47» &tevi Postnina pLacana v gotovini. Celje. patek 14. junija §929. Leto XI. lathata v pondetjek In petek. 3tane mesečno Din 7' — tn inozemstvo Din 20'—. Posamezna itewllka I Uin« Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. dM% Mb .^^i^nn^^* afl0k aUB ^^^^^AMBi ^HM^B^a^B^a^. .^riS^^^HH^^. a^a^a^a^a^a^^ ^a^a^av^^ aaaa& aaai .^aaa^aa^aav a^Bft aa^v M' ^aia\ a^ftoaaal9aav .^fl&^a^aHsa^Bk aaaaaaaaaai aaaaaaH i Urednifctvo In upravnišivo i Strossmayerjeva uilca 1, pritličje. Rokopisov ne vračamo Oglaal po tarlfu» Telefon Int. Stev. bb. BjHaaiBM^eaäWBBvaa^BM^B^Baa^a^^^^E^^B^^^^H ¦^HBHifl^HBIHHBHBHHIHfll Pomen letošnjega meil- j narodnega kmetijskega ; kongresa v Bukarešti. | V Celju, 14. junija. Današnji dnevniki poroč&jo, da se je vrnil v Beograd kmetijski minister dr. Oton Frangeš, ki se je mudil mi- nule dni na mednarodnem kmetij.sküin kongresu v Bukarešti. Dr. Frangeš je izjavil ob tej priliki zastopnikom časo- I pisja, da je bilo zastopstvo nase drza- ve na tern kongresu zolo častno — bilo1 jo tarn 17 raznih našili kmetijskih strokovnjakov, ki so predložili števil- ne pismene referate poles ustmenih predavanj — dalje da se skliče evro- pejska konferenca radi vprašanja, kako se naj zavaruje naša agrarna produkcija pred izvenevropejisko kon- kurenco, da bode medmarodna kme- tijska komisija v Parizu glasom skle- pa bukareštaiiske koni'erenco sprczila pcsebno akcijo za podpiranje kinetij- stva in zadružništva po Evropi itd. Tudi. letošnji mednarodni kmetijski kongres v Bukaresti je priredila Med- narodna kmetijska kowiisija v Parizu, katero jo 1. 1891 ustanovil znani fran- coski ii.aru.dui gospodar — in tudi, če sc ne motini, sedanji francoski knie- Lij.sLL minister Jules Meline. On je bil tudi prvi predsednik te institucije, ki si je stavila nalogo, da prireja leto za letom po raznih državah kmetijske kongrese, na kalerib se razpravlja teoretično in prakticno o raznih kme- tijskih vpraeanjilr. Te razprave dobe lahko tern večji pomen, ker se jib ude- ležujejo strokovnjaki iz raznih držav. Do 1. 1926 so bill sicer ti kongre-si prav skromne priredltve. Komisija sama so Je sestavljala iz ozkega ktoga kmetijskih kapacitet in kongrese sa- me jio tvoril zopot le ozek krog bolj ucenjakcy ko praktikov v kmetijskih vedah. Široka javnost, kmetijska in nokmct'ij'ska, se za te kongrese ni mno- go zanima-la. Bila je to tudi posledica nezadovoljive organizaci.ie v ko-misiji sami; ni bilo nobenega biroja, ki bi populariz'irai idejo in sklepe komisi- je. Ni bilo tudi nobenih stlkov s kme- tijskimi strokovnimi in gospodarski- mi korporacijami, katere bi pretvar- jale ' teorijio v prakso, bi prenašale sklepe komisije v vsakdanje življenje. L. 1926 pa jo Švicar dr. Laura do- segel reorganizacijio pariške komisije. Dočim je obstojala preje. kakor rece- no, iz posameznih oseb, so se pridru- ; žile v torn letu vrh-ovne kmetijske or- ! ganizacije iz raznih evropskih držav, ki so tudi izvolile iz svoje srede zastop- nike v komisijo, ki vr.se serlaj rediio j svoje posle in so začeli inicijativno vplivati na obravnavanje kmetijskih vprasanj po celi Evropi. In to je da- nes primerno in potrebno: prideloval- ni stroski, cene, katastrofe itd. niso danes zadeva ene same države, tern- j vec cclih svetovnih delov. \ lo vojui j'e bil sedanji buliareštan- ski medmarodni kmetijski kongres če- j trti. Prvi je 'foil v Parizu 1. 1923, drugi : v Varšavi 1. 