Naročnina mesečno 25 Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva* dnevna služba 2090 - .očna 2996. 2994 in 2090 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniki Ček. račun: Ljub-liana št. 10 650 in 10.344 za inseralej Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Frann-I )unaj 24.797 U p rri va : Kopitarjeva 6, telefon 2993 Država naj spoštuje zakon! Kdor bi hotel krepkeje označiti značaj In vzroke današnje vladne krize v Nemčiji, bi morda zapisal: V Nemčiji izganjajo hudiča z belcebubom. Borijo se proti anarhiji z desne in leve, proti hitler-stvu in komunizmu, z anarhijo, z revolucijo vsega pravnega pojmovanja, pojmovanja ustavnih pravic posameznika in skupnosti, temeljnih svoboščin in ustave same. Pot, ki jo je ubral predsednik Hindenburg v trenutku, ko je odslovil dr. BrUninga — ta je sicer kaj rad operiral s § 48, vendar je od časa do časa pogumno stopil pred državni zbor, da položi ra-prusko državno ministrstvo« in prav za prav samo pravico udeleževat, se sej državnega zbora, državnega sve-',n,Pf,U ,Pga dpŽelneBa zbora. V r!smu, ki ga je poslal Hindenburg Braunu, obžaluie, da dosedanji razgovori mod Braunom in Paper,om niso dovedli tatorsklh naredbe. Ta zasilna naredbn vztraja pri Papenovi paroli: »Vso moč komisarjem!« Francozi ostane o nezaurtni Pariz. 18 nov. tg. Tukajšnji listi ne prič.ikujejo od demisije Papenovega kabineta nobenih temelj-nth sprememb v nemški notranji in zunanji polh trki. > Pet it Parision« je mnenja, da no more biti govora o tem, da bi se v Nemčiji okrepiia demo-kratično-parlamentarna struja. »Journal« jIjavlja, da je popolnoma vseeno, ali ho Papen na vladi ali ne, Sehleleher pa ostane veliki mol in inspirator vse nemške politike. Naivno hi bilo, pričakovati zmernejšo nemiko zunanjo politiko. Je bi Hitler stopil v »lado. Von Papen si je nahral v LozanJ lavonk in ie videl sarjo enakopravnosti sa Nemčijo. Nova vlada pa bo hotela novih uspehov, se-veda na stroške Francije. V Parizu ne pričakujejo odločitve pred sredo prihodnjega tedna. Sestava koalicije med centrumom in Hitlerjem se smatra do sporazuma. SoJalno-demo^sk t * J T i1' cen,rum™ Hitlerjem se sr •o zasilno naredbo ki°jeu£enan po" IZ I "a b<«<« »"»i' mt Papenove vlade, z besedami: >Nov. ulr^itfv dT I ^ svo^ mesti^ V°,n' * ^^ V Rima že čestitalo Hitlertu ■a, 18. nov. Ž Donosi;« __c . . . . Ženeva, 18. nov. Ž Demisija Papenovega kabineta je bila v Ženevi sprejeta kot senzacija. So-trudmk za zunanjo politiko »Journal de Geneve« Viljem Martin, ki je trenutno v Rimu, kjer sode-uje na nekem kongresu, je bil sprejet od Musso-linija in je sporočil svojemu lietu, ds je novi nemški kabinet že sestavljen ter da je za državnega kanclerja imenovan Hitler, za kmetijskega in .u-nanjoga ministra Gohring, med tem ko general Naredba prosvetnega ministrstva o verskih dolžnostih srednješolcev Ralm>>*/) 1 O________i____ t «> • • • . Belgrad, 18. novembra 1 Te dni je izdalo prosvetno ministrstvo uredbo o verskih dolžnostih za srednješolsko dijaštvo. Za srednješolsko dijaštvo katoliške veroizpovedi predvideva uredba med drugim: 1. Vsako nedeljo obvezen obisk službe božje; 2. Trikrat na leto spoved. 3. Praznovanje vseh praznikov, ki so zapovedani po rimskem kodeksu. Gornja nredba določa nadalje, da se ob nedeljah tn zapovedanih praznikih ne smejo vršiti taki izleti, ki bi dijaštvu katoliške veroizpovedi onemogočali obisk službe božje. Pred velikonočno spovedjo bodo tudi duhovne vaje. Istotako mora pričeti in končati pouk na srednjih šolah z molitvijo, ki jo je sestavil za dijaštvo katoliške vere predsednik škofovske konference. Politika na jugo-vzhodu Evrope: liatijanski obroč počil Hnl.......1 ,o---, *. .___* ■ .. . Belgrad, 18. nov. 1. Iz Istambula poročajo sofijski in belgrajski listi, da je vladna »La Ro-publique< ia do sedaj v diplomatskih krogih še neznanega povoda ostro napadla Bolgarijo, katero vprašuje, naj se jasno izrazi, če hoče še nadalje spadati v krog prijateljev Turčije ali če se hoče prištevati k njenim sovražnjmm. Dajlni vzrok* nesporazuma, ki je izbruhnil med obema državama, ki sta Se nedavno, ob priliki sestanka Muša-nova s Kemal pašo, tako lirično opevali medsebojno i fes; oho in neminljivo prijateljstvo, »o znani. Brez dvoma se je turška vlada smatrala užaljeno, ko se je izvedelo, da so številni bolgarski državniki, med njimi aktivni ministri in celo sofijski metropoli t, prisostvovali nianifeslacijskemu zborovanju v Sofija, kjer se je mnogo govorilo o Odrinu, mestu, ki da je po krivici zopet padlo nazaj pod turško oblast. Bolgarska vlada je o tem strogo molčala in ni bilo slišati o nobeni vladni »javi ,v kateri bi se bila uradna Bolgarska izra-z la o tem dogodku. »Naj Bolgarija svobodno izja- Ortrin i,na intercs na tem. da postane Sko vladno glasilo ° Odnošaji med balkanskimi državami itak že n^i nSl V€..kak° 8ija>ni- zal° * turški izbruh mT.l JganJ',V VeIlki Dieri zaekrbel vse diplo- rnvna.6 gP' 86 dMd*va' d Stauningov kabinet ostane zato za rad Jiln"3 \ P" Uvah 'e dohil mandat za radikalno carinsko politiko. Danska bo uvedla strogi kvotni sistem. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, v nekaterih krajih jutranja megla. Na zapadu sV bo temperatura začasno nekoliko zvišala, na vzho-du pa bo padala. Kaj bo z vojnimi dolgovi Amerika zahteva izplačilo ... Washington. 18. novembra. Poučeni krogi mi-siijo, da je odklonitev ameriške vlade glede odgo-ditve decemberskega plajUa vojnih dolgov že toliko kakor gotova. V zvezi s tem kažejo na prora-! cunsk, primanjkljaj USA, ki je od 1. julija do 15. , novembra narastel za 709 milijonov dolarjev. tir.. Xl Lake Cityia Poročajo, da je predsednik , tinančnega odbora senata Smoot izjavil novinarjem, da bo treba vprašanje vojnih dolgov urediti z vsako drzavo-dolžnico posebej in individualno. Pri tem na, se upoštevajo plačilne zmožnosti dotičre države Vse to pa velja le v fVmeru, ds države v resnici ne morejo izpolniti svojih plačilnih obvez na način ,kakor so se v pogodbah obvezale, i Poznava se tudi, da je republikanski poslanec BO'sa.Brlt.f=?. ki ie vpliven član parlamentarne pomorske komisije, imel govor, v katerem ie glavnim evropskim državam direktno grozil. Dejal fe: aI 8 i?"aVC ?,°žeio 'zP°'nitl svojih obvez meseca i aecembra, predlagam, da jih haaško razsod Sle pro- i fs.aS: " neso'ventne in bankerotne. Proglasi nai pn tudi za nesposobne zn mednarodno trgovino in za mednarodno diplomacijo. Roosevelfova trgovinska po! tiha vojnih dolgov. - Podpredsednik agencije »United Press« Robert Bender je napisal članek, v katerem trdi, da je po informacijah, ki jih je dobil <*i najuglednejših sotrudnikov novega predsednika Roosevella, Roosevelt sklenil, da bo svojo poliMto znatno diferenciral od politike predsednika Hoo verja m bo vprašanje reo mogli poslanci in občinstvo na galerijah samo videti, da je poslanec C e r a r zamahnil z roko ter udard dr. Nikiča po roki in obrazu. Nekateri poslanci so takoj skočili k obema ter ju skušali razdvojiti in preprečiti nadaljni pretep. Med tem pa j« dr. Nikič vrnil poslancu Cerarju udarec in ga udaril • pestjo po obrazu. Dr. Nikiča to nato obstopili poslanci Neudorfer, dr. Koiulj, Leušič, dr. Barač in Mita Dimitrijevič, da bi ga zaščitili pred napadom drugih poslancev. Mita Dimitrijevič pa j« še vpil: »Poidite na ulico in se tam pretepajte!« Zaradi teh dogodkov je v skupščinski Vprašanje mandžurske države dvorani nastala precej težka atmosfera, tako da je bil predsednik s!:t»pSčine prisiljen prekiniti lejo za petnajst minut. Ko »o se poslanci nekoliko pomirili, je dr. Popovič ponovno otvoril sejo ter pozval narodne poslance, naj varujejo dostojanstvo narodne skupščine in naj opustijo vsake incidente, s katerimi jamo zmanjšujejo ugled narodne skupščine. Nato ■ o prešli na dnevni red. Pretresali so poročilo odbora za proučitev zakonskega osnutka o sporazumu med Jugoslavijo in republiko Turčijo. Konvencija je bila nato sprejeta s 208 glasovi. Prihodnja skupščinska seja bo jutri dopoldne. Na današnji seji so bile prečitane med drugim tudi vloge podružnice Zveze kovinarskih delavcev i Lesc, podružnice Zveze kovinarskih delavcev iz Štor, podružnice Zveze kovinarskih delavcev iz Ljubljane, delavcev in nameščencev iz Broda na Savi, podružnice Zveze kovinarskih delavcev iz Guštanja, delavcev in nameščencev iz Vevč in delavstva, ki je zaposleno pri Zdraviliškem Homu v Rogaški Slatini, za uvedbo osemurnega delovnega časa. Se'a senata Belgrad, 18. nov. 1. Na današnji seji senata so sporočili, da ie kralj podpisal zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnih trošarinah ter da je skupščina poslala v nadaljnje poslovanje nekatere zakonske načrte, ki so bili sprejeti zadnje dni. dalje, da «o se konstituirali odbori za proučevanje raznih zakonskih načrtov, i Nato so sprejeli konvencijo o ureditvi p'ačil v blagovnem prometu me4 našo državo in Češkoslovaško in konvencijo t Poljsko o Šolskih, znanstvenih in umetniških odnošaiih. Konvencija je bila sprejeta z vsemi glasovi navzočih senatorjev v na- | čelu in podrobnostih. Senat je potem pooblastil predsednika senata, da ▼ imenu senata kraPevine Jugoslavije odpošlje z današnje seje pozdravno ' brzojavko predsedniku pruskega senata. Prihodnja seja senata bo sklicana pismeno. zna*, žar*1'0' po met1' torej: ovrseno kakovost, neznatno porabo električnega toka veliko svetlobno moč, ekonomično razsvetljavo, Polno protivrednost Vašega denarja! TUNGSRAM DOVRŠENO ŽARNICO K gledališki debati: Možje „čistega srca a Kitajci in Japonci izjavljajo Japonec: red, blagostanje, mir Ženeva, 18. novembra. Japonski delegat Sa-vada je izjavil inozemskim časnikarjem: Lyttonovo poročilo nedvoumno naglaša, da so neredi na Kitajskem glavni vzrok sedanjega spora. Nekateri ■o hoteli podtakniti, da so ti neredi posledica japonskega nastopa. Toda le trditve ne vzdrže resne proučitve položaja. V japonskem interesu je, da vlada ua Kitajskem red. Toda na žalost nered na Kitajskem ni v nikaki odvisnosti z vnanjimi vzroki. V raznih kitajskih pokrajinah vlada anarhija, posebno v tistih, kjer je japonski vpliv nepomemben. To se je neizpodbitno dokazalo. Mednarodne pogodbe so uvedle v Mandžuriji režim, ki zahteva prijateljskega sodelovanja med Kitajci in Japonri. Toda že več let se je politika Cangsulianga trudila uničiti ta režim. Ta volja po uničevanju reda in takonitosti je bila tisto, kar je prisililo Japonsko k nastopu. Japonska je gledala, da je na minimum 'feižala obseg svoje vojaške Intervencije. Japonsko delovanje v Mandžuriji po I. 1906 je najboljše jamstvo za bodoči uspeh njenega sodelovanja z man-džursknn prebivalstvom. Japonska ima pred očmi edini smoter: Zagotovili red in blagostanje naroda t korist vseh. Pravice in interesi japonskega na- roda se popolnoma skladajo s pravicami iu koristmi mandžurskega prebivalstva in prav tako tudi z interesi in pravicami ostalih velesil. Kitajec: pravica Kitajski delegat v Ženevi, pariški poslanik WeIliugton Koo pa je o niaitdžur»kein vprašanju podal to-le izjavo: Lvttonovemu poročilu se da očitati lo, da so se dali člani anketne komisije prevej vplivati po dovršenih dejstvih. Toda to, kar se je zgodilo, uči zgodovina, ni da se ne bi moglo izpremenltl. Treba se je samo spomniti položaja, ki je nastal po ki-tajsko-japonski vojni 1. 1834-95 in po portsmouth skem miru, ki Je končal ru«ko-Japon«ko vojno. Saj bo Japonska ie lako motna, nekaj je motnrjie od nje: pravica. Kitajska preživlja zelo resne ure. Njej je do tega, da zve, ali bodo v Ženevi zbrane velesile pristale na obstoj nove mandžurske države. Ce s«' z brutalno silo ustvarjeni položaj ne da popraviti, je treba vsaj moralne obsodbe. Japonci so zatajili svoj podpis na mednarodnih pogodbah in položili roko na Mandžurijo. Naj vsaj ne trdijo, da so jim šli Mandžurci proslovoljno v naročje. Lvttonovo poročilo v le) ločkl ne pripušča dvomov. Zato ni moči govoriti o svobodni odločitvi naroda. K poglavju o razorožitvi: Položaj v Ženevi nekoliko bolj jasen ie reva, 18. nov. ž. Današnji listi naglašajo pomen izjave italijanskega delegata na razorožitveni konferenci Rossija, da bi bilo neumno in nevarno misliti, da bo razorožitvena konferenca prišla do konkretnih rešitev brez udeležitve Nemčije na razorožitvenih pogajanjih. Italijanska vlada, priznavajoč upravičenost nemških zahtev po vojaški enakopravnosti, smatra, da se mora ta enakopravnost doseči na način, da države, ki so oborožene, znižajo svoja oboroževanja, ne pa da se one države, ki so razorožene, oborožijo in da se nato redukcija počasi izvršL V poročilu iz Ženeve zatrjujejo fanatični Usti, da se je zamotan položaj na razorožitveni konferenci nekoliko razč:stil. Konferenca se je prebudila iz sna, v katerem se je nahajala devet mesecev, vendar pa ji še ni uspelo, da sc umakne iz prvotne laze, v kateri se šele izročajo razni načrti in predlogi. Poleg načrta predsednika Hooverja se pred konferenco nahaja tudi francoski konstruktivni načrt, sedaj pa je tudi Vel. Britanija stavila tvoje predloge. Vse kaže, da italijanski listi niti malo ne dvomijo, da bo pri bodočih privatnih razgovorih z nemškim zunanjim ministrom von Neurathom, ki pride v Ženevo, da prisostvuje seji Sveta Zveze narodov, najdena kompromisna rešitev, ki bo omogočila, da se Nemčija ponovno vrne in sodeluje na razorožitveni konferenci. Italijanski tisk ja prepričan. da ima Nemčija najboljšo voljo, da sodeluje na tej konlerenci, toda je mnenfa, da se hodo morala pogajanja v Ženevi zaradi krize nemške vlad« najbrž podaljšati. 16 milfard za voino Par z, 18. nov. ž. Francoski vojni proračun, ki bo prilel v mesecu decembru na dnevni red narodne skupščine, ja zmanjšan za 851 milijonov frankov napram preteklemu letu in znaša 7.870 milijonov bankov. V tef svoti pa niso vpoitevani izdatki za mornarco in letalstvo. Osebni izdatki so znižani za 200 milijonov frankov, izdam vinogradu« s tem le tehtnim dokazovanjem: »Pribiti ntorain, da ljubljanska vprizoritev ni prav nič zaostajala za berlinsko, da je pretep v gostilni bil podan učinkovitejše nego v Berlinu, da tudi r Ljubljani nisem imel vtisa, da sedim v svinjaku.