Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 21. septembra 2017 - Leto XXVII, št. 38 stran 2 VEČ GEZIKOV ZNAŠ, VEČ VELAŠ? Prišli smo eden do drügoga, Slovenec do Slovenca stran 8 »Hatižak je üdi biu…« stran 4 Pojmo na Štajersko stran 10 2 VEČ GEZIKOV ZNAŠ, VEČ VELAŠ? Té rek že od inda svejta dobro poznamo, ga dostafart ponavlamo, citiramo, baja je samo tau, ka ne napravimo vse (ali trno malo napravimo) za tau, ka bi rejsan tak bilau. Dapa tau ne vela samo za nas Porabske Slovence, liki za naš večinski narod, za Madžare vejndrik ešče bole. (Za nas tau malo Murska Sobota: Judovski jeziki EVROPSKI DNEVI JUDOVSKE KULTURE V Sloveniji so se med 3. in 19. septembrom zvrstile številne prireditve, posvečene Evropskim dnevom judovske kulture, judovski diaspori. Gre za vseevropski projekt, ki je že V projektu sodeluje 33 držav, ki so pripravile približno 900 dejavnosti za nekaj manj kot 170 000 obiskovalcev, kot so jih našteli lani, za letos pa podatek še ni na voljo. ovak vela, mi mo se pomalek svojo slovensko materno rejč mogli znauva navčiti, ka vogrsko /tihinsko/ rejč trno dobro znamo.) Če poglednemo statistike v Evropskoj uniji, prav na Vogrskom guči najmenje lidi tihinske gezike. Samo 37 procentov je pravlo v anketi, ka guči zvün vogrske rejči bar ešče edno tihinsko rejč. Največkrat je tau engliška rejč, dapa tau tö ne gučijo trno dobro, od tej 37 procentov je samo 25 procentov pravlo, ka engliški dobro guči, večina samo, če je mujs, en tau pa samo fundamenta engliške rejči pozna. Če tau poglednamo v Sloveniji, tam 90 procentov lidi trdi, ka zvün slovenskoga gezika guči eške eden gezik. Znati gezike je vse vekša vrejdnost. Brezi toga več skurok ne moreš slüžbe dobiti, nauro vöspadneš, če kakšen tihinec staupi k tebi, te kaj pita, dapa ti ne vejš povedati ranč telko nej, ka na pravo ali na lejvo... Ka je pa ešče vekša baja, brezi jezikovna izpita na srednji stopnji (középfokú nyelvvizsga) sploj ne dobiš diplome. Leko, ka si se včiu 3 lejta, napravo vse vižge, napiso diplomsko nalogo, dapa če nejmaš vižge iz Na dokumentarni razstavi v Pokrajinski in študijski knjižnici so bili predstavljeni nekateri judovski jeziki: jidiš, judeoarabščina, aramejščina, sodobna hebrejščina osemnajsto leto zapored obiskovalcem prireditev, organiziranim v sklopu projekta, ponudil poglobljen vpogled v judovsko kulturno dediščino. V Murski Soboti sta bila dva dogodka, in sicer so v Pokrajinski in študijski knjižnici odprli dokumentarno razstavo Judovski jeziki, v Pokrajinskem muzeju pa je bilo predavanje dr. Janeza Premka o Razvoju judovske pisave. Največ dogodkov se je zvrstilo v Mariboru, Ljubljani in Lendavi, bili pa so tudi na Negovi, v Rožni dolini pri Novi Gorici in v Novi Gorici. Judovske skupnosti namreč že dva tisoč let sestavljajo del evropskega družbenega, intelektualnega, kulturnega, političnega in verskega življenja. Judje povsod, kjer živijo, govorijo in pišejo drugače kot sosedje. Včasih je njihov jezik drugačen zaradi dodatnih hebrejskih besed, drugič govorijo popolnoma drug jezik. Mnogi so že slišali za jidiš in ladino, jezik v diaspori. Kakor koli, Judje so v stoletjih migracij in razseljevanja govorili na desetine jezikov. Zaradi razvoja izraelske hebrejščine judovski jeziki v diaspori niso izumrli. Kako pa se bodo razvijali, bo pokazal čas. E. Ružič Že četrti tečaj slovenščine tihinski gezikov, dobiš samo papir, ka si na tau šaulo ojdo, vse napravo, dapa ne dobiš diplome. Zakoj si se pa te včiu? Vlada (kormány) ščé nutvpelati, ka bi se za par lejt samo tisti leko glaso na visike šaule, steri že na gimnaziji ali v srednjoj šauli napravi te vižge iz tihinski gezikov. Po istini bi dijaki, steri se že najmenje osem lejt včijo na šaulaj gezike, mogli telko znati, ka bi leko izpite napravili. Dapa na žalost zdaj tau vidimo, ka se večina dijakov tak dobro ne navči gezika, ka bi leko opravila izpit. Ali so krivi sami, ka je ne briga ali so krive metode, ka je ne včijo dobro, dapa izpite večinoma napravijo tisti, sterim stariške leko plačajo, ka zvün šaulski vör leko ojdijo k privat školniki tö. Ali pa majo dobre školnike pa trdo volau za včenjé. Dapa plus vöre plačati si dosta starišov ne more dopistiti, tak do njini mlajši že v srejdnji šauli v slabšom položaji pa nedo meli šanse, ka bi šli na visike šaule. Včenjé pa bau privilegij bogati mlajšov? Privilegij manjšinski mlajšov pa je (bo), ka leko izpit napravijo iz maternoga jezika (kak tihinskoga jezika), steroga se včijo že od mali naug, od vrtca do konca srejdnje šaule. Mogauče do pa potom toga porabski mlajši tö bole cejnili slovenski gezik? Marijana Sukič Zveza Slovencev na Madžarskem že četrto leto organizira slovenski jezikovni tečaj za odrasle v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. 11. septembra se je začel jezikovni tečaj za začetnike, nanj se je prijavilo 11 zainteresiranih kandidatov. Organizatorji tečaja opažamo, da je zanimanje za učenje slovenskega jezika med Porabje, 21. septembra 2017 ljudmi vseh generacij, saj je najmlajši udeleženec tečaja star 20 let, najstrejši pa 68. Letošnji tečaj vodi mlad učitelj Norbert Gerencsér. Gyöngyi Bajzek 3 POMISLEKI OB ZAČETKU PORABSKEGA ŠOLSKEGA LETA Porabske vzgojno-izobraževalne ustanove korakajo že proti koncu tretjega tedna novega šolskega leta. V narodnostnih vrtcih je zadovoljivo število otrok, celo malenkost s tem sta začeli že lani – v različne dejavnosti vrtcev še bolj vključevati starše in babice ter dedke predšolskih otrok. Porabski dvojezični narodnostni osnovni šoli, gornjeseniš- Na Dvojezični osnovni šoli v Števanovcih imajo letos 50 učencev višje kot lani, v vsakem izmed vrtcev sta po dva dneva v tednu ob domačih tudi vzgojiteljici asistentki iz Slovenije, Andreja Serdt Maučec in Romana Trafela. Čeprav je njuno strokovno delo zahtevno in polno »zakajev«, sta ka in števanovska, prav tako nimata problemov s številom vpisanih učencev; prva jih ima 70 (8 prvošolcev), druga pa 50 (6 prvošolcev). Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki Porabja (pogovor z ravnateljicama), tudi s finan- Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča na Gornjem Seniku optimistični in poskušata storiti največ, kar se v danih okoliščinah da. In kot poudarjata, bi se na področju učenja slovenskega jezika v vrtcih lahko naredilo mnogo več, če bi v družinah, kjer starši ali vsaj stari starši še govorijo slovensko, »domanji jezik« učili tudi otroke, da le-ti ne bi prihajali v vrtce brez znanja ene same slovenske besede, kot se to dogaja leto za letom. Vsekakor pa bo potrebno – in ciranjem šol, odkar je njuna vzdrževalka Državna slovenska samouprava, ni težav. Kar 23 slušateljev, pretežno pedagoških delavcev, se je letos koncem junija udeležilo izobraževalnega seminarja v Sloveniji, izpeljali smo tudi že 11. Jezikovne počitnice za porabske učence ob slovenskem morju. Do tu je vse lepo in prav, skoraj idilično. Gotovo pa beseda idila/ idilično izpade iz nabora be- sed, ko pokukamo v zaodrje Pri kadrih imajo malo bolj vilom vpisanih dijakov k temu narodnostnega šolstva; mis- srečno roko na števanovski pouku, pa še vedno gre navlim predvsem na kadrovske šoli, ne pa tudi pri vpisanih zdol v monoštrskih srednjih razmere v obeh šolah. Stri- učencih. In ko seniška ravna- šolah. Kot smo že ugotavljali njam se z ravnateljicama, da teljica izjavi: »Delati moramo ob koncu preteklega šolskega je težko zadostiti paragrafom na tem, da življenje na šoli leta, je za osmošolce, ki zain poskrbeti za kolikor toliko in vsakodnevno sporazume- ključijo eno izmed dvojezičustrezen pedagoški kader. Go- vanje potekata res v obeh je- nih šol, za vedno konec pouka tovo pa ni prav, ko zadostimo zikih,« se človek upravičeno slovenščine, ker večina odide predpisom, v resnici pa prak- vpraša: Kako – delati na tem?? v sombotelske srednje šole. A ticiramo navidezno