1925 in tret.ii v Rimu leta 1927. Letošnji kongres je imel sledece-j sekcijic: za narodnoigospoJarsko poli- tiko kraetw, za ob'delovanje zemlje, za zadružništvo, za rastlinsko lcultur-o s pcdsckcijo o vinarstvu, za živinorejo i s podsekcijo o ribarstvu. za kmotijsko industrijo in za pomen in vlogo žvn v kmetijskem goßpodarstvu. j Sklej)i in rezolucije še niso znane; morda ne bode škodil ob prihodnji priliki kratek referat o n.iih. d Juvni nastop celjskega sokolsk&ga druiiva se vr-ši v nedelj'o, daie 26. t. in. ob 4. uri popoldne na dvorišču mest- ne osnovne sole. Društvo, ki nastopi z vsemi svojimi oddeJki, bo pri tern na- stopu pokazalo uspehe dela v pretek- lem letu. Pri nastopu sodelujete tudi dve četi domačega pcšpolka z vajami s puškami in prostkni vajami. Igra gcdba »Sloge« iz Ljubljana. Opozarja- mo občinstvo, da se nastopa v velikem številu udeleži in dokaže društvu, da coiii in npošteva njegovo delo. d Vromenadni koncert v mestnem parku se vrši v nedeljo ocl pol 12. do pol 1. ure. Igra izvrstna godba »Slo- ge« iz Ljubljane. Udeležite se konccrta v velikem številu. d Celjski obcinski svet. Prihodnji te- den bo imel celjski občinski svet redno so jo. Dan še ni določen. d r>Jadrnnska Straza«, društvo. ki je prevzolo nalogo, da varuje nacijo- nalno obiležje in tradicije jugosloven- skega morja in primorja. ustanovi v Gelju krajevni odbor. Ustanovni cbč~ ni'zbor bo danes, v petek. 14. t. m. ob 20. (8. zvecer) v gostilniških r>rostorih »Narodnega doma«. Ob tej priliki bo govoril o ])omenu in namenih Jadran- skc Stra/.e odpo.slanoc nje oblasinega odbora v Maribovu. Naše inorje. po- nos vseh zavednih Jugoslovanov, je cden najvažnejših delov, eden najlep- ših in naj'dragocenejsih" biserov muse domovine, zato vabimo vse. da se l.de- ležite tega zborovanja, ki ima namen j poživeti in razširiti pri nas delovanje j po geslu: »Cuvajmo uase morje-. cl. Pokkodba pri dela. Pri regrilacij- skih dtlili ob izlivu Voglajn-e v SaA'i- , njo so včeraj razstreljevali debel štor | s titanitom. Dočim so se drugi -d'elavci pravočasno umaiknili, tega delavca Kojc in Palir nista ni.ogla pravočasno storiti in je koseek štora priletel Uoj- (.u \ dies»no stran lica ter ga tako udiči- ril, da se je ones-vestil. Padol je v vo- do in bi bil utonil, da ga ni reÄil tova- riš Palir. 'Ponesrec-enca so zapeljali v bolni&nico, kjer so ga pregledali in od- dali v doniačo oskrbo. d Suspendiran je bil g. Al. Leskovžek kot obc. svetnik v Celjiu z odlokoni ve- likegd župana, ki mu je bil te dni do- stavljen. d Unirli ste v Gelju 11. t. m. krojaš- ka vajenka 'Kristina Jošt v Gosposki ulici in v javni Ijolnici 11. t. m. niest- na uboga Marija Vengust z Dolgega pclja. d Iz celjske policijske kronike. Tat- v i n a. V novi stavbi Ljudske posojil- nice je nekdo ukradel zid'arju Viktorju Laboherjiu iz Sp. Hudinje iz telovnika, ki ga jo lncd delom obesil na klin, srebrno uro z verižico. — Nedovo- 1ien o prevažanie f1o s a r- j e v. O'vajen je radii nedovoljencga prevažanja flosarjev nek podjetnik z tjubnega, ker je s svojim tovornim autom vozil vračajoče se flosarje iz Celja domov. — Izredno minogo 1§ •* z i? u b : Vrečar Neža iz Gasposke ulice 13 je zgubila v casopis zavito be- lo blago; Mlakar Mariia iz Dobrave 1 stodinarski bankovec; zatekel se je na mestno policiJKko strainico dobro rejen, temnosiv pes volčjak brez ovrait- nika; dr. Sreten Živkovic, profesor 2. gimnazije v Zagrebu ie pustil na klo- pi pred kolodvorom ali pri blagajni rmeno aktovko; zidar Anton Resnik je zgubil listnico s 380 Din: 73-letni Fr. Jazbinsek iz Zavodne je zgubil 150 di- nar jev. d Zarthnivi nauki celjske »Deutsche Zeituny« natim umteljem in solskim oblastim. V zadmjii svoji številki opi- sujo >D. Z.« obžalovanja vreden slu- eaj. nekega decka, ki gia je povozil v Konjicah ta pomU'ljok mariborski. av- toomnibus in nacLaljuje: »Ucitelji ima- jo dolznost opominjati učence na ne- varnosti modernega cestneera prome- ta. (Se itak god'i, op. ur.) To je mnogo važnejše ko vtepanje nacijonalisii&mh mult (Mätzchen), knterih otroci niti ne razumejo . . . Kajti če se ta važna dolžnost (poučevanja o modernem costiUMu proinetu) zanemarja tudi v d-rugih krajih, se lahko zgodi ista ne- sreca ko v Konjicah in se ni čuditi, če se otrok gotovega sovraštva in nestrp- nosti miuči že v soli . . .