubljana: 16.00 Zabavna glasba; 16.15 Melodije, kot si jih vsak želi; 17.00 Stodvajset minut športa in glasbe; 20.05 Nedeljski razgovor; 21.00 Športna poročila; 21.10 On stoletnici rojstva Gustava Mahlerja; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10 Koktajl pred polnočjo; 23.50 Prijeten počitek!
                                                                                                                 Ponedeljek
   8.05 Mambo in cha-cha-cha; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki; 8.3» Igrata violončelista Antonio Janigro in Elefterios Papastavro: 9 00 Uro pri klasičnih mojstrih; 10.10 S sprejemnikom na dopust; 11.00 Prizor iz 2. dejanja Janačkove Jenufe:  11.15 Naš podli-
stek — Kralj Pariza — I; 11.35 Iz albuma samospevov; 12.00 Petnajst minut z Zadovoljnimi Kranjci; 12.15 Kmrtijski nasveti  — Poklicno po-
svetovanje mladine; 12.25 Zabaven opoldanski spored:  13.30 Pesmi in
plesi jugoslovanskih narodov; 14.00 Glasbene razglednice: 14.50 Prireditve dneva; 14.35 A. Dvorak: Ja-
kobinec; 15.40 Dalmatinske narodne;
16.00 Naši popotniki na tujem: Milenko Sobar: V Afriki pri zdravniku; 16.20 Skladbe za harfo; 16.40 Ljubezen v Parizu; 17.10 Šoferjem na pot; 18.00 Operne melodije; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Dvakrat deset; a) Pevec Marko Novosel, b) Obisk pri Gloriji Lasso; 22.20 Koncert Zagrebške filharmonije; 22.15 Iz naših studiov; 23.10 Vokalni zabavni ansambli; 23.30 Glasba iz filma Zgodba o Bennyju Goodmanu; 23.50 Prijeten počitek!
                                                                                                                                    Torek
                                                                                                                                                                                                                                         8.05 Skladbe za violino in klavir; 8.30 Iz filmov in glasbenih revij;
9.00 Vokalni kvintet Kranjčani; 9.15
Blaž Arnič: Osma simfonija »Na domači grudi«; 10.10 Revija jugoslo-vank h pevcev zabavne glasbe: 11.00 Velika orkestra Frank Chacksfield in Stanley Black; 11.30 Oddaja za otroke: a) Dragutin Horkič: Tri noči z ribiči, b) Pevski pozdrav iz Zagreba in Sarajeva; 12.00 Slovenske narodno poje Tone Kozlevčar, spremlja Avgust Stanko:     12.15 Kmetijski
nasveti — Jože Miklavc: Ali naj repico opustimo? 12.25 Pet pevcev — pet popevk:    12.40   Pisani zvoki z
Dravskega polja:     13 50 Pojo naši
operni pevci: 14.10 Slovaške in moravske narodne pesmi:      14.30 Prireditve dneva:    11.55  Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo: 15.40 Ritem v duru in molu; 16.00 List iz domače književnosti — Črtomir Šinkovec: Pesmi: 16.20 J. Brahms- Variacije; na Havdnovo temo - R. Strauss: Vesele potegavščine Tilla Eulenspo-gla: 17.10 Razgovor z volvci:      17.20
Parada plošč:    18 00 Zanimivosti iz
znanosti in tehnike; 18.15 Od plesišča do plesošča      18.50 Človek in
zdravje — dr. Katja Vodopivec 
preprečevanju zločinstvenosti: 20 00
Poje zbor Univerze iz Valparaisa;
20.30 Radijska igra — Szczypierski —Wiernik: Marjan; 20.55 A. Lajovic:          Anda-nte za veliki orkester;
21.05 Pol ure za zabavo; 21.35 Tako plešejo v Budimpešti; 22.15 Ameriška pevca Anita O'Day in Billy Eckstine: 22 40 Jazz! 23.10 Iz del Josepha Haydna.
                                                                                                                                                                                                                                                                      Sreda
       8 05 Poje zbor bavarskega radia 8.20 Počitniško popotovanje od strani do stra.ni — Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki; 8.35 S sprejemu kom na dopust; 10.10 Hector Berlioz:         Fantastična simfonija; 11,00
Potpuri za zabavo; 11.30 Uvertura in dva prizora z opere »Štirje grobijani; 12.00 Vesele narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Ja-nez Sitar: Naloge in program sadjarstva: 12.25 Harmonika in orglice; 12.40 Otroci pozdravljajo; 13.30 Pozdrav iz Dalmacije; 13.50 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 14.30 Prireditve dneva:                            14.35 Ritmična
abeceda: 15.40 Romantične melodije; 16.00 Novost na knjižni polici — Alojz Robula: Senčni ples; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Deset minut iz naše beležnice: 17.20 Parada plošč; 18 00 Kulturna kronika: 18.20 R. Schumann: Karneval on. 9: 18.45 Radijska univerza — Živi fosili; 20.00 Pianist Jack Djeval z orkestrom Raphaela; 20.10 Velike ure opere — Bizeteva Carmen leta 1875: 22.15 Plesna glasba z vsega sveta 23.10 Italijanska pevka Jula de Palma v Ljubljani.
                                                                                                                                                                                                                                                                     Četrtek
       8 05 Pavel Šivic: Divertimento za klavir in orkester: 8.25 Majhen kon-cert mladih umetnikov na violin in klavirju 9.00 Melodije na tekočem traku 9.40 Poje Ljubljanski oktet; 10.10 Ne zapirajte sprejemnika  11 30 Oddaja za cicibane; a) Julija Janev-
ski: Troglava pravljica, b) V živalskem vrtu — spored pesmic za otroke; 12.00 Trio Avgusta Stanka: 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Erik Eiselt: Rudninska krmila so žvini podnebna: 12.25 Zabaven opoldanski spored;
13.30  Šantlove skladbe; 13.50 Vedri zvoki; 14.30 Prireditve dneva; 14.55 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 F. Chopin: Mazurke; 16.00 Iz svetvne književnosti — Hermann He-sse: Doživljaj; 16.20 Zabavni zbor Norman Luboff; 16.40 Billy May s svojim orkestrom; 17.10 Turistična oddaja; 18.00 Iz Opere G. Puccinija;
18.30  Šport in športniki; 20.00 Če-
trtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 20.50 Djurdjica Flere: Obisk pri Molieru:      21.20  Iz Schubertove
skicirke; 22.15 Sanremo 1960; 22.35 Moderna plesna glasba; 23.10 Koncert Zagrebških solistov.