dvojezič- Na čem pa ste delali doslej? A tudi tisti, ki se vpišejo v monost pri pouku in pošljemo je na tem treba delati ali zave- noštrske, ne gredo k slovenv razred 2 učitelja – eden ne stno več uporabljati sloven- ščini. Se je kdo vprašal, zakaj? zna nič slovensko, drugi pa sko materinščino vedno in Ne bi bilo prav in normalno, praktično nič madžarsko. To povsod? A ne bi bilo prepros- da monoštrske srednje šole je skregano z vso strokovno teje, če bi se – vsaj slovenski (predvsem tisti, ki poučujejo logiko in koncepti kakršnega učitelji na šolah in učitelji, ki slovenščino) malo časa, enerkoli dvojezičnega pouka. Na seniški šoli pa so z neznosno lahkostjo in prav po tihem začeli izvajati te nedoumljive prakse, čeprav so jim bile predlagane bolj optimalne rešitve. In ker mirni pogovori niso zalegli, vas rotim javno: V dobro učencev in njihovega boljšega znanja slovenskega jezika prenehajte s takimi praksami! Na šoli je poln delovni čas slovenski učitelj asistent, ki bi s svojim odlič- Po dolgih letih je na monoštrski osnovni šoli Jánosa Aranya spet slovenska skupina nim znanjem jezika, stroke in pedagoškim erosom lahko znajo nekaj malega slovensko gije, predvsem pa osebnega naredil veliko več, če bi mu – recimo, dan ali dva, če ne pristopa, posvetijo pridobidopustili. Konec koncev pa, gre več, v tednu pogovarjali vanju vsaj dijakov slovenskih čemu služijo slovenski peda- med seboj samo slovensko? korenin za pouk slovenščine?? goški asistenti? Kolikor vem, Ne bi bil to lep zgled učencem, Narodnostni vrtci in šole v v prvi vrsti so mišljeni kot po- ki od svojih učiteljev (čast izje- Porabju po svojih zmožnomočniki ali soizvajalci pouka mam!), razen pri urah, skoraj stih delajo in služijo svojemu slovenskega jezika na šolah! nikoli ne slišijo slovenske be- namenu, kar je vse pohvale Naravni govorec jezika goto- sede? Dragi vsi, to ni kritika, vredno. Gotovo pa so še rezervo lahko nauči učence mnogo to je zapis krutih dejstev, ki so ve, predvsem pa mora biti pri več in bolje kot nekdo, ki je javna skrivnost, le govoriti se vseh v šolstvu prisotno veliko jeziku priučen. Zakaj ne izko- ne bi smelo o njih. Pa se mora! močnejše samozavedanje, da ristite tega bogastva – v dobro Ker sta resnica in iskrenost porabskih šol kot samostojnih svojih učencev?? pot naprej, boj proti resnici pa izobraževalnih ustanov že ne Največji kadrovski problem je rakova pot. bi bilo, če ne bi bile dvojezične, obeh šol pa je pomanjkanje Skoraj nič pa še nismo brali namenjene v prvi vrsti učenju ustreznih dvojezičnih učitel- o pouku slovenščine v mono- in ohranjanju SLOVENSKEGA jev razrednega pouka, učitel- štrskih osnovnih in srednjih jezika, krepitvi SLOVENSKE jev za obdobje, ko je učencem šolah. Odlična novica je, da se zavesti in utrjevanju SLOVENpotrebno postaviti trdne te- po nekaj letih zatišja v Osnov- SKE kulture. Vsak pedagoški melje v obeh jezikih. Impro- ni šoli Jánosa Aranya skupini- delavec, predvsem pa vodstva vizirana dvojezičnost tega ne ca devetih prvošolcev pridno šol in vsi odgovorni za šolsko zmore, tudi učitelji Madžari, uči narodnostno slovenščino področje, bi ta dejstva morali ki se bodo na tečajih naučili kot predmet, kar 5 ur teden- imeti nenehno pred seboj in nekaj malega slovenščine, ne sko (o tem več v naslednji šte- jih vsakodnevno udejanjati. morejo nadomestiti sloven- vilki Porabja). Valerija Perger skega dvojezičnega učitelja. S slovenščino, predvsem s šte- Porabje, 21. septembra 2017 4 Sobočanka Erika Hriberšek PREKMURJE Krožišča Tisti, steri se vozite po Prekmurji, brodim, ka ste v pamet vzeli, ka mamo iz leta v leto več krožišč (körforgalom). In tau nej samo v varašaj, čiglij jih je tam največ, tüdi na dosta drügi mestaj, gé se križajo malo vekše poštije. V Murski Soboti je zdaj domanja firma Pomgrad začnila delati ške eno (montažno) krožišče, za steroga de rosag plačo 95 gezero evronov. Stalo de samo malo naprej od tistoga velkoga, dvojnoga krožišča, stero stogi malo pred podhodom pod štreko. Do zdaj je bilo tak, ka so tisti, steri so se iz Ledavskoga naselja ali Partizanske vilice pelali prauti varaši, dosta cajta in živcov ponücali, prva kak jim je tau gratalo. Brodim, ka tau nede zadnje krožišče, na stere smo se v zadnji lejtaj vsi več ali menje navadili, steroga do postavili v Prekmurji. V zadnjom cajti se je malo več pisalo ške o enon krožišči, v vesnici Križevci pri Ljutomeri. V občini, stera je znana po svojih konjaj, so na sredino križišča, stero že neka cajta stogi, postavili (ka bi drügoga) kip (szobor) konja kasača. Tüdi v Prekmurji najdeš na sredini krožišča bole ali menje posrečene reči. V Murski Soboti so pred petimi leti postavili tri skulpture domanjih umetnikov, od toga dvej stogita v krožišči, vsakša na svojom konci varaša. Na Tišinski vilici – tau je v smeri prauti Radenec – so »Šefe« Jožeta Denka, pri BTC-ji »Sožitje« Mirka Rajnara. Umetnina, tüdi v Porabji dobro poznanoga kipara Ferenca Királya, pa krasi eno od lendavskih krožišč. Ovak najdeš malo več ali malo menje posrečeno zriktana krožišča, tüdi takša z vodometom, steri ti te, če se malo pohecam, gda malo bole vöter fudi, ške auto zaperé. Silva Eöry »Hatižak je üdi biu…« Sobočanka Erika Hriberšek je gorrasla v Puževcaj. »Tau je mala vesnica, tam na roubi Goričkoga, tak ka zdaj ne morem povedati, če sam ali sam nej Goričanka, zatau ka sam bila doma v spodnjom, ravninskom tali vesnice. Doma smo meli menše paverstvo. Ges sam bila sama, edinka, pa tüdi pri sausedaj so meli samo eno ali največ dvoje dece, tak kak je navada v luteranski krajaj,« pove Erika, stera se je v tistom cajti pisala ške Kerčmar. Skauz ali pauleg Puževec tečejo Ledava in Bodonski pa ške Skakovski potok, tak ka so mlajši dosta cajta preživeli ob in na vodej: »Ges san bole pojbinsko drüžbo mejla. S sausedovim Gezekom sva furt tam okauli vode odila. Te sva pravla, ka va ribe lovila. Trno sam rada bila, gda sam prvo ribo zgrabila. Gda sam jo domau prinesla, me je mati naružila po riti. Pravla mi je, ka je tau nej bila. Včila sta nas dva škonika, ena od nji je bila leranca Miroslava Šoštar, zdaj je Mira Filipan, stera je bila doma iz okolice Celja. „Hatižak je üdi biu, pa je kalabajs vöspadno,” Erika Hriberšek ji je gnauk na njeno pitanje, zakoj je nej napravo domače naloge, pravo moj sošolec Karči. Nika ga je nej razmela. Gor na sto se je vsela, skor so ji skuze prišle, in je pravla: „Pa so mi rekli, da so tile Strukovci Sigdar, gda san domau prišla, pa me je topla župa čakala.« Po zgotovljeni gimnaziji se je vpisala na Pedagoško fakulteto v Maribor, na smer slovenski gezik. Nej je stejla biti leranca, vej pa sta jo bole zanimala študij primerjalne književnosti ali psihologije, samo ka je doma nej bilou zadosta penez, ka bi leko šla študerat v Ljubljano. »Študentska leta so bila najboukši cajt mojoga žitka. Te smo se znali zabavati, znali pa smo se tüdi včiti,« pravi sogovornica in raztolmači, ka je v tistom cajti prvo paut prišla v stik s Porabskimi Slovenci, vej pa je te mariborska pedagoška fakulteta začnila sodelovati s sombotelsko. »Spaumnim se, kak je bilou, gda so gnauk prišli v Maribor na izpopolnjevanje. Bila je ena Eržika pa eden Laci, spaumnim se tüdi Karčija Krajcara in Irene Pavlič. Mi smo se tam drüžili. Ges sam edina bila s Prekmurja, pa sam se najleži z njimi pogučavala,« pove Erika in cujda, ka je v Maribori te spoznala Alojza Hriberška iz Šaleške doline, steri se je tö včiu za Soboto bila. Ges sam večer, gda sam do desete vöre delala, Murin bus do Lemerja zgrabila, te sam pa mogla dale peški vnoči titi domau. Včasi me je mauž, on je na tretji soboški šauli včiu, počako, samo tau je te za sina nej dobro bilou. In tak smo se preselili v eno sobico. Vmes smo te začnili, nej daleč kraj od dijaškoga dauma, zidati ram.