« Da se to drz- no kritiko in se drznejsi napad na na- he učiteljstvo in šolske oblasti boljo razume, je treba pomisliti. da so v na- ših šolah ne uče deca nobene nacijo- nalistic-ne nestrpnosti, temveč dolžne Ijubezni in spostovanj'a do svojega ro- d.u in države. In to naUm drznim neni- škutarjem ni prav! Upamo. da se bode ta napad odbil z vso potrebno strogost- jo. d Pozor! Na Glaziji so preteceno ne- ileljo po 9. uri zvečer neki mladenici iz šolora nienažerije odnesli zmaja proti Dolgemu polju. Nekai oseb je to opazilo ter spoznalo nagajive fante, katere odlocno pozivamo, da odnese- uega zmaja takoj prineseiio sami ali pa ga poMjejo ^ospodu Rožanod lahkim uritiskom prsta ali aka se dia z lahkoto odlupiti vrhnja kožica, so gobe prestare. Zopet druge, prav okusne gobe kakor na pr. smrčki (mavrohi) in hrcki vsebujejo strup tudi v svežem stanju. zato se morajjo prekuhati in se mora voda od- liti. Takozvani prstik ali medvedje tačke vsebujejo zopet ostro kisli.no v i vršičkih, zato je treba vršičke pred1 i uporabo postriči. d Javno skladisce in prevozna dru- I zba v Celju je prepustida svoje poslo- vanjc dosedanjemu poslovoddi g. Ru- dolfu Orlu. Ta korak je družba storila, ker se ji ni posrečilo doseči upostavi- tuv carinarnice.v Gelju, doeim so ji pa ostali zinatni režijski stroški. d Drazba občinskega lova v Vel. Pi- rekici se vrsi due 27. jiunija 1929 na okrajnein glavarstvu v Celiu. Obseg 4.390 ha, izklicna oena 3.2O0.— Din, vadij 3.200.— Din. Izdražitelji bode odobren le, če se izkaže s članstvom SLD. Drugi pogoji na glavarstvu. d Pojasnilo. Naprošeni smo in ob-- javljamo. da daje ga. Marija Rudolf zacasno informacije glede stanovanj in sob pri »Belem volu«, dokler nima na razpolago potrebnega lokala. Hiš- iiim posestnikaru in onim. ki imajo na.- razpolago sobe, posrodovalna taksa ne bo zaracunana, 400 d Začasna zapora (Hedalikke idice v Celju. Geljski niestni magistrat je začasno zaprl Gledaližko ulico za voz- ni promet, ker se popravlja tlak. Nočno lekarnisko službo v Celju ima od sobote, dne 15. t. in., do petka, dne 21. t. m. lekarna »Pri križu« na Gankarjevi cesti. d Gasllno druMvo v Celiu. Teden- sko službo ima od nedelje. dne 16. t. m. do sobote, dne 22. t. ni. IV. vod pod poveljBtvom g. Bogoinirja Scb'losserja. d Popravila gramofonov izvršuje Anton Lecnik, Gelje, Glavni trg. 333 51 f !• isija! ! I Afrika! ! ! ! ! ! America!! I U^el& ^flyoS^^' III! I^Slii! \j0§^^%^L^ •iiX-rrf: Aaeriia! ! i ! ! ! ! ! ! Aii3t>/^ ^#»p^ij d Iz St. Pavla pri Preboldu poroča- jo, da so zadnjo soboto dopolclne zaku- rili miajhiiii otroci pod kozolcem po- j scstnika Otavnika v La.tkovi vasi. Po- I leg tega kozolca je zgorelo tudi gospo- ! darsko poslopje soseda Verdeva in pa ' lopa in drvarnica obč, tajnika g. Gest- nika. Hitro dos pel i .gasilci iz vseh so- sednih krajev, tmli iz Žalca, so kljub vetru ogenj omejili im zabranili vec-jo nesrečo. Ne pustite malih otrok brez nadzorstva doma! d Obv.ni zbor drustva auronomov v Zagrebu bo koncem tega noeseca v Za- grebu. Roferati in predlogi za ta obc- J ni zbor se naj v smislu pravil dopoS- ljejo odboru najkafineje do 20. t. im d Pristen malinovec, dtronado in oranžado ter vse vrste zdravilnib ozi- roma mineral nill voda ima v zalogi tvrdika: Anton Faznrinc, Gelje. d Proii solnc-uim z'arkom, kateri škoclujejo ocesu, potrebujete solnčne očale, katere dobite najceneje pri: An- ton Lečniku, Celje, (ikivni trg, iirar, zlatar, optiJc. d Ponarejeni stodinarski bcmkovd so se pojavili v Splitu in otkolici. Spo- znajo se po blodih barvab in tudi ni- ma jo vcdncga ži.ga. d Za rektorja ljubljanske univerzo v šolskem letu 1929/30 je izvoljen. pro- fesor jurid. fakultete g. dr. Metod Do- lenc. V nedeljo vsi na T0MB0L0 »a Deckov trg d Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju sta naklonili po 500 dinarjev tukajšnja Ljudska posojiilni- ca in Celjska posojilnica, Srčna bvala obema blagima