« V tem žanru se razpleta dokazovanje do potrebnega konca. Ta mož »čistega srca« se zgraža nad »moralisti«, katerim kliče: »Od Župančiča in Narodnega gledališča pa roke proč, gospodje moralisti!« Tako si ta mož »čistega srca« zamišlja svojo vlogo pri slovenskem gledališču, da bo ljudstvu, ki gledališče vzdržuje, diktiral svoje nazore, ki Jih je pobral Bog ve kje po svetu. Vsekakor pa je to pisanje v »Narodu«, v katerem je »Narodov« resni kritik P. G-, Id ni kak »Slovenčev moralist«, kakor zelo sj>odobno opleta ta berlinski Knorke, dokaz več, da je g. F. G. imH prav, ko je v »Narodu« zapisnl: »Krokarji so zaduhall mrhovino!« Zdi se, da jc vodstvo slovenskega gledališča, ki je »Veseli vinograd« že odslavilo t dnevneg« reda, sedaj popustilo tem »krokarjem, ki so zaduhall mrhovino« ter se odločilo »Veseli vinograd« zopet postaviti na oder. Knr smo Že naznačill, to ponavljamo zopet danes: Ko bi slovensko narodno gledališče bilo zasebno podjetje, bi stvar še ne bila tako huda, čoprav bi bila tudi v zasebnem gledališču izposlavljena javni kritiki, kakor mora biti vsaka igra, ki je javno dostopna. Da pa vodstvo slovenskega naroduega gledališča, ki je skupna narodna last. tako omalovažujč prehaja mimo vseh kritik in protestov na dnevni red ln zopet postavlja na oder sporno igro, to je gesta, ki jo j« treba pribiti. Sicer ugotavljajo informirani krogi, da bo Igra po|>olnom.i izpremienjena In dn prvotni ljubljanski predstavi ne bo več podobna. Ce ko gospodje od narodnega gledališča lo res storili, kar se bo še le videlo, so s lem v dejanju pokazali in javno priznali, kako upravičeno je bilo ogorčenje vse slovenske res kulturne javnosti nad prizori, ki jih je pod protoktoratom g. Župančiča slovenskemu občinstvu serviral režiser g. Osip Sest. Iz afere, katera je povzročila kulturno ogorčenje vseh kulturnih ljudi, pa se je nekaterim možem »Čistega srca«, kakršen je brez dvoma »Narodov« Knorke. posrečilo napraviti politično afero, ki utegne postati za samo vodstvo gledališča v končnih posledicah tem neprijetnega, čim bolj jo ženejo. Ce se je tedaj vodstvo slovenskega narodnega gledal !šča z gg. Župančičem, Golio in Sestom. odločilo igro tako Izpremeniti, da ne bo več podobna prejšnji, kakršno so dali izpočetka, in je s tem priznalo upravičenost kritik gg. F. K. v »Slovencu«, F. G. v »Narodu« in »Kaj pravile« v »Slovenca« — čemu — za božjo voljo — potem tiste izjave In zaupnice, ki sta Jih včeraj priobčila napredna slovenska ljubljanska dnevnika! Včeraj smo namreč brali v teb dveh listih izjavo, katero smo že pred enim tednom napovedali in za katero so ves teden in še čez iskali podpisov. Izjava se glasi: »Podpisani slovenski knMurni delavci najenergičneje protestirajo prod naftna kritiziranja, kakršnega so se poshižiii g. F. G. v »Slovenskem Narodu«, g. F. K. in anonimni »Kaj pravite« v »Slovencu« j>roti uprizoritvi »Veselega vinograda«. Prav tako odločno odklanjamo poekua, s katerim hočejo omenjeni pisci vzbuditi videz, kakor da je z uprizoritvijo tega dela ogrožana slovenska kultura in ponižano dostojanstvo slovenskega gledališča.« — Ta izjava je po vsem povedanem čisto odveč. Ali je bila vprizoritev igre dostojna ali ne? Ako je bila dostojna, čemu jo sedaj vodstvo slovenskega gledališča spreminja, da prejšnji ue bo več podobna? Ako pa nI bila dostojna, kar j>a moramo aklopati žo iz ravnanja gledališkega vodstva, čemu se potem teh par tucatov gospodov, ki so to izjavo podpiaali, vznemirja zaradi kritik? Ali — ali I Kdo pa ao ti gospodje, ki v tej izjavi dajejo nekako zaupnico vodstvu gledališča in nezaupnico vsem, se takega gledališča branijo? 32 imen je podpisanih. Od prizadetega gledališč« jih je kar šest t Ti so gg.: upravnik gledališča Oton Župančič sam, Pavel Oolia, ravnatelj drame, ki Je dala lo igro, Osip gest, režiser, ki Je igro tako reiiral, ravnatelj opere Mirko Polič, ter režiserja Ferdo Delak in Bratko Kreft. — Izmed ure«trnkov in »utrudilikerv »Jutra« so gg.: Božidac Borilo, Juš Kozak, Janko Kač, slikar Ni ko Pimat in Vladimir Levstik. — Potrebno je, da imenujemo še imroa drugih podpisnikov, ki »o: Frnn Albrechl, dr. Vladimir Bartol, Angelo Cerkvenik, Tone Čutar, dr. Ante Debeljak, dr. Karel Dobida, dr.. Igo Gruden, Ferdo Kozak, France Kožar, Anton Lajovic, prof. A. Lapajue, dr. Stanko Leben, Milena Mohonč, Slavko Osterc, Radivoj Peterlin-Pelruška, Zorko Prelovec, Ivo Peruzzi, Tone SeMkar, Ivan Zor-man, upravnik Narodne galerij«, in Janez Žagar. Nikakor ne bi hoteli vsem tem gospodom — vsaj večini teh ne — odrekati umetniške kvalifikacije ln kulturnega stremljenja, vendar amo bih presenečeni, da so ravno ti podpianiM — ne vomo pa, ali vsi res iz lastnega notranjega nagiba — prišlj v javnost branit igro. ki je njen način vprizoritve obsodilo že gledališče samo. Kje pa so vrhovi našega kulturnega prizadevanja? Kjis so drugi slovenski kulturni delavci, ki jih Je menda več ko par tucatov? Pogrevamo imen, ki za slovensko kulturo res nekaj pomenijo, ki so njej ustvarili velike reči. Manjkajo najodličnejša in največja slovenska imena. Iz skromnega števila teh podpisov, ki so jih nabirali več ko teden dni, moramo po pravici sklepati, da so vsi vplivnejši, odličnejši in neodvisni naši kulturni delavd odklonili podpis na tej izjavi. Očividno so se branili »tati v isti vrsti s kakim Knorkejem in drugimi takimi možmi »čistega srca«. Ta zadeva je imela poleg svojih žalostnih in nekulturnih strani tudi svojo pozitivno stran: Slovenska kulturna javnost je kljub tej izjavi odločno in brez oklevanja pokazala, da Ji gre za čast in dostojanstvo slovenske kulturne ustanove in da n* bo nikdar več dopustila, da bi kdo nekaznovan smel hram umetnosti Izpreminjati v hlev nemoralne in nekulturne opolzkosti ter lascivnosti! In tudi ne bo trpela, da bi kaka klika Knorttejev vsf-ljevala slovenskim kulturam ljudem svojo uniet niško hrano, ki diši po mrhovini! Osebne vesd Belgrad, 18. novembra. 1. Za računovodkinje podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani so postavljene: Ljubica Šega. Berta Valand, Ivanka Pograjc, Dragica Primožič, Marija Peric, Kristina Brvar, Anka Verbič, Darinka Frautar, Ivanka Lapajne, Vera Kobe in Mira Kobler. — Upokojena sta: Martin Petrič in Ivan Bole, oba pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani. Škandal beiečega kapitala Pariz, 18. novembra, tg. škandal bega francoskega kapitala v Švico je povzročil, da je bil vložen predlog za ukinjenje parlamentarne Imunitete proti senatorjem Jourdainu, Viellardu in Šra-meku ter poslancu Peychinu. Zasliševanje 1018 obtožencev se bo začelo prihodnji teden pred 38 pariškimi preiskovalnimi sodniki. Tudi v Franciji davki zaostajalo Pariz, 18. nov. ž. Finančni minister in minister za državni proračun sta sporočila finančnemu odboru zbornice, da je vplačevanje davkov v mesecu oktobru zaostalo daleč za pričakovanjem. Ce bo šlo nazadovanje sedanjo pot, bo deficit prekoračil mnogo nad 12 milijard ; Zadnie vesti o nemški krizi Rim, 18. nov. tg. Iz krogov, ki so so udeležili Volta kongresa v Rimu in na katerem je bil tudi Gohring, se doznava, da je Oohring, ko se je poslavljal, trdil, da je toliko kot gotovo, da bo Hitler postal državni kancler, on sam pa da bo prevzel zunanje ministrstvo. Zanimivo je tudi, kako je Gohring orisal uredniku »Oiomale dTtalia« možnosti nadaljnjega razvoja v Nemčiji. Gahring je zagotavljal: 1. Kompromis med Hitlerjem in Pappnom »li kako drugo enako vredno osebnostjo je Izključen. 2. Izključen je tudi kompromis med narodno-socialistično stranko in med drugimi strankami za sestavo vlade po parlamentarnih pogojih, to je, da bi se udeležili narodni socialisti vlade z drugimi strankami samo po številu svojih mandatov v drž. zboru. 8. Narodnosocialislična stranka bo prevzela vlado le tedaj, če se ji zagotovi potrebna avtoriteta in popolna politična odgovornost, to je, če se ji prepusti mesto državnega kanclerja in vsa politična pomembna mesta, dočim bi eventualno nekatera tehnična ministrstva lahko ostala na razpolago zastopnikom drugih strank. 4. Narodnosocialistična stranka zaenkrat ne misli forslrnt.i razvoja, ker je prepričana, da ta razvoj in čns sam delata za cilje stranico ia za končno razčiščenje i Očetovi spomini ob zlati poroki Zlata poroka na Dolih pri Litiji Dole pri Litiji, 15. novembra. F«nc in Marija D o 1 a n c sta praznovala zlato poroko — 50 let skupnega iivljenja. To ni bil spomina vredni dogodek le za sivola.ega ženina in 82 let staro nevesto, ampak za vao faro. Le poglejte )u, saj sta še oba »kavelna«. Dne 14 novembra tričetrt na osem je v naši farni cerkvi pri-trkavalo kot na največji praznik. Tudi ljudi se ni nabralo v cerkvi veliko manj kot ob nedeljah A ne čudimo sel Že 39 let ni bilo takega dogodka pri nas. Od osmih parov, ki so bili pred 50 leti poročeni živi samo še ta par. Zanimivo je, da je bila ta poroka zadnja in oba tudi najdalje živita. Pred sveto mašo je imel domači gosp. župnik krasen govor. Nato je ovil njune roke s ttolo, ki naj ju spominja na vse vesele in žalostne ure v petdesetih letih. Ni čudno, da so zalile oči solze hvaležnosti m se vzdignil vzdih k Vsemogočnemu, ki jima je toliko časa lajšal skupno življenje „„,N"',k;1 *itlta ^ )e bilo, ko sera moral pustiti nezadolžen grunt. Seveda nič ne re- Sar .To"; ni S'f,b" toda 13 -m bit gospodar, a ko sem izročil sinu, se je vsaka niiva in prVvim Ztl^* °d mo'e^a ar^a še enkrat 2 .Al «t. °»u\n5itei'e- In hitro ™ 5e na- oaltuie. »Ah ste slišali danes v cerkvi kako znaio i mop otroci peti. Vsi tri-. i. j i- . ' 20 lel in 4o „1* j tn.e so hodili na kor po »b , m L • hvs Se zdai poieta-J«'k« Po- skrbe \TrrZ ' " '1wem vei e«spodar. Otroci M i W " S'ar0 in tudi dane* i« »fajn«. krožd » V® " Pt"";eia1, Vzel v "»ko klobuk, za- •Zakaj bi /e zaH hj ^pV^VS £L "dV?. ^ VeSel * P«' »emgada St. Pae ob. dve n^^Z^^ Zloraba zdravniških diplom V Beleradu in v Zagrebu so odkrili veliko afero zlorabljanja ponarejenih zdravniških diplom, ki je vzbudila ogromno pozornost Ugotovljeno je bilo namreč, da je v Jugoslaviji mnogo ruskih beguncev, ki se ^lajajo za zdravnike in vrše zdravniško praksa ne da bi imeli zdravniško diplomo, ali pa Ja bi dokazili, da so usposobljeni za izvrševanje zdravnišlu* prakse. VeČina ruskih beguncev, ki delujeio v Jugoslaviji kot zdravniki, so dobili od Rusko-srbsk. ga društva zdravn kov v Belgradu uradno dovoljenje za izvrševanje zdravniške prakse. Izkazalo pa se je, da lo društvo ni vedno postopalo s i>otreb'io prevdnosljo in natančnostjo, I. je presojalo sposobnosti prosilcev. Največ ruskih zdravnikov je zatrjevalo v svojih prošnjah, dn «o svojo diplomo ali izgubili ali pozabili na begu pred boljšev ki Dosedanje ugotovitve so dognale, da je bilo sprejet h nad flO Husov v zdravn ško zbornico, ne da bi imeli diplomo. Najmanj polovica teh sploh nima nobene diplome. Oprav je tudi med ruskimi begunci mnogo res usposobljenih zdravnikov je (>a nedvomno mno-f|o tudi takih, v katere sposobnosti ie Ireba telo dvomili. V Rusiji je bilo namreč več stopenj zdrav-uiskrga poklica. Poleg pravih doktorjev mert in in tuslrijo v Zagrebu Izdala je pod štev. 11371/111 19« uradno potrdilo, pln-oin katerega samolastn k ti »S dol« v Zagrebu v občino mesta Zngreb pristojen in polnopraven državljan kruljevne Jugmavje. da je torej ti. ..SIDOL" proizvod kemičnih preparatov. Zagreb, Hat/.ova ul 25. smatrati za P9P»lno domaČe podfcifc Istočasno potrjuje navedena zbornica na temelju dopr.neSenih dokaznih dokumentov, da je sedanje uradništvo in delavstvo omenjene tvrdke jugoslo- venske narodnosti. Opozorujemo. da bomo proti vsakomur ki bi širil o nas neresnične vesti, podopali sodnijskim potom. „SII)0L" proizvod kem. prep. Zagreb, Hatzova nI 25 jasKi rsnotolniki, t. j. nekaki sunilejci bolite vrste vfeldUt1r rj"™ S imen!S Mo sme i n« J, Kta ° j a ranocelniško »oio, sme i pa so bolnikom dajati le prvo pomoč. , '.'.f' "H" * nediplomirane ranoreln ke ki «n ! Pfi T kuV," Jz r>°1 njih?vim »"Gorstvom. izh usnje z ruskimi zdravn k, ki delu ie in v Jugoslaviji, «o pokazale, da je „,rd Iem i navideznim. Ravniki prai mno«"xom«SS dmge in ln;tje kategorije, ki so dobili po X dovanju Rusk^srbskega idravnlškeja dnStvTSi i vico do zdravniške praks,- v Jugoslaviji ler l hm sprejel, v vrsto diplomiranih Srava kov V Re rk,Ra Mih«l» Andrianova in ' v i if sta" 'vrii? JPrmol',a- " lw'era so „g,Z vin, da sta vršila z.lruvn ško prukso ne da bi ob vladal« potrebno zdravniško z^jalzdajiU sta Zgi i7dP,,,H' Zgrešene »"'rHJ« je napotilo belgrajsko zdravniško »bonilco da je preizkusil, zmožnosti vseh "vojih n ak he T*' k' r ''°b '' ',ruvico do z-lravniške Ke« d^, rrT°VaT Ru"kt>-"bskegn idravni-ŽiXvi? v^'- T°,. m,1,r >e prevzel dr. Sveta V." ruski zdravniki morajo dokazali rx ravniSki zbornici, da so dovršili mrdlrn.ke Jtu' n aksa nre,L kLf '»"''o dokasati. bo praksa prepUxedana. Že preiskava, ki se je komaj pr čela Je ugotovila celo vrsto težkih zlonh. "ko ,e ,a afe"' "Preminja v velik družabni škandal. Oiroci umira i o fil. Jernej, Ifl. novembra s . ,<,kl! "n,,,ra ,P,|nH v ,,nft' '»ri umrlo že Hhl'1 V"ro""d0 S"sl W V""k smrti so v vaeh ln ^ L'T1b?Mal v vrn!u- Povsem pa davica ££ i knfi', ,• ~ 0'JOCi mnoe,h * hodi lo sUlK, ob ečen,. strgani, bo*i in lačni, zato ni čudno smiU P - °b0lP ,ak0 Pn'zgodaj zapadejo Slab semenj Litija, 15. novembra. Na šmarski »Martinov sejem«, ki se je vršil v ponedeljek, so naši živinorejci prignali okoli 500 glav živine, kujičija se pa ni mogla razvili, lako da T"" v, Primer, s sejmom v Zagorju padle za prib itno 1 D-n pri kilogramu žive leže. Zalo s0 kmetje precej nezadovoljni gnali svojo živino ne- L' ^an|.d,;n,0V M?'