« Prva, kak je Erika 2004. leta šla v penzijo, je ške na drügi mestaj delala, med drügim je na skrbi mela kulturno in raziskovalno dejavnost v soboškoj občini. Delo v kulturi jo je furt zanimalo, vej pa je že v gimnazijski lejtaj pomagala v Püconcaj pri organizaciji prireditev. Gnesden rada šte knjige, rešavle križanke, kaj dobroga sküja, pa tüdi kaj napiše, sploj potopise za Evangeličanski koledar. Aktivna je v penzionističnom drüštvi, tüdi kak prostovoljka v skupini starejših za samopomouč. Trno rada se drüži s svojima vnükoma, 9-letnim Vidom in 7-letnim Maticom, pa tüdi z ribiško palico. »Gda sam prišla v penzijo, Erika na tromeji (čepi v sredini) s sošolci z gimnazije za eno deklino, in tak sam po tistom nej več ribila, k vodej pa sam ške naprej odila. Vleti smo se, gda smo že malo vekši bili, smo se v Ledavi tüdi kaupali. Te je ške čista voda bila. Tau je nej bilou telko, ka bi se plavati navčo. V glavnom smo se namakali. Pauleg je kukorca rasla, pa smo jo vzeli pa pekli. Tüdi repo smo si radi geseni vtrgnoli.« Prve štiri razrede je zgotovila v Strükovcaj: »Ta smo peški, dostakrat tüdi bausi, s cekrami odili. Turbo sam te sledkar do- v Sloveniji.” Vseeno smo jo trno radi meli, pa ona tüdi nas, ka je dobra leranca bila.« Zadnje štiri razrede osemletke je zgotovila v Püconcaj, kama se je vozila s piciklinom. Gda je zima bila, je živela pri babici in vüjčiji pa vüni v Brezovcaj, ka je te bliže do šaule mela. Tak je bilo tüdi te kesnej, gda je začnila oditi v soboško gimnazijo: »Tau mi je najbole v spomini ostalo. Vsakši zranek so me pred dverami spucani črejvli čakali, pa topeu tej. Babica je furt gorstanola, pa mi je zajtrik napravila. Hriberškovi gnesden, od leve Erika, Vid, Alojz, Andrej, Nataša in Matic škonika. Oženila sta se 1. majuša 1971, 10. septembra istoga leta pa se jima je naraudo sin, edinec Andrej. Mlada držina je prva neka cajta živela v Puževcaj, po tistom pa štiri leta v soboškon internati, gé je Erika delala kak vzgojiteljica: »Dvanajst lejt sam delala v dijaškom daumi. V tej lejtaj se je glij nauva zidina zazidala. S Puževec je furt slaba avtobusna povezava s Porabje, 21. septembra 2017 sam si včasi prvo ribiško palico küpila. Vsi so pravli, ka sam malo naura. Nejsam znala, kak se ribi, pa sam se navčila. Ribe lovim samo na mordji, pa jih te domau prinesem, ka jih te doma pogejmo,« ške pove Erika Hriberšek, stera rada na pomauč priskoči tüdi sini, steri ma v Soboti bauto z raužami. Silva Eöry 5 Igor Banfi v soboški Galeriji Roman, morda (kdaj) film NA HORIZONTU JE – SVETLOBA Tretja razstava akademskega slikarja Igorja Banfija v domači galeriji nosi pomeljiv naslov Notranje pokrajine in je posvečena 500-letnici reformacije v Evropi in še posebej v Prekmurju. Kot pravi kustos dr. Robert Inhof, gre tako za Zadnja večerja, medtem ko obe različno razumljeni pokrajini najdemo v njegovem ciklu z naslovom Horizonti. V delih, ki jih Banfi ustvarja od leta 2012 naprej, pa so tako religiozni kot tudi oba pokrajinska elementa zdru- BELE TULPIKE Roman Ferda Godine Bele tulpike, napisan leta 1945, sodi med največkrat ponatisnjena ske družine Brünner. Ljubezen ne ostane prikrita, zato imata zaljubljenca usodne te- ŽELEZNA ŽUPANIJA Ne vidi se, dapa fejst je nevaren Kak v cejlom rosagi tak v Železni županiji se pomalek že začnejo trgatve, istina, ka mi nejmamo najbaukše zemlé, brgé, klimo za gorice, dapa v Vaskeresztesu pa Oszkóju se zato najdejo vinogradi. Tau je fejst, fejst pomemben čas, zato ka zdaj se zvej, kelko pa kakšno vino mo meli. Po trgatvi, prozna dela prekmurskih pisateljev. V okviru (prepovedane) ljubezni in ljubezenske zgodbe so v Belih tulpikah (tulpike= lokvanji) predstavIgor Banfi pred svojo sliko (njegovo/našo/) notranjo pokrajino, kot za mimobežno. Avtor pa poudarja, da je (njegova) figura tavajoča, in išče v sebi in navzven. Zato tudi (naslov zapisa): Na horizontu je - svetloba. Svetloba, ki jo ženi,« izpostavi Inhof. Igor Banfi je pri Zadnjih večerjah tematiziral centralni panel Wittenberškega oltarja, ki ga je leta 1547 naslikal uradni umetnik reformacije, Lucas Cranach Starejši, in ljene tudi družbene razmere in življenjski utrip v Lendavi, še zlasti pa (neprijazni) odnosi med katoličani in judi (židi). Kaplan Arpad Zrim se zaljubi v Rahelo, hčer judov- žave s tragičnimi posledicami. Že kar dolgoletna želja je, da bi režiser Bojan Labovič posnel film po literarni predlogi romana Bele tulpike. Napisan je, kot mi je znano, tudi scenarij, vendar je v Sloveniji že tako, da za gledljive (in tudi kakovostne) filme običajno ni denarja. Razen redkih izjem (Cvetje v jeseni, Petelinji zajtrk...). In zdaj sem pri fotografiji, ki ni iz Murine mrtvice, kjer je pisatelj Ferdo Godina, rojen na Gornji Bistrici, (ki je blizu reke) opazoval bele tulpike, simbol mladosti, veselja in (lahko) tudi ljubezni, ampak je iz nekoliko večje „mlake” v Peskovcih. eR gda je že mošt v bečki pa začne se fermentacija, je najbola nevarno v zamanici (kleti). Najbola zato, ka se ne vidi pa nejma sago te plin, ka se iz mošta napravi. Vinarji dobro znajo, ka je te plin fejst nevaren pa itak vsakšo leto, dva, trdjé mrdjejo od tauga. Tau tö istina, ka tau so nej tej redni vinarji, liki bola tisti, steri samo doma za svoj tau delajo vino. Zaman se tau vsakšo leto tapovej, ka gda vre mošt, te v samo v tašo zamanico slobaudno tadola titi, stera se lufta ali pred tistim je zluftana bila, kak smo tadola šli. Inda svejta pa še gnesden najbola doma se tak branijo od tauga plina (CO2), ka se z mošta Del razstave (lahko) vidimo in začutimo, če si velika slikarjeva dela ogledamo sami in pozorneje. Pokrajina je tisti slikarjev medij, preko katerega tematizira tako svoj osebni religiozni razmislek kakor tudi razmislek o dveh, že omenjenih različno pojmovanih pokrajinah. »Eksplicitni izraz tega religioznega razmisleka lahko najdemo v njegovem ciklu Luthrovo nepopistljivo pojmovanje Kristusove dejanske navzočnosti v Gospodovi večerji, s katero je reformator razklal protestantizem na različne, med seboj nepomirljive ločine. Inhof našteje več primerov, s čim vse se povezuje ali prepleta Banfijevo slikarstvo oziroma tokrat predstavljena dela. Ta premislek usmeri tudi v prekmurski prostor, v slikarjevo rodno Prekmurje in tematizira izginulo Panonsko morje. V zloženki ob Banfijevi razstavi (še) beremo: »Tisto, kar je pri njegovih slikah prikazano kot vez med zemljo in temnim nebom, je vedno element, ki je zelo krhek. Označuje ga rahli naklon upognjene in spremenljive podobe, ki jo lahko razbiramo kot tavajočo človeško figuro, kot prikazen, kot osamelo drevo, kot jadro čolna in v posameznih primerih tudi kot silhueto od časa razjedenega spomenika.« Kustos omeni tudi primerjavo s pokrajinami rojaka Nikolaja Beera. Banfijeve pokrajine so naslikane hitro in grobo. »Prej kot dokončane slike izgledajo kot namensko narejeni krokiji, kot da bi se slikar bal, da bi mu njegovo notranje videnje spolzelo skozi sito časa, preden bi mu ga uspelo fiksirati na platno. Njegove temačne in pesimistične pokrajine so - kakor tudi pravi naslov razstave - Notranje pokrajine.« Kaj vse bodo od tega in še česa videli obiskovalci razstave, pa prepustimo njihovemu dojemanju in domišljiji. Banfi namreč napoveduje na horizontu svetlobo. Tekst in foto: Ernest Ružič Porabje, 21. septembra 2017 napravi, ka svejčo žgejo. Dapa strokovnjaki pravijo, ka tau je nej stauprocentno gvüšno, zavolo tauga, če svejča vrkar više nas še gori, spodkar, če dolapokleknemo, se že leko zasapimo. Zato ka dojda od 8 do 10 % koncentracija s tauga plina, pa že veki večno zaspimo, svejča pa samo te, gda je ta koncentracija tam kauli 14 %. Najbola gvüšno je tau, če küpimo eno napravo, stera nam vsigdar točno zmejri, kelko je spodkar pa vrkar v lufta CO2, zato ka če je preveč, tak včasin alarm napravi. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Gentiloni obiskal Slovenijo Na kratkem delovnem obisku v Ljubljani se je mudil predsednik italijanske vlade Paolo Gentiloni. Slovenski premier Miro Cerar mu je pojasnil, da Slovenija ne nasprotuje članstvu Hrvaške v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ampak opozarja, da mora vsaka država, ki želi postati del te organizacije, izpolnjevati določene pogoje, kar velja tudi za Hrvaško. Preselitev zanima 35 ljudi Vladna delovna skupina za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča je obiskala prebivalce ob meji s Hrvaško in se z njimi pogovorila o konkretnih rešitvah za njihove težave. Člani vladne delovne skupine za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča so pod vodstvom državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Erika Kopača najprej obiskali občini Razkrižje in Lendavo, nato občino Metlika, tretji dan pa še občino Piran. Na pogovorih s prebivalci so sodelovali tudi župani omenjenih občin in načelniki oziroma načelnice upravnih enot. Prebivalcem ob meji s Hrvaško je vlada na tokratnih srečanjih predstavila izhodišča za interventni zakon za zaščito pravic prebivalcev ob meji s Hrvaško, ki bodo kakorkoli prizadeti zaradi arbitražne odločitve. Doslej je željo za preselitev na slovensko stran izrazilo 16 gospodinjstev oziroma 35 ljudi, tako državljanov Slovenije kot Hrvaške. Arbitražno sodišče je v razsodbi 29. junija določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija je sporočila, da bo razsodbo uresničila, Hrvaška pa še vedno vztraja, da zanjo ni zavezujoča, saj je izstopila iz postopka arbitraže. BOJTE NAŠI SODELAVCI! Spoštovani! Namakalna naprava na nogometnem igrišču v Sakalovcih Kak vsakšo leto vas letos tö lepau prosimo, bojte naši sodelavci pri Porabskom kalendari. Porabski kalendar je v zadnji lejtaj rejsan grato ena najbole prilüblena publikacija, stero lidgé radi V okviru razpisa TAO so posodobili sakalovsko nogometno igrišče, ki je dobilo namakalno napravo, nas je seznanil predsednik nogometnega društva Zsolt Németh. Jesenske tekme prvenstva bodo potekale na posodobljenem igrišču. L.R.Horváth Opravičilo štejo. Za tau se moramo vam – steri zdaj že več lejt pišete za kalendar – najlepše zavaliti. Na vašo pomauč računamo pri letošnjom kalendari tü. Bralci radi štejo vaše kratke zgodbe, stere napišete ali iz svojoga živlenja ali iz živlenja vaši znancov, sausedov… Radi štejo potopise, če napišete, gde ste ojdli, ka ste vidli. Leko pa napišete kašne dobre vice ali porabske recejpte, steri so ške nin nej bili dola napisani. Leko je tau več kratkij pisanj tö, tiste ške raj štejo lidgé. Lepau vas prosimo, vaše pisanje (največ je leko 4 strani natipkano ali 2 pesmi) nam pošlite najkasneje do 31. oktobra. Trno lepau vas prosimo, držite se časa. Naš atrejz je: Zveza Slovencev na Madžarskem „Porabski koledar 2018“, 9970 Monošter/Szentgotthárd Gárdonyi ulica 1 Tisti, steri mate računalnik, vas prosimo, ka nam pošlete vaše članke na e-mail: andovci69@gmail.com Lepau pa prosimo vse tiste, steri ste ešče nej pisali nam, s pisanjom vred pošlite svoj kejp tö (portret). Steri pa že mate kejp pri nas, ga leko dola zamenite tü, če želite, o tejm se odlaučite sami. Želejmo vam dobro delo in računamo na vas. Karel Holec urednik Porabskoga kalendara V 36. številki našega časopisa sem v članku ...DOKEČ MO SLOVENSKI POPEJVALI PA PLESALI naaupek napisala ménje etnoglasbene skupine, stera je špilala plesalcom pa samostojno tö nastopila na 20. oblejtnici sakalovske folklorne skupine. Po pravom se zovéjo GORIČKI KLANTOŠ. Članom skupine pa našim bralcom se opravičujem. Marijana Sukič porabje.hu Porabje, 21. septembra 2017 7 Letovanje na obali Jadranskega morja (2. ) V künji inda in gnes (37) OD PORTOROŽA DO PIRANA Ta dva kraja sta drug ob drugem in zelo blizu. Od Vile Park traja pot peš približno 15-20 minut. Ampak tja in nazaj vozi tudi avtobus, s katerim Tudi glavni trg v Piranu nosi Tartinijevo ime. Za kipom skladatelja si lahko ogledamo krasno zgradbo županovega urada. Na glavnem trgu in na Piran s ptičje perspektive lahko potujemo brezplačno. Drugače je vožnja z osebnim avtom v Piran prepovedana. Avto moraš pustiti na parkirišču pred mestom. morski obali je veliko kavarn in restavracij. Pri Piranskem zalivu je del morske obale, ki ga uporabljajo nudisti. Tudi sam sem pogosto obiskal to plažo. Nepisani zakon je, da se tukaj ne spodobi fotografirati, zato od Prepovedano kopanje v morju 4. avgusta se je zgodila zanimiva zadeva. Vsak gost je dobil obvestilo, da je na plaži pred hoteloma Vila Park in Marko prepovedano kopanje. Pokvaril se je namreč odvodni kanal in so fekalije odtekale v morje. Ravno sredi sezone in sredi Portoroža! Čez nekaj dni so popravili napako in odpravili prepoved. Tartinijev trg s kipom glasbenika Piran: čudovito mesto Piran je znano morsko, turistično mesto s tipično mediteransko arhitekturo. Vsak dan mesto roji. Znamenitosti je zelo veliko. Tukaj se je rodil Giuseppe Tartini, ki je bil slaven komponist in violinist. Danes je njegova rojstna hiša muzej. Drajfus – trinožnik – vasháromláb ... DO MADŽARSKE »gori«. Tau je mali, moderni »drajfus« na gaz ali elektriko Madžarska protestira zoper ukrajinski šolski zakon drajfus postavili edno piskreno posaudo. Pod drajfus so potegnili žardjave parkauline/vaugardje iz peči. Gnes včásik tö küjamo kaj v ednoj posaudi, za tau pa dojde, če samo pod piskrom nika (gázfőző/rezsó – plinski ali električni kohar/kuhalnik). S toga se tö vidi, ka nika nauvoga nega v künji, je samo malo ovaško gratalo. Marija Kozar Jurija, cerkev Marije Snežne, Minoritski samostan s cerkvijo, Pomorski muzej in mestno obzidje. Na glavnem trgu so Zvečer je Tartinijev trg zelo živahen. Otroci se igrajo na njem, žogajo se, kolesarijo, se kotalkajo. Odrasli pa se zaba- Madžarske parlamentarne stranke enotno protestirajo proti šolskemu zakonu, ki ga je pred kratkim sprejel ukrajinski parlament in ki bi onemogočil izobraževanje manjšinskih skupnosti v maternem jeziku. Zakon namreč predvideva, da bi bil materni jezik kot učni jezik prisoten le v predšolski vzgoji, torej v vrtcih in v nižjih razredih osnovne šole. V višjih razredih osnovne šole in v srednješolskem izobraževanju bi prevladoval ukrajinski jezik, kar parlament utemeljuje s tem, da bi morali vsi državljani Ukrajine obvladati jezik države, v kateri živijo. Med temi je tudi približno 150 tisoč Madžarov, ki strnjeno živijo v Podkarpatju, in so do zdaj imeli dobro organiziran šolski sistem v maternem jeziku od vrtca do univerze. Prav zaradi tega se je madžarski zunanji minister obrnil na mednarodne inštitucije, v pismu Ukrajini očita kršitev človekovih in manjšinskih pravic. Madžarske stranke pa so skupno pozvale ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, naj zakona ne podpiše, temveč ga vrne parlamentu v ponovno obravnavo. Zakon, v kolikor bo sprejet v tej obliki, bo vplival na izobraževanje številnih manjšin, ki živijo na območju Ukrajine, zato je protestiralo že več držav, med njimi Romunija, Bolgarija in Poljska. V črni künji so inda na gniški küjali tak, ka so na železni Ob piranski obali je veliko kavarn in restavracij vsak večer prireditve. Ko sem bil v mestu, je ravno takrat potekal Piranski poletni festival, ki je bil zelo lep in zanimiv, še več, tudi zabaven. vajo v restavracijah in na terasah kavarn. (se nadaljuje) Attila Fáczán tod nimam ilustracije članka, čeprav mislim, da bi si moški bralci z veseljem ogledovali sliko. Nekaj znamenitosti V Piranu si vsekakor oglejte mestno hišo, Benečanko, Prvomajski trg, cerkev svetega Porabje, 21. septembra 2017 Odgovornost bivšega predsednika? O odgovornosti bivšega predsednika Árpáda Göncza je govoril na neki konferenci podpredsednik stranke FIDESZ Gergely Gulyás, Göncz naj bi namreč preprečil sprejetje Zakona o kaznovanju oseb zaradi kaznivih dejanj iz političnih razlogov. Šlo je za obdobje od leta 1944 do 1990. Zakon, ki ga poznamo tudi kot Lex Zétényi-Takács in ga je parlament sprejel 4. novembra 1991, ni postal pravnomočen, kajti takratni predsednik države Árpád Göncz ga ni podpisal, temveč ga je poslal v presojo ustavnemu sodišču, ki ga je ocenilo kot protiustavnega. Po mnenju sedanjega podpredsednika stranke je bila vložitev zakona takrat nujna zaradi vzpostavitve novega moralnega reda, po njegovem mnenju takratni parlament in Antallova vlada tega nista storila iz maščevanja. 