Za poduk in kratek čas. Štajerski deželni zbor pa Slovenci IV. Naše cpsarstvo šteje niaogo narodov : Madjarov, Italijanov, Ruaiuaov, Slovanov pa Nemcev. Slovanov je aajveč. Podobno je toraj velikpj hiši ali palači v kakem mcsta, v katerej prebiva mnogo rodbia. Vsaka ima svoje staaovanje odkazaao. Kedaj vlada v takšncj palači mir božji pa ljuba zastopnost? Le 6e se vsakemu da in pusti pravica. Drugače je sam aemir iaprepir, ravs ia kavs. Tudi na Štajerskem ne prebiva saroo eden narod, ampak dva, nemški in sloveaski. Neracev je nekaj čez 700.000, Sloveacev čez 400.000. Prvim se z ozirom na narodaost dobro godi. Oni imajo vsega zadosti, sedijo za bogato obloženo mizo. Njihov jezik se spoštaje in rabi v vseh uradih in sodnijab, povsod v javaem življenji. Nemci imajo vseačilišče, viaoko tehničao šolo v Gradci, gimnazije v Gradci, Leobna, Mariboru, Ptuji, Celji, meščaaske šole v Gradci, Celji, Radgoni, Fiirsteafeldu, Jndeaburgu, Voitabergu, učiteljisče dvojno v Gradci ia eao v Mariboru, kmetijsko ia kovačko šolo v Gradci, montansko v Leobau, vinorejako v Mariboru ia vse jihove ljudske ačilnivce so nemške, narodae. Sploh Nemcu se na Stajerskem dobro godi v narodem oziru. Kdor naopak trdi, ta laže. No, kako pa se Sloveacu godi, ki nosi večje vojaško breme ia blizu jedaako težko davkarsko? Slovencu se godi slabo. On aima nič od tega, kar smo o Nemcih naateli. In sedaj nara bočejo še celo iz malih aol sloveaščino tavua potisnoti, da nbogi aloveaski človek niti aloveaskili" molitveaih knjižic aebi mogel brati, kakor se to aže godi aa Koroškem in pri nas v Mahreaberakem okraji, potem okoli Maribora, zlasti v sv. Magdaleaskej fari. Sicer so nam svitli cesar podpisali jedaakopravaost milene naše alovenske govorice v uradih, šolah in javnem življenji. Žali Bog, da ostaja vae le preveč na papirji. Kakor npreženemu konjn nam kažejo pravicr pa v resnici ne dajo nič. Najhujši aasprotnik pa je nemako-liberalni zbor v Gradci. L. 18(53 je slovcnski poalanec, blagi gsp. Hermaa zabteval, naj se Slovencem v narodnem obziru tudi kaj privošči. Zbor sklenc priznav.ši npravičcnc zahteve Slovencev glede deželaih jezikov v šolah ia uradih, odboru naložiti v tej reči prišedše pritožbe slovenakega prebivalstva presoditi in pouzročiti. da ae j im ustreže. To bi bilo ja še precej milo, pa zgodilo 8e ni nič. Toda kmalu zglasi se, dmgačna pesen. L. 1863 8tavi namreo g. Herraaa sledeči predlog: odbora ae naloži ukrcaoti vse, kar je potrebno, da se praktično (resaičao) izvede jedaakopravaoatSloveacev tako, dasloveaščino res v šolah in uradih uvedejo, in o učiakih aaj priaodajemn zborovaaju poroča. Ta edino koristni predlog so aemški liberalci — zavrgli! L. 1*65 dobi g. Herrnaa poraagača, g. dr. Razlaga. Kakor ptajskim Slovencem čast dohaja, da so prvi izvolili g. Hermana, smejo ae vrli Saviajčaaje poaašati, da so prvi zavedno izvolili slovenskega poslaaca v Gradec, aamreč g. dr. Razlaga. Obadva vprašata vlado zastraa aarodaih pravic Slovencev pa ae dobita agodnega odgovora. Ia 1. 1866 pritisnejo Nemcem v pomoč nemškntarji, Slovenci aramujoči se avoje sloveaske matore. Laskajoči se nemškej raačehi in pluvajoči v lastao skledo so po nemčurjih v graškem deželnem zbom slinavo beračili, naj se alovenščiaa izpahae iz malih šol. Ti nesrečni Judeži bili so iz mariborskega in sv. lenartakega okraja. Večina jih je uže mrtva in torej nečemo jih po imenu navajati. Niso vredai tega. L. 1868 imeli smo 8 slovenskih poslaacev in ti so živahno začeli borbo za Slovence, zlasti g. dr. Jož. Vošajak. Vprašali so vlado večkrat namreč 1868, 1^60 in 1870 javno in vložili mnogo prošenj 1. 1868 ia 1869, naj se za spodnji Stajer vstaaovi poseben oddelek c. k. namestnije. Naposled so naši poslaaci vlado vprašali dne 12. oktobra 1869: bi li jej ne kazalo vse pokrajine, kder Slovenci prebivajo,združitiveno uprav- uo skupino t. j. sedanje deželske meje bi pii starem oetale, samo Sloveaci bi imeli v njih vkup in za-se c. k. naraestnika itd. Vlada je premišljevala leta dni ia še le dne 3. sept. 1870 odgovorila, da jej to ae ugaja. Važea pa je odgovor, kateri je 19. sept. 1868. dal sloveaskim poslancem c. k. naaiestaik: razven 5 občin so na slovenskem Štajerskem vse zahtevale.naj se v malili šolab tudi nemačiaa uči (uimamo nie zoper to, aaj le tcga tako ne zavijajo, kakor Moge pri sv. Lovreaci v puščavi, ki aapravi iz slovenake želje, da se 'uemščina naj uči, takoj, aaj se uči aemžki t. j. ,,Unterrichtssprache deutach" ter slovenšciaa pahne iz šole. Ureda.) ia zastran uradovanja ai vlada resaicao prizadeva željam Sloveacev zastraa slovenščiae v uradih ustrezati ter jemlje aa toozir pri nastavljaaji uradaikov političnih, fiaančaih, sodnijskih, tudi pri advokatib ia notarjih, vphu tej;a j« zaukazala , da morajti politiOni uradi sloveuske ulogo sprejemaU in re-ievati. Do 1. 1873 volil je deželai zbor državne poslance na Duaaj, zvecinoma liberalce, med njimi neumrljivega Waserja, izmej Slovencev pa enkrat Lipolda in Leačeka. Od 1. 1873 naprej volijo volilci državae poslaace sami. Sprva amo izvolili g. Hermaaa in dr. Vošnjaka, potem pa Herraana, Vošajaka in Goedelaa in po smrti g. Hermanovej č. g Božidara Raiča. Od tiste dobe smo Sloveaci glavao borbo za svoj obstaaek in napredek pre ložili iz Gr-idca, kder pod liberalizmom itak nič ne dobimo, na Dunaj, kder imamo pomočnikov: čehe, Poljake in nemške konservativce. Zato so se deželni aaai poslanci v Gradci samo 1. 1874 zglasili zoper raztoče aemčurjenje v šolah ia leta 1883 zoper rogoviljeaje aemškega šulvereina. (Dalje prih.) Sniešnica 21. Tone vpraša sosedaega Fraaceta. Ali veš kaj ae je ,,celjskerau lisjaku" zgodilo, da ae tako kiselo drži? Mrzlica ga trese pravi France, ker so se mu bodoči poalanci zagrozili, da mu rep odsekajo.