/i/fr mmi e/i- m— ho/wif
NO. 244
Jej*tl
r°rk V, St IINSPIMT
lOOj;**™******
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING,
National and International Circulation
DECEMBER 20, 1966
SLOVCHlAh
MORNING N€WSPAf*£Si
ŠTEV. LXIV — VOL. LXTV
■w**
Rdeči so sprožili nov val nasilja v Venezueli
Vlada se nevarnosti zaveda in je odločena uporabiti vsa zakonita sredstva za njeno odstranitev.
CARACAS, Venez. — Ni še pol leta. ko so poročila iz Latinske Amerike govorila o upadajoči rdeči nevarnosti in dejavnosti po vseh državah, med drugim tudi v Venezueli. Tako je bil svet nemalo iznenaden, ko je prišlo v zadnjih tednih tam do nasilij, ki so pripravila predsednika Leonija do tega, da je proglasil izredno stanje, ukinil del ustavnih pravic in poslal vojaštvo na univerzo, ki je bila že dolgo leglo in glavno oporišče rdečega nasilja v glavnem mestu Caracas.
Venezuela je cilj kubanskih komunistov, odkar je v Havani zavladal Castro. Kuba je izvež-bala več sto Venezuelcev v gverilskem vojskovanju in sabotažah, jih opremila z orožjem in vsem ostalim ter jih poslala domov, da so začeli “Osvobodilni boj”. Najbolj živahen in obsežen je bil ta boj v letih 1962 in 1963. Po predsednniških volitvah, ko je bil izvoljen Leoni za ustavnega naslednika predsednika Be-tancourta, je nasilje popustilo. Pred nekaj tedni je oživelo in rdeči teroristi so ustrelili več policistov in ranili samega načelnika glavnega stana vojske.
. To je bilo predsedniku Rpului Leoniju dovolj. Proglasil je izredno stanje, ukinil del ustavnih pravic in naročil vojski, naj z vso odločnostjo nastopi proti rdečemu nasilju. Ker je bila u-niverza v glavnem mestu znana kot leglo in glavno oporišče rdečih, ker policija na univerzitetna tla ne sme, ne da bi bila tja pozvana od univerzitetnih oblasti samih. Tokrat je rektor univerze pozval vojsko na univerzo. Ta je naglo zasedla poslopja, pri čemer je prišlo do streljanja, ki pa ni povzročilo večje škode. Oropalo pa je rdeče za njihovo najvarnejše oporišče.
Vladno vojaštvo je pri čiščenju podeželja ustrelilo enega od Voditeljev redeče gverile Hora-cia Daniela Castilla, ki se je v gverili šolal ha Kubi.
Ne proti Zahodni Evropi
WASHINGTON, D.C. —- Vodniki NATO vidijo glavno težavo v tem, da so sedaj ruske vojaške zmogljivosti večje kot so bile kdajkoli, da pa Moskva ni v zadnjih desetletjih nikdar kazala tako malo volje, da bi svoje oborožene sile uporabila proti Zahodni Evropi.
Zahodni zavezniki zato ne vedo, ali naj se pripravljajo z ozirom na rusko vojaško moč in zmogljivost ali pa le na rusko Voljo do vojnega pohoda proti Zahodni Evropi. De Gaulle je rnnenja, da Rusi ne bodo nikdar Udarili proti Zahodni Evropi, toda večina članov NATO o tem Ui tako prepričana kot francoski general.
Vremensh
prerok
pravi:
Sneg bo dopoldne prenehal padati, nakar se bo delno zvezdo. Naj višja temperatura 35.
Novi grobovi
Helen Gouldner
Včeraj je umrla po dolgi bolezni na svojem domu na 261 E. 156 St. 72 let stara, v Clevelandu rojena Helen Gouldner, roj. Roth, žena Franka, mati Mrs. William Kosanovich, Mrs. Peter Klauga, Mrs. Warren Lewis, Mrs. Olive Hope in Kennetha Gouldner, 18-krat stara mati, 5-krat pramati, sestra Freda Rotha, Edwarda Rotha in Mabel Doubler (zadnja dva v Floridi). Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek popoldne na Lake View pokopališče.
L. EL Johnson leta 1988 ne bo vež kandidirat?
WASHINGTON, D.C. — Dva znana demokratska senatorja sta dejala v privatnem razgovoru, da bi stavila, da predsednik L. B. Johnson leta 1968 ne bo več kandidiral za predsednika ZDA. Nekaj sličnega je rekel tudi republikanski guverner Michigana G. Romnej-, ki ga smatrajo za najbolj verjetnega republikanskega p r e dsedniškega kandidata v letu 1968.