° boljf"' w P« 'o Pot odrezali kramarji, ker «o ljudje imeli nekaj denarja od Pva^aterh,^bo,SkU,>OVflli V '>rP'PŽni 119 rudarje v na cesli Laško, 18. novembra. Vest da je v rudniku Iludajama pri Laškem lik pred zimo reduciraiiih 110 delavcev, kar je »Slovenec« že dne 16. t. m. objavil, je med ljudstvom obujmo vplivala. Kam z brezposelnimi in nji-kovinu družinami čez zimo? Mnogo družin je že dane« brez vsakega sredstva za preživljanje, saj je razumljivo, da mnogi, ko nabuvljajo svoje življenjske potrebščine v rudniškem konzumu, ostanejo vpričo majhnega zaslužka dolžni. Tako danes mno^i ne dobijo več na kredit v rudniškem konzumu. a do poteka odpovedi, to je do 30 t. m. morajo pa »voj slan dolg z delom odslužili. Ne moremo točno kontrolirati, ali se TPD ne more izogniti tem redukcijam, mnenja smo pa. da bi redukcij* ne bilo treba, ker je za tukajšnji premog dovolj naročil, če pa je do redukcije moralo 80 letnica zvestega naročnika Novo mesto, 19. novembra. Danes praznuje 80 letnico svojega roiitva g. r rane Koder man, upokoieni pisarniški ravna-tel, tukajšnjega okrožnega sodišča, čilega in čvrstega moža pozna vaak Novoinelčan. A, Avguštini confessiones Izpovedi Avrelija Augustina. Poslovenil Anton Sovre. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celju. 1932. Vsak izobraženec je brez dvoma najteže čakal na to zares »vekovito knjigo«. Ob Augustinovi 1500 letnici L 1930 je znanstveni in publicistični svet napisa! na stotine del in razprav o tem nedoumljivem velikanu krščanske antike, Slovenci pa smo zdaj dobili klasično prepesnitev tistega A. dela, ki je našemu veku najbližje, najbogatejše, ker je tako življensko resnično. Ko bodo drugod že davno pozabili, kako se je učeni in polučeni svet razpisal ob spominu A. smrti, bo Sovretov prevod njegovih »Izpovedi« za nas še vedno »knjiga o življenju« in za življenje; z njim je pač postal A. naša duhovna last, postal je tudi naš mož. Kakor smo pred leti dobili sv. Frančiška Asi-škega in njegovo preprostost, tako smo zdai dobili Avgustinovo globoko življenjsko modrost. Učbeniki patrologije trdijo, da združuje Au-gustin v svoji osebi Tertulianovo silo ustvarjanja in obzorje Origenovo s Ciprianovo zvestobo Cerkvi, dialektične zmožnosti Aristotelove z idealizmom in spekulativnostjo Platonovo, praktičnost zapadnjaka z duhovno prožnostjo Grka: tako je A. največji in najbolj vsestranski med učeniki tprtm. Rauschen). Njegovo titansko veličino še posebno dokazuje njegova —• skromnost in uvidevnost, ki vedno spremlja velike duhove. Le A. je mogel pisati manihejcem, naj jih sovražijo le tisti, ki ne vedo, kako težko je najti resnico in koliko truda je treba, da se obvarujemo vsake zmote; le A. si je mogel objektivne kritike naravnost želeti in o sebi odkrito priznati: mihi prope seniper sermo meus displicet. (Meni moje delo nikoli ni všeč.) Izpovedi, nastale ob zaključku A. notranjega razvoja, ok 1 400, so apologija A. duhovnika in škola na škofijskem sedežu « Hiposiu, so, kakor nflif, v ' samoobramba proti krivoverskim donatistom. V zadn, h treh knjigah, ki jih je pra- LnovedT X1 '°TGn,k' >revod- P® prehajajo Izpovedi v veliko ž.vl enjsko delo A , v nietfovo apologno krščanstva in širokopotezno držaTznan-le ohHIcnv.t De ,c'.vltat? katerega miselnost še dani ,redn|eV^k° držav° v marsičem slovnT.n* k ° i T A- PO svojih bogo- l P,°Letf Toma*a Ak™" najvplivnejši V"k° 16 P° Driavi oblikoval kričan- raž,!.lN?, k 10 P° 'V0iih govedih oblikuje in razsvetliuie srca v novejši dobi v«k„v?».Pslali v ljubljansko ljudako iolo, pouieje v gimnazijo. Ob počitnicah je bival leto za letom pri svojem stricu dr. Dolničarju v Trslu, čigar blaga eo-proga je prav materinsko skrbela zani. Voiaški rok je odslužil pri »Janezih« v Trstu, večinoma v pol-kovni pisarni od 1872—1874. nakar je dobil službo pri orožništvu. Bil je kot posl.ienačelnik r Kosta-n;evici, v Pirčah ob Kolpi. Velik.h L.ščah in Trebnjem do leta 1886. Nato i* napravil zemljeknjižni jzptt za sodno službo z odliko in bil imenovan za kanclista pri sodišču v Žužemberku. Leta 1893 pa je bil premeščen na prošnio k okrožnemu sodišču v Novem mestu, kjer je do svoje upokojitve leta 1915 v zadovoljstvo vseh avojih predstojnikov služboval, nazadnje kot pisarniški ravnatelj. Jubilantu živita dve hčeri, ki sta zaposleni v Dolgo nismo vedeli za pesniški ritem, ki ga rab. A. v Izpovedih. Sovre ga ni prezrl, iskal je ntegov zvok in ga končno našel ter tudi v prevodu posnel. Nalašč je treba brati kos izvirnika in kos prevoda zaporedoma in naglas, pa ti bo uho povedalo, da stavek povsod res poje in da je ta ritem v obeh jezikih enak. Sele, ko sem primerjal Izpovedi z drugimi A. spisi, sem mogel dognati njihovo svojsko melodioznost. Sovri jo je mojstrsko zadel. Če bi naš prevajavec nič drugega ne aal, nego ta prevod, bi ostal v naši slovstveni zgodovini zapisan med velike oblikovavce našega tezika. Koliko delo je bilo to, izpričuje že obsežnost Izpovedi, njihova globina in slednjič še dejstvo. da se je Sovrč lotil besedila z vsem kritičnim aparatom. Prevajal je, kakor sam pravi v »Opombah k bese iilu«, po Knrillovi izdaji latinskih cerkvenih pisateljev, a tudi ta latinski tekst Sovrč kritično presoja in mestoma tudi znanstveno popravlja. Koliko premišljevanja, iskanja, primerjala, podrobnega poznanja tedanje latinske kulture ie za to delo potrebno, o tem te »Opombe« molče knče. Latinska filologija, pa tudi teološka patro-logtia bo morala vedeti za nekatere Sovretove kritične popravke besedila, ki pa so vedno podprte s tehtnimi razlogi. Prim. samo na str. 254, kako upravičeni popravek »dilexit« v »direxit« vse drugače osvetli A. razmerje do sv. Ambrozija. Zlasti važna pa je Sovretova razlaga znanih besedi »tolle, lege, tolle, lege«, « katerimi je neki otrok dal A. zadnji sunek, da se je res spreobrnil (str. 256), Ker besede niso bile čudežne, ampak le »zunanja milost«, le zgolj človeško pevanje, seveda v rokah božje previdnosti, jih na Augustinov namig razlagajo s kričanjem otrok pri igri. Dozdaj so mislili, da so se otroci morda igrali mornarje m vpili; »dvigni (sidro), priveži (vrv)!« — Harnack prevaja »lichte, wickle«, ali igrali žogo: »primi jo, poberi jol« ali se igrali s kamenčki: »deni proč, poberil« Zdaj pa meni profesor Sovrč, da se je otrok le učil « nreparacije, da izraz ?!egc* pomeni v njegovem iolskem berilu isto kakor »tolle«, priti. b. morala TPD reducirati po nekakem ključa Predvsem pa bi morala pri redukciji sodelovati druga skupina, to je zastopniki delavcev, ki najbolj poznajo gmolno stanje delavcev. Ker pa so baje seznani reduciraiiih napravile samo tri osebe ni čudno, če se je to izvršilo brez vsakega sistema. Ce bi gospodje, kateri so sestavljali listo reduciran-cev, vzeli za podlago to, da se odpustijo vsi samski delavci do 5 ali 8 lel službe, bi š- ev. socialna pra-vicnost prišla do izraza. Ker p« so med odpušča-minl družinski očetje s 6 in veččlansko družino iB >o samci ostali v službi, so prizadeli le rudarji 'krščanskega svetovnega prepričanja. Če pa je odpustitev v interesu Trboveljske pre.nogokopne družbe, pa lahko odgovorimo, če bo treba pozneje Mislim«! da ni primeren čas delavstvo odpuščati brez stvarna podlage. državni službi, sin Bogumll pa je leta 1914 pad*l kot nadporočnik v svetovni »ojni. 1 . 1iSimiV° '*»• ,lUnui« *°«P Koderman od leta 1895. »ore, ž. 37 let vedno v intem stanovanju, v hi« znanega in napram najemnikom kulantnega gojp. lekarnarja Bergmana. Gosp. jubilantu, ki j« ?* i fVMt n,roin,k »Slovenca«, izrekamo ti •titke .n kličemo n. ie mnoga letal 73 grobov iz bronaste dobe Maribor, 19. novembra. V Koroščevi ulici je pričel arhivski ravnatrH l-ranjo Baš ponovno z izkonav»n,cm grobov i« bronaste d.d>c. V dveh dneh je odkril 15 grobiit Skupno je bi o v poletju, in sedij odkritih in raz« iskanih ob Koroščtvi cesli 73 grobov. Sedanja odkritja so spravila na svetlo nekatere zelo dragocene predmete, lako mali kipec iz gline, veliko itevilo bronastih okraskov in celo množino plinaste posode najra/novrstnejše oblike. Ra/iska-vanja se bodo še nidaljcvala. 2 letna deklica v plamenih ftt Jernej, lfl. novembra. Dveletna punčka s Pristave je šla skupno • drugimi pu-tirji na paš... Na travniku so otroci zakurili. se greli m pekli kodanj. Živina pa se ni rada pasla; uhajala jim je na -osedove njive In s« jo zato morali pogoato vračali. Medlem, ko so druži pastirji hodili vračal livino. je omajala mala de-klica sama pri ognju in se grela. Ko pa so tope« VKI odšli, se je dekletce v otroški nerazsodnosti malo preveč približalo ognju, da »o jo v hipu objeli vro« bakljo'"' obl,,l«n. Sv. |V|r< g.-.". 0 Razsvetljava v Rožni dolini. Prejeli smo: Prebivalci Rožne doline, ki spadamo pod občino Vič, zelo trpimo zaradi skrajno pomanjkljive razsvetljave v rožnodolskih ulicah. Revež je tisti, ki more iele zvečer domov, saj mora skoraj ves čas iti v temi. Skoraj vsi RožnoJolci pa imajo ali službo ali delo v Ljubljani. Umevne so torei njihove pritožbe proti pomanjkljivi razsvetljavi. Največia ulica v Rožni dolini je cesta IX. Vsa ta široka in dolga cesta nima niti ene žarnice ali plinovke. Prav tako je popolnoma brez luči tudi cesta VI, Druge ulice pa so tudi zelo slabo -azsvetljene. Vilka občina, ki pobira od občanov davke in druge dajatve, bi že morala svojemu prebivalstvu nekaj nuditi, to se pravi vsaj nekaj svetiljk več v slabo razsvetljeno Rožno dolino. © Hodnik v Prešernovi ulici. Sedaj so končana dela v Prešernovi ulici, ki jih je izvrševala mestna elektrarna, ko je polagala kabel za razsvetljavo v bloku Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici. Mestna elektrarna je morala ta kabel položiti pod desni hodnik v PreJernovi ulici, ker je cestišče samo že preveč polno drugih kabljev in napeljav. StareJSlm osebam revmatične bolezni zagrenjujejo slare dni. Vsem ki trpite na revmatismu, bolečinah v kosteh, sbadanlu, išlasa, zobobolu, glavobola se priporoča masaža flLGtt za masažo Je Masaža z Algo Vas krepi, osvežuje. ALGA je ia starejše osebe pravi blagoslov. St»ttlpnl<-a_njn Ogla* rrg. eni S. Br.3S.S92 ima spečega Poldeta, ki je pač sledil nato na stražnico. Polde je udeležbo pri roparskem napadu odločno zanikal, zatrjeval je, da je bil sam napaden od treh neznancev, ki so ga pretepli in mu raztrgali hlače Josip Bergant pa je kot priča izjavljal, da je bil Polde udeležen pri napadu in da ga je držal za roko. Zaradi nezadostnih direktnih dokazov je bil Polde oproščen, toda obsojen na en mesec strogega zapora, ker je ukradel 500 Din vredno kola Mali senat pa je nato razpravljal o zločinstvu požiga, ki ga je bil osumljen oženjen delavec France Kaslelic s Sela pri Grosupljem. 20. sept. letos okoli ene zjutraj je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnice Marije Kastelic, žene obtoženega Franceta. Požar je uničil hišo, gospodarsko poslopje in razne pridelke, upepelil pa je tudi sosedovo gospodarsko poslopje z za» logaoii krme iu pridelkov. Kasteličeva ima 29.650 Diu škode, sosed Josip Mekle pa 29.000 Din. Kasteličeva je bila zavarovana za 82.000 Din. Splošni sum požiga je letel na Franceta Ka-stelica, ki so ga orožniki že zjutraj prijeli v Velikih Lipljeuih pri sorodniku Antonu Ivancu. Obtoženec je navajal alibi-dokaz, da je povsem nekriv požiga. Prejšuiji dan je z doma odšel k Ivancu, da bi mu posodil dve kadi za jabolka. Zakasnil se je. Zvečer je pomagal Ivančevim ličkati koruzo in je na Ivan-čevo prigovarjanje odšel prenočevat na pod. Sum požiga je podkrepljevala okolnost, da je obtoženec govoril nupram nekemu zavarovalnemu agentu, da naj ga zavaruje za višjo vsoto, da bo potem zažgal in si bosta zavarovalnino delila. Nagovarjal pa je v pijanosti tudi delavca Zakrajška k požigu. Sodišče je Kastelica oprostilo obtožbe požiga, utemeljujoč, da veriga indicijev za osumljenca ni sklenjena, čeprav nekatere okolnost i govore proti obtožencu. Maribor »Confessiones« z »Izpovedi« govori. Čeprav prizna, da bi pravilno tolmačili naslov v duhu pozne latinščine (cl. misale in brevir) z besedo »hvalnice«, a pove, da bolje zajame latinski izraz be-seba »priznanja«, oz. »spoznanja« v istem pomenu, kakor imenujemo spoznavavce svetnike. Zato se s prevajavcem odloči za »Izpovedi« v tistem širokem pomenu: izpovedujem Bogu hvalo, zahvalo, ljubezen in se tudi obtožujem. S to razlago moremo torei slovenski, že udomačeni prevod »Izpovedi« obdržati, čeprav smo ga dozdaj večinoma napačno razumevali. Profesor Šolar je sestavil tudi Pregled vsebine, kjer moreš pregledali vso snov in dodobra spoznali vse neskončno idejno bogastvo te knjige. Ta vekovita knjiga je dobila v rokah prof. arh. J. Plečnika tudi zares monumentalno opremo Velik format, 19X29. polkrepki tisk z debelimi začetnicami, dvobarvnimi nadpisi v verzalkah, skopa, a močna dekorativnost platnic in prvih strani — vse to daje knjigi vekovito vrednost, globoko resnobnost in dovršenost; koncem vrste prosto zaključeni tekst pa daje obliko pisma. Kakor prof. Plečnik kamenu odmeri nalogo, ki odgovarja njegovim naravnim lastnostim, tako zna tudi zunanjo opremo knjige nasloniti popolnoma na njeno vsebino in notranjo vrednost; s tem postane knjiga resnična organska celota, V6e je en liv, en lik, skladen in lep. Vprav zaradi tega se je slovenska knjižna oprema s prof. Plečnikom visoko dvignila in postala res — umetnostna zadeva, ne pa stvar dobrega okusa in smisla z.a reklamo. Čudovito lepi, prikupni in elegantni so z'asti v usnje vezani izvSdi, izdani v posebni aub-skripciii. Tako zdaj tudi oprema klasično izraža enohalnost Izpovedi samih in mojstrovino slovenskega prevoda. Zato je prevajavec podobno kakor prof. Lukmanu hvaležno napisal prof. Plečniku: Artifici, faciem tihi qui dedit hanc speciosam, qnas meruit laudes, gratus age usque liber. (Umetniku, ki te tako lepo je oblekel, zasluženo hvalo knjige v veke oznanjaj!) Mohorjeva družba nam je s to knjigo dala najlepše, kar je mogla. To je resnično za vedno »dobro čtivo«, kakor ga hoče Družba smotreno širiti med Slovenci. Koliko drobnega, mukotrpnega dela ie položilo v to delo uredništvo Mohorjevih publikacij, more vedeti le oni, ki ie urednik. Srečna je bila misel, navedke iz sv. pisma v besedilu označiti le z veliko začetnico, četudi sredi stavka. V času, ko založbe skušajo streči enodnevni potrebi in s senzacionalno vsebino privlačiti naročnike, je to solidno izdanje Izpovedi dokaz, kako resno in plemenito pojmuje Mohorjeva družba svojo kulturno nalogo med nami. Dokler nam daje take knjige, ostane ena največjih naših kulturnih ustanov. Upravičeno je dobil tudi urednik Finžgar kot tretji Sovretovo posvetilo, ki pravi: Fautor cum fueris operique mihique benignus, accipe nune grati signa modesta animi. (Ker si tako bil knjigi in meni naklonjen, sprejmi zdaj skromno darilo moje hvaležnosti!) Taka je torej ta »vekovita knjiga«, ta »knjiga za vse čase« (Ruskin), knjiga, s katero je slovenski jezik »dosegel svoj popolni izraz, svojo dovršenost in enakopravnost s tistimi, ki so v teku stoletij ustvarili največje umetnine« (Šolar). Zato pa: genij slovenski, raduj se! Prečudno si vzcvetel, rodovi bodo živeli od te lepote. Kot Slovenci in katoličani, zlasti pa kot bolehni otroci bolnega stoletja izpovedujemo odkrito: Možje, ki ste nam to knjigo dali, hvala Vam zanjo! Jože Pogačnik. Po knjigi je še vedno povpraševanje. Članom daje Mohorjeva družba knjigo za dosedanjo sub-skripcijsko ceno: 75 Din v platno, 150 v usnje vezani izvod — ti so čudovito lepi in okusni. — Za nečlane stane knjiga 25% več, kar je pa še vedno poceni. Zaioga je omejena. □ 9 kriiev... 