58 
31. EFNS- Evropsko tekmovanje gozdarjev v nordijskem smučanju 
Tradicija gozdarskih smučarskih tekmovanj v Sloveniji je kar dolga . Verjetno 
se le še redki spominjajo tistih prvih srečanj gozdarjev, lesarjev in lovcev pred 
več kof štirimi desetletji. Dokaj pozno~ šele leta 1990- pa smo se na povabilo 
kolegov iz avstrijske Koroške vključili v številno evropsko druščina gozdarjev 
- smučarjev. Deležni smo bili prisrčnega sprejema, med drugim tudi zaradi 
sprememb, ki so se prav v tistem času dogajale pri nas. Kmalu smo bili 
postavljeni pred vprašanje, kdaj bo prirea'itev v Sloveniji. Menim, da je bilo to 
ob siceršnjem zanimanju za organizacijo posebno priznanje gozdarstvu 
Slovenije. Z obiskom predsednika mednarodnega organizacijskega odbora, 
gospoda Lauterwasserja, na Bledu in sprejemom pri ministru, gospodu Cirilu 
Smrkolju, so se v letu 1997 začele priprave. že na lanskih tekmah v St. Mihaelu smo pripravili 
predstavitev in celoten program prireditev. Ko smo od Avstrijcev prevzeli zastavo EFNS, smo 
se šele prav zavedli, kako zahtevno nalogo smo si zadali. 
To veliko srečanje gozdarjev- smučarjev Evrope je pomembna športna, strokovna in družabna 
prireditev, saj so se tekmovanja v teh 311etih zvrstila v številnih znanih zimskošportnih središčih 
po vsej Evropi. 
Velik eomen EFNS je v vzpostavitvi osebnih stikov med ljudmi iz različnih držav in različnih 
profilov (gozdnih delavcev, gozdarjev, lastnikov gozdov in ljubiteljev gozda). Lahko rečemo, da 
je to eno najbolj množičnih evropskih strokovnih druženj, ki se z odpiranjem vzhodne Evrope fe 
še širi. Prireditev omogoča osebno izmenjavo strokovnih mnenj ne fe na ekskut7ijah, pač pa 
tudi na drugih strokovnih srečanjih. Marsikatere pobude, ki so povezale gozdarstvo v EU, so 
prišle prav iz EFNS. 
Povezanost smučarskega športa z delom gozdarjev se kaže povsod, še posebej v goratih 
predelih Evrope in Skandinavije. Kljub večinoma dobri odprtosti gozdov je tudi pri nas pozimi 
marsikje dostop do gozda možen te s smučmi. To pa zahteva primerno opremo, obvladovanje 
osnov smučanja ter dobro telesno pripravljenost. V tem primeru to ni več le ena od oblik 
rekreacije, pač pa sestavni del vsakdanjega dela gozdarja. 
Sedaj, ko je od zaključka EFNS preteklo že nekaj časa, lahko z olajšanjem ugotovimo, da 
nam je delo vendarle uspelo dobro opraviti. S svojim odnosom do prireditve je zelo pomembno 
vlogo odigral Zavod za gozdove Slovenije, še posebno Območna enota Bled ter gostitelji ekskurzij 
(OE Kranj, Novo mesto, Kočevje, Tolmin in Sežana). Pogrešali smo fe predstavitev vloge in 
dela ZGS. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s svojo podporo sploh omogočilo 
organizacijo in izvedbo EFNS in državni sekretar, gospod Maksimilijan Mohorič, je opravil veliko 
dela predvsem pri povezovanju dela med ministrstvi, ki so bila vključena. 
ln preostalo gozdarstvo? Kljub dogovorom na ravni Splošnega združenja gozdarstva. ki združuje 
vsa izvajalska podjetja, ni bilo pripravljenosti za sodelovanje. Naj bodo razlogi takšni ali drugačni, 
res je škoda, da se tudi ta del gozdarstva ni predstavil na prireditvi- saj menda imamo kaj pokazati! 
Prireditev nam je prinesla veliko pozitivnega. Tudi to, da je pokazala naše slabosti, 
neorganiziranost in nesposobnost na nekaterih področjih. 
Skratka 31. EFNSje bil velika priložnost, da pokažemo gozdarjem iz vse Evrope naše gozdove, 
naravne in kulturne znamenitosti Slovenije, nenazadnje pa tudi svoje organizacijske sposobnosti. 
Ali smo jo dovolj izkoristili? Tudi tokrat velja tisti pregovor o generalih po bitki ... 
Janez Konečnik, dipl. inž. gozd. 
~~~~c.s;> 
GozdV 57 (1999) 2