                                                                                                                                                 Petek
    8.05 Ch. Gounod: Baletna glasba iz opere Faust; 8.20 Počitniško po-potovanje od strani do strani — Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki; 8.35 S ponevkami no svetu: 9 00 Veseli zvoki iz Bostona 9.41 Ob obalah Španije; 10.10 Pojeta tenorist Mitja Gregorač n mezzosopranistva Mar ja Bitenc-Samčeva 10. 40 Robert Farnom igrn za vse 11.00                Av-
senik s pevcema Danico Filipič in Francem Korenom; 11.15 Naš pod-
                                          
Franz Schubert: Peta simfonija: 12.00 Dobra volja je najbolja 12 .15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Zele-njadni soki 12.25 Po Skandinaviji z orkestrom Helmuta Zachariaaa: 12. 40 Domači popevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodije po vašem oklicu; 14.30 Prireditve dneva; 14 35 Arje iz manj znanih oper: 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana:              16 00
Humoraska tega tedna — S. Mrožek:
Proces; 16.20 Parada plošč; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 L. van Betehoven: Trojni koncert za klavir, violino, violončelo in orkester v C-duru: 18.00 Kanadski pevec Tennessee Ernie Ford; 18.15 Poslušajmo Kmečko godbo; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Spored francoskih otroških pesmi; 20.15 Tedenski zu-namje politični pregled; 20.30 Gioac-chino Rossini — Ottorino Rcspighi: Fantastična prodajalna: 21.10 J. Ph. Rameau:  Princesa; 21.15 Oddaja o
morju in pomorščakih; 22.15 Od comba do big  banda; 23.10 Medigra z godali; 23.20 Pojte z nami 'Posebn oddaja Radia BBC); 23.50 Prijeten počitek!
                                                                                                                Sobota
   8.05 Havajski napevi; 8.20 Pionirski tednik; 8.40 Klavirske skladbe na teme slovenskih narodnih pesmi; 8.00 Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec; 9.20 S sprejemnikom na dopust; 10.10 Melodije za vas; 11.30 Družina in dom; 11.40 Kalei-
doskop za zabavo; 12.00 Slavko Korošec: Po domače; Anton Jaki: Našim rojakom:         12.15 Kmetijski na-
sveti — inž. Milica Oblak: Izkušnje z jagodićevjem po letošnji pozebi; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.00 Vilim Markovič:             Zagrebulje,
venček zagorskih narodnih; 13.50 OJ arije do arije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Dane Škerl: Serenada za godala. 16 00 Na platnu smo videli; 16.20 Priliubljene popevke; 16.40 V dunajskem Pratru; 17.10 Parada plošč: 1800 Pevsko društvo Slavček iz Trbovelj;
18.20   Godala za zabavo: 18.43 Okno v svet; 20.00 »Na Roblek bom odšel .  (Domačo in narodne melodije);
20.20   Sobotni mozaik; a) Šestdeset
minut za ljubitelje zabavne glasbe. Sodelujejo:      Marijana Deržaj, Sl je-
pan Stanič, Ljubljanski jazz ansambel, Zabavni orkester RTV Ljubljana, Franci Puhar, Urban Koder, Dušan Veble in kvintet Branka Kralja, b) Godala v poletni noči, c) V ritmu današnjih dni: 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Zaplešimo še enkrat!
Radio Murska Sobota
SOBOTA
   17.00   Naš sobotni sprehod: 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
NEDELJA
   12.00   Pogovor z volivci, lokalni poročila, obvestila in reklame; 12.15
Oddaja v madžarskem jeziku: 12 40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
TOREK
  17.00 Lokalna poročila, obvestila
in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku.
                                                                                                                                                                                                                                        ČETRTEK
    17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame: 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
                                                                                                                                                                                                             Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od »5.00 do, 8.00 n od 15.00 do 23.00 ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 23.00
                                                                                                                                                                                                                                              ure.
POMURSKI VESTNIK, 7. JULIJ
6
MOTORNO KOLO znamke »Triumph« 250 ccm ugodno prodam. Ogled v nedeljo od 8.—12. ure. Ludvik Horvat, Lendavska 13, Murska Sobota.                    M-752
KUPIM zobčenik za vžiganje motorja znamke DKW tipa 53. Naslov v upravi lista.          M-753
SEST NOVIH SVINJAKOV ugodno prodam. Beznovci št. 30, p. Bodonci.                   M-735
ŠOTOR za dve osebi z gumiranim dnom prodam. Malči Vilar, Komunalna banka, Ljutomer. M-742 OPREMLJENO SOBO iščem. Vprašati: »Dobra knjiga« Murska Sobota.                    M-739
MOTORNO KOLO »Panonia« 250 ccm
   ugodno prodam. Ogled samo v nedeljo in v ponedeljek. Martin Smodiš, Odranci št. 67.       M-736
VAJENCA za pečrsko obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje zagotovljena. Anton Žuman, pečar, Noršinci pri Ljutomeru.
                                                                                                                                                                                                                                                          M-743
OBRTNO PODJETJE »KROJ« razpisuje štipendijo za srednje ekonomsko šolo in štipendijo za žensko obrtno šolo - oblačilne stroke. Prošnje dostavite na upravo podjetja »KROJ« Murska Sobota, Gregorčičeva ul. 34.            M-751
Petek, 8. julija — Spela Sobota, 9. julija — Veronika Nedelja, 10. julija — Amalija Ponedeljek, 11. julija — Olga Torek, 12. julija — Mohor Sreda, 13. julija — Dragan Četrtek, 14. julija — Franc
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI Murska Sobota od 20. junija do 2. julija 1960
    Marjeta Zver — tretjič. Murska Sobota; Franc Senčar — šestičm Murska Sobota; Marija Sodiš — desetič, Petanjci; Terezija Naraj, Ivanjšev-ci; Roman Prelog, Stara gora; Stefan Küzmič — tretjič, Jože Kamen-šok, Marija Kuzmič, Gizela Lovenjak, Helena Vidonja, Rudolf Der-varič, Stefan Beznec, Karel Poredoš, Helenu Makari — četrtič, Terezija Dervarič, Karel Marič, Gizela Kovač, Terezija Poredoš, Marija Drvarič, Gizela Raudi, Helena Drvarič — tretjič, Marija Sočič, Alojzija Marič, vsi iz Bodonec; Marija Vitma-
jer — sedmič, Murska Sobota; Lina ‘'rumen — tretjič, Murska Sobota; Terezija Obal — petič, Rankovci, Ljudmila Zemljič — drugič, Ivanjševski vrh; Marija Senica — drugič, Hrastje Mota; Kristina Horvat — drugič, Fokovci; Aleksander Terplan, Ernest Grabar, Karolina Antalič, Ana Pavčič, Ana Talijan, Neža Brunar, Helena Sabotin, Marija Kodila, Irena Hak, Vilma Grabar, Terezija Peček, Marija Koltaiv Ema Zelkar, Irena Koltai, vsi iz Sela.