8 Prišli smo eden do drügoga, Slovenec do Slovenca Gnesden je že tak, ka ranč vpamet ne vzememo, če se prejk meje v drügi rosag odpelamo, zato ka nega nej ograje pa nej rampe. Zdaj paulak pri meji ranč tak leko normalno živeš kak gde koli, dapa tau je nej bilau vsigdar tak. Dja se še spomnim na tau, ka še mi, domanji, steri smo pri granici živeli, smo dovoljenje meli v žepki, gda smo v gauštjo šli delat, pa samo tak nastraja smo gledali prejk na Slasko (Slovenijo), zato ka še tau je nej bilau slobaudno. Tau je bilau pri nas, dapa kak je bilau na drugoj strani meje, od tauga sem Kristino Klaužar spitavo iz Čepinec. - Kristina, te ram, gde zdaj živete tü paulak pri meji, je vaš rojstni ram? »Tau je moj rojstni daum, gde sem se narodila, nas so po iži tak zvali ka Vancarni. Tü paulak pri meji je prvin nej bilau fajn živeti, sploj pa te, gda so že granico zaprli pa leta 1950. so karavlo (laktanya) zozidali. Sprvoga je baukše bilau, zato ka so tej domači sodacke bili, kaulek Sobote doma, tej so karavlo zidali. Gda so že karavlo zozidali, tak leta 1951-52, te so Srbi sé prišli, naši podje so pa v Srbijo šli za sodake. Bili so redni Srbi tö, samo pa večina je nej takša bila. Če so te večer nin srečali, tak so se delali, ka te ne poznajo, zaman so te vsakši den vidli.« - Kak ste leko vcuj k meji šli? »Samo tak, kak je cesta bila, nika dala nej, še prejk gledati je nej bilau slobaudno.« - Nikdar niške je nej üšo prejk granice? »Dosta je odišlo prejk, kak od tec ta, tak od vas sé, zato ka vse fele blago so švercali, ka se je nej dalo küpti. Tü pri nas se je nej dau cutjar küp- ti, samo tak na dejke, tak ka naši so po cutjar odli, vaši po tobak pa vse tašo se je menjavalo, ka je nej bilau ali se je nej dalo küpti.« smo se leko lopau pelali, nej nas šli prejk granice. Dva Terje trbelo že švercati, pa leko plana, Bazetjin, Kölešdja pa smo prišli eden do drügoga, Goslarin. Gda so vnoči prejk kak Slovenec do Slovenca. meje pišli, so se tü pri nas staMi smo prvin že kaulak nad vili, zato ka z mojim bratom Bajánsenye tö so kolegi bili.« leko šli, zato ka - Ka ste, ka so potejn delali? nas je Tito püsto, »Kak so prišli, najprvin je trdapa vas so pa belo javiti župani pa včasin Rusi zaprli. Pri smo je na cug steli pelati v Šavas pri meji je lovce. Samo podje so nej mogbiu tisti staumej- li titi, zato ka so gauli, nagi, trski pas, ka ste bausi prišli srmacke. Zato, ka spucano meli, so keden dni v gauštji bili pa gda smo se tam so velko srečo meli, ka so leko mimo pelali, pa prejk prišli. Gda so s cugom v so vaši nas spoz- soboto prišli, te so je potejn nali, tak smo gu- na vojaško odpelali. Tam so čali eden z dru- njim gvantanje dali, pa so šli gim, ka smo nej na trimejsečni tečaj, gda so gledali drugomi tau tanaprajli, potejn so te v obraz. Tau je slüžbo dobili. Za par lejt, gda zato bilau, aj ne je Terplanova mati mrla, te je Kristina Klaužar iz Čepinec vidijo sodacke, Gusli sé prišo, pa kak so Ožka se prejk meje valdi doma, od tistec je prejk - Bilau je tak, ka so koga na pogučavamo.« gledo domau, kak so mater meji dobili? - Dosta spoznancov ste meli kraj od dauma pelali. Vejš, ka »Bilau, pa ranč nej gnauk, pri nas? je sploj žalostno bilau, mater koga so gnauk na granici dobili, tisti je več nazaj nikdar nej prišo. Bilau je tašo v Šülinci pa v Büdinci, ka so ga od meje gnali pa doma na dvorišči so ga tastrlili. Vejn najbola slabo je tak v tisti petdeseti lejtaj bilau, gda je vojska tak naura bila. Nekdenešnji mejni prehod med Čepinci in Verico Tistoga reda so pojge tri leta pa tri mesece mogli vojsko slüži- »Tisti čas, gda je tü nej bila ti pokapajo, pa ne moreš ta, ti. Moja obadva brata sta tam granica, smo tak složni bili, zaman si samo par stau mejtdoj bila, eden v Vukovari, ka smo vtjüpodli. Gda so pa rov kraj od dauma. Zavolo eden pa v Čupriji.« tau ograjo naprajli, te je pa že tauga, ka so podje pobegnili, - Dobro je bilau, gda se vrajžo bilau, edni so še odli očo so v zatvor zaprli. Vaš zaje tam v devetdeseti lejtaj prejk, samo je opasno bilau. kon je biu prkleti tistoga časa. meja na en den odprla med Bilau gnauk, ka so ritkaro- Dja sem tak petnajset lejt staVerico pa med Čepinci? vski podje s Pešta iz vauze ra bila pa se dobro spomnim »Te je že dobro bilau, te smo že vujšli, tak ka po žlabej so se na tau, ka večina lüstva, ka je meli te male mejne pašoše, pa dolapištjavali, pa so tü pri prejk meje prišla, se je vse pri Porabje, 21. septembra 2017 nas stavila.« - Zdaj, gda se pelate proti meje, te zgodbe vam güvšno vse na misli pridejo, ka vse se je dogajalo tistoga ipa na meji, nej? »Vejš, ka mi dostakrat na misli pride, kak bi leko tau človek pozabo. Tau bi pa nikdar nej mislila, ka pridejo še taši časi, ka sploj nemo znali, ka gdé je meja med dvöma rosagoma. Če tak gledamo, z edne strani je tau fejst dobro, z drüge strani bi pa tau pravla, ka nej. Paulek smo tü pri meji, pri poštiji, pa nikdar ne vejš, ka što ti pride. Prvin, gda je vojska bila, od tauga se je tebi sploj bojati nej trbelo. Ne pravim, ka bi tau nazaj želela, ka je te bilau, samo telko bi pa zato dobro bilau, če bi kakšna straža bila, tak bi človek bola varüvani biu. Zdaj nikak misliš, ka na vse kraje leko pride što koli, pa ne vejš, ka odkec pa s kakšni namenom.« - Odite kaj prejk v Porabje? »S sinaum se večkrat pelava, kipüvava pa malo kaj spoznace poglednava. Dapa večkrat je tak tö, ka k meši deva v Števanovce, zato ka pri nas je bola rana meša. Gnauk, gda vö iz števanovske cerkvi prideva, gospaud župnik Vili Hribernik ranč tak pri vrati stojijo pa pravijo, ka baug daj, baug daj, vej pa gnes je v Markovci tö bila meša, mate kakšno rodbino tü, ka sé odite? Müva rada spiva, pa zato je tak, ka sé prideva k meši, drügo pa tau, ka dosta dobri lüdi mamo tü, je odgovarjo sin. Vejš müva sva pa samo tak zbejlin gledala, nej sva znala, zaka tau pravijo naja. Pa što si je mislo, ka so tisto nedelo ranč oni meli v Markovci mešo?« Karči Holec 9 Prejk Müre sem prihajo ... - 3. Protestantski predgarge opérajo prve šaule V avstrijske krajine, gde so živeli Slovenci, je reformacija prišla z Nemškoga. V krajini med Mürov ino Rabov je bilau ovak - nauvo včenjé je prihajalo z bližanji vogrski kulturni centrov. Ništerni papéri pra- tván Bánffy je biu sploj prauti habsburškomi krali pa njegvoj papinskoj vöri. Če rejsan se je oženo po katoličanjski navadaj, svoje mlajše je že dau krstiti pa včiti s »protestantskimi magistri«. Če rejsan v vogrskoj rejči, so prvo knigo na Slovenskom nadruknivali v Lendavi (1574) vijo, ka sta že v leti 1540 bili evangeličanski občini na Dolenjom ino Gorenjom Seniki, leta 1587 pa eške v bližanji Dolencaj tö. Protestantske navuke je v našoj krajini med prvimi prejkdavo Hrvat Ivan Drugnić - piše v knigaj Starine železnih ino salajskih Slovenov -, šteroga je gospaud Tamás Nádasdy poslo med vogrske Slovence. Tau pa ranč tak leko preštemo, ka so nauvo vöro širili »kranjski bautoške« tö, šteri so od iže do iže probavali odati knige kranjski protestantski piscov Primoža Trubara ino Jurija Dalmatina. Tistoga ipa je lüstvo med Mürov ino Rabov eške nej znalo šteti, pri tem bi mogli pomagati njini dühovniki. Vekši val reformacije je oprvin prišo v spaudnji tau krajine: (dolenje)lendavski velikaš Is- Po smrti Istvána Bánffyna je njegvi sin Miklós na svoj grad pauzvo škonika Györgya Kultsára, z Erdeljskoga pa je prišo