dobrotnikoma! d Truplo zidarskcua vajenca Glesci- ča, ki je v nedeljo utonil v Voglajni, so našli še le v pomdeljek popoldne in so ga odpeljali na okolisko pokopališče. d Obesil se je v torek zvečer n.a ogra- j ji pri »Kristininem dvoru« v Medlogu pri Gelju brezposeln delavec Gaberšek iz Zabukovce. Vzrok najbrež beda in obup. j d Osrednje drustvo nižiih postnih \ in brzojovnih uslužbencev krajevna \ skup'ma Celje priredi dne 16. junija | t. 1. ob 3. uri popoldne na Dečkovem i trgu pred Narodni.ni domain v Gelju ¦ veli-ko javno tombolo z mnogobroj'ni- mi krasnimi d'obitki, kuteri so žy v iz- ložbi trgovine M. Josek na Glavne ¦ trgu. T-ombolske karte po 3 Din sc do- bijo pri vseh pismonoših in raznih trafiikab. Kcndelika, naj pride takoi sem. Toda takoj, razumete?« Čez pet miniit — kako dolsib. minut zft gospo Kondelikovo! — je bil moj- ster na mestu. Kaj je? S kratkimi besedumi je povedala gospa Kondelikova vse. Ob devetih je bil Vejivara poklican, se\ je ven — in se ni vrnil. Mendu vendar ni to kak napad, unnor, za Boga zivetga! Kondielik na lakaja. Ali ie poklical Vejvaro? Da. Cenxu? Neki cospod ga je liotel imetd. Kam je šel oni gospod? Laktij ni vedel. Bil ie nekain poslan, potem se ni več brigal. Kam je sel go- spod Vejvara? Lakaju se je zdelo, da je zavil z neziiancein k bisnikovemu stanovanju. Gospod ls.ondelik na hiis- nika. Ali sta bila pri vas dva gospoda. Toda kedaj že! 'Kaj sta lnotela? Za ne- kaj časa v sobico. Kam sta šla? His-' nik je misl'il, da najbrže v dvorano. Kje je ona sobica.? Taini-Ie. Hišnik j© peljal gospoda Kond-elika noter. Tu je sedel — model vreden kipa-r- ja, ki bi hotel ustvariti delo »tihi up« ali »resignacija« ali »obup« — Vejva- ra v suknji, v telovniku. z belo ovrat- nico v svetlib, lakirainih čevljih, toda — brez Mac. d Prost. gas. druMvo Babno pri Ce- j lju priredi v nedeljo, dne 16. junija j 1929 na vrtu gosp. Vincenca> Janica na Babnem veliko ljaidsko veselico, zdruzono s plesom, sročolovom, šalji- vo ])osto in raznovrstno zabavo. Za- četek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 3 Din za osebo. Gasilci v kroju vstop- nine prosti. Igra priljubljena polno- številna celjska ŽelezniOarska godba. Ker je čisti dobiček namenien za krit- je stroškov za gas. orodie. prosi za ! obilno udeležbo odbor. 404 j d Slike iz zgodovine juaoslov. slov- stvu. Zvezna tiskarna v Gelju name- rava izdati knjigo Slike iz zgodovine jugoslomnskega slovstva. lei jo sestav- lju pros. J. Orožen. V knjici bo v obli- ki zgodovinskih slik opisanih okrog 50 nasih najodličnej&ih pisateljev in znanstvenikov. Slike bodo sesta'vljene tako, da bo v glavnih potezali razvi- den tudd razvoj nasega slovstvenega življenja. Knji&a je brez dvoma pre- potrebna, saj doslej še nimamo celot- nega pregleda o delovaniu najodlič- nejšib naših jugaslovanskih znanstve- nikov. Služila bo ui'iteljiem uri pouku in predavanjili, mlajM se bodo labiko po njej pripravljali za ixpite, prav pa bo priisla tudi vseni, ki se bodo hoteli seznaniti z zgodovino našega slovstva. ]>elo bo ])isaino pol'j'udno. obsegalo bo oitro'g 150 do 200 strani srednjegu formata ter bo po možnosti opremlje- 11.0 s slikaini vseih opisanih pisateljev; ecu a izvndn Im /nasala hvr<. .,lo 40 di- narjev. Ker pa so v sedanji dobi knjigo- tržke razmere zelo težke, zato je Zi\-ez- v\i tiskarna priiniorana, zagotoviti si j>rimerno stevilo naroičnikm-, preden izroči delo v tisk. Prosi torej intere- sente, naj ji blagovolijo na priloženi dopisnici v 14 dnoli iaviti, da-li delo naroeajo in koliko izvodov si žele. Aiko se eglasi dovoljino število naročnikov. se bo delo dotiskalo v drugi poloivici tekoc-ega leta. Šolska vodistva pi'osimo, da nam javijo s'kupno število oii'iih ola- nov ii'citeljvskega zbora, ki bedo naro- cili knjigo. — Zvezna tiskrana v Ge- lju. d Umrl je v Fram.u pri Maribaru Ivan Böbm, druzabnik tvrdke Vielha- l>er & Bölum, znane oljarne v Framu. d Iz Laškega. Tukajenje Olepševal- 1 no družtvo si je glasoin svojih novih pravil zastavilo no(\re naloge, nanaša- joce se osobito na podvig tujskega pro- meta v nušem lepeni kraju. Toplo pri sreu mu je tudi briga, da dobi Lasko scasoina tern lepše zunanje lice in tern yecjo privlačnost za letoviščarje. Sem spa da sklep, prirediti proüagandno prodavanje za nego cvetlic po oknih, balkoiiihi, vrtovih itd. Posrcčilo se mu jc pridobiti za predavatelia zaianega veščaka g. inž. Girila Jegliča iz Ljub- ljane. Predavanje se vrši v soboto, dne 15. t. iim. ob pol deveti uri zvecer v dvorani hotela »Savin.ia«. Vstop vsa- kamur prost in brezplaičen — ter so vabljeni vsi prij'ateljii cvetlic — pred- vsem sp. ženski svet. Ne zamudite pri- like, da lahko osebno spoznate avtor- ja odlicne knjige »Gvetlice — naše pri- jateljice«, ki bi naj ne manjkala v prav nolieni liiši. Počastimo njegov pri hod s prav številno udeležbo pri so- botnem predavanjiu. d Usnjatih predmetov. ki so se oh- digniii nocemo več rabiti. čeravno je usnje še dobro ohranjeno. Obstoji pa sredstvo za barvanje. s katermi se predmeti, ki so postali nerabni in do- lDili madeže, kakor n. pr. barvni dam- ski cevlji, niape za spise, kowegi, us- njate stolice i. dr. ])renove — imenuje se »Vilbra«. d Umetnost v gospodinjstvu, brez tu- je pomoei in brez velikega napora do- seči blesteče belo perilo, ])ogodi vsaka gos^odinja, katera se poslužuje samo clelujočega, popolnoma neškodljivega ])rainega sredstva »Persil«. Že z en- kratnim kuhianjem v raztopini Persi- la postane perilo blesteče belo in sveže dehteče. ravno tako kakor bi viselo ves dan na solncu in'svezem zraku. d Krusne cene v Zagrebu. Od vče- rajšnjega dneva dalje stane z o/,irom na znatno pocenitev moke v Zagrebu kilogram belega kruha 4.50 Din, pol- belega 4.25 Din in. črnega 3.50 dmar- jev. d Izlet na Bonacko Qoro priredi ob lepem vremenu v nedeljo 16. junija društvo »Sokol« v Rogatcu in vabi k temu vse prijatelje lepe narave. Odhod zjutraj iz Rogatca. Gostje, ki se "pri- peljejio dopoldne z vlakom. naj se po- služijo avtotaksijev do eostilne gasp. Mikusa pod goro. Za pijačo in jodila bo preskrbljeno. d Letalska nesreča. Vičeraj je kroži- lo vojaško letalo nad Siiskom in okoli- co. Pri tern se je pokvaril motor in le- talo je padlo pri vasi Mahovem na tla. Kapetan Švenk, ki se ie nahajal v letalu, je zelo težko poškodovan, ta- ko dia se boje za njegovo življenje. d Klub slovenskih in hrvaiikih aka- demikov se je ustanovil na Dunaju. Klub bode skupno ognjiišče slovenskih in brvažkih akademikov iz Avstrije (Koroske in Gradiščanske). Občnega zbora se je udeležilo 22 akademdkov. d Izvoz naših ljudi. Te d'ni je bilo pregledanih pri tukajišnjem okrožnem uradu 120 delavcev, ki se odpeljejo dne 21. junija v francoske rudnike na delo. Pri tern preseneca dejstvo, da je med temi delavci, ki so se urijavili za francoske rudmike, cela vrsta izučenih in dobrih profesijonistov, na pr. mi- zarskill pomocnikov. d Obsodba v pleveljskem procesu. Okrožno soddšče v Plevlju je obsodilo bivšega tamosnjega sreskega pogla- .varja Ljubo Dainjanovica na 20 let. njiegovega slugo in njegovega brata pa na 10 in 20 let tožke ječe, ker so ubili in izropali popa Rista Nenadica. Ta umor se je izvršil že 1. 1924. d V $/. Vidu pri Grobelnem se vrsi v pondeljek, dne 17. junija kramarski in živinski sejm. Sejmišče se nahaja tik postaje. Foto- sport JC frill!! Ililj- lep ih >;por- ti/V, umpek sumo t krut n^r> l';::;e , ! o'.'cr upa- riil. Ftto- spsralc nb)- bo!)Jc kva- I littte iz svcfoviio zruniih tovarn luipile :<«;- ccnejSt cdlno v VL'letrgovtr.i I «t. STER.ViECKI, CELI«. Knmar zn poduk 4i/2 x6 cm -15 D.n, fiiulSi tV. 2x9 cm -18 Din, icpnn lilap kair.fir.i ra f Im (j".2x9 cm i7i Diti, U x 12 cm 3W) Din. P.