    V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
                                                                                                                                                                                                                                                                                              Transfuzijska postaja M. Sobota
MURSKA SOBOTA - od 8.-10. julija jugoslovanski barvni kinemaskopski film:      »Miss Stone«; od
   11.—12. julija jugoslovanski film: »Noči in jutra«; od 13.—14. julija francoski film:    »Inšpektor ljubi
   gnečo«.
GORNJA RADGONA - od 9.-skopski film: »Princ študent«; od 13.—14. julija japonski film: »Ljudje torpeda«.
BELTINCI — od 9.—10. julija ameriški film: »Štirje jezdeci«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 9.-10. julija francoski kinemaskopski film:     »Notredamski zvonar«. Sa-
   mo 13. julija italijanski film: »Žena dneva«.
LJUTOMER — od 9.—10. julija ameriški kinemaskopski film: »Visoki tujec«; od 13.—14. julija španski film: »Dobrodošel maršal«.
SLATINA RADENCI - od 10.—11. julija francoski barvni film: »Francoski KAN-KAN«. Samo 14. julija jugoslovanski film:       »Tuja
   zemlja«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 9.-10. julija italijanski barvni film: »Kasta diva«.
KMETIJSKA ZADRUGA Veržej proda nekaj plemenskih svinj holandske pasme v teži od 15 do 25 kg. Interesenti naj se javijo v pisarni Kmetijske zadruge Veržej v prvi polovici julija.
                                                                           Upravni odbor »PLANIKA« — industrije obutve Kranj, obrat Turnišče pri Lendavi
razpisuje naslednje ŠTIPENDIJE
         1. za študij na ekonomski fakulteti
         2. za študij na ekonomski srednji šoli in
         3. za študij na čevljarski srednji šoli
    Svojeročno napisani prošnji je treba priložiti naslednje listine:
    1. overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o izpitih;
    2. potrdilo o premoženjskem stanju staršev;
    3. izjavo prosilca, da ne prejema štipendije drugje;
    4. življenjepis;
    5. mnenje mladinske oziroma študentske organizacije.
    Prošnje z navedenimi prilogami sprejema sekretariat obrata do 31. avgusta 1960.
                                                              POMURSKI VESTNIK
                                                          List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Stefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje.
Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjem, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki ▼ Murski Soboti št. 605—70  I—365
    Upravni odbor Zdravstvene postaje Križevci v Prekmurju na podlagi 7. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, št. 32/55)
                                                                                                razpisuje
                                                                                 za šolsko leto 1960/61 naslednje štipendije
    medicinska fakulteta                          1 štipendija
    višja šola za medicinske sestre               1 štipendija
    šola za zdravstvene delavce — oddelek za splošno bolnično-ambulantno smer              2 štipendiji
    šola za farmacevtske tehnike                  1 štipendija
    Prošnji, kolkovani z 250 din državne takse priložite naslednje dokumente:
    1. prepis zadnjega šolskega spričevala, odnosno potrdila o opravljenih izpitih;
    2. potrdilo o premoženjskem stanju staršev;
    3. potrdilo o plači staršev in o višini otroškega dodatka;
    4. življenjepis;
    5. izjavo prosilca, da drugje ne prejema štipendije;
    6. potrdilo o vpisu in
    7. mnenje mladinske oziroma študentske organizacije.
    Prednost pri dodeljevanju štipendij bodo imeli prosilci s področja občine Petrovci-Šalovci.
    Prošnje z navedenimi prilogami pošljite najkasneje do 1. avgusta upravnemu odboru Zdravstvene postaje Križevci v Prekmurju.
                                                                       Upravni odbor Trgovinske zbornice za okraj Murska Sobota razpisuje
2 ŠTIPENDIJI
        na Višji komercialni šoli v Mariboru — splošno komercialni oddelek
1 ŠTIPENDIJO
        na šoli za umetno obrt — oddelek za aranžerstvo v Ljubljani
    Pogoji: pod točko 1 — visokokvalificirani delavec v trgovini ali priznana srednja šola; pod točko 2 — kvalificirani trgovski delavec ali končana osemletka.
    Pismene prošnje pošljite Trgovinski zbornici za okraj Murska Sobota najkasneje do 15. julija 1960.
    Kandidati naj prošnji priložijo mnenje podjetja oziroma šole in kratek življenjepis ter opis dosedanjega službovanja.
                                                                          Upravni odbor »PLANIKA« — industrije obutve Kranj, obrat Turnišče pri Lendavi
                                                                                       razpisuje delovna mesta
        1. RAČUNOVODJE OBRATA 2. POSLOVODJE »Delavske restavracije«
    Pogoji : pod točko 1 — končana ekonomska fakulteta s 5-letno prakso ali srednja šola z 10-letno prakso v knjigovodstvu; pod točko 2 — kvalificiran natakar.
    Plača po tarifnem pravilniku — Nastop službe takoj ali
po dogovoru. Prošnje vložite na gornji naslov.
                                                                               VINARSKO-SADJARSKA ŠOLA LJUTOMER objavlja razpis
                                                                        za sprejem gojencev in gojenk v I. letnik vinarsko-sadjarske šole
Pogoji za sprejem učencev:
    1. da je dovršil osemletko ali bivšo gimnazijo;
    2. da je duševno in telesno zdrav in ima veselje do kmetijske stroke.
Za vpis je potrebno predložiti:
    1. svojeročno napisano prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse;
    2. spričevalo o končani osemletki oz. nižji gimnaziji;
    3. življenjepis
    4. izpisek iz matične knjige (rojstni list);
    5. zdravniško spričevalo;
    6. obvezo roditeljev ali organizacije, ki bo plačevala vzdrževalnim).
    Prošnje s prilogami pošljite čimprej, najpozneje pa do 20. avgusta 1960 na upravo šole v Ljutomer. Šolanje traja 2 leti. Absolventi dobiio naziv kvalificirani vinogradnik ali sadjar. PO KONČANEM II. LETNIKU JE MOŽEN VPIS TAKOJ V III. LETNIK SREDNJE KMETIJSKE ŠOLE!
    Mesečna vzdrževalnina v internatu (stanovanje in hrana) znaša 5500 dinarjev. Upravičenci prejemajo otroški dodatek. Kandidati naj skušajo dobiti štipendijo kakšne gospodarske ali druge organizacije!                      Uprava šole
                                                                       ZAHVALA
   Po dolgi bolezni je za vedno prenehalo biti srce mojega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
                                                            ŠTEFANA GOMBOSSYJA
                                                                 višjega sod. ofic. o pokoju
in se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem števila na njegovi zadnji poti in zasuli njegov grob z venci in šopki. Posebno se zahvaljujemo družini Bušen in Rojc, ki so nam bili v pomoč v teh težkih dneh. Zahvala tudi vsem tistim, ki so nam izrazili sožalje ali kako drugače sočustvovali z nami. Prav tako se zahvaljujemo dr. Brandieu, dr. Lanščaku, dr. Kastelicu in dr. Vučaku, ki so ga več let zdravili in mu lajšali trpljenje. Zahvaljujemo se tudi govornikoma tov. Mariču in Lotriču za ganljive besede za slovo od Društva upokojencev ter tovarišu Ovčku za slovo od Gasilskega društva. Zahvala tudi vsem ostalim.