drukmajster Rudolf Hoffhalter. V lejtaj 1573-1574 sta vküper vödala tri knige v vogrskom geziki (med njimi »Postillo« s predgami na 1200 stranaj), štere so bile prve naštampane knige nej samo v gnešnjom Prekmurji, liki na cejlom Slovenskom ranč tak. Protestantski škonicke v Dolnjoj Lendavi so bili prvi učiteli v krajini med Mürov ino Rabov. Bili so vönavčeni, šaulali pa so samo mlajše na gradi, nej pa varašansko ali paversko deco. Prvo protestantsko šaulo so v Lendavi oprli leta 1544, v njej so se včili šteti Nauvi zakon, katekizem ino pesmarice - v vogrskom geziki. Če rejsan je biu habsburški krau Rudolf kak goreči ka- toličanec sploj prauti reformaciji, je ta na konci 16. stoletja prišla že med Slovence v Železnoj županiji tö. Tam sta velke zemlé meli velikaški držini Széchy ino Batthyány. Leta 1587 je v Monyorókeréki (gnes Eberau v Burgenlandi) vöprišla kniga Agenda Vandalica (Slovenski obrednik). Nadruknivo ga je venak Janž Mandelc, prvi slovenski tiskar s Kranjske, šteri je tistoga ipa ranč v etoj krajini delo. Knige so nücali v cerkvaj pri bogoslüžji ino v šaulaj pri vöronavuki. Tau je prvo po imeni znano nadruknivano delo za slovenske evangeličanske vörnike med Mürov ino Rabov. Ovak se je v etom prvom tali reformacije eške nej narodila miseu, ka aj bi dühovniki - med šterimi so bili zvün Slovencov ino Hrvatov eške Madžari tö - slovenskim vörnikom knige v njinoj maternoj rejči v roké dali. Tau se je zgodilo dobri staudvajsti lejt kisnej (1715), do tistoga mau so zadolejli z latinskimi, nemškimi, rovačkimi pa vogrskimi knigami. Nadvojvoda Ferdinand je z oktobrom 1598 s Štajerske pa Kranjske vözagnau vse protestantske predgare. Dosta od nji - med njimi erični zvejzdar Johann Kepler z Graca - je zbejžalo k vogrskim gospaudom prejk Müre. Držina Nádasdy je rade vaule davala pomauč prebejžnikom v vesnici Petanjci pri Müri, György Széchy pa v Gornjoj Lendavi (gnes Grad na Goričkom) ino (Murskoj) Soboti. Če rejsan so se čednjaki zberali na prekmurskoj strani, so vsi nej gučali gezika domanjoga lüstva. Kak tihinci so brž dale odišli inan, največkrat med Nemce. Iz lište za plačüvanje porcov leko povejmo, ka je bila Sobota že leta 1593, kauli 1599 pa že cejla krajina med Monoštrom, Petanjci ino Dolnjo Lendavo v evangeličanskoj cerkvenoj organizaciji. Zvün cerkveni občin pa so operali eške šaule tö, vej pa je nauva vöra zvün predgance lidi nagučavala eške s pomočjauv knig ino včenjá. Leta 1604 je nadvojvoda Matija dojzapovödo prejkdavanje protestantske vöre na Vogrskom, zavolo toga se je erdeljski velikaš István Bocskai s pomočjauv Törkov zdigno prauti Habsburgom. Njegvi sodacke, »hajduki« so gorvužgali Soboto, robili na Gorenjom Siniki, svoj center med Mürov ino Rabov pa meli v Böltinci. Po dvej lejtaj so se so leko protestanti eške en malo krepki ostali. Julija 1627 so na vizitaciji slovenski cerkva v Železnoj županiji vküpspisali šaule, pa nam tak dali prve informacije o včenjej. Na Gorenjom Siniki so gorspisali ime pastora, tau je biu Mihal Medvedovič, gosporadarica Eva Lobkowitz-Poppel pa je živejla na bližanjom gradi v Dobri. Predikant je mogo škoniki dati tri keble sildja na leto, z vesi pa ma je davala vsikša iža eden kolač krüja na leto. Po pokapanji je »vučiteo« daubo pint vina, kolač krüja ino pečenje - piše Erdeljski velikaš István Bocskai je svoje »hajduke« poslo v našo krajino tö v Beči donk zglijali s kralom, šteri je eške gnauk dopüsto slobaudno vöro. Skupnosti vörnikov pod zagrebškov püšpekijov (županija Zala) so rano gratale protestantske, depa rano so je katoliki nazajvzeli tö. Na grüntaj Széchynov pa Batthyánynov (Železna županija) pa je bilau vse bole pomalek, zvün evangeličanov so tam živeli kalvinci tö. Gda se je v Evropi začnila tridesetlejtna bojna (1618-48), je cujstano György Széchy, gospaud z Gornje Lendave ino Sobote tö. Kak piše v Starinaj: »On si je kuražo vzeo papinskim školnikom naravnouč na znanje dati, da oni naj grüntnoga gospauda vero gorivzemejo ali naj se inan zoselijo.« Voditeu rabuke Gábor Bethlen je večkrat dojzbiu krala Ferdinanda II, zatok Porabje, 21. septembra 2017 v staroj vizitaciji. Zemla med Mürov ino Rabov je bila v cerkvenom pogledi tistoga ipa ejkstra slovenska (»schlavonicorum«) krajina, na šteroj so zvekšoga slüžili slovenski predikanti. Škonicke so vse včili v maternoj rejči, vejpa se je samo tak leko prejkdavala »prava vöra«. »Vogrski Cicero«, jezuit Péter Pázmány je leta 1635 opro katoličanjsko univerzo v Trnavi (Nagyszombat) na gnešnjom Slovaškom, na šteroj se je včilo dosta štanderov iz krajine med Mürov ino Rabov tö, po imeni poznamo na priliko Sobočanca Blaža Jaklina. Bližavali so se žmetni časi za protestante, šterim Slovenci nedo pozabili, ka so jim oprvin dali znanje v glavé pa štenjé v roké. -dm- 10 Pojmo na Štajersko Človek bi si nej brodo, kelko Vaskeresztesa, v šterom (Groslepot skriva krajina, štera je sdorf) zvekšoga Nemci živejo, ranč nej tak daleč od njega. Na že leko audalič vidimo male tau pa tö leko gorpride, kak bregé, ki so vse puni grauzmalo vej o zemlej, po šteroj bi dja. Najbole erično je črno leko s piciklinom ali pejški ranč tak odo. Istina je, ka so bile ništerne bližanje krajine dugo cajta zaprejte pred nami, zdaj pa se leko prejk grajnc gor pa doj vozimo. Biu je konec juliuša, gda smo se s Sombotela napautili, ka bi si malo poglednili avstrijsko G r a d i š č a n s ko (Burgenland) pa Štajersko, depa zmejs smo steli V cerkvi v Fürstenfeldi je Janez Akvila namalo Veronikin prčec tö eške kaj več videti. Zatok smo se napautili v rovačke vesnice vino, štero má poznani žma eške na našoj strani grajnce. pa dosta mauči dá. Tau piti je Z glavne poštije smo dojprišli pa nej samo zavolo dobre zemprauti Nardi, pri šteroj smo že lé žmano, liki zavolo lepot krana začetki na pamet vzeli, ka jine tö. má dvojezično tablo, depa tak Po mali krivi poštijaj, štere se rovački kak vogrski se zové zdigavajo - gnauk pomalek »Narda«. Gda so pred šestimi gnauk strmo - prauti vreji, prilejtami vküpšteli lüstvo, se je demo do table »državna grajnza Hrvate zglasilo polonje lidi. ca«. Na ednoj drügoj tabli pa Ves je erična eške po tem, ka je piše Eisenberg (Železni brejg) leta 1951 poznana igralka Ka- pa leko smo gvüšni, ka smo že talin Karádi tü zbejžala prejk v Avstriji. Krajina je tam eške grajnce. lepša kak na vogrskoj strani. Nardo so po prvoj svetovnoj Edna zamanica za drügov, v bojni prejk k Avstriji zakapčili, red vzeto grauzdje, vse pokodepa ranč tak kak drügi šest šeno, tak, kak more biti. Tü, vesnic v Železnoj županiji je na južnom Gradiščanskom nej stejla v tihinski rosag. Leta vsikšoga majuša držijo ta1923 so držali referendum, po kzvano »Vinsko sprtolejtke«. S šterom je vsej sedem - zvekšo- cejle krajine pa eške z Vogrske ga rovački - vesi ostalo na Vo- tö pride sploj dosta lüdi, nika grskom. Leta 2014 so vse gra- maloga plačajo na začetki pa tale »najbole vörne vesnice«. leko šenki koštavajo vsefelé Vaskeresztes je eričen po svo- vina v osem ali deset vesnicaj. joj fabriki za cucline, štero so Vinogradniki so tö nej nauri, zozidali leta 1995. V njej dela takšoga ipa odajo sploj dosta dosta lüdi s krajine pa eške svojoga - nej faloga - vina. s Sombotela tö, vej pa je av- Paut pela dale prauti Kermedistrijska firma oprla dosta na- ni po lejpi vesnicaj. Iže so žmauvi delovni mest. Što bi pa v no vöpofarbane, edna se ne Somboteli nej pozno vino s te podéra, tranki so kak se šika. vesnice? Gda se pelamo prejk Če mamo cajt, pa se leko malo obrnémo nazaj prauti vogrskoj grajnci. Včasik na drügoj strani mejé pridemo v Petrovo selo (Szentpéterfa), štero je venak najbole erična rovačka vesnica v Železnoj županiji. Od blüzi gezero lüdi se skoro vsi držijo za Hrvate, majo vrtec pa dvojezično šaulo. V vesi deluje sploj dosta kulturni skupin, med njimi tamburaški pa rockovski orkestri. Najdemo eške