>:u lar optikn 770 Din, Agfa 91X3 Uin. Is'otam stdo^c- tudi vsy foto pctrebšdtif in kcmlkalije. PouCiui knjižica zastonj. Nukup neprisiljen. I L____________________J Stev. 47 .NOVA DOBAi ___Stran 3, __ iabela , vsaKo^iihihjo^ Rozpečava v Icraljevini SHS Fran Ks. LeŽnik, Mari-ior, Cankarjeva l-I. I'i. d Svetozar Pribičevič bolan. Sveto- zar Pribiičevic je v svojem sedanjem bivališču Brusu zbolel na vnetju sle- piča. K njemu se je podal znani za- grebski kirurg dr. Gottlieb v sprem- stvu asistenta dr. Lavriča. d Carinski dokumenti vri izvozit. Zbornica za trgovino, obrt in indu- strijo v Ljubljani opozar.ia vse inte- rosente, da ima po obvestilu Jcomerci- jelnega oddelka Generalne direkcije državnih železnic meseca oktobra t. 1. stopiti v veljavo nov ediinstven obra- zec carinskih i)rijavnic za inozemskc carinarnice, katerega ie doLžan odpo- šiljatelj priložiti v smislu člena 13 modnarodne železniške konvencije to- vornemu listu. Novi obrazeo ima za- menjiati v vseh državah Srednje Evro- pe d'osedanje obrazce in sicer »Stamm- und Wareimrklärung« v prametu z Avsti'ijo, »Dichiarazione per lc dogane« v prometu z Italij.o, »Pruvodni celni protolaska« v prome- tu s Celioslova.sk o in »Begleitzettel« v prometu z Nem.ci.jo, odnosno slične obrazce na Madiarskoin in v Švici. Na to se cpoizarja vse interesente, poseb- no one, ki si nabavljajo tozadevne ti- skovine v lastni režiji. d Strašna smrt progovneaa nctdzor- nika. Iz Konjica v Hercegovini javtya- jo, da je sol nadzornik Droge Stefan Horvat na Telovo z 9 delavd na pro- go. Na prenjskem želczniškem mostu je stopil Horvat na nepričvrsčeno des- ko, ki se rau je izpochnuknila in Hor- vat je padel v tfloboko neretvanj'sko strugo, kjer se jo najprej* po počinah .straliovito potolkel, na to pa je v reki utonil. Cr pi planin pridejo do polne umetniške vcljave samu s prvovrstnim zanesljivim fotomaterijalom, katerega imate v zalogi edino Ie v »special - turist-foto« drogoriji CENTRAL — Vrtovec, Celie, Kralja Petra c. St. 19. 7-20 d Sprejem v nižjo solo vo'me akade- mije. V nižjo šolo vojne akademije v Beogradu bo sprejetih letos do GOO gojencev. Sola se bo pričela 1. olotobra in trajala> tri leta. Kandidati v starosti 16 do 21 /let, zdravi in za vojaško služba sposobni, morajo d;okazati, da so opravili izpit zrelosti ter prihajajo neposredno iz sole. Pro&niie za spre- }<&n je vlozijti pri' iuipria/vniku vojine akadeinije najkasneje do 15. avgusta. Nata'ncnejsi pogojii so razvidni iz na- tečajnega razpisa pri vseh vonjih okrožjilis gimnazijskih direkoijah in obcinskib županstvjli. d Vožnje z autoontnibusi so precej riskantne, kar dokazuje razmeroina veliko število raznih nesrec. Te dni je srečal potniški autooninibus. ki vozi rned Varaždinom in Ziagrebam, kmet- ski voz. Konj se je splašil in je vozil naravnost v auto. Safer bi se rad iz- ognil, pri tern, je pa z veliko silo trčil v drevo ob cesti. Autooninibus je tožko poskodavan, G potnikov ua raaijcniJi. d Ro par ski umor v Pivoli pri Mru. Ubil je starko na ta način, da ji je s kolom strl lobanio, na to ]ja jo je zvlekel iz hiše pod inilo nebo. Pre- metail je celo stanovanje. ne da se pa ugotoviti, kaj je odnesel, ker je starka živela popolnoma zase in ni puščala nikogar v hišo. Za morilcem manjka sedaj s-e vsak sled. Reumatizem, 0, v giht, išijas zdravi najuspesnejše Rheusa- nai pasta. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarna ARKO, Zagreb Ilicabr. 12. 