                     DRUŽINA GOMBOSSY
                                                                                               OBVESTILO
    Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ČZP »Pomurski tisk« sporoča vsem prizadetim, ki so vložili na podjetje naslovljene prošnje za sprejem v službo v svojstvu nekvalificiranih delavcev, da zaenkrat nekvalificiranih delavcev ne sprejemamo.
    Sicer pa najemamo delovno silo sploh preko Posredovalnice za delo pri ObLO M. Sobota, zato naj se prosilci s svojimi prošnjami nikar ne obračajo direktno na podjetje.
    V kolikor pa bi se pojavila potreba po začasni ali stalni namestitvi večjega števila delavcev, bomo to objavili v Pomurskem vestniku.
    Murska Sobota, dne 25. junija 1960.
                  Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ČZP »Pomurski tisk«
    KMETIJSKO GOSPODARSTVO GORICA išče primerno družino, ki bi se zaposlila za stalno na pašnem obratu za oskrbo mlade živine.
    Pogoji so izredno ugodni. Na razpolago je prostorna, dobro urejena stanovanjska hiša s hlevi. Možnost reje lastne krave in prašiča. Zaposlitev je možna za več članov družine. Nastop službe takoj. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Gorica s sedežem v Šenpetru pri Gorici.
    Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Petrovci-Šalovci na podlagi 7. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, št. 32/55)
                                                                                                   razpisuje
                                                                                     za šolsko leto 1960/61 naslednje štipendije
    ekonomska srednja šola                        4 štipendije
    gradbena srednja šola ali gradb. fakulteta     1 štipendija
    višja pravna šola                              1 štipendija
    višja komercialna šola                         1 štipendija
    administrativna šola s praktičnim poukom 2 štipendiji šola za zdravstvene delavce, oddelek za splošno bolnično-ambulantno smer               1 štipendija
    srednja medicinska šola, oddelek za ginekološko-
    porodniško smer                                2 štipendiji
    višja stomatološka šola                        1 štipendija
    medicinska fakulteta                          1 štipendija
    višja pedagoška šola                           4 štipendije
    učiteljišče                                    2 štipendiji
    Prošnji, kolkovani z 250 din državne takse, priložite naslednje dokumente;
    1. prepis zadnjega šolskega spričevala, odnosno potrdila o opravljenih izpitih;
    2. potrdilo o premoženjskem stanju staršev;
    3. potrdilo o plači staršev in o višini otroškega dodatka;
    4. življenjepis;
    5. izjavo prosilca, da drugje ne prejema štipendije;
    6. potrdilo o vpisu in
    7. mnenje mladinske oziroma študentske organizacije.
    Prednost pri dodeljevanju štipendij bodo imeli prosilci s področja občine Petrovci-Šalovci.
    Prošnje z navedenimi prilogami pošljite najkasneje do 1. avgusta Komisiji za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Petrovci-Šalovci, p. Petrovci.
 MIŠKO KRANJEC:
 MESTO NJEGOVE SMRTI
                                                                              Objavljamo odlomek iz druge knjige romana »Nad hišo se več ne kadi« Miška Kranjca, ki je prvi roman iz obsežno zasnovane tetralogije.
   Komandant Stane, pomoč, komisarja Glavnega štaba Rudi in Vasja so v spremstvu kurirjev prijezdili do štaba Štirinajste; kjer pa so od funkcionarjev našli le načelnika štaba Potočnika. Pomočnik komisarja Matevž je bil z njimi. Z njim so se srečali že o Mlaki, kamor je bil prišel tudi inštruktor Centralnega komiteja Svetina, majhen, bled in zamišljen človek. Tam je že Matevž poročal o delu partije v diviziji in sploh o položaju, pohvalil tudi pasamezne komandante, komandirje in borce za njihovo hrabrost in sploh za zglednost, ravno tako pa nekaj komisarjev.
     Medtem, ko so člani Glavnega štaba ostali za čas o štabu divizije, je Matevž pohitel proti Kočevju, da sporoči Bračiču o prihodu ljudi. Ko so potem še ti odjezdili proti mestu, so srečali komisarja Krta, ki se je vračal v štab divizije. »To se obiratel Kočevje še vedno ni naše?!« so ga zbodli. »Premalo lopovske municije,« je opravičil komisar. »V navsezadnje — branijo se srdito, za zidovjem. Ni lahko do njih. Že tako imamo precejšnje izgube.«
     »Na municijo se spomnite šele, ko nam je že zmanjkali Krt je zmignil z rameni, hotel je povedali tudi sam kaj jedkega, a si je premislil in je le dejal: »Že tako pride.. .Tudi na velikih frontah se zgodi, še često.«
     »Premalo prakse,« je menil tovariš Rudi. Spodbodli so konje in odjezdili dalje, le Krtu so še naročili, da bi ne bilo napak, če bi od oseh funkcionarjev vedno kdo bil v štabu. »Samo tiste odseke imate tam, ki se dolgočasijo,------«
     »Bi jim vsaj cigarete dali, da bi imeli kaj kaditi,« je rekel Rudi, »ali pa karte, da bi tarokirali — jim bo zares preveč pusto v partizanih.«
     Tokrat si komisar Krt ni mogel kaj, da se ne bi zasmejal in dejal vedro »Saj še kar dostojno skrbimo zanje, se ne pritožujejo preveč.«
     »No, da le ne,« je menil komandant Stane. »Kje pa je Bračič?« je še vprašal, »kje ga najdemo?«
     »S Trinajsto bo spet jurišal. Bo že kje spredaj, o prvih vrstah.«
     »Tako je najbolje,« je dejal srdito komandant Stane. Tam se mu najlaže kaj pripetil«
     Prijezdili so o mesto, ko je Trinajsta ravno jurišala, sedli v prazno gostilno pri trgu, od koder so imeli pregled nad dogajanjem okrog gradu. Bračiča ni bilo mogoče priklicati iz bojnega meteža. Komandant Stane je dejal še vedno srdito: »Treba ga bo povišati za kaplarja... dobro se tolče, prekleto. « Hkrati pa je s tem nehote moral dati priznanje temu drznemu vojaku.