dosta mladi tö, šteri eške gučijo gezik svoji starišov ino stari starišov. »Najbole vörna vesnica« je dobila ime po patronuši svoje cerkve svetom Petri, lidgé so bogabojéči katoličange. Za en malo pridemo nazaj na poštijo med Sombotelom pa Kermedinom, štera pela prejk vesi Ják. Vsikdar več šoferov se odlauči za tau paut, vejpa nega telko kamionov. Donk pa je trbej skrb meti, ka v etaj gauščaj sploj dosta divjačine živé pa skače prejk poštije. Najbole erična zidina v Kermedini je gvüšno Batthyánynov dvorec (kastély). Ništerne njegve tale so že gorobnovili, varaš pa je daubo peneze za tau tö, ka v red vzemejo cejli kompleks. Dvorec je rejsan nika lejpoga, mi smo gorpoiskali dvej razstavi v njem. Na ednoj smo vidli moderno malo bizarno - malanje molarke iz Italije, na drügoj razstavi pa so nutpokazali keramiko s cejloga Karpatskoga bazena. Kermedinski muzej je ovak eričen po svoji zbirki črejvlov. Po dobrom obödi nas je pá čakala Avstrija. Prejk grajnce gde nam je eden sodak samo majüto - smo staupili pri Pinkamindszenti. Ta vesnica je na pau poti med Kermedinom pa Güssingom (Németújvár), prejk njé tečé potok Pinka. Kak smo se dale pelali, smo že od daleč vidli na bregej grad Güssing, šteroga je v 12. stoletji začno zidati vogrski krau Béla III. V lejpom malom mesti je nej na léki parkérno mesto najti, mi smo tö malo dale od grada avto njali. K zidini na viskom bregej se ne pride samo pejški, liki majo edno malo vzpenjačo (sikló), štera pripela gor osem lidi tö. V Güssingi živé gnes od 20 gezero lüdi na papéri samo tristau Madžarov. Statistika je gvüšno malo baukša, če pomislimo, ka je začnilo gnesnedén vsikdar več Vaugrov ojti delat v Avstrijo. Gda smo na gradi prosili kafej, smo brž oprvin prišli v Fehring. Tau je mali varaš na srejdi tiste štajerske krajine, gde majo dosta termalni kaupanc pa pela prejk vinska poštija. Mi smo se pa vozili že prauti domi. Donk smo se stavili v malom varaši Ženavci (Jennersdorf) sploj pri vogrskoj grajnci, v šterom mesti so mogli čakati naši Porabski Slovenci te, gda so po revoluciji leta 1956 bejžali Spomenik v Maudinci spomina na tau, ka je biu križ donk bole krepek od paumejseca gorprišli, ka je kölnar Madžar iz Sombotela. Gda smo bole friški gratali, smo kaulipoglednili z grada pa se čüdivali lepotam krajine. V ednom pravci smo vidli štajerske bregé, prauti šterim smo se napautili tö. Na grajnci nekdešnje Vogrske ino Avstrije (gnes Gradiščanske ino Štajerske) leži mali varaš Fürstenfeld. V cajti monoštrske bitke (csata) so meli vu varaši lager za robe ino špitale, v tisti cajtaj pa je tam sodačijo komandero kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor tö. Sparkerali smo pri ednoj cerkvi, de smo pa sploj brž gorprišli, ka ne iškemo tiste. Odšetali smo se do glavnoga trga pa zgübili volau ino polizali eden sladoled. Gda smo se z avtonom že vöpelali, smo zaglednili cerkev avguštincov: tam je eričen molar Janez Akvila - ranč tak kak v Veleméri pa Martjanci - namalo več fresk. Na stenej cerkve je majster svojo ime tö cujnamalo. Naša paut je dale pelala po Štajerski. Po krivi poštijaj smo Porabje, 21. septembra 2017 z Vogrske prauti nauvomi žitki. V malom varaši majo eden dom za starce tö, gde so ranč tak živeli ništerni Slovenci z naše strani grajnce. Kak smo se vozili pri Rabi, smo edno za drügov za sebov njali vesnice, štere so inda svejta k Vogrski slišale. Tak smo prišli na veuki brejg v Maudinci (Mogersdorf), gde so leta 1964 postavili 15 mejterov visiki kameni križ pa kapejlo. Teva dva spominata na veuko morijo pred tristau lejtami, gda so kristjani leta 1664 dojzbili törske šerege pri Rabi. Kapejla je gnes lepau obnovlena, križ pa - šteroga smo leko s Slovenske vesi lepau vidli - je že skoro skrila gaušča. Tak se je končo naš den pa smo se samo čüdivali, kelko vsega mamo v bližanji krajinaj. Vsikšoma priporačam, aj ne senja samo o dalečnji rosagaj, liki aj malo kauli pogledne pred svojim pragom tö. (Na sliki na prvi strani Grad v Güssingi, najvekšom varaši južne Gradiščanske) -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 22.09.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Mesta, skozi katera vozi parna lokomotiva, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Referendum 2017, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2017, 18.10 Pujsa Pepa: Čolnarska delavnica dedija Zajca, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ptuj 2017: 48. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, 2. del, oddaja TV Maribor, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Življenje je sladko, angleški film, 0.55 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Info-kanal PETEK, 22.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Slovenski vodni krog: Gruberjev prekop, dokumentarna nanizanka, 9.05 Sledi, dokumentarna oddaja TV Maribor, 9.50 Hišica v preriji (IV.): Pobeg, ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 13.55 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 14.20 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 15.00 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka mlajših članov, 18.00 Halo TV, 19.00 Otroški program: Op! 20.05 Ure na metroju, francoski film, 21.55 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 23.20 Polnočni klub: Kje ste kadri, kje inženirji? 0.40 Glasbeni spoti, 1.45 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka mlajših članov, 4.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 23.09.2017, I. spored TVS 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Ženske morja, korejska dokumentarna oddaja, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 14.15 Ambienti, 15.05 Odstrta mesta: Neapelj, britanska dokumentarna serija, 16.00 DNK – Družina Na Kavču: družina Kljun, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Aktiviran očka, dokumentarni film, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Z vrta na mizo, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Sestavljamo Spretnega Roka, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Lepo je deliti, dobrodelni koncert Rdečega križa Slovenije, 21.45 Pogrešani dekleti, britanska nadaljevanka, 22.50 Poročila, Šport, Vreme, 23.20 Podočnik, grški film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal SOBOTA, 23.09.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Dober dan, 10.20 Na lepše, 11.00 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 12.10 10 domačih, 12.55 Čarokuhinja pri atu: Dravska dolina, 13.25 Polmesec nad planikami, dokumentarni film, 14.25 Rally, reportaža, 15.00 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (Ž), 17.20 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, oddaja o nogometu, 17.50 Hišica v preriji (IV.): Sadovi vojne, ameriška nadaljevanka, 18.45 V ritmu volovske vprjege, dokumentarni feljton, 19.20 Infodrom, poletje 2017: Otroški poročevalci 2, 19.30 V svojem ritmu: Funk, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 20.05 Iluzionist (2006), ameriško-češki film, 21.55 Zvezdana: Mantak Chia, 22.45 Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert, 0.05 Glasbeni spoti, 1.15 Kolesarstvo svetovno prvenstvo: cestna dirka (Ž), 3.15 Zabavni kanal, 5.55 Glasbeni spoti NEDELJA, 24.09.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Človek na luni 2, risanka, 10.10 Nabriti detektivi: Glavna jed: kača, nemška otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Priprava na sinodo mladih, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Ptuj 2017: 48. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, oddaja TV Maribor, 14.50 Plačilni dan, ameriški film, 15.10 Luči velemesta, ameriški film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert, 18.35 Koyaa - Roža, kratki animirani film, 18.40 Dinotačke: Kar smo hoteli pojesti, risanka, 19.00 Dnevnik, Šport, Vreme, 20.00 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 21.25 Pappenstory, štorija o slovenskem amater- skem gledališču SAG Trst, dokumentarni film, 22.20 Odmevi – posebni, Šport, Vreme, 23.15 Gaudeamus gala baletni koncert DBUS, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal NEDELJA, 24.09.2017, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Glasbena matineja, 8.15 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 9.10 Aktiviran očka, dokumentarni film, 9.50 Hišica v preriji (IV.): Sadovi vojne, ameriška nadaljevanka, 10.35 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 12.20 Čez planke: Madžarska, 13.30 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (M), 16.50 Hišica v preriji (IV.): Trmoglavca, ameriška nadaljevanka, 17.50 Ama Dablam, izsanjane sanje, dokumentarni film z opisom za slepe in slabovidne, 18.45 City folk - Obrazi mest: Amsterdam, dokumentarna oddaja, 19.10 Z glasbo in s plesom, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Odstrta mesta: Benetke, britanska dokumentarna serija, 20.55 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.25 Popravljena krivica (III.), ameriška nadaljevanka, 22.15 Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 23.10 Zadnji udarec kladiva, francoski film, 0.40 Glasbeni spoti, 1.40 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (M), 5.05 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 25.09.2017, I. spored TVS 6.10 Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Z vrta na mizo, 10.45 10 domačih, 11.15 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas! 12.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O (ne)snagi, žaganju kitar in pravilu petih sekund, mozaična oddaja za otroke, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.25 Profil: Igor Pison, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu: Pop rock, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Veliki Ben, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Stara Berta, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetni raj, 23.35 Glasbeni večer, 0.15 Profil: Igor Pison, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal PONEDELJEK, 25.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Slovenski vodni krog: Brestanica, dokumentarna nanizanka, 9.05 Hišica v preriji (IV.): Trmoglavca, ameriška nadaljevanka, 10.15 Halo TV, 11.10 Dobro jutro, 13.30 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 14.20 Polnočni klub: Kje ste kadri, kje inženirji? 15.30 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 16.00 Svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg, reportaža iz Lipice, 16.35 Hišica v preriji (IV.): Boksar, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Studio kriškraš: Glasbeni ropot, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Čez planke: Mit o kralju Matjažu, 20.55 Kjer bom doma (IV.): Fantek ali punčka?, avstralska nadaljevanka, 21.55 Goljufija (II.), danska nadaljevanka, 23.10 Sol zemlje, francosko-brazilski dokumentarni film, 1.05 Glasbeni spoti, 2.10 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 26.09.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Priprava na sinodo mladih, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Iskanje novih okusov v Sendaiju, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 Kino Fokus, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.35 Otroški program: Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko je žabo posrkala knjiga, risanka, 18.10 Niko: Spanje pri prijatelju, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Broadchurch (III.), britanska nadaljevanka, 20.50 Erdogan – izvoljeni sultan, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Virgil Gomizelj, dokumentarna oddaja, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Po Sloveniji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.00 Info-kanal TOREK, 26.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Slovenski vodni krog: Učja, dokumentarna nanizanka, 9.15 Village Folk - Ljudje podeželja: Robi&Alex, dokumentarna serija, 9.45 Ris, kralj gozdov, dokumentarni film, 10.50 Hišica v preriji (IV.): Boksar, Porabje, 21. septembra 2017 OD 22. septembra DO 28. septembra ameriška nadaljevanka, 12.15 Halo TV, 13.25 Dobro jutro, 15.45 Dober dan, 16.25 Čarokuhinja pri atu: Dolenjska, 17.00 Hišica v preriji (IV.): Na sejmu, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Iz popotne torbe: Skrb za planet, poučna oddaja za otroke, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Človeški laboratorij: Sodelovanje, britanska dokumentarna serija, 20.55 Prava ideja, 21.30 Kjer bom doma (IV.): In slepi bodo spregledali, avstralska nadaljevanka, 22.30 Vera (VI.): Lovilka vešč, britanska miniserija, 0.15 Glasbeni spoti, 1.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 27.09.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Umetni raj, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Jesenska Morioka iz zraka, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: dr. Tone Kregar, 14.35 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Dinotačke: Kar nas je rešilo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Takšna pač je, nemško-ameriški film, 21.35 Meje, kratki dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Sveto in svet: Vzgojni načrt, 23.55 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Po Sloveniji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal SREDA, 27.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 8.55 Slovenski vodni krog: Kučnica, dokumentarna nanizanka, 9.40 10 domačih, 10.15 Hišica v preriji (IV.): Na sejmu, ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 12.10 Dobro jutro, 14.30 Dober dan, 15.30 Lepo je deliti, dobrodelni koncert Rdečega križa Slovenije, 17.00 Hišica v preriji (IV.): Nevesti, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 19.00 Firbcologi: O (ne)snagi, žaganju kitar in pravilu petih sekund, mozaična oddaja za otroke, 19.30 Nagelj, japonska nadaljevanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Romantik po duši, dirigent in pianist Igor Švara, 20.40 Poletje z baletom, Mednarodni poletni baletni seminar Danc’s – Piran, 20.50 Moj klasični hit: Robert Friškovec, 20.55 G. Bizet, odlomki iz opere Carmen, 21.10 Kjer bom doma (IV.): Ujeti tigra, avstralska nadaljevanka, 22.10 Svetovi Philipa K. Dicka, francoska dokumentarna oddaja, 23.15 Gverilci, slovenski TV-film, 0.30 Glasbeni spoti, 1.30 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 28.09.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Gorska rečna pravljica, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Mura - temna reka, dokumentarni film, 14.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek, 18.05 Zu: Zu naredi dinozavra, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Češko stoletje, češka nadaljevanka, 0.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Info-kanal ČETRTEK, 28.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Slovenski vodni krog: Ložnica, dokumentarna nanizanka, 9.10 Na lepše, 9.40 Kino Fokus, 10.10 Hišica v preriji (IV.): Nevesti, ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 15.00 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.35 Slovenski magazin, 16.20 Aktiviran očka, dokumentarni film, 17.00 Hišica v preriji (IV.): Beg v svobodo, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Ribič Pepe: Smrdeča najdba sredi Ljubljane, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Kitajski van Goghi, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 20.55 Kjer bom doma (IV.): Vse dobre reči, avstralska nadaljevanka, 21.55 Razsodba, belgijski film, 23.50 Slovenska jazz scena, 0.40 Glasbeni spoti, 1.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB porabje.hu