90letnico svojega rojstva slavi dane« v krogu svoje družine hišni posestnik Ivan I Zechner v Orožnovi ulici 5. Kljub 9 križem je jubilant še čvrst in zdrav, prava korenina, kakor jih je v današnjih Časih malo. Dolga leta svojega življenja je preživel kol kletarski mojster pivovarne Tschelligi, kjer je služboval 20 let, nato pa je bil ugleden gostilničar pri »Zlati zvezdi« na Koroški cesti. K častnemu jubileju mu Čestitamo z željo, da bi ga pozdravili še kot stoletnika. □ Stare nastavljamo odpuščajo. O odpuščanju delavstva v pivovarni Union smo že poročali. Pretekle dni je dobilo zopet nekaj nameščencev odjio-ved. Odpuščajo se celo taki, ki imajo za seboj nad 20 let dela v eneim in Istem podjetju; sela j morajo na cesto, brez vsake odpravnine, da poinnnže vrste onih. ki so že brez dela. Bilo bi umestni, da bi podjetje te stare nastavljence obdržalo vsaj preko zime še v službi, potem pa jim dalo odpravnino, če jih že ne more vzdrževati. O Izredno našlo napreduje zgradba tovarniškega poslopja »Jugosvile« v Meiju. Stavba je že do strehe gotova in kmalu se bo pričelo z montažo strojev v notranjosti in z opremo. Z novim letom se bodo Že zavrtela kolesja in zopet bo nekaj sto rok našlo nove zaposlitve in kruha. □ Belgijski kvartet nastopi drevi s sledečim sporedom: Beethoven, godalni kvartet št. 10, op. 74; Brahms, godalni kvartet c-mol, op. 51, št. 1; Debussy, Quatuor a cordes, op 10. □ Koristno predavanje. Slovensko trgovsko društvo prireja letos vrsto strokovnih predava ij, na katerih nastopajo kot predavatelji profesorji trgovske akademije. Predavanja so se pričela sinoči in kot prvi je predaval prof. R. Rakuša o aranžiranju izložb. Zanimivo in koristno predavanje jo bilo zelo dobro obiskano, kar je dokaz, da vlada med našim trgovslvom za strokovno izobrazbo mnogo smisla. Predavatelj je nazorno predočil pomen trgovske izložbe in načela, po katerih naj so izložba uredi, da bo trgovski učinek dosežen. □ 1/2: zakaj ne I/l...? O treh novih mestih, ki se predvidevajo za tri nove juriste v proračunskem načrtu za 1933, smo poročali. Sedaj še samo skromna pripomba: v proračunu so skupinska mesta označena z 1/2; kaj naj bi to pomenilo? Vsak novinec, ki pride na novo mesto, mora pričeti s prvo stopnjo. Ti trije pa naj bi na mah skočili v drugo. Ali niso v kombinaciji mladi, brezposelni juristi...? Vsaj tako bi bilo sklepati iz vsega tega; torej tudi razlog omejitve brezposelnost v vrstah naših mladih absolviranih juristov bi s leni postal iluzoren. S tem večjo upravičenostjo kličemo ponovno: non licel! □ Mariborčan predava v radiju. Magistralni uradnik Pivka predava v torek ob 18 in sredo ob pol 19 v ljubljanskem radiju o lepotah Pohorja in mesta Maribora, nekdaj in sedaj. □ Gospa ministrovka... V četrtek je bila letošnja premijera znane Nušičeve šaloigre v štirih dejanjih >.Gospe ministrovke«. 0 stvari smo ob svoječasni premijeri obširno poročali. Četrtkova premijera je tudi uspela. Zasedba je bila v glavnem stara, le Savinovi je prehlad pregnal tisto razigranost na višku. Med občinstvom, ld je gledališče dobro zasedlo, je bilo obilo dobre volje. Režija je bila v preizkušenih rokah glavnega režiserja Joška Kovica. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden do vključno 26. t. m. Minafikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu. □ Ustanovitev nove denarne ustanove. Po vzorcu sličnih zavodov v inozemstvu se snuje v Mariboru zadruga »Splošno prometni nakazi ln.i zavod«, ki naj bi olajšala z novim plačilnim načinom dosedanje pomanjkanje gotovine v denarnem prometu. Bil bi to neke vrste zasebni čekovni zavod. Ker bi bila institucija za poslovno življenje nedvomno velikega pomena, kažejo mariborski gospodarski strokovnjaki za njo mnogo zanimanja. □ Zasebniki bi gradili tržnico. Načrt mesarske tržnice vštric mosta, katerega je že izdelal mestni gradbeni urad, je zadel 'na velike težave, ker nima občina za izvršitev potrebnega drobiža. )>oznali pa smo, da bi bil pripravljen zasebni konzorcij izvesti zgradbo ter jo nekaj let upravljati, jHjzneje pa bi prešla v last občine. Spričo velike jiotrebe po mesarski tržnici bi morda kazalo na ta način izvesti načrt. □ Znižana vožnja in invalidi. Mestno načelstvo razglaša: Vojni invalidi imajo pravico do ugodnosti polovične vožnje na železnici trikrat na leto za zasebna potovanja; toda le takrat, če imajo legitimacijo ravnateljstva državnih železnic, katero dob« preko finančne uprave, ki jim izplačuje invalidnino. Kadar potujejo na zdravniška pregled ali na poziv oblastev, imajo prosto vožnjo, poleg omenjene legitimacije pa morajo imeti še oblastno objavo. LI Belgijci nastopijo v Ljudski univerzi. Kvartet »Quatuor de Bruxelles« si je pridobil pri svojih zadnjih nastopih v inozemstvu laskave ocene, pa je za njegov mariborski koncert mnogo zanimanja. □ V Novo vas avtobus. Mestno avtobusno pod-jetje bi zelo ustreglo prebivalstvu južnega mestnega dela in stanovalcem naselij pod Pohorjem, če bi zopet uvedlo avtobusne vožnje do Nove vasi. Brez vsega bi lahko opravil te vožnje avtobus, ki vozi na jirogi št. 1. Mesto da avtobus stoji pri kadetuioi pet in še več minut, bi med tem Časom opravil že vožnjo v Novo vas, pa bi ne imel nobene zamude. Prišlo bi pa v pottev itak samo par voženj dnevno. Zjutraj dvakrat, opoldne in zvečer. Avtobusnemu podjetju bi se te vožnje gotovo dobro izplačale brez vsakih novih investicij. □ Ribje dobrote. Ribji trg je bil včeraj pr^ej obilno založen. Velikih sardel je bilo 35 kg |kj 20 Din, sardelic 35 kg po 16 Din, dobile so so »e ligne (20 kg) po 28 Dm, sipe (7 kg) po 28 Din in polenovka (20 kg) po 18 Din kg. □ Ribe — ljudska hrana. Ribarska zadruga iz Njivic na otoku Krku je zaprosila mariborsko občino za dovoljenje vsakodnevne prodaje morskih rib na trgu. Zadruga bo postavila posebno prodajno stojnico ter bo dobavljala dnevno sveJ.e morske ribe po nizkih cenah, da bo omogočen nakup vsem ljudskim slojem. Tržni odsek marib irske občine se je s ponudbo njiviških ribičev bavil na svoji zadnji seji ter jo je sprejel. □ Nesrečna smrt. V Studencih se je v četrtek pozno zvečer usmrtil 36 letni strugar železniške železnice Jožef \Viesthaler.. V kuhinji si je vpričo žene zarezal z britvijo vrat. Ko mu je žena preplašena iztrgala britev iz rok ter hitela k sosedom po pomoč, pa je zgrabil mož kuhinjski noZ ter dovršil strašno delo, da 6i je vrat čisto razme-saril. Žena in sosedje so ga našli na tleh ležečega v zadnjih zdihljajih ter je kmalu radi iz-krvavitve umrl. Zapušča poleg žene še 5 letno hčerko. □ Mlada leta — stari grehi. Preiskava o grehih mladega Stinka Z., katerega so zasačili v trenutku, ko je skušal odpreti tuja vrata, je na policiji zaključena in fanta so včeraj oddali sodišču. Po temeljitem zasliševanju je priznal še več novih grehov. Tako je pred nedavnim beračil v žup-nišču v Kamnici ter v neopaženem trenutku stegnil prste v skrinjico z denarjem; odnesel je 200 dinarjev. V Radečah pri Ziidanem mostu je v družbi enakega potepina ukradel ženski plašč. Skuša! ga je v Celju spravili v denar, pa ga je stražnik ravno pri prodaji zalotil. Ko so ga spravili na policijo, je pa ušel varuhom postave skozi okno ter jo ubral dalje proti Mariboru. □ Poldrugo leto za ukradeno kolo. Pred malim senatom je bil včeraj obsojen Peter Smrekar, bre7.poselni trgovski pomočnik iz Krope radi tatvine kolesa. Ker je Smrekar vobče nevaren tuji lastnini, so mu prisodili sodniki poldrugo leto strogega zapora, 4 leta častne izgube in še pridržek po prestani kazni. □ Zopet preloženo. Včeraj dopoldne se je vršila na sodišču razprava mestni tržni nadzornik Hinterlechner : mestna občina. Razprava, za katere izid vlada v Mariboru splošno zanimanje, je bila preložena na 16. december radi zaslišanju novih prič. □ Zadruga brivcev in frizerjev v Mariboru. kateri je postavljen od banovinske uprave z dnem 15. septembra 1932 začasni oblastni komisar, objavlja, da je vsak dokument ali potrdilo, izdano po 15 septembru t932. neveljavno, če je brez podpisa oblastnega komisarja. — Novak Fran, zač. oblastni komisar. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 19. nov. ob 20: MOJE DETE. Prenriern. Nedelja. 20. novembra ob pol U: »Dijaška matineja«. - Ob 20: Koncert »Brandl-tria«. Metlika. V nedeljo dne 20. t. m. se bo vršil v prostorih bivše davkarije v mestni hiši ustanovni občni zbor Tujskoprometnegn društva za Metliko, katerega naj se vsak zanesljivo udeleži. f*oizved Moške rokavice iz jelenje kože, katere je pozabil neki gos! na recepciji dne 28. X. na konzulatu CSR, naj se istotam dvignejo. / Dnevna Kaj pravite ? Na ljubljanskih mitnicah pregledujejo sedaj milničarji obutev mlekaric in si mora vsaka mlekarica desinficirati obutev v škafu neke raztopine. Ce mlekarice ugovarjajo, da sploh niso bile v hlevu in dn torej ne morejo parkljevke ali slinavke prenašali iz Ljubljane na deželo, jim nihče ne verjame, lako zelo se boje gospodje, da ne bi zanesle mlekarice gnoja in gnojnih bacilov iz Ljubljane na deželo. Gospodom, ki so lo — najbrže potrebno — uredbo uvedli, svetujemo še en kraj. kjer je potrebna desinfekcija. Drevi se bo moral neki igralec — ki sicer sam ne more nič zato — valjati v gnoju na odru slovenske drame. Tudi temu je treba prinesli ikaf z desinfekcijsko raztopino in tudi on si mora očistiti čevlje. Zaradi parkljevke in slinavke namrel, ne zaradi nemorale in užaljenega človeškega dostojanstva. Proti parkljevki in slinavki je apnena raztopina, užaljeno nemoralo in človeško dostojanstvo pa tolažijo izjave... Beli zobje omogočajo v družbi prijetno prosto kretanje in to povzroča *DIANA* zobna pasta ki je najboljše kvalitete. Cena: Nor-mal tuba Din 5'-, dvojna tuba Din 8'-. Konec gobarske sezone Litija, 19. novembra. Z nastopom deževnega in hladnega vremena so prenehale po naših gozdovih in bregovih rasti gobe, ki so se lelos kar vidno po mnogih kmečkih domovih spremenile v prave 1000-dinarske »jurje«. Vsled splošno slabe letine, povzročene po suši, mnogi naši kmetje niso imeli prav ničesar naprodaj, tako da je bil letos edini denarni vir izkupiček od suhih in deloma tudi svežih gob. Po mnogih krajih je šla vsa družina z gospodarjem in hlapci, deklami in otročadjo v gozdove, kjer so od jutra do mraka nabirali gobe, jih sušili kar po sušilnicah, ker ni bilo solnca. ter kar sproti prodali suhe jurje prekupčevalcem, ki so kar trumoma hodili po domovih, si tam konkurirali in jurčke skupljevali. Vsak večji trgovec je imel po vaseh svoje prekupčevalce, ki so se kar pulili za gobe. Vsled tega je bila tudi cena dovolj lepa, gobe so prodajali na domovih tudi do 45 Din za kilogram, večinoma se je pa vrtela cena okoli 40 Din. — Na litijski postaji so oddali okoli 20.000 kg suhih gob, največ veletržcem v Ljubljano, deloma pa tudi naravnost v Italijo in Švico. Koliko so pa kmetje posebno iz trebeljevske občine sami prinesli v Ljubljano, se ne ve. Lahko domnevamo, da je litijski okraj prejel za gobe okoli milijon dinarjev, za te težke čase prav gotovo tak denar, ki je pomagal mnogim tudi prav dobrim gruntarjem, da so plačali davke, zavarovalnino in oblekli ter obuli svojo družino. Sveže jurčke so prodajali po Litiji tudi že po 1.50 do 3 Din za kilogram. Poseben praktičen stroj rezanje svežih gob je iznašel g. Krnil \Veller, ki je kupoval sveže gobe ter jih rezal in sušil na Kunstlerjevi parni žagi. Kakor čujemo, heč-i ta stroj g. Weller dali patentirati. — Največ gob so nabrali gotovo v občini Trebeljevo, posebno v štan-garskih in janških gozdovih, kjer so nekateri pridni nabiravci nasušili nad 100 kg gob. — Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kolesar padel v jarek Ljubljana, 18. novembra. Danes popoldne se je na Dunajski cesti pripetila huda nesreča. V Ljubljano se je po opravkih pripeljal 16 letni mizarski vajenec Anion Mig iz Kamnika, Novi trg 4. Ko je Iglič vozil po Dunajski cesti blizu Kačičeve gostilne, ni opazil, da je nn cesti izkopan jarek, v katerem je zidar popravljal odločni kanal. Iglič je s kolesom zavoz.il v jarek. Sunek je bil tako močan, da je Igliča vrglo vstran, ob obcestni kamen, ki je obenj padel z glavo naprej ter obležal nezavesten. Zidar v jarku se je tedaj slučajno sklonil, tako da mu kolo, ki je padlo nanj, ni napravilo nič žalega. Iz soseščine so telefonirali po reševalni avto, ki je ponesrečenega Igliča prepeljal v bolnišnico. Igličeva poškodba je resnega značaja, najbrže so se mu pretresli možgani. Udarec je bil tako hud, da je Igliču odtrgal celo šop las z glave. Usodepoln pretep . Sremska Kamenica, 17. nov. Snoči po 8 je nastal v prostorih Hrvatske čitalnice prepir, ki se je razvil v pretep in končno v krvavo obračunavanje, v katerem sta izgubila življenje dva stara sovražnika. V čitalnici je bral časopise in deloma zabaval svojo družbo 48 letni vinogradnik Dragotin Krenier. Po 8 sta prišla v gostilno, v kateri se nahaja čitalnica, brala Kuzma-novič, eden star 20, drugi pa 18 let. Andrej Kuzma-novič je v vsej vasi znan kot preiepač in izzivač. Nedavno je bil izpuščen iz jetnišnice v Sremski Mitrovici, kjer je prestal razmeroma milo kazen zaradi uboja, ki ga je zagrešil v pijanosti pred dvema letoma. Do tega uboja je Andrej Kuzmano-vič živel v konkubinatu s hčerko Dragotina Kre-merja, kar ni ostalo brez posledic. Ko se je vrnil iz zapora, ni hotel ničesar več slišati o svoji bivši priležnici, še manj pa o otroku. Stari Kremer je govoril, da bo že enkrat obračunil z njim. Ko sta snoči prišla brata Kuzmanovič v gostilno, je takoj nastal prepir, posebno, ker vrata med gostilniško sobo in čitalnico niso bila zaprta. Po sremski navadi so vsi trije segli po žepne nože in se ž njimi obdelavah celih 15 minut. Čeprav je bilo v gostilniški sobi in čitalnici več drugih gostov, se nihče ni upal posredovati, ker je bil boj nenavadno srdit in je Andrej Kuzmanovič večkrat zakričal, da bo vsakega zabodel, kdor se mu bo približal. Ko so vsi trije obnemogli in se zrušili drug za drugim kakor snopje na tla, ki so bila vsa rdeča od krvi, je prišla policija, iz Novega Sada pa reševalno druSIvo. kronika Ugotovili so, da je dobil stari Kremer poleg mnogih lažjih ubodljajev pet smrtnih ubodljajev. Umrl je zjutraj ob 4. Andrej Kuzmanovič je dobil sedem smrtnih m osem lažjih udarcev in je umrl naslednje popoldne. Njegov mlajši brat Vinko bo ostal pri življenju, vendar pa bo zaradi prerezanih žil hrom na desni roki. Poleg tega bo imel za vedno trd vrat in pa skazen obraz. Koledar Sobota 19. novembra: Elizabeta, kraljica; Pon-cijan, papež, mučenec. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl Slavko K o š a k , sin upokojenega strojnega stavca gosp. Alojzija Ko-šaka. Pogreb bo danes ob pol 4 iz splošne bolnišnice. Zapušča dva nepreskrbljena otroka. N. v m. p.l Žalujočim naše sožaljel + ,>ri ST; ob Taboru je umrl g. Filip Peško, sedlarski mojster v 08. letu starosti. Bil je vnet in zaveden katoličan. Zapušča Ženo in tri hčerke, vnete clanice Katoliškega prosvetnega druživa. Naj da pokojniku Bog zasluženo plačilo, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Osebne uesfi = Premestitev v sodnopisarniški službi. Premeščena sla sodna kanclisla: Anion Križnik z Vrhnike v Radovljico in Alavko Jeranče iz Radovljice na Vrhniko. — V sodnijski službi je postavljen za sodnijskega pripravnika diplomirani pravnik dr. Ivan Umnik iz Ljubljane na področju višjega deželnega sodišča. Ostale vesti — Prosvetuo-sportni tečaj Prosvetne zveze odložen. Prosvetno-sportni tečaj Prosvetne zveze, ki bi se imel vršiti v Ljubljani od 21. do 26 novembra, je zaradi nenadno nastalih ovir preložen na pozneje. Kdaj se bo vršil, bomo pravočasno naznanili. — O gostovanju našega opernega pevca gosp. Gostiča v Splitu piše v splitskem dnevniku »Nova Doba« dr. Vijo Krstulovič: V soboto zvečer je nastopil kot gost v vlogi mautuanskega vojvode tenor ljubljanske opere gosp. Gostič. Gosp. Gostič ima zvočen tenor prijetne svetle barve z lepo razvito višino. Partijo mantuanskega vojvode je odpel odlično, z občutenim prednašanjem, temperamentni in živo, in se je občinstvu neobičajno priljubil. Gledališče je bilo polno in je občinstvo prisrčno pozdravljalo gosta ter mu navdušeno aplavdiralo. — Proti pijančevanju. Z Dolenjskega nam poročajo: Državna oblast je hotela vinogradnikom pomagati v sedanji krizi. Dovolila je, da smejo prodajati svoj pridelek v količinah nad 5 litrov brez trošarine. Ta dobrohotni čin bode pa ponekod v nesrečo. Ob nedeljah in praznikih popoldne se zbirajo mladi in stari, moški in ženske po raznih hramih in zidanicah. Pijo, pojejo. Vpijanjeni preklinjajo, se pretepajo in marsikaterega morajo drugi dan peljati v bolnišnico, nekateri si pa doma ce-ljo svoje v krvavi bitki zadobljene rane. Komu koristi to? Ali mar pivcu? Vino je sicer ceneje, kakor v gostilni, zato ga pa toliko več izpije, češ, saj je poceni. Ali koristi vinogradnikom? Celo popoldne mora biti v hramu in dostikrat tudi vso noč. Res spravi nekaj cikorjevcev za prodano vino, zato nu pa tudi pivci pobijejo kozarce, polomijo vse polno kolov, razbijejo okna in včasih še njega samega nabijejo, da se komaj domov privleče in cel teden delati ne more. Ni mogoče dopovedati, kaka podivjanost je nastala letos po nekaterih krajih Dolenjske. Miren človek ne sme ob nedeljah zvečer po cesti stopati, ako noče, da se kdo ne zaleti z nožem v njega, ali pa da postane tarča za strelske poskuse. Koliko nerednosti pa je še v občevanju z ženskami! Saj tudi ženske hodijo v zidanice. Naj vendar oblasti nekaj ukrenejo! Sicer bode ljudstvo, kjer se tako godi, popolnoma podivjalo. — Banska uprava v Ljubljani je naročila občinam, naj ne jemljejo občinskih uslužbencev, ki so državni upokojenci, v službo. Zelo lepa in hvalevredna odredba, samo bi bilo treba paziti, da se tudi izvršuje. Da bi sedaj, ko je 100.000 brezposelnih v Sloveniji, koo, ki je tako srečen, da ima državno pokojnino, spodjedel kruh drugim, bi bilo res vnebovpijoče. Pisec teh vrst sem brezposeln, poročen, z malimi otroki in sem iskal, kje bi dobil primerne službe in sem ee informiral, če bi mogel dobiti službo tajnika pri občini na Jezerskem. In ko mi je nekdo z Jezerskega potrdil, da le tam občinski tajnik upokojeni orožnik, brez. otrok, sem dotičnega gospoda prosil, če bi me mo-ge priporočiti, da bi jaz dobil to službo; pa mi je da gospod prav malo upanja, češ da sedanji tajnik dela po volji odbornikom in je skoro izključeno, da bi ga odpustili. — Jaz pa mislim, da bi banska — Skrivnosten umor bogate starke. V Bolo-mačih pri Požegi je bila umorjena tamkajšnja zelo bogata kmetica Mihaela Relič. Orožniki so takoj Zf j Preiskavati, vendar pa niso našli nobenega sledu za morilcem. Na lice mesta bo prišla sodna komisija, da pomaga pojasniti ta skrivnosten zločin. — Svojo ženo do smrti pretepel. K nekemu kmetu v vasi Nasti pri Belovarju je prišla ponoči kmetica Stana Jurčič iz Bojana, ki je pobegnila od doma s svojo 12 letno hčerko. Na največje začudenje so našli drugo jutro Stano mrtvo. Sumijo, da je umrla zaradi notranjih poškodb, katere ji je zadal njen mož. Kakor pripoveduje hčerka, je mož zadnje čase svojo ženo silno pretepaval. V Nasto bo prišla sodna komisija, da ugotovi vzrok Stanine smrti. — Zimski plašč vzrok samouniora. V Zagrebu se je z oetovo kislino zastrupila 15 letna služkinja Olga bporiš. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrla. Policija je ugotovila, da je bila deklica zadnji čas zelo potrta, ker ji oče ni hotel poslati zimskega plašča. Izrazila se je večkrat, da si bo zaradi tega vzela življenje. — Lastnega očeta je hotel umoriti. Te dni smo poročali o kavaleristu Gavri Putniku iz Kača, da ie pobegnil s ponarejeno legitimacijo, glasečo se na ime Ignac Škorc, od svojega polka v Skoplju in da je nato v Novem Sadu fingiral samomor. Gavra l utmk je sedaj na policiji izjavil, da je nameraval umoriti svojega očeta, katerega sovraži, in nato dalje živeti pod imenom Ignac Škorc. Očeta ob si-novem obisku slučajno ni bilo doma. Gavra na- I pravlja zmešan vtis in v mnogem oziru spominja na mladega Matanoviča, ki je ustrelil svojega očeta. Smatrajo, da za svoja dejanja ni odgovoren. Policija je Putnika izročila v petrovaradinske garnizij-ske zapore, kjer se preiskava nadaljuje. — »Račun sem — ali pa streljam!« Subotiška policija je aretirala 15 letnega tekača tvrdke »Centralna špedicija« Mihaela Mayorja, ker je s samo-^resom v roki hotel izsiliti neko terjatev svojega sluzbodajalca. Tvrdka je poslala Mayorja v tovarno »Jupiter«, kjer naj sporoči, da je prišla iz inozemstva neka pošiljatev in da to pošiljatev s tovornim listom vred tovarna lahko prevzame proti plačilu 60001 Din. V tovarni se je Mavor zglasil pri poslovodji Schlesingerju in mu izročil račun, katerega ,e ta pregledal in hotel vrniti, ker se mu ni zdel prav v redu. Mayor je telefonično poklical svojo tvrdko in vprašal, če lahko pusti račun v tovarni Dobil je odgovor, da mora račun prinesti nazaj. Nato je Mayor z revolverjem v roki šel proti ocnlesmgerju in mu zaklicali »Ce mi ne vrnete računa in saldirane pobotnice, bom streljali« Schle-smger je mislil, da se šali, toda Mayor mu je dejal-»Samokres je nabasan, pazite!« Prihiteli so nekateri u.r.?dlllk' 10 Prijeli ter razorožili Mayorja. Pri policiji je Mayor izjavil, da nosi vedno samokres a seboj, ker ima ponovno večje vsote denarja pri sebi. Mayorja bodo izročili sodišču. i . Dr- Mihael °P<*». Cerkveni govori za nekatere nedelje m praznike pod naslovom: Raztreseno klasje I. zvezek, 17 govorov. Zbirka je ravnokar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Prvi govor je za prvo nedeljo v ad-vred'' nevezani knj'g' je 24 Din s poštnino — l.'rban u s: Knjiga o lepem vedenju. Tretja zelo Dom nožen n in *________, uprava, če ji je to znano, morala vseeno gledati, da se njene odločbe izpolnjujejo povsod brez izjem, posebno v sedanjem času, ko nas mora toliko, ki bi rad, delali beračiti, drugi mani potrebni pa imajo dvojne dohodke. j j — V kratkem prične v Kamniku privatno ordinacijo zdravnik dr. Pucelj France j i -P Ponesrečenci z dežele. Na cesti je padla in Drnrlv* resne notranje poškodbe 36 letna Marija Drnovšek, zena rudarja iz Toplic 151 pri Zagorju. v T i . rV . u i pri z-aaor u. LllT1^".6^1311 i« P^la in si zlomila dobila !e Padla >rnov - V sekaf ^ Kr',Slina Rfanc."_"pVfdeh,%i je od- ";oalo5aDalM. dvToe.juroke 24Ietni zic,ar Pet" Pe- ^iN-1?aV\rŽa- infendanca poveljstva drav-llcHarH« ' * °bIasti "zpisuie prvo javno pismeno vril.t T naba/° 52-°W kg riža. Licitacija se bo Izdane A m'- P0!rehne ^formacije daje in- tendanca gornjega poveljstva v Ljubljani, vojašnica vojvode Mišiča. služkT ^°lcsajf ,kradel- ker ni imel drugega za- Vododer* P Č,če Ve č,'de" možakar. Doma je iz oosla K L P° p0kJ,?U de,avec' "dnji čas brez služI; „. ' l3-?1 PnP°veoz.dravlja-nju, dalje je izčrpno poglavje o vedenju pri mizi ponovno bo vsak prebral oddelek, ki govori o obiskih in sprejemih in natančna pravila pismene™ občevanja, ki jih v drugih sličnih knjigah navadno sploh ne najdemo. Elegantna zunanja oprema popolnoma odgovarja vsebini, zato bo gotovo segla jio njej vsaka slovenska rodbina in posameznik. — Opozorilo. Zadruga usnjarjev za Dravsko banovino opozarja, da bo vsakega nabiralca kož, ki bo brez obrtnega dovoljenja z njimi tržil, naznanila pristojni oblasti, ker po novem obrtnem zakonu trgovina s kožami in usnjem ni več prosta. — Načelstvo. — Dobro, pristno in poceni vino dobite v Unionski kleti. — Krasni damski plašči — konfekcija Avgust Iglič, Ljubljana, Tavčarjeva 3. Lilija Osebne vesti. Upokojen je dolgoletni pisarniški ravnatelj litijske predilnice g. Pavel Sertič. Na njegovo meslo ne bo zaenkrat nihče imenovan, ker i mora tudi predilnica slediti. — 25 letnico, odkar je I ravnatelj predilniških tovarn Mauthnerjevega kon- ' cerna, je te dni praznoval g. Luis Preiss. — Razrešen je službe banovinskega cestarja Franc Ko-privnikar z Brega pri Litiji. »Dekle iz predmestja«, burko v treh dejanjih, priredi jutri ob 3 popoldne litijsko prosvetno društvo v Šmarinem pri Liliji, in sicer v dvorani šmar-ske hranilnice. Ker je to prva predstava litijskih diletantov s povsem novimi močmi, se vabijo tudi Litjani, da posetijo to krstno predstavo v prav obilnem številu. Smeha in zdrave zabave bo dovolj. Cene znižane. Šahovska prireditev. Agilni litijski šahovski klub priredi drevi ob 8 v restavracijskem salonu pri »Urški« simultanko, na kateri igra priznani šahist g. Milan Vidmar mlajši. — Vabijo se vsi šahisti, da prineso šahovske desko seboj in se dnnes čez dan prijavijo društvenemu tajniku gosp. Juvanu. 70 let dela tvrdke Jatio Meinl Intcrviv s predsednikom podjetja gospodom Julio Meinl. 2e iz raznih časopisnih notic ob priliki »Zagrebškega velesejma« je javnost izvedela, da proslavi letos eno naših vodilnih podjetij, namreč tvrdka JULIO MEINL 70 letnico ustanovitve svoje prve podružnice. Gotovo zveni kot roman, kadar sc čuie iz ust Julio Meinl-a, kako na priprost 111 enostaven način pripoveduje o razvitku podjetja: »Moj ded je spoznal, da vsebuje kava vse lastnosti, da more vse bolj prodreti v najširše ljudske sloj e vseh delov sveta, posebno pa da postane v Evropi stalen spremljevalec v človeškem življenju. Nemogoče je, da bi moglo kako podjetje napredovati in se razvijati, ako ne more dokazati upravičenosti obstoja. K temu spoznanju mojegi deda je prišel še sklep, da z ustanovitvijo velike, tehniško dovršeno obratovane pražarne prihrani posameznim velikim in malim konzumentom neprijetno, dolgotrajno in drago praženje kave. S tem se je naše podjetje uvrstilo kot potreben faktor v gospodarsko organizacijo in dokazalo upravičenost svojega obstoja. Obe ti ideji, namreč populariziranje kave in vršitev vse manipulacije s kavo za konzumenta, je razvil moj oče organizatorično, na meni je pa bilo, da nadaljujem z razširjevanjem podjetja, posebno tudi še kot specialne trgovine čaja in ga dovedem do višine, na kateri se nahaja danes kot vodilno v področju izdelovanja čokolade, keksov, vafeljev in likerjev. Moje geslo je bilo vedno in prizadevam si, da se smatram za prijatelja obrti in za slugo konzumenta in prežeto s to mislijo je usmerjeno celotno notranje in zunanje poslovanje našega pod-jeja. Vzgoja osobja, proizvajanje blaga in postopek z istim, služi samo enemu namenu, t. j. nuditi odjemalcem najboljše blago čim možno najceneje, sveže in tako, da odgovarja vsem higijeničnim načelom. Še nekaj vam morem omeniti, kar velja za geslo našega podjetja, in to je, da mi postrezamo v naših prodajalnah vse svoje odjemalce z enako postrežljivostjo. Kakor so prastare kitajske čajane obiskovali zaradi uživanja čaja, pa tudi danes še obiskujejo iste brez razlike visoki uradniki, kakor tudi navadni meščani, bogati in siromašni, tako smatramo tudi mi notranjost naših podružnic kot kraj, kjer naj se ugodno počutijo vsi oni, ki prestopajo nai prag.