—    175    —
Jesenska.
Na drevju zrelo sadje           Pomladi ni, ne cvetja,           Iz polja kmetič spravlja
Vabljivo se smeji,                 Zdaj sad je, kar prcj cvet;       Domov pridelke si,
Med sadjem list ob Iistu      Na jug odšle so piice, —       Boga veselo hvali,
Že vcne, rumcni.                   Kdaj vrnejo se spet ?             Ker rešen je skrbi:
nPoplačaI si obilno                    Ostani mi naklonjen,
Mi delo, trud in znoj,               Obvaruj me nadlog,
Ti moj si dobri Oče,                In jziz z družino svojo
In jaz otrok sem tvoj.               Te Pvaiil bom, o Bog!"
Branko Brankovič.