     Bračič in Gedžo sta spodbujala borce, ki so pognali domobrance in Nemce iz zadnjih postojank zunaj gradu. »Dajte, fantje, po njih! Bijte jih! Imelo ga je, da bi se z brzostrelko še sam pognal za njimi. Potem je njegovo oko nenadoma zagledalo zapuščen top. ki ga sovražnik ni več utegnil niti rešiti niti pokvariti. Top je stal na odprtem prostoru nasproti gradu. Bračiču so oči zagorele: nemški top, dobro orožje, ki bo z njim razbijal nemške postojanke. » Gedžo, Gedžo! « je zaklical ves prevzet in planil k topu. » Glej, kakšno orožje so nam prepustili Nemci v dar! Krasnol Kakšen
topi! Njegova roka se je dotaknila cevi, najraje bi ga objel. »Kakšen top, Gedžo!«
     Ta je obstal ob njegovem klicu, se zagledal proti njemu, obraz se mu je razvlekel od veselja.
     Nekdo, ki je stal pri lini v gradu in od tam streljal, je zagledal Bračiča, kako stoji pri topu. Počasi je meril, tokrat se mu ni nikamor mudilo: Bračič je začaran nad topom stal kakor za meto, izzivajoče, z eno roko še vedno gladil cev, z drugo mahal. »Ne boš imel veselja z našimi topovi!« si je dejal nemški vojak v gradu in sprožil.
     Komandant Štirinajste je vzdignil roko, se zgrabil za prsi, z drugo pa še vedno držal za top, kot da ga še ni dovolj pogladil. Potem se je počasi sesedel ob topu, ki mu je zbudil toliko veselja, in ki je postal zanj tako usoden.
     Gedžo, ki je slišal Bračičeve klice o topu, zdaj pa videl, kako se je komandant zgrudil, je skočil k njemu in ga ves bled vzdignil, » Mirko, kaj je, kaj se je zgodilo?* je vprašal osuplo.
     Bračič se je še vedno držal za prsi, šele čez čas je dejal s trudom: »Zdi se mi, da sem jo skupil, dragi Gedžo!« Ko si je nabral poslednjih sil, se je zagledal bojnemu tovarišu o oči in dejal z grenkim nasmeškom na ustih. »Ne vem, če bo še kaj iz mene, dragi Gedžo----------.«
     Do dna duše vznemirjen, ko da ne more razumeti te grde resničnosti, še manj verjeti v njo, ga je Gedžo vlekel proti najbližji hiši. Borci so mu priskočili na pomoč, ravno tako osupli, zmešani. V hiši so ga položili na posteljo.
     » Mirko. Mirko, komandant!«ga je klical Gedžo ves iz sebe. » Mirko, prijatelj---.«
     »Ženo mi pozdravi, Miro,« je zašepetal Bračič, kar je Gedžo bolj razumel z vzgiba ustnic, kakor slišal. Bračič je le še zamahnil z roko, ki pa mu je nato obležala ob telesu. Se je zganil z ustnicami, ko da hoče dati poslednji ukaz svoji diviziji, toda tega Gedžo ni več razumel.
POMURSKI VESTNIK, 7. JULIJ
7
Trdijo, da bo tako izgledal sovjetski satelit — vsemirska ladja s človekom: I. reaktivni motor; 2. padalo za zaviranje pri spuščanju; 3. krila za planiranje v atmosferi; 4. kabina 5. in 6. zaščitni materiali, rezervoar in oksidator.
Ženska-znanstvenik s potnim listom za Luno
   Svet za astronomijo sovjetske akademije znanosti je dobil doslej z vseh strani sveta prošnje 6000 moških in žensk, ki bi želeli leteti v medzvezdna prostranstva, še posebej pa na Luno. Med njimi so zdravniki, inženirji, znanstveniki, študentje in delavci. Mnogi izmed njih so priložili prošnji potrdila, da so zdravi, da nimajo dolgov in celo to, da niso kaznovani.
   Vendar mnogi mislijo, da bo prvi potnik na Luno ženska: Ala Masevič, sovjetska znanstvenica in strokovnjak za astrofiziko. Na nekem nedavnem zboru je dobila Ala Masevič od svojih tovarišev iz Akademije znanosti »potni list št. 1« za Luno. Tako sovjetski kot ameriški znanstveniki smatrajo, da je ženska primernejša za takšen podvig. Vrli tega je znano, da morajo biti astronavti ne samo specialno oblečeni, temveč tudi znanstveniki. Ala Masevič izpolnjuje oba pogoja.
   Zanimivo je, da so mnogi prijatelji in znanci Ale Masevič mislili že 15. maja t. 1., ko je poletela v vesolje prva sovjetska vsemirska ladja, da je na njej tudi človek in to prav Ala Masevič. Ves dan je zvonil telefon v njenem stanovanju. Radovedneži so se hoteli
prepričati, če je znanstvenica še na Zemlji. Vendar še niti do danes Ala Masevič ni poletela v vesolje. Živi v Moskvi in je napisala doslej več znanstvenih del iz astrofizike. Dela v Svetu za astronomijo, v Institutu za astronomske raziskave, je pa tudi profesor univerze. Najbolj jo zanimajo notranja struktura zvezd in nuklearne reakcije v njih. Zadnja leta je potovala v ZDA, Anglijo, Francijo, Švedsko, Avstrijo, Portugalsko in Indijo. Priredila je predavanja in konference v nemškem in angleš-
kem jeziku v San Franciscu, Londonu in na Dunaju.
   Čeprav se zanima za zvezde, živi Ala Masevič čvrsto na zemeljskih Hleb. Sedem let je že poročena z inženirjem rudarstva. Ima šestletno hčerko Natašo, ki že danes sanja o poletu na zvezde. Mati Ala proučuje gibanje sputnikov, vendar je to ne moti. da ne bi štela dni, kdaj bo s hčerko od-
potovala v Gagro, črnomorsko letovišče. Hkrati Ala ljubi gledališče, klasični balet in mnogo bere. Njeni naj ljubši pisci so Puškin, Čehov in pesnica Ahmatova. Ima bogato knjiž-
nico. V njej so številna francoska in ameriška dela, a tudi znanstveno-fantastične knjige.
   »Uspehi, doseženi v proučevanju kosmosa,« je rekla na neki konferenci Ala Masevič, »odpirajo ogromne perspektive astronomiji in verujem, da ni daleč dan, ko bo na Luni deloval astronomski observatorij, v katerem bodo bratsko sodelovali znanstveniki raznih držav sveta.«
   Ta ženska-znanstvenik pa ne zanemarja tudi svoje zunanjosti in pogosto prisostvuje modnim revijam.