9 ¦ kJiä ^ßy/* ure '::ihati zc.dostuje. tern v mrzli vodi. vodo. d Öistom je važen faktor kuliure. Vec mnogo stoljeca je dokazano, da nas od zaraznih bolesti ne cuva bije- ljenje naseg rublja, nego nas sanio štiti teaneljito pranje rublja, sa prvo- klasnim sapunom, koji je bez keniič- nih dodataka izradjen. Na isti način možemo d.ugotrajnost našem rublju osigurati. Albus sapun se izradjuje vec desetinama god ine u istoj kakvo- či, te zato skrečemo pažnju naših p. n. čitaoca na oglas firme Albus u da- našnjein broju našeg lista. Vinograd^iki pazite na Va5e trsje ! Z deževnirn vre- menom se razplodi najhujSi sovražnik trte, kisH črviček. Dokazano najboljše sredstvo za uničevanje je Schweinfurt- sko zelenilo. Točno navodilo ter sred- st-o samo se dobi v drogeriji SanHas, j Celje. (Pri naročiiu je prinesti oblast- J veno dovolilnico za nabavo strupov). Občni zbor Ribarskega društva v Celju. Ribarsko društvo v Celj'u je imelo minulo soboto, due 8. junijčni zbor. Zbor je vodil nacelnik druištva pi'edsednik okrož. sodisča dvorni svetnik g. dr. Kotnik, ki se je v svojem pozdravnein nago- voru sponinil v tekočem društvenem lotu preniinulih članov, gg. Franceta Tramschegga, Ivana Bracica, dr. Go- ricarja iz Mozirja in Karola Gradt-a iz Laškega. Tajniiško poročilo je podal g. Zdol- šek naslednje: »Število društvenib članov znaša danes 145 in je od lanskega leta pa- dlio za 40 cianov. Umrli so 4 člani, črtanih pa je bilo 3ü. Na novo spre- jetih je bilo 15 cianov. Drustveni od- boi1 je v svojiili sejah, ki so bile sklica- ne po potrebi, usmeril svoje delovanje v vsestranski napredek društva in to z gosi)odiarskega kakor s sportnega vi- dika.. 0 enem in drugem vas bodo po- trebno informirali: blagajnik, gospo- dar in vo:dni nadzornik. ki bodo vse- kakor podali razveseljive Dodatke o sploönem napredku. S sinotrenim de- lom se je v teku let doseglo. da so na- ze vocle ne lc samo lepe, temveč raz- nieronia tudi bogate.. kar so konstati- rali tudi vsi strakovnjaki, ki so nas posetili. Pretijo pa našim vodam se razne nevarnosti, in to je ponesnaženje po razvijajioči se industriji in regulacija Savinje in njenih pritokov. Drustveni cdbor je pazno zasledoval in skuwil pro]>rečiti nedcstatke. Hvalevr&dno uvidevnofit je dosegel pri tovarni v Stoiah. ki jio uniOovala Voglajno od Stör do Celja. Danes ima tovarna mo- derne čistilne naprave in si je Voglaj- na v omenjenem delu res lepo opomo- gla. 0 ponesnaženju vode do tovarni Westen j'e drustveni odbor povzel ob vsaki priliki primerne korake ter upa, da se rau tudi v tem slucaju posreei zajeziti ugonabljanje rib. ki bijejo trd boj za eksistenco v svojem elomentu. j Bozji mlini so sicer počasni — vendar ne stojijo. — Narava terjia svoje pra- vice in upam, da pripravi ravno da- našnja doba ukrepe, ki bodo kronali napore našega drustvenega delovanja. Prepotrebno reguLacijo Savin je in pritckov vsak Geljan in okoličan is- kreno poadravlja. Je resnica. da je to hvalevTcdno delo, vendar pa sem pre- pri'can, da bodo z regula>ci.io priSli tu- di casi, ko bodo ribiči kleli. Regulaci- ja bo vzela ribann vse izaklone, ki pa so ribam in osobito še planktonom za razvoj in obstanek neobhiodno potreb- ni. Vsa dosedanja dela so se doslej iz- vršila brez sodelovanja našega dru- žtva in to mi vsiljuje opravičeno mi- sel. da bodo oskodovane vse vrste vod- niJi prebivalcev, katerüi zaščitniki naj. -bi bili in tudi moramo biti nii. Pod- vzeli bonio vse korake, da regulacijski odbor vnese v svoje proracu/ie tudi iz- datke za i^ragove, ki bi nudili riba,m zavetje in eksistenco. Pri predvidenih ogromnih izd'atkiih pac to foumano dr-- lo naj no bi odločevalo. Mestna občina celj.ska si je osvojila lepo misel, da zgradi še v teku tega leta na Uečko- vein trg'ii ribarski pavilion, k ibi za- lagal željno prebivalstvo s primerno količino rib, ki bi. se nalovile v Savinj*i in drugod v nasih vodah. Z ozirom na dejstvo, da imamo neprimerno veliko innGŽinskih rib, ki gospodarsko zu ni- kogar nie ne poinenijio, smo se odloeili tozadevno ustreči. Revirno razdelitev je drustvo. izvršilo, vendar pa je njena usoda že v möcnej'sib rokab. Jvoncu- j.iem svoje poročilo z iskreno željo, da bi ivdse delo naMo ra.zumeviinje ün podporo pri vseh naših clanih in nie jnanj pri vseh drugili saktorjili, ki so poklicani odločevati o gospodarskem. , osteticiiem in koneeno tudi «|)ortnein | napredku nase tako lepe celjske