Guv. Romney je mnenja, da L. B. Johnson trenutno lahko vidi, da nima izgledov, da bi mogel zmagati, podobno, kot je to videl H. Truman leta 1952, zato ne bo kandidat. Do imenovanja predsedniških kandidatov je še več kot poldrugo leto, to je tudi v današnji, nagli dobi življenja še precejšen čas. Dotlej se lahko še marsikaj spremeni in to celo tako, da bo guv. Romney preudarjal, ali mu kaže kandidirati ali ne!
Angleški cigani zborujejo
ST. MARY CRAY, Ang. — Tu se je nabralo kar 40 delegatov raznih ciganskih skupin, ki so raztresene po vsej deželi. Glavna točka na dnevnem redu je vprašanje, kako se upirati oblastem, ki preganjajo cigane iz kraja v kraj. Zborovanje je zato odločno zahtevalo pravico “do prostora”. To svojo pravico je uveljavilo kar na mestu, kjer se vrši zborovanje.
Gostilničar, ki so mu cigani zasedli pivnico, se jih ni mogel znebiti, sneti je pa moral zunanji napis “Nobenih ciganov”.
Slika 0 bombardiranju nigerijska plemena se
postopno le ustaljujijo
mesla Hanoi se jasni
Na področje Hanoia niso padale bombe, ampak le rakete. Vprašanje je, ali a-meriške ali ruske* ki jih rabi Hanoi za obrambo.
WASHINGTON. D.C. — Kitajski poslanik v Hanoiu je povabil časnikarje, naj si ogledajo razdejanje, ki ga je povzročilo ameriško bombardiranje na poslopju poslaništva. Ob tej priliki je pa rekel, da škode niso napravile ameriške bombe, ampak ameriške rakete Shriek, ki so , jih ameriška letala odvrgla na Hanoi. Tudi moskovska Pravda trdi, da so ameriške rakete padle le 150 jardov daleč od urada agencije TASS. Romunija je objavila, da je bilo tudi njeno poslaništvo žrtev bombardiranja v Hanoiu, ne navaja pa podrobnosti.
Iz vsega tega se da sklepati, da so res padale rakete na Hanoi, da pa niso napravile toliko škode, kot so trdila prva komunistična poročila.
Naše državno tajništvo ne taji, da so bombe ali rakete padalc na Hanoi, sprašuje se pa, čigave? Komunisti so namreč poslali proti ameriškim letalom o-koli 100 raket vrste SAM. Od njih so samo štiri zadele ameriška letala. Ostale rakete so zgrešile cilj in je prav lahko mogoče, da so padle na zemljo in pri tem zadele mestne stavbe v Hanoiu.
Kdo ima prav, bi se dalo hitro dognati, ako bi komunistična mestna uprava v Hanoiu dovolila, da nevtralna komisija poišče ostanke raket ali bomb in ugotovi, ali so ruskega ali ameriškega izvora. Take preiskave komunisti ne dovolijo.
V Pentagonu pa tudi ne izključujejo možnosti, da so na mesto padale tudi granate komunističnega proti letalskega topništva, kajti artilerijski o-genj je bil med bombardiranjem izredno močen. Kdo ve, ali ni tupatam kaka granata zgrešila pot?
LAGOS, Nig. — V Nigeriji je na videz vse mirno, čeprav v deželi vlada anarhija. Vsa tri ^ glavna plemena Hausa, Ibo in Yoruba imajo namreč dosti o-pravka z domačimi zadevami, ne utegnejo misliti na medsebojno bojevanje. Posebno zamotane so notranje zadeve pri naj-večjem plemenu Hausa, ki je obenem tudi najbolj zaostalo. Ni pa povezano med seboj, kajti za oblast se pulijo razne struje, ki si lastijo tudi naslov plemen.
Pri vseh plemenih prihaja na odločilne položaje mlajši rod. Posebno se uveljavlja pri plemenu Hausa. Mlado generacijo v tem plemenu podpira tudi predsednik centralne vlade polkovnik Gowon. Sicer pa centralna vlada pomeni le malo zunaj pre-stolice.
Gowon se radi tega ne vznemirja. Upa, da bo konsolidirana plemena lažje spravil v skupno državo. Je prepričan, da bodo pri vseh plemenih prišli na vrh le mladi ljudje, ki bodo drugače presojali položaj kot stari politiki in fevdalci. Seveda bo ta razvoj, trajal dolga leta. Sreča V' nesreči je pa v tem, da noben med nigerijskimi sosedi ni dosti močan, da bi vdiral v Nigerijo in si lastil kose njenega ozemlja.
WASHINGTON SE OBRNIL NA ZN ZARADI PREMIRJA
Združene države so predložile glavnemu tajniku ZN U Tantu, naj stori, kar more, za začetek razgovorov o premirju v Vietnamu. Obljubile so polno sodelovanje pri njegovem poskusu.