« seveda aretirali On priznava tatvino, zagovarja k^e^ dobUi dela. P-iljen, ker ni mogel ni- hn.,,7,5" d,eT SCje daI "Pre«- Koloman Velič, bogat posestnik iz Starega Bečeja, je 18. avgusta tri^P„V T0"11 "°;"*ad;,kega okrožnega sodišča trimesečno kazen, šele zadnje dni ,o pa ugotovili, da sedi v zaporu namesto Veliča Anton Kovač, siromašen delavec iz Bečeja, katerega j« Velič plačal, da odsedi namesto njega kazen. Kovač ho seda, daial odgovor zaradi zavajanja sodne oblasti, Velič pa bo moral, ko bo odsedel svojo trimesečno kazen, sedeti še nekaj časa za to, ker je plačal Kovaču, aa ooseai namesto njega kazen. St Jernej Vinska kupčija se letos malo boljše razvija nego preleklo leto. Nekateri vinogradniki so že prodali ves pridelek, in sicer po 3 Din zn liter. — Najboljšo kapljico ima letos g. Tr. Vide z Žvabo-vega. Njegovo vino vsebuje do 12% alkohola in je bilo tudi na anketi gostilničarjev v D. M. v Polju izmed vseh doposlanih vzorcev spoznano za najboljše. Električna razsvetljava je zadnje čase v naSi vasi prav slaba. Primanjkuje vode, zato luči lo slabo hrle in pogosto utrašujejo. Pomagali si moramo s petrolejkami, s potrpljenjem in z. upanjem na prihodnje čase, ko bo itonec "»prohibicije? In bomo vodo lahko še v čevljih nosili. Celje es Opozorilo katehetom in iupniin uradom. Gospodje kateheti in žu|>ni uradi, ki so imeli vpeljano, ali hočejo vpeljati v šoli oziroma v župniji od cerkve tako zaželjeuo liturgično mašo po Jakob Za-garjevem liturgičnem molitveniku, ki je pošel, dobijo »Red in pravilo sv. maše« ponatisnjen na 24 straneh, z dvema vlogama: za mašo v čast »Presv. Srcu Jezusovemu« in »Brezmadežni Materi božji« pri šolskih sestrah v Celju. es Zborovanje lesnih trgovcev. Uprava okrajnega združenja trgovcev v Celju je sklicala za 23. november t. 1. obče zborovanje lesnih trgovcev članov tega združenja, ki se bo vršilo v mali dvorani Celjskega doma v Celju s pričetkom točno ob 9 dopoldne. Vabila na to zborovanje so bila razposlana vsem članom lesne stroke, ki so v posesti tozadevnega obrtnega pooblastila. Vabljeni so tudi trgovci, ki nimajo specijelnega obrtnega pooblastila za lesno trgovino, vendar se tudi v tej stroki udej-stvujejo na podlagi pooblastila za mešano stroko. O udeležbi se bo vodila točna evidenca in bo uprava združenja zoper člane, ki se zborovanja ne udeležijo, ne da se predhodno tehtno opravičijo, postopala po § 305. obrtnega zakona. Uprava Združenja trgovcev za okraje Celje, , Gornji grad in Šmarje pri Jelšah je poslala članom I niešane in sorodnih strok okrožniro z navodili glede j delitve koledarjev ob Novem letu. V tej okrožnici ■ se opozarja članstvo na sklepe, ki so si jih sami prisvojili ob priliki sestankov po raznih krajih združenja v mesecu februarju t. 1., da se običaj delitve koledarjev odpravi. Ker uprava združenja nima zakonite opore, da bi članom zabranlla ia običaj, apelira na solidarnost z ozirom na tozadevne prisvojene sklepe. Uprava. Ps Umrla sta: v javni bolnišnici Večerkovič Peter, 03 letni brivec iz Konjic; Racman Ivan, 4 letni sin malega posestnika iz Marijine vasi, občina .lur-klošler. Racman je umrl na griži, že prej je umrl doma za isto boleznijo njegov 21 letni brat, v tukajšnji javni bolnišnici se pa še zdravijo za isto boleznijo oče in mati in ena sestra. Ps Vlom v trafiko. Še ni pozabljen vloin, ki je bil izvršen letošnjo pomlad v trafiko ge. Lijiše v Vodnikovi ulici, že je razburil Celje nov slučaj vloma. V noči od četrtka na petek je bilo vlomljeno v trafiko gdč. Ktrovs Milice v Kapucinski ulici. Vlomilec je prišel v trafiko od zadaj na ta način, da je z železnim drogom skopal v zid luknjo, skozi katero se je nato splazil noter. Odnesel je tobaka in božičnih razglednic za okroglo 5000 Din in 1500 Din v gotovini. Vlomilca pri njegovem delu ni nobeden slišal. Gospodična Šlrovsova je zavarovana, tako da bo škoda krita. er Ukradena zlata ura. Pri neki stranki na Krekovem trgu 0 je bilo v torek zvečer od 8-!i ukradena z mize v sprejemni sobi zlata zapestna ura, vredna 1000 Din. Ko je prišla zvečer gos|ia domov, je dala na mizo v sprejemni sobi uro, nato odšla v spalnico; ko se je čez nekaj časa vrnila, ure ni bilo več. Vrata v sprejemnico baje niso bila zaklenjena. es Šport v nedeljo. V nedeljo bo ob pol 11 do-poldne na Glaziji prvenstvena odločilna bazenska tekma med SK Ilirijo iz Ljubljane in SSK Celjem Ob 2 popoldne bo na igrišču pri Skalni kleli drugo razredna prvenstvena nogometna lektna med S'-' A tlet i k in SK Olimp. Sodil bo g. dr. Planinšek Maribora. CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 20. novembra ob 16 t CELJSKI GROF,!!-: cTmO pO V ionu r CčPic. — Ob po! 21: FRIDERIKA. Gostovanji Nar. gledališča v Marilx>ru. iakoc/afe ■Akita Sendei HONDO itfiSchimaS L tajfuna. Tipična pokrajina na vzhodni obali japonskega otoka, kjer je zadnje dni besnel strahoviti tajfun. Katoličani Skandinavije Mogočni evharistični kongres skandinavskih katoličanov, ki se je vršil ne dolgo za svetovnim dublinskim, je znova opozoril vse katoličane sveta na misijonsko delo severnih držav. Ta kongres je odvzel premnogo zmotnih mnenj, ki so jih imeli Skandinavci nad javnim življenjem katoličanov. Sicer pa so tudi pred tem kongresom uživali katoliški duhovni največje simpatije s strani protestantskih vernikov. Tudi vsakoletno procesijo na Telovo občudujejo drugoverniki kot nekaj res veličastno-poeličnega. Kako pa spremljajo katoliško življenje s spoštljivim interesom, nam pričajo vsakoletne konverzije, katerih je bilo zadnja leta na Danskem in švedskem premnogo. Tudi darežljivost katolikov je vse hvale vredna, zakaj ta pripomore k zmerom novim graditvam cerkva. Samo tu in tam bi bilo treba malo več tolerance, pa bi se katoliško misi-jonstvo v severnih državah mogočno razvijalo. Smcsnice »Janezek, kakšen pa vendar - si 1 Ves obr«-^ imaš potnazan z marmelado! Kaj bi le reksl, če b1 bila jaz tako namazana!« »Mislil bi, da kaniš na sprehod .... Ogromen »mlin na veter«. Inženir Honeff v Berlinu je zgradil model »mlina na veter«, pri katerem se sila vetra pretopi v električno energijo. Model bo razstavljen v centru Berlina, da se bo lahko vsakdo prepričal o mogočnosti tega projekta. Karta japonskega otoka z mestom Namadsu, kjer je med viharji izbruhnil požar, ki je vpepelil 500 hiš. Ogromno škodo so utrpela še mesta Jokohama in Tokio. Kam potuje Trochi Nekdanji sovjetski komisar Leon T ročki je včeraj pristal v grški luki Pirej. Ta »večni jud«, ld nima nikjer pokoja in obstanka, potuje j>od imenom Leon Sedoff. Za ta čas, ko se mudi v Grčiji, so ga zaslražili številni policisti. Ne le, da ne sme 1» kabine in da stoje pred njenimi vrati krimrni^i uradniki, marveč tudi paruiški mostiček in vsa luka je zamrežena z detciktivi. — Trocki potuje s parnikom »Praga« v Mareeille, od tu pa z železnico skozJ Francijo v Dunquerque. Dalje ga bo nesel zopet parnik v Kodanj. Šel pa bo s francoskim tranzitnim vizumom. V načrtu ima Dansko, Švedsko in Norveško. Iz države v državo, za njim ;>a detektivi. Kakor v pravljici o proikletem človeku, ki ga noče niti zemlja niti morje... Zemlja se krči Profesor dr. Ernest Jeneke iz Heidelberga je objavil rezultate svojih računov o manjšanju zemeljske oble. Po njegovi teoriji je zemeljska skorja debela okrog 100 kilometrov. Med to skorjo in razžarjeno tekočo maso v Zemljini notranjščini vlada temperatura 3000 stopinj. Z nižanjem temperature se sprevrača tekoča masa v trdo stanje, ki je v zvezi z izvestnim manjšanjem prostornine. Zemeljska skorja pa teži za tem, da bi izpolnila nastalo praznino, zato nastajajo jx>tresi na zemeljski površini. Vendar je to manjšanje zemlje zelo neznatno. Od Cezarjevih časov do danes je izgubila zemlja komaj en kubični kilometer prostornine, kar je pa zelo malo. Na topli jug Tako orjaškega oblaka ptic-selivk, kakor se Je pojavil te dni na vzhodni frizijski obali, pa se pomika proti VVestfaliji in renskim pokrajinam, ni bilo videti že mnogo let. Vzrok tega nenavadno močnega bega moramo iskati v hudem mrazu, ki je predčasno nastopil v arktičnih deželah. In tako beže cele jate najraznovretnejših plemen iz mrzle v toplo domovino. Med njimi so mnoge ptice, ki jih redko ali nikoli ne vidimo v skupnem letu. Tako so tu med ostalimi ptičjimi vrstami cele trume divjih golobov, katerim slede silne vojske divjih rac in divjih gosi. V ne manjših množinah •beže proti jugu severne konopljemke, katere zopet spremljajo cele trume krivokljunov. Del teh ptic je letel čisto nizko, drugi pa v veliki višini. Z dobrim daljnogledom se je ta čudovita slika dobro zaznala. V nepreglednem vlaku je bilo tudi premnogo pisanih pinož, dalje kanj, žerjavov in str-nadov. Poznavalci ptičev na Helgolandu in obalah Severnega morja izjavljajo, da niso še videli tolikih množic severnih ptičev na poletu v južne pokrajine. Bilo je, ko da se je ves severni ptičji svet utrgal kot plaz, pa se spustil v divji beg pred severno zimo v južne čarne kraje, kjer se cedi med in mleko ... Prodaja ptic Te dni je prodal baron Lyonel Walter Rotscbild edinstveno zbirko 280.000 najraznovretnejših ptic znani ameriški filantropki Whitney; ta pa je vso armado letečih palčkov podarila ameriškemu pri-todoslovnemu muzeju. Črni poglavarji zborujejo Vsi črnski poglavarji teritorija Tanganike so se sestali na skupnem kongresu, kjer so poslali na vlado sledečo zahtevo: »Hočemo, da se vrne stara pravica rodov, kjer ima sleherni državljan pravico — obdržati najdeno slonovo kost...« — Problemi Deklica zapustila krsto Romunski listi poročajo: Pred nekaj dnevi je bila prepeljana v bolnišnico v Braili deklica Nicu-lina Lepusco, ki je obolela na tifusu. Deklica pa je po nekaj dneh umrla. Zdravnik je ugotovil smrt in dal dekle prenesti v mrtvašnico. Ko pa je vstopila naslednjega dne v hišo smrti strežnica, je našla krsto prazno, deklica pa je živa tičala v kotu. Strežnica je seveda grozovito zatulila in stekla k zdravniku, ki je takoj prihitel in dal dekletu injekcijo, na kar je v teku ene ure res nastopila smrt. To pa ni bilo všeč strežnici, ki se je kaj malo zmenila za zdravnikov ugled, ko je prejšnji dan konstatiral smrt, in je dogodek prijavila policiji, kii je odredila sodno obdukcijo, zdravnika pa zaprla, dokler ne bo komisija dognala, če ni morebiti deklica umrla radi injekcije. Be'last proti angl. princu Medalja Gcrharta Hauptmanna. Ob sedemdesetletnici rojstva je podelila pruska vlada avstrijskemu pisatelju Gerhartu Hauptmannu zlato medaljo. Za svoj starostni jubilej je prejel 2730 časti tik. »Gospod apotekar, dajte zdravilo, ki zagotovo in hitro pomaga. Vse imam narobe: želodec, pljuči, srce ...« »Prav lahko vam pomagam. Imam izvrstno sredstvo: »Dr. Kaufmanuovo čudovito čistilo«.« »Ne, ne, prosim nekaj drugega, to ni pravo!« »Pa vendar! Samo čitajte tu: Dr. Kaufmannovo čudovito čistilo zdravi vse; steklenica stane 100 dinarjev.« Bolnik nejevoljno zmaje z glavo. »Pa vzemite vsaj pol steklenice!« • »Ne, ne, nočem tega zdravila!« »Za božjo voljo, pa zakaj vendar ne?lt »Jaz sam sem dr. Kauiniann ...« Ob priliki prihoda angleškega princa v Bel-fast je prišlo kljub izrednim varnostnim pripravam do raznih izgredov med policijo in republikanci. V nekaterih predelih mesta jo morala policija trgati letake, kjer so republikanci protestirali proti obisku waleškega princa. Sprevodnika cestne železnice, ki je nosil v gumtviici trak s prinčevo sliko, so republikanci prav pošteno pretepli. Nemiri v tem smislu so se širili po vsem mestu. Stanje Narodne banke Pravfcar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke z dne 15. t. m. kaže v primeri z izkazom za K. november 1032 te-le najvažnejše izpremembe: Med aktivi je podlaga padla za 33.55 milj. pod 2 milijardi in znaša sedaj samo še 1990.5 milj. Din. Sam zlati zaklad je narastel za 2.2 na 1767.1 milj. Din, nasprotno pa so padle valute za 3.8 na 0.0 milj. Din in devize za 34.0 na 222.8 milj. Din. Tudi devize izven podlage so padlo za 11.20 milj. na 79.5 milj. Din. Vsota kovanega denarja v blagajnah banke je narasla za 0.075 na 165.25 milj. Din. Prejšnji predujmi državi so narasli za 0.35 na 1811.2 milj. Din. Posojila izkazujejo po daljšem naraščanju padec, in sicer je padel eskont za 11.9 na 2188.8 milj., lombaM pa za 0.47 na 351.96 milj. Din. Zaposlenost v oktobru Iz statistike OUZD je razvidno, da je v sredini preteklega meseca članstvo urada padlo na višino L 1926 oziroma 1923. Od tega časa naprej število zavarovanih delavcev ne nazaduje v večjem obsegu. Minimum članstva v tem času je bil v letih 1924 in 1925, to je v času znane deflacijske krize. Tedaj je bilo Članstvo še za ca 3000 zavarovancev manjše. Statistika po panogah ne izkazuje znatnejših sprememb, opaziti pa je sezijsko popuščanje zaposlitve v zidarski in stavbni stroki. V posameznih panogah je bila zaposlitev naslednja: Povprečno Izpremembe štev zav. del. v okt. 9 1.572 630 9.297 silo Rudarstvo Kemična industrija Centrale za protzv Tekstilna industrija Papirna industrija 1.715 Predelava kože in gume 3.380 Obl. ind. in čiščenje 4.439 Hišna služinčad 5.047 Kovinska industrija 6.346 Predelava lesa in rezb. 4.165 Industrija kože in gume 1.514 Trgovina 4.196 Občinski obrati 1.063 Gled., svgb. poki. in razno 1.184 ~ ...........842 478 5.918 1.124 617 3.503 262 903 1.632 550 Tobačna industrija Den. zav. in sam. pis. Oozdno plan. ind. Grafična industrija Javni promet Hrana in pijača Gradnja prev. sredstev Zasebna prom. podjetja Higijena Poljedelstvo ___ Gost., kav. in prenočišča 2.903 Stavbna industrija 5.871 Ind. kamenja in zemlje 3.653 Gradn. želez., cest, vod. zgr. 2.121 v primeri s sept. v % + 11.11 + 5.85 + 4.44 + 3.53 + 2.33 + 2.51 + 2.20 + 1.62 + 1.15 + 0.03 + 0.03 + 0.01 — 0.01 — 0.02 — 0.04 — 0.08 — 0.76 — 0.98 — 1.13 — 1.46 — 1.53 — 1.88 — 2.39 — 4.91 — 8.96 — 11.45 — 16.89 — 18.95 — 1.62 Skupaj 77.933 Prireditve ljubi;. velesejma 1933 Uprava Ljubljanskega Velesejma sporoča, da ae vrii XIII. ljubljanski mednarodni vzorčni vele-»ejem od 3. do 12. junija 1933. Jesenski velesejem »Ljubljana ▼ jeseni« s priključenimi razstavami gospodarskega in kulturnega značaja pa se bo vršil ba 2. do 11. septembra 1933. Avstrijska valutna politika Kakor znano, je avstrijska narodna banka že dalj časa odklanjala