KOMBAJN ZA OBIRANJE KORUZE
Kaže, da bo industrija kmetijskih strojev v Zemunu prihodnjo jesen presenetila vse kmetijske proizvajalce v svetu
     Kombajni zemunske tovarne »Zmaj« so danes na naših poljih vsakdanja pojava. Kombajn pa ni enostavna reč. To je stroj, sestavljen iz 13.000 delov. Nekateri strokovnjaki niso mogli verjeti, da bodo lahko delavci »Zmaja« »zdelovali tako komplicirane stroje. Ti sumi pa so bili napačni. Konec »zgodbe o kombajnu« v »Zmaju« pa je takšen, da so namesto v petih, kakor so se sporazumeli s tujci, v treh letih usposobili vse svoje ljudi, da popolnoma samostojno proizvajajo kombajne. Letos bodo prvič lahko dobavili 1600 kombajnov.
   Kakor znano, izdeluje ta zemunska tovarna kombajne po vzorcu škotskih »Ferguson«
traktorjev. Da bi se priučili temu delu, je odšlo pred časom 150 ljudi iz tovarne v Anglijo in Zahodno Nemčijo. Naučili so se tudi angleškega jezika. Najprej je prispelo nekaj desetin kombajnov, da bi naši ljudje videli prednosti tega stroja. Sledile so tudi pošiljke delov tujih strojev, ki so jih nato v »Zmaju« sestavljali. To so bile tudi prve izkušnje.
    Prve skupine delavcev, tehnikov in inženirjev so prispele na Škotsko. Tam so jih lepo sprejeli. »Zmajevci« pravijo, da so Škoti podobni našemu življu: neposredni so. odkriti in pogumni. Na ulicah so naše pozdravljali tako, da so iz-
govarjali samo: »Tito!«. Škoti so se čudili samo temu, da imajo naši delavci plačan dopust in tako izdaten popust na železnicah.
   Po povratku je sleherni »Zmajev« »tujec« obvestil upravni odbor o tem. kaj se je v Angliji naučil in kaj priporoča, da bi kazalo uvesti v tovarni. Ostali so se medtem priučili dela že doma, a tudi druge priprave je delavski svet že opravil. Leta 1957 se je začela proizvodnja kombajnov. Danes so presenečeni tudi njihovi učitelji na Škotskem.
   Za prihodnjo jesen pripravljajo »Zmajevci« presenečenje za vse kmetijske proizvajalce v svetu. Odločili so se za proizvodnjo originalnega kombajna za obiranje koruze. Američani imajo take stroje samo za obiranje storža, omenjeni kombajn pa bo pospravil z njiv plod in suha stebla koruze.
SIN, DOLGO SE NE BOM PREBUDIL...
Fantek prebil 14 dni poleg mrtvega očeta v najbolj pustem predelu Kanade
    V najbolj pustem predelu kanadsko oblasti Mamrtoba predstavljajo edino zvezo med stotine kilometrov oddaljenimi naselju v glavnem samo tako imenovanj »gozdni piloti« na starih, že zavrženih letalih. Eno izmed takšnih letal je pripadalo tudi letalcu K. Harrisonu. Pred časom ga je naprosil prijatelj, Jovec Steve Sedor, naj odpelje njega in njegovega osemletnega sina na lov. Sedor je želel na lov k jezeru Tartar, v Westlandu, oddaljenem predelu kanadiske prerije. Tam je nameraval prebiti s sinom osem dni, nakar naj bi se Harrison vrnil ponj in sina.
    Nedolgo po vzletu pa je motor odpovedal pokornost. Letalo je začelo padati in naposled se je zrušilo na zemljo. Oče in sin sta padla iz letala, pilot pa je zgorel skupaj z aparatom. Poznejša autopsija
je pokazala, da si je pilot pri padcu zlomil obe nogi in tri rebra in da je dobil težje notranje poškodbe. Malček, ki je dobil samo lažje poškodbe, je hotel pohiteti pilotu na pomoč, vendar je že bilo prepozno in oče ga je zadržal. Krepko ga je objel in mu rekel:
   — Sin, sedaj bom zaspal in ne bom se kmalu prebudil, ker sem precej utrujen. Ne oddaljuj se od mene in ko boš lačen, pij vodo. Mama bo kmalu prišla pote. Če se oddaljiš od mene, lahko zablodiš. Pij vode, mnogo vode...
   Sin je očetu obljubil, da bo ostal pri njem in je tudi držal besedo. Vodo je pil iz bližnjega izvira, ker pa je oče postal nenavadno hladen, ga je pokril z listjem. Ponoči, ko ga
je bilo strah, se je privil k očetu, ki je »spali... Podnevi je pripekalo sonce in otrok se je pokrival z zemljo, ki jo je napotil z vodo. Štirikrat v litih dnevih, kolikor jih je prebil v pustinji, je padal dež in mraz mu ni dal spati.
   Naposled je otrok doumel, da mu je oče mrtev. Veliko je jokal in to je trajalo tako dolgo, dokler ga ni našel helikopter kanadske policije. Pilot helikopterja je opazil na neki planjavi ostanke Harrisonovega letala in blizu njih postavko malega Valterja. Prepeljal ga je v bolnišnico bližnjega mesta. kjer so ga zdravili dolge dni. Tja je prispela s helikopterjem tudi njegova mati. Komisija pa je našla blizu ostankov letala tudi zaboj
s konzervami, ki je slučajno padel iz letala. Mali Valter se ni niti toliko — zvest obljubi — oddaljil od očeta, da bi jih našel...
MAČEK — ČUVAR NASADA KONOPLJE
   Dolgo je Branislav Bukumirovič iz Mrčajevca pri Čačku razmišljal, kako bi obvaroval konopljo, ki jo je posejal nedaleč od hiše. Na njivo so se spustile ptice in se hranile s semenom v zemlji. Običajno »strašilo«, ki ga je Dostavil sredi nasada, ne samo, da jih ni prestrašilo, temveč jim je celo služilo za odmor med dvema »jurišema«.
   Branislav se je naposled spomnil svojega mačka, ki je pogosto ob cesti lovil ptice. Prinesel ga je na njivo in »vpregel« v posel. Maček se je ves dan sprehajal z enega konca na drugega in nasad konoplje je bil rešen.
Po treh udarcih strele OSTAL-ŽIV
Nevsakdanji doživljaj šestdesetletnega starca
   Le malo je ljudi na svetu, ki bi se lahko pohvalili, da jim strela ni mogla do živega. To pa lahko stori Stanoje Djurič,
ki živi v vasi Čitluka v kruševskem okrožju. Že trikrat ga je v nevihti, kakor poroča beograjska »Politika«, zadela strela, vendar prva dva udarca nista bila tako nevarna kot zadnji, ki se ga Stanoje zelo nerad spominja:
   — Vračal sem se iz sosednje vasi - je pripovedoval novinarjem Stanoje. — Na rami sem nosil motiko, dolgo 7 metrov. Naenkrat se je nebo potemnilo in na pol poti me je zajel na polju naliv. Nisem vedel, kam naj se zatečem. Strele so ena za drugo »parale« nebo. Naenkrat se je močno zablisnilo in ...