kotli- j ne. 131agajiii«ko poročilo je podal gosp. Turnüek. Blagajna izkazuje 27.240.31 dinarjev prebitka. Revizorja gg. Ger- [ dina in Šek sta blagajno revidirala ter jo na«la v majlepsem redu. Na njihov predlog je döbil blagajinik ni odbor absolutorij. Vcdni nadzornik ,g. Tramschegg je poročal, da se je v društvenem sališcu izvalilo 8(5.000 postrvic ter 23.000 sulckov. Ikrnic ima drustvo v svojem ribnjaku 102 komada ter so posamez- ne težke že nad. 2 kg. Gospoidar g. Zorko je podal_ nasled- nje porocilo: ^o smrti našega težko pogrešantga g« Trarnschega, prevzel sem lansko leto po njern odborniško mesto dru St^enega gospodarja. TrudiJ sem se postati njegov kolikor mogoče vreden naslednik. Naš končni eil', pridobiti si mladičnjak še sicer ni realiziran, vendar je upanje, da to v kratkem dosežemo. Izdal ne born nobene taj- nosti, če povem, da bodemo imeli mladičnjak najbrže na travmku g. M. Stössina v Pečovniku. V ostalem smo izvrSili v na§em vališču — in to je ena glavnih točk našega namena — <¦ različne naprave. NajvažnejSe in najnujnejš? je bilo po- pravilo rezervoarja za vodovod. Ako nam odpove vodovod, je vsakokratni letni trud zastonj. Riba živi v vodi in zato smo ji morali zasigurati stalno dovolj vode. Ob rezervoarju smo napravili po nasvetu g. Ing. PiletiČa železobetonsko napravo, ki sprejema iz potoka stalno toliko vode, kolikor je rabimo. Drugo, kar je büo važno in neobhodno po- trebno, je bila ureditev padea v potoku samemu. Potok, ki je bil budournik, je voda izprala že do gole skale. Pri- manjkovala so drstižča, pa tudi skri- vališča. Prek potoka položili smo v skalo vdelane in po večini s re- mentom zalite präge, ki so prvič znižali in zmanjSali tok ter padec Gostilna M» Superyer na Lopati 61° Vljudno se priporočam cenjenemu občin- stvu za obiske. Nudim prvovrstna Stajerska vina, kakor Ijutomersko, virštanjsko ter sve- že pivo in pravi pristni sadjevec. Jedila : dobre domače klobase, svinjsko prekajeno rneso in dobre šunke. Z ozirom na to, ker je tukaj stara znana vpeljana gostilna, ter nudi obenem lepa veranda krasni razgled kakor tudi solidna postrežba, se najvljudne- je priporočava y. A» Superyer^ topafa. ELITE KLUB vRogaški Slatini Naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel restavracijo, kavarno in bar ELITE KLUBA v Rogaski Slatini. Otvoritev 15. junija 1929. I Dunajska in dijetetična kuhisija. Pr- vovrstna tu- in inozemska vina. — Strokovna postrežba ped osebnim vodstvom. . « __ -_-w Jo&ip Majtfac restavratcr Elite kluba v Rog. Slatini in Grajske kleti v Mariboru. Foceni se ppoda: toaletno ogledalo, n;'n z marmorno plošco, ogrodie za plante, 2 otroški pontelji, skat!ja za vijolino, 2 železni cvetlični stojai', Šivalni stroj, slike. Vprašati: Kralja Petra cesta 3. Hiša (vila) z velikim, ograjenim vrtom, na prodaj ali se zamenja z hišo v mestu z do- placüom. Kratner, Lisce 42. ¦B J0Bk BW AMh ^| T~\ za trgovino, obrt, skladišča itd. za o dd ati od 1. iulija 1929. Vprašati: Gosposka ul. 25 (Hojnik). Stran 4. >NOVA DOB A« Štev. 47 vode, drugič ustvarili drstišča ter tret- jič napravili skrivaliSča. Tej napravi se imarrio zahvaliti, da so nam letos postrvi v pot)ku tako lepo prezimile. S strahom sem pričakoval pomladi. Potok je namreč do dna zamrznil, voda je udarila preko ledu. Le ob pragovih se je slišalo še žuborenje vode. V to sem stavil ves up in nado. Ko pa je pomladansko soince opravilo svoje delo, sem kmaiu opazil, da je bil moj strah nepotreben. SjEdino pragovi so rešiii vse naše po- strvice eno in dvo'etnice. Gmotne žr- p E R L O E O za gospcde in dame izgotovljeno in proti na&*oLJ!u, pletenine, nogavice, žepne robce, podveze itii. r. * jpi izb i r i. Čipke Vezenine Ročna dela PradlfskaHIa Nizke cene! Solidna postrežba! A. g I §2 Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoroii za izdaijatelja, tiskarno in redakcijo Milan Gf««ö f belju.