večino j>otrebe zasebnega gospodarstva po inozemskih plačilnih sredstvih ter je odredila, da se morajo nabaviti v zasebnem kliringu. Sedaj pa je sklenila, da ne bo oddajala več inozemskih plačilnih sredstev za potovanje v inozemstvo ter za plačilo alimentacij in podpor v inozemstvo, ki si jih morajo interesenti nabaviti v zasebnem kliringu. V najbližji prihodniosti bo avstrijska narodna banka dajala devize in valute za potrebe države, pošte in zveznih železnic, za službo do 22 avgusta t. I. tekočih in še neobračunanih mednarodnih saldiranj. Z 21. novembrom torej bo moral vsak zaprositi za valute za potovania v inozemstvo pri pooblaščenih menjalnicah, ki bodo preskrbele potrebno kritje v zasebnem kliringu. Poskrbljeno pa ,e, da bodo ti denarni zavodi promptno zadovoljevali vse potrebe pri predložitvi predpisanih izkazov v dosedanji izmeri. Zato je treba od 21. novembra dalje vse prošnje za dodeljevanj inozemskih plačilnih sredstev za blagovne dolgove, alimentacije, podpore in ostale zasebno-gospodarske svrhe naslavljati po pooblaščenih denarnih zavodih na »Uiener Giro- und Kassen-verein« na Dunaju. * Kartel tovarn kartonaže. Kakor poroča za^reb ški »Jutarnji list«, je bil na pobudo glavnilTpro-ducentov iz Zagreba ustanovljen ta teden kartel s prodajnim uradom, ki bo določal cene in razdeljeval naročila. Konkurz. Včeraj je bi! razglašen konkurz o Imovini tvrdke »Prva jugoslovanska tovarna hladilnih strojev«, družba z o. z. v Ljubljani. Zbor upnikov 2. decembra t. 1., prijava terjatev 31. decembra in ugotovitveni narok 7. januarja 1933. Za včeraj popoldne odrejena dražba zarub!jen:'h premičnin tvrdke je bila odložena. Borza Dne 18. novembra. Denar V današnjem deviznem prometu so narastli tečaji Amsterdama, New Vorka in Trsta. Nespremenjena sta ostala Curih in Praga, popustili pa so Berlin, Bruselj in Pariz. V italijanskem kliringu se je osnovni tečaj povečal od 295.55 na 295.6(1. odstotek agia pa je bil zmanjšan od 26.5% na 26%. Na ljubljanski borzi ni bilo zabeleženih tečajev za avstrijski šiling v zasebnem kliringu kakor tudi ne za bone grške narodne banke. Na zagrebški borzi je bilo zaključenih v zasebnem knringu 15.000 šilingov po 8.G0. Grški boni so bili zaključeni po 41. Ljubljana. Amsterdam 2313.46—2324.82, Berlin Bruse'j 798.57 —802.51, London 188.36-189.90, Curih 1108.35-1113.85, Nevv York 6740.20-5768.46, Pariz 225.77-226.89, Praga 170.60 do 171.42, Trst 294.46—296.86. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.970 Din. Curih. Pariz 20 37, London 17.025, New York 519.87, Bruselj 72.10, Milan 20.62, Madrid 4'50 Amsterdam 208.725, Berlin 123.55, Stockholm 9oYio' Oslo 8C.75, Kopenhagen 90. Sofija 3.76. Praga 15 39,' Vafšava 58.275, Atene 2.95, Carigrad 2.5iT Bukarešta 3.08o. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje s!a-bejsa in so trenji deloma po|>ustiIi. vendar znatnih uprememb ni biio. Promet je bil na zagrebški Med paafvi je obJok bankovcev padel za 90.8 na 409!1.2 trolj. Din. Obveznosti po vidu so narasle za 30.87 na 870.6 milj. Din. Med njimi so narasle državne terjatve za 6.77 na 7.46 milj. Din, žiro- n * "J,2.3 na 460.6 milj., razni računi pa za 11.8 na 402.5 milj. Obveznosti z rokom so padle za 3.3 na 1157.0 1111 j. H azila pasiva |«i so narasla za 82.7 na 282.3 milj. IJiu. \ šota obtoka bankovcev in kovanega denarja je padla za 59.7 na 5561.8 milj. Din. Zaradi velikega zmanjšanja deviznega zaklada je skupni odstotek kritja padel prvič jiod 36% in znaša soilaj La«- (p,rej i« je torej za 0.78% vifljt, kot je zakonito določen. Odstotek zlatega Pa 10 cel° n:,r"s'«'l. iu sicer od 31.62% na 01.4 4 /6 • borzi znatnejši 111 je znašal: vojna Skoda 600 kom., agrarji, ki so bili zaključeni po zelo Čvi steni tečaju, amx) in 8% Blerovo posojilo 1000 dol. 000 k, 77° inv" l™' 4r'-48. vojna škoda T * S?' Ulc,r- P°9- 43-45, 7% Bler. pos. 8« do 40, Kuže 125 den. Zagreb. Narodna banka 4000-4400 Priv a*• 41-42.50 (43), 7% Bler. pos. 39-40, 8% Bler. pos. 7» pos. DHB 43-47. tobačnVsrečke*9-15, srečke Rdečega kriza 10—20. Belgrad. Narodna banka 4150 den., Priv. agr. ^tr225. 7% inv. pos. 47 bi., agrarji 24.50—25.50, vojna škoda 200—201 (200). 6% beul obv. 33.50-34 (34, 84.75), 7% Bler pos' 41 bi. 7% pos. DHB 44-47. 1 ' Dunaj. Don. sav. jadr. 61.10, Alpine 11.80, Trboveljska 19, Leykam 1.80, Rima Murany 21. Žilni trg Trenotno j« položaj na žitnem trgu nespremenjen, ravno tako tudi cene. Danes so zahtevali za pšenico, 80 do 81 kg težko 160-162.50, 79kg ™ko ,1i)7 CV'„zalr77 kS tf'žk« 152.50-155 in 76 kg teftio 150—152. Koruza stane 70 Indjija jiari, umetno sušena, času primerno suha pa 60, nakladalna postaja. Moka notira 255—275 po znamki. Novi Sad. Vso neizpremenjeno. Tendenca nespremenjena. - Promet: 47 vagonov. Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 149—151, bč. potiska 151—152, ban. 146—118. ban. potiska 151—152. - Ječmen: bč. 94- 96. Koruza: bč. za dec., jan. 56—57. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizjiremenjena. - Promet; 74 vagonov. Budimpešto. Tendenca: čvrsta. Promet: srednji Pšenica: marec 13.05-13.25. zaklj. 13.22—18.24; maj 13.40-13.44, zaklj. 13.53-13.55. Rž: marec 8.12-8.20 zaklj. 8.12-8.20. - Koruza, maj 8.17 do 8.30 zaklj. 8.28-8.30; julij 8.72-8.88, zaklj. 8.79 do 8.80. Chicago. Pšenica: marec 48.50. maj 49.025, december 53.25. Koruza: marec 30.375, maj 31.875. december 24.75. Oves: marec 18.375, december 16.25. Rž: marec 32.50, december 28.50. Wiiinipcg. Pšenica: december 46. maj 50, julij 51.25. Živina Spori V kraljestvu Pece Hrepenenje po belem športu se je pričelo. Oni, ki v letni sezoni niso prišli na svoj račun in so celo svoj dopust prihranili za zimsko sezono, pač z nestrpnostjo čakajo trenulka, ko se bo narava ogrnila v belo odejo. Da pa bo zadoščeno vsem tem zimskim športnikom tudi od naše strani, se je podružnica SPD »Peca« Mežica-Črna odločila, da bo imela v letošnji zimski sezoni Uletovo kočo na Peci vso zimo odprlo in tako skrbela, da bo smučarjem ob vsakem času mogoč obisk naše divue Pece, da se tam naužijejo brez primere lepega visoko alpskega smučanja. Peca je izrecno le visokoalpski smučarski teren in je tudi pozimi brez posebnih težav dostopna. Uletova koča lahko sprejme pozimi pod streho iu v kurjene sobe skupine do 50 smu-j carjev. Tudi prehrana se bo stavila na najnižje cene, lako da bo vsakemu omogočen poset Uletove ! koče na Peci. ' Vznožje Pece, t. j. 1'odpeca, Hiška gora, Mežica I in Črna so pravi smučarski raj. Tu je izrazit sred-njegorski teren in je posebno priporočljiv za smučarske tečaje. Iz Možice in Črne se lahko delajo celodnevni izjeti ob vznožju Pece in so vsled ugodne^ lege terena res pravi užitek smučarju. Tu se vršijo vsako zimo medklubske tekme, a le škoda, da je ta smučarski raj širši javnosti še nepoznan in vsled tega le malo obiskan. Kdor je le enkrat pozimi obiskal Mežiško dolino in Peco, ne bo več okleval, postal bo nje stalni obiskovalec. Kdor še ni bil pozimi na Peci, naj to stori v letošnji zimski sezoni in videl bo, kako mu bo na vrhu Kordeževe glave vzkipevalo srce od veselja, ko bo gledal vse-naokrog prelepe prirodne krasote naše stare Pece. Na svidenje, dragi tovariši belega športa v letošnji zimski sezoni v Mežiški dolini in na najsevernejši obmejni točki naše stare bele Pece. Vse informacije nudi radevolje podružnica I SPD »Peca« v Mežici. I I Državno prvenstvo Komaj je državno prvenstvo končano, že se ; debatira, kako bodo prihoo mnenju j raznih predlagateljev — osješki, novosadski, subo-| tiški, celo klub iz Kragujcvca je zraven. Slovenski klubi, ki so po svojem članstvu in delu, ki ga j opravljajo, gotovo pomembnejši od onih tam doli, pa naj igrajo s Krajišnikom iz Banja Luke, Segesto iz Siska itd. Le malo je toliko uvidevnih, da pro-| pagirajo nacijonalno ligo. In vendar mora biti vsakomur, ki se le malo spozna na nogomet, jasno, : kje je rešitev iz žagale. i Državno prvenstvo mora biti na taki viiini, : da nadomesti draga inozemska moštva. Naravno, j ne da bi imeli stike z inozemskimi klubi, ne mo-• remo obstojati, vendar glavni program v sezoni j mora biti sestavljen iz tekem za državno prvenstvo, ! To je pogoj za razvoj nogometa. Tu je edina rešitev ! v nacijonalni ligi. Bodisi, da se ta liga tudi deli teritorijalno na dva dela. V Italiji, Poljski, Češki, Madjanski, Nemčiji itd. je le ena liga, toda večina igralcev je profesijonalov, katerim par dni potovanja ne škoduje. Pri nas profesijonalizem — prikrit namreč — ni tako razvit, da bi eno moštvo moglo biti več dni na potovanju. Zato bi našim razmeram najbolj odgovarjali dve ligi, prvaka obeh naj pa med seboj igrata za naslov državnega prvaka. Igra naj se pa pomladi in jeseni. V vročih mesecih je počitek brezpogojno potreben. Tudi naj bo katera nedelja prosta za kakšno mednarodno tekmo. Le tak sistem je pri nas mogoč in bi tudi zopet zaiel široke plasti prijateljev ta lepe in popularne igre. Vsak drug sistem bo le škodoval. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zelss-Ikon, Koden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi lotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevane ceniki frogrami Itadio-Lfubtfana i Sobota, 19. novembra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13 00 Cas, plošče. 17.00 Salonski kvintet. 19.30 Planine in planinci v gornji Savski dolini (predava g. Vandot). 20.00 Prenos iz Uniona. 22.00 Cas, ]>orouila. 22J5 Samospervi g«. Josipine Sivec in c. Avgusta Zivka. Nedelja, 20. novembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 10.00 Vereko predavanje (dr. R. Toininec). 10.30 O pokretu uspešnosti v gospodarstvu (Ivo Zor). 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Cas, poročila, plošče. 15.15 Ženska enakopravnost v krščanstvu (gdč. Peleasa). 15.45 Plošče. 16.00 Abram: Zlatorcg, igra s petjem 111 godbo, izvaja prosvetno druStvo Moste. 20.00 Mojstri dunajske operete (dirig. Kahnan, Lehar itd.) prenos z Dunaja. 22.30 Cas, poročila, plošče. Drugi programi $ Sobota, 19. nov. Zagreb: 20.00 Radio orkester — 22.10 Plesna glasba. — Fireme: 20.45 Varietejski večer. — 22.00 Izbrana operetna glasba in pesmi — Jazz. — Leipaig: 20.00 Verdi — Pucclnijev večer — 22.05 Poročila, nato zabavna glasba. — Stuttgart: 24.00 (Pesmi — 21.30 Zborovuo jjetje — 22.45 Koncert. Berlin: 20.00 »Hoffmannove pripovedke«, o|>ent, Olfenbach — 22.35 Poročila, nato koncert. — Bel grad: 20.00 Pester večer — 22.00 Poročila, nato plesna glasba. — Rim: 20.45 »La vedova scaltua«, lirična komedija. — Beromiinster: 21.3-3 »cvicar v tujini«, spevoigra. _ 21.40 Večerni koncert. — 22.20 Plesna glasba. — Langenberg: 20.00 Operna glasba 21.00 Orgle - 22.20 Poročila — 22.35 Komorna glasba. — Dunaj: 19.50 Saksofon in klarinet — 20.10 Komedija — 22.25 Konrert. — Budapest: 20.15 Prenos iz študija — 22.15 Ciganska glasba. Nedelja, 20. novembra: Zagreb: 20.05 Prenos z Dunaja. — 22.45 Poročila in vreme. — 22.55 Plesna glasba. — Milano: 20.30 »Dona Imperia«, ojiera. — Barcelona: 20.110 Plesna glasba. — 21.00 Plošče. — 22.45 Nočni koncert. — Stuttgart: 20.30 Nedelja mrtvih. — 21.45 Južni pol, kantata. — 22.45 Plošče. — Toulouse: 21.00 Violinski koncert. — 21.30 Pestra glasba. — 22.00 Melodije. — 22.30 Maroška glasba. — 23.00 Angleška glasba. — 23.30 Klasična glasba. — Berlin: 20.00 Requiem. — 21.05 Srečanje severa z j:i-gom: Pogovor med Avstrijcem in Norvežanom. -21.00 K6nigsberg. — 22.00 Poročila. — Belgrad: 20.00 Prenos operetne glasbe z Dunaja. — 22.3(1 Ciganska glasba. — Rim: 20.30 »Madarne Imperia« opera. — Beromiinster: 21.00 Zabavni koncert. — 21.40 Zabavni koncert. — Langenberg: 20.00 Mis-sa Solemnis, L. v. Beethoven. — Praga: 20.15 Večerni koncert. — 21.35 Poljudne pesmi. — 22.00 Jazz. — Dunaj: 20.05 Operetna glasba. — 22.45 Plesna glasba. — Budapest: 20.00 Operetni prenos z Dunaja. — 22.40 Ciganska glasba. — Varšava: 20.00 Poljudni koncert. — 21.20 Vokalni koncert. — 23.00 Plesna glasba. — Pariz Eiffelov stolp: 19.30 Radio koncert. Otroci jetnikov pri papežu Sveti oče je te dni sprejel v jx>sebno avdienco nad štirideset otrok, katerih očetje so trenutno v zajx>rih. Le s podporami različnih dobrotnikov »o se mogli ti malčkii odj>raviti v veliko kaznilnico Portolojfono na Elbi, da bi tam obiskali svoje očele. V Vatikanu so bili mladi potniki prisrčno sprejeli. S slehernim otrokom je papež spregovoril nekaj besed, nato pa se je obrnil do spremljajočih patrov in sester, katerim je govoril o veličini ljubezni do bližnjega. Srečna država Nobena država na svetu ni izvzeta iz te svetovne gospodarske krize: v vsaki državi se sleherni dan nabirajo novi brezposelni delavci. Vatikan pa je izvzet. Tam je zaposlenih okrog 5000 delavcev, ki popravljajo papeževo rezidenco. Tu ni brezposelnih. Poleg drugih naprav gradijo v vatikanskem mestu poštno in brzojavno centralna upravo. Zaposleni zidarji in ostali delavci so nedavno darovali papežu iz hvaležnosti za zaposlenost v tej krizi zlato medaljo. Mestece perutnin V nekom samotnem delu Kalifornije živi i7, redno delavno mestece Petaluma, katerega probi valstvo — 15.000 po številu — se bavi izključno j. živalstvom. TI ljudje sledijo vsem najnovejšim na svetom raznih živ i nozd ravnikov pri odgajanju ž vali, zato so dosegli take usj>e!ie, da moremo itn. novati mesto Petahima največji živalski vrt sveta Tu imajo namreč »mrroJii okrog štiri mntijone kokoši, tri milijone rac, prav toliko goni in en mi iijorn puranov. Mesto ima svoje zasebno klavnice ia vse vrste živali. V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; ienltovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za moli oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka peUlna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Ročne torbice, aktovke, kovčeki, najceneje pri F. M. Schmitt, Ljubljana Pred Škofijo 2 I II Vrednostne papirje vseh vrst. tu- in tnozem ske. obveznice, založnice srečke in hranilne kniiži Mesarskega vajenca . i r> , f j l ce vseh denarnih zavodo tpreime Ivan Baš. Kode- | kupu|emo Ijevo pri Ljubljani. (v) II Službe iščejo Šofer mlad, trezen, nekadilec, fotograf in godbenik, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 16.356. (al Mlado dekle ▼ajeno vseh hišnih del, išče službo. Nastop s 1. decembrom. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Poštena« št. 16.546. (a) iimii« Samostojno kuharico z dolgoletnimi spričevali sprejmem v stalno služoo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 16.527. (b) in prodaiamo M Jankole komanditna družba Liubliana, Selenburgova ulica 6.IL Telefon 30-52. (d) Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo v lepo in zračno sobo sredi mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.561. (D) fgl*Lrr*~tfp. • tfanovanja Pristopajte k Društvu stanovanjskih naiemnikov — Ljubljana, Vegova ulica 8. |o| Korespondentinja perfektna v italijanščini, se rabi pri lesni stroki za par ur na dan. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 16.567. b — Prodajalko po možnosti z jamstvom, sprejmemo takoj za svojo detajlno trgovino z dežniki in nogavicami v Zagrebu. V poštev pridejo le agilne, popolnoma samostojne in zanesljive moči, ki obvladajo poleg hrvatskega tudi nemški jezik. Tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo it. 19. (b) Posojila od 100.000 do 5,000 000 Din iščemo za l. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih kniižicah Ceniene ponudbe na: M. Jankole. komamnditna družba — Liubliana. §e'enburgova ni. 6/11. Telefon 30-52. d Stanovanje dre sobi, kuhinjo, poleg pošte in kolodvora, oddam mirni stranki. Cerar Ivan, Domžale. (č) Lepo stanovanje rolnčno, I. nadstr., ob cestni železnici, se odda. Soba, kuhinja, predsoba in uporaba vrta. Kosovo polje, Spančeva pot 192. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico se takoj odda. Tyrševa (Dunajska) cesta 99. (č) Le inserirano blago je dobro blago! v«. r* • , • ■■■ -v ••>.">.«-- ■vri' v; ■ A iMj-^mmmsš^m . • •.* . • 's »v • • v« v t}" •• :- ' $:■ : Kako pa nai ve svet, da imate dobro blago, če pa se ne potrudite, da zve zanj največ.e število konsumentov? S pomočjo uaših oglasov uspešno in i malimi stroški povečate proJajol Priporočajte povsod dnevnik^p^ SLOVENEC* Nov kinoaparat naprodaj. Naslov v upra-»Slovenca« Maribor šL 1682. (D Kupimo Kupim razne vrste sira. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlekarna« 16.486. k Lepo stanovanje v novi hiši, štirisobno in z vsem komfortom ter etažno centralno kurjavo. solnčna lega, se takoj odda mirni, dobri stranki proti nizki najemnini. Vprašati je v Dvorakovi ulici št. 12, pritličje, desno. (č) SHS9BBIBBRBR Zlato (staro ztatninol kupuiemo M Jankole. komanditna družba Liubliana Selenburgova 6'li. Telefon št. 30-52 |k| Leskove palice do 2!4 cm premera ter 1.20 do 1.60 cm dolge — kupuje »Ilirija«, d. o. z.. Dunajska cesta štev. 46, Ljubljana. (k) Božične jelke od 1 do 4 m visoke, potrebujem večjo količino. Iste rabim s koreninami (balo), že presajene bo-rovke, breze, smreke itd., za sajenje, od 1—2 m visoke. Javiti se na: Franc Mešiček, vrtnarstvo, Pre-stolonasled. Petra trg 2, Beograd. (k) Naročajte SLOVEMCA najcenejši slovenski dnevnik U' □ ElH!2B2Bi0IS Lepa stavbna parcela v izmeri nad 800 kv metrov, v Novem Udmatu naprodaj! Dve stavbišči! Vodovod, elektrika, plin in kanal prav ob parceli. Za plačilo se sprejme tudi hranilna knjižica dobrega zavoda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.423. (p| Štiristanovanjska vila novo zgrajena, 3 minute od tramvaja, naprodai. V isti ie vodovod, elektrika, kanalizacija ter v dveh stanovanjih kopalnica — Vila je obdana z velikim vrtom. Poizve se v upravi »Slovenca« št. 16.463. p Čas je z/afo i pa rudi dobra I reklama v 1 •SL01/ENCU\ aaaaaBaBBBaa Posestvo zasajeno z mladim žlahtnim drevjem, travnik, njive v izmeri ca. 26 oralov, v dobrem stanju, 20 mi- Droben oglas v .Slovencu. nut °,d . pos^a'e !P Sole' posestvo ti hitro proda; naproda|' Q,Ponndbe n» ie ie ne z gotovim denarjem uSravo, p,°1 pač kupca ti s kniižico da. *Posestvo° st' 16'489'

Hišo z gostilno žago, mlin na turbinski pogon, vse novo, tik postaje, na prometnem kraju, prodam ali dam v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 16.490. (p) Realitetna pisarna Ljubljana, Wolfova ul. t, posreduje pri nakupu in prodaii hiš, posestev, pri oddaji in najetju stanovanj, lokalov. Postrežba hitra, kulantna. (p) Če avto svoi stari nroda/ai ar moioija bi mebtl se rad brž kunci v t/ m nuno oriiene Slovencev na/man/š' inserat Konfekcija — modal NaiceneiSi nakup Anton Presker Sv Petra cesta ii 14 Liubliana (lj Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi » veliki izberi nauniodneie in oaiceneie tvrdka Kari Preu.a Liubliana Židovska ulica to Stari trg (l| Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzopartlnike. nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri LjublianL Sadno drevje Oddam jabolka: bobovec, carjevič, ontario, iona-than, dolenjska voščenka, hruške: gelertovka, av-ranška, ananas. Prvovrstne, tukaj, komad 12 Din, II. 8 Din. Večja množina bukovih drv naprodaj. Anton Godec, posestnik in sadjar, Malanoga, p. Kresnice. (1) Mizarji, pozor! Dospele so topolove plošče, izvrstne za formiranje, po iziemno nizki ceni Tvornica »Ukod« — Dunajska cesta 31 (I) Karoserija lično predelana, pripravna za stojnico, manjšega obrtnika ali za stanovanje samca, se proda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 16.495. (1) Nogavice, rokavice, >obce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u L;ubl ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Prvovrstno rženo moko dobite po najnižjih cenah pri Pavel Bcrtoncelf, valjčni mlin, Domžale. Brusimo britve škarje in nože. Istotam najcenejša brivnica. Maribor, Mlinska 8. (t) Damski klobuki že od 60 Din naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu »La Fcmme Chic« Anica Puhek, Še-lenburgova 6/1. (t) Lanenp rnnoine la druga krmil« ntirfi nakenet Veletrgovina >.ua in moke A VOLK LJUBLJANA R#>«heva renta 14 »BRZOKUH« prihrani 60—70*/„ na kurivu ler Vam hitro s< greje kuh in o. Uporabljiv na v*ak štedilnik — Izdeluje Anton Prebil splošno ključavničarstvo Giince 1/6 ftuna očes« Najboljše sredstvo prot urjim očesom CLAVEJ> je mast lobite v lekarnah, dre :erijah ali naravnost b voruice in glavnega skledi Sča M. HRIMJAIf ehnrnnr ~ «|*Alt Varujte se potvorb MILJONAR PRIPOVEDUJE. Zakaj se je poročil s siromašnim dekletom »Ko me je pogledala, iem že bil očaran od oiene svetle, bele in sveže polti. Takoj sem sklenil, da se z mo oženim « Vsaka žena ima dandane« lahko belo in mehko kožo. kakorftna pnia in kakršni s« diviio vsi moški. Oporabliaite kremo Tokalon hrano t a kožo bele barve |ne mastno), ki vsebuie preparirano svežo smetano in olivno olje kombinirano t oblaževaloimi ia osvežujočimi dodatki Krema Tokalon ne-restano prodira v kožo. blaži razdražene ožoe žleze krči ra^iriene pore io odstranitve eaiednvce Naiboli ra'kava in naitem-neiša knža pn«lane mehka in bela V treh dneh se koža obnovi ter postane lepa in sveža kakor «e ne da doseči na noben drug način Krema nai se uporablja vsako iutro. k Podgane in miši uničuje najzanesljiveje RATOL, ki je odlikovan z zlato svetinjo in diplomo zato, ker je pred oblastmi dokazan njegov siguren učinek in da je vrhutega neškodljiv za ljudi in domače živali. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. — Izdeluje: BIOMEDIKA, Zagreb, Hatzova 25. SALDA-KONTE STRACE • JOURNALB ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE OD.JF.MALNE KNJIŽICE K1SALNE BLOKE ITD. NUDI HO IZKKIINO UOODNIH CF.NAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKAKNB P HEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Lorna Doone Roman U Ezmoora 82 Gospod Cockram se je nakremžil na vso moč čmerikavo in Rut se je komaj vzdržala, da je ostala resna.- Znala si je tudi prav spretno pomagati, da sva se kmalu iznebila jx>slovodje. Namesto da bi mu bila po kosilu fionudila kozarček vina, je pričela zelo resno govoriti o nekem računu, ki bi ga moral še pred dedovo vrnitvijo j>opraviti, zaradi česar bi bilo najmanj tri računske knjige pregledati. Cockram je postrani škilil vame, kakor da bi hotel reči: »Prav dobro razumem vse, toda za sedaj si ne morem pomagati, toda čakajta samo, da pride čas zame, tedaj —« toda še preden je končal, so se vrata za njim zaprla. Meni je pa Rut dejala: »Katero vino bi vas po tako dolgi ježi bolj okrepilo? Ded mi je izročil vse ključe in njegova klet je dobro založena. Ali bi rajši vino iz OfKvrta ali iz Xeresa?< »Ne razlikujem ju drugače kakor po barvi, draga nečakinja,« sem jii odvrnil; »toda vino iz Ojjjrta imi zveni prijetineje, poskusimo torej z njim.« Dobra malka mi je prinesla sta rimsko, zaprašeno in s pajčevino prevlečeno steiklenico in kmalu se je iskrila slastna kapljica v moji čaši. Veselo sva sedela drug poleg drugega in tudi Rut je jxipila čašo na moje zdravje, na kar mi je iznova najKilnila kozarec, tako ni bil nikoli prazen, čeprav sem ga na vso moč pridno izpraznjeval. »Tako velikemu, močnemu možaku ne škoduje taka pijača,« je rekla In je pri tem živo zardela, kar se ji je prav lepo podalo; »slišala sem bila že nekoč od vas. da lahko pijete, kolikor hočete, pa vam vino ne gre v glavo.« »To je resnica, kako da niste pozabili tega?« »O ne. spominjam se vsake besede, ki ste jo bili s svojim nizkim glasom izgovorili. Kako malo vina je v taki steklenici, moram še emo prinesti. Ne odklanjajte mi tega; bojim se, da se bo ded vrnil domov šele tedaj, ko vas že zdavnaj ne bo pri nas. Potemtakem moram biti jaz za krčrna-rico.« »No, če že hočete, nimam nič proti temu. Ne smem vam dati košarice, to bi bilo nevljudno. Ko-liiko let imate že prav za prav, Rut?« »Kmalu jih bom dovršila osemnajst, dragi nečak,« se je odrezala in me tako prijazno pogledala, da bi jo bil najrajši poljubil. Toda spomnil sem se Lorne, se naslonil v naslanjaču nazaj in čakal druge steklenice. »Ali še veste, kako sva tedaj skupaj plesala?« sem jo vprašal, ko je vlekla probkov zamašcik iz steklenice in nato previdno odlila prve kapljice. »Sprva ste se me malo bala, ker sem tako velik.« »Da, zdel ste se mi pravi pravcati velikan, ki bi me mogel kar pohrustati. Toda sedaj vem, kako prijazen in dober ste.« »Ali bi hoteli zopet priti in plesati z meuoj, na moji ieodtaini, diraga nečakinja?« Od presenečenja ji je malone steklenica padla iz rok. Nato mi je napolnila kozarec s čistim vinom. Lica so ji pobledela. »Kaj ste me pravkar vprašali, nečak?« »Nič tehtnega, Rut Nameni! sem se čimprej praznovati ženitovanje. Tudi vi boste morali biti zraven, saj vas imamo vsi tako radi.« i-Saj tudi bom, gotovo — samo če me bo mogel ded pogrešati v trgovini.« Stopila je k oknu ta je težko dihala. Nisem mogel razločiti, je li zehala ali stokala. Bil sem v veliki zadregi. Ali me ljubi? Po- vsem nerazumljivo se mi je zdelo, da me ni vprašala niti jx) imenu moje neveste. Nemara je mislila, da je ta Sally, ali se je pa bala izdati z zvokom svojega glasu svoje notranje razburjenje. Po kratkem premišljevanju se mi je vendarle zdelo najmožateje, povedati ji, kako je prišlo do tega. »Pojdite malo k meni, gospodična Rut, moram vam mnogo povedati.« »Rajši ostanem tukaj pri oknu, toda kar pripovedujte, saj vas bom rada poslušala. Od tod bom jahko videla, ali pride ded domov. Vedno je tako dober do mene. Kaj bi bilo z menoj brez njega?« Nato sem ji pričel pripovedovati svoje doživetje. Razodel sem ji, da sem ljubil Lorno že izza svoje otroške dobe, im sem ji opisal tudi vse zapreke in nevarnosti, ki sem jih moral premagati. Dopovedoval sem ji, kako uboga in zapuščena od vseh je Lorna, kakšno žalostno mladost ima za seboj in kako sem se odločil, da sem jo rešil. Rut me je molče poslušala, ne da bi me bila pogledala. Toda opazil sem, da so ji tekle solze po licu. Ko som končal, me je vprašala tiho ta s še vedno proč obrnjenim obrazom: »Ali vas pa tudi ljubi? Pravi H, da vas ljubi iz vsega srca?« »O seveda. Ali se vam morda zdi to spričo njenega visokega pokolenja in žlahtnega mišljenja neverjetno?« Brez besedice je stopila Rut za moj stol in me poljubila na čelo. »Bog vam daj v movetm življenju vso srečo, dragi nečak,« je zašepetala. »Bodite srečni, kakor znate osrečevati druge. Ne zamerite mi, Če sem malo slabe volje in mislim venomer na svojega deda. Vem, da vam slabo strežem. Tako lepo ste mi govorili, pa sem vam pozabila celo vina nato-čiti. Kar lepo si postrezite sami, dragi nečak, takoj Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel če& se vrnem.« Odhitela je skoai duri in ko se je vrnila, ni bilo več na njenem obrazu nikakršnega znaka žalosti in solz. Samo roke so ji bile hladne ta 60 se ji tresle od razburjenosti. Ujca Rubena ni bilo domov ta Rut m,i je ob slovesu omenila, da bo ležko kaj z obetaniim mi štirinajstdnevnim poscijm. Zdelo se mi je neprimerno, da bi še nadalje silil vanjo, čeprav sem si šele zdaj od srca želel, da nas bi prišla obiskat. Lorna sama bi jo nedvomno najbolje ozdravila mene površne simpatije do mene. Zdelo se mi je nemogoče, da bi šlo pri ta:«o mladem dekletu za kakšno globlje čuvstvo, a zavedal sem se tudi, misleč nazaj, da nisem ničesar zakrivil. Saj je nisem bil nikoli jxivzdigoval nai druge, razen ta dan tudi nikdar ne z njo čačljal m sem v polni zavesti svoje ljubezni komajda kedaj mislil nanjo. Dekle ne bi bila sploh mislila name, če ne bi bila moja mati in sestre spletkarile in j« motile z lokavimi namigavanji. Bržkone so to d<>-bro dušico prepričevale, da jo iz vsega srca ljubim, četudi so md to trdovratno zanikale. Kdo bi mot>el zaupati ženski besedi, kadar gre za ljubezenske spletke? Enoin petdeseto poglavje. Svčtnik Doone v naši hiši. Ko sem oni večer z razneženim, četudi ne r. ranjenim srcem (zaradi Rut) jezdil domov, sem se kaj malo zavedal, da bom moral kmalu vse svo,e misli posvetiti lastnim zadevam. Toda to se ,e ie dogodilo: kajti ko sem takoj po znočenju -it>|iil v vežo. me je zaustavila Lizika, rekoč: »Ne ho-ti noter, John,« pri tem je kazala s prstom prot: materini sobi, »dokler ti nekaj ne povem.« Izdajatelj: Ivan Itak ovce. Urednik: Frajic Kromžar.