   ...čez šest ur se je Stanoje zbudil v bolniški postelji kirurškega oddelka kruševske bolnišnice!
   Strela je udarila v motiko, ki jo je Stanoje Djurič nosil na rami. Les se je vžgal in kmalu je nezavestnega človeka zajel plamen. Tisti hip so se v neposredni bližini stiskali pod nekim hrastom pastirji s čredo ovac. Čeprav nemočni, so otroci hitro prihiteli na pomoč človeku, ki so ga objemali plameni. Odvlekli so ga v bližni hlev in ga zakopali v hlevski gnoj. Tu je Stanoje ostal, dokler ni pripeljal rešilni avto.
   Stanoje je dobil 12 hudih poškodb in zdravniki so se znašli v težkem položaju. Vendar je v dramatični borbi s smrtjo zmagala Djuričeva železna narava. Čez nekaj dni je človek, »ki mu strele ne morejo do živega«, zapustil bolnišnico, toda še vedno nesposoben za »samostojno« gibanje.
   Čeprav še ni okreval, je Sta-noje, ki zelo težko govori, izrekel upanje, da ga bodo »pustile v prihodnje strele v miru« in da bo gotovo umrl naravne smrti in to v visoki starosti.
PROTESTNO PISMO
   Ameriški senator Kitin je dobil od Mabel Lotes, učiteljice iz Wighta pri Chicagu naslednje protestno pi-smo: »Ne odobravam plana, da bi naši moški poleteli v vsemirje. Če ostanejo tam, bomo imeli še več starih devic kot danes.«
KOZMETIK A IN DISCIPLINA
   Direktor neke dunajske trgovke šole si je izmislil nekaj novega v težnji, kako bi spodbudil svoje učenke h koncentriranemu delu: enkrat tedensko je v urniku te šole tudi predavanje iz kozmetike. Ura kozmetike pa je samo tedaj, če v razredu nihče ne prekrši discipline.
PRVAK V VEZENJU
   Farmer William Lycons iz Sleec Rocka v Coloradu je petkratni prvak sveta v — vezenju. Svetovno prvenstvo je bilo pred nedavnim v New Yorku. Tekmovalo je 1107 moških, zmagal pa je ponovno Lycons, ki se je te veščine naučil pred 56 leti, ko je bolan ležal v neki bolnišnici. Njegovo mojstrsko delo je 7 m dolgi prt za mizo, ki ga je izdelal svoji ženi za rojstni dan.
ORKAN OPUSTOŠIL KOVIN IN OKOLICO
   Minuli teden sta doživela Kovin in okolica neurje, ki ga zlepa ne pomnijo. Orkan, ki sta ga opremljala močan dež in debela toča, je dosegel na trenutke brzino 140 km na uro. V manj kot pol ure je orkan opustošil naselja in polja. Pretrgal je telefonsko ih električno omrežje in povzročil veliko škodo posevkom. Izruval je drevesa, stara 50 let, uničil vinograde in polomil drevje v sadovnjakih tor stresel plodove. Koruza in druge žitarice so poškodovane 75 %. V Deliblatu je padala toča, velika kot kokošje jajce. Polomila je vsa stekla na oknih v smeri vetra. Toča je ubila dva konja :n mnogo ostale živine, škoda znaša v celotnem območju Kovina in okolice več sto mililjonov dinarjev.
MODERNA MARJETICA
   V Monrisu, v ZDA, je bila predstava Gothejevega »Fausta«. Na premieri, v vrtnem prizoru. Marjetica ni sedela za preslico, temveč za modernim šivalnim strojem, ki so ga reflektorji tako močno osvetljevali, da je bilo moč prebrati znamko stroja.
BREZ PODMLADKA
   Neki zahodnonemški list obžaluje, ker se mladina ne opredeljuje niti za duhovniško niti za policijsko službo. To sta dva poklica, za katera ni podmladka. Cerkev bo rešila ta problem z »uvozom« duhovnikov iz drugih držav, toda kaj naj počne policijsko ravnateljstvo — se vprašuje list.
5200 DNI  ZAPORA  ZA PRETEPAČE V SEVERNI BACKI
      V okraju Subotica, ki zajema vso severno Bačko, so zabeležili lani več kot tisoč prepirov in pretepov. To evidenco o vročekrvnosti prebivalcev severne Bačke so vodili občinski sodniki za prekrške. Po tej evidenci je prepirljivce in pretepače stala njihova vroča kri« 2 milijona in 300.000 dinarjev v gotovini in 5200 dni zapora. Največ prepirov in pretepov je bilo v gostilnah in okrog njih, kar do neke mere tudi odkriva njihove vzroke.
VSAK ČLOVEK SANJA
      Ameriški psihiater dr. William Dement trdi, da vsak človek sanja, čeprav so ljudje, ki trdijo, da nikoli ničesar ne sanjajo. V svoji kliniki je imel osem prostovoljcev, ki jih je ponoči nenadoma prebudil in vprašal, kaj so sanjali. Vsak izmed njih je imel kakšne sanje. ki se jih nikoli ne bi spomnil, če bi se običajno prebudil. Po trditvi Dementa so sanje sestavni del spanja.
LISICA MODREJŠA OD LOVCA
      Joža Bah iz vasi Lokve pri Divači je znan lovec na lisice. Lani je ujel 65 lisic in dobil nagrado Lovske zveze Slovenite. Neki primer na kaže, da so lisice običajno mnogo bolj premetene, kot ljudje to mislijo.
      Neka lisica, ki ji je Joža nastavil privlačno vabo je dolgo »modrovala«, kako bi prišla do dobrega kosa mesa, ne da bi se pri tem ujela. Izkopala je pod zemljo 4 m dolg rov in izvlekla meso iz pasti, ne da bi se pri tem poškodovala.
ŠPINAČA - BREZ VREDNOSTI
      Neki londonski časnik za vprašanja ljudskega zdravja obljavlja rezultat raziskovanja vsebine špinače: »V zeleni solati in v grahovem pireju je trikrat več železa kot v surovi špinači. Kuhana špinača je skoraj brez vrednosti. Živeli pa smo v prepričanju . . .«
ŽRTEV MURE
    Čeprav se je v Medjimurju šele začela letošnja sezona kopanja, je že prišlo do prve nesreče Prva letošnja žrtev je bil U-letni Anton Kozjan iz Murskega Središča, ki je letos končal šesti razred osemletke. Odšel se je kopat v Muro, vendar se ni več vrnil. Čez nekaj ur so našli njegovo truplo v vodi.
ČEBELE. KATERIH MED ŠE NI NIHČE OKUSIL
    Na zidu neke cerkve blizu Gor. Milanovea je roj čebel, za katerega nihče ne skrbi. Ker je cerkev zgrajena iz tesanega kamna, so čebele našle luknjico med dvema kamnoma in si v votlinah zidu uredile pravcati čebelnjak. To se je zgodlo pred tremi desetletji. V tem času je roj samo dvakrat za dva do tri mesece zapustil »čebelnjak«, nakar se je le-ta spet napolnil z novimi in starimi čebelami. Tega medu še ni nihče okusil.
AVTOMOBILISTI — POMETAČI
    Občina v Matasalpi, v Nicaraeui, nikakor ni mogla najti dovolj pometačev. Zato se je poslužila nenavadnega ukrepa: Vsak voznik avtomobila, ki prekrši prometne predpise, se kaznuje s tem, da mora Šest dni opravljati posle pometača. Če mu komunalni nadzornik ne potrdi, da je bil marljiv, se kazen podaljša še za šest dni. Vendar tudi ta ukrep ni re-šil vprašanja pometačev, ker so vozniki avtomobilov postali previdni pri vožnji.
SMRT ŽARAH! POKVARJENEGA LIKALNIKA
    Plemenka Mihailovič, bolničarka Protituberkuloznega dispanzerja v Kikindi je umrla zaradi pokvarjenega likalnika. želela je zlikati nekaj perila in je zato vključila likalnik. Ni vedela, da so v njem popokali izolacijski prstani in da je neizolirani prevodnik prišel v stik z likalnikom. Ko se je likalnik segrel, je hotela začeti z likanjem V istem trenutku jo je električni tok ubil.
MINISTER ZA DRUŽINE
    V zahodnonemški vladi sedi tudi minister za družine. Neki novinar jc spričo tega naredil anketo:      v
kateri državi Evrope dajejo najmanjši otroški dodatek Ugotovil je, da je to država, ki ima ministra za družine . . .
TELE VELIKAN
   Na ekonomiji kmetijskega posestva »Vršački ritovi«, v Vršcu, je krava simentalske rase »podarila« kolektivu posestva 74 kg težko tele. Strokovnjaki pravijo, da je teža tega »novorojenčka« dvakrat večja od normalne teže.
POGUBNA STRELA
   Minuli teden je udarila strela v oreh pri poslopju Franca Vidoviča iz Pestika 10 pri Borlu in povzročila požar, ki je preskočil tudi na stanovanjsko in gospodarsto poslopje, ki sta pogoreli. Ob tem se je pretrgala tudi električna žica, ki je padla na tla. Nanjo sta stopili Fanika Kostevc iz Dolane, Marica Zajc in Jože Petrovič, ki so prišli pomagat gasit. Vse tri je električni tok ubil, medtem ko se Antonu Fajtu ni pripetilo nič, ker je imel obute gumijaste škornje.
   Vse tri žrtve, ki jih je terjal električni tok, je ubilo tako kot že večkrat v tak h primerih. Prva je stopila na žico Fanika Kostevc. Marica Zajc jo je hotela rešiti, prav tako pa je ubilo tudi Jožeta Petroviča.
NAŠEL 150.000 DINARJEV IN DOBIL — ČAŠO PIVA
   Kmet Luka Josič iz Sombora je izgubil pred dnevi 150.000 dinarjev. To veliko vsoto je našel njegov sosed Peter Šakić. Pošteni najditelj je brž stekel k lastniku, mu vrnil izgubljeni denar in dobil kot nagrado — čašo piva!
LJUDSKI ŠPORT
   Zupan v Ansbachu (Zahodna Nemčija) je govoril na svečani otvoritvi plavalnega bazena s petmeterskega stolpa za skakanje. Ko je končal stavek, da je plavanje danes ljudski šport, je izgubil ravnotežje in padel v vodo. Bilo je precej težav, preden so ga izvlekli iz vode, ker ni znal plavati . . .
ČRPALKA NA STOPNIŠČU
   Ko si je gradil hišo, je prišel Svetozar Dimitirijevič, krojaški dela-vec iz Bele Palanke, na orginalno
misel, kako bi sebi in sostanovalcem olajšal prinašanje vode. Na stopnišču. na sredi med pritličjem in prvim nadstropjem, je postavil betonsko ploščo m na njej montiral črpalko. Vse je izvedel tako skladno, da si skoraj vsi, ki obiščejo Belo Palanko, ogledajo tudi »izum« iznajdljivega delavca.
S FIJAKERJEM PREPELJAL 80.000 POTNIKOV
   82-letni Spiro Kitanov je najstarejši kočijaž fijakerja v Skopju. Se vedno vozi fijaker, s tem poslom pa se ukvarja od leta 1912. Takrat sta bila vprežena v fijaker dva vola.
   Razen tega, da je prevažal potnike po mestu in drugam, je prevažal tudi delavce do raznih podjetij, ker takrat še ni bilo drugega prometa. »Čiča« Spiro, je prevažal tudi nekega turškega veljak«, ruskega konzula in druge vidne osebnosti tistega časa. Prevažal je tudi skupino francoskih novinarjev, ki so šli na Solunsko fronto. Doslej je »Čiča« Spiro s svojim fijakerjem prevozil 500.000 kilometrov, po številu potnikov pa je prepeljal ves BitoJj.
PREBARVANI PES
   Neko ameriško sodišče je obsodilo štiri osebe zaradi poskusa prevare prirediteljev pasjih dirk, s tem, da so nekega črnega psa, ki je doslej dobival vse dirke, pobarvali s sivo barvo in ga prijavili pod drugim imenom. Od te prevare so pričakovali prvo nagrado in velik dobiček pri stavah. Računali so, da bo le redko kdo stavil na neznanega sivega psa.
VAS GRADI, STRELA RUŠI
   Severno od najvišjega vrha Biokovoga je manjši vrh, ki so ga kmetje, zaradi njegove oblike, ime-novali »Ledvica«. Ze večkrat so skušali prebivalci nekaterih primorskih vasi sezidati na Ledvici cerkvico, vendar jim to ni uspelo. Komaj so jo kmetje zgradili, že je udarila vanjo strela in jo zravnala z zemljo. Vztrajni graditelji so morali naposled, kot sami pravijo, opustiti ta »slabi posel«.
NAMESTO PTIČJEGA GNEZDA NAŠLI GRANATO
   V občini Prijopolje je eksplozija poškodovala tri otroke — dva enajstletna fanta in dekletce. Vsi trije so pasli krave in spotoma po grmovju in drevesih iskali ptičja gnezda. V duplin neke bukve je eden izmed njih našel italijansko ročno bombo. Ker je ni mogel popolnoma razstaviti, je fant začel po njej udrihati s kamnom. Bomba je eksplodirala n dokaj težko poškodovala vse tri otroke, najteže pa fanta, ki jo je hotel razstaviti. Otroke so najprej prepeljali v prijepoljsko bolnišnico. spričo zelo težkih poškodb pa nato v sarajevsko in užiško bolnišnico
8
POMURSKI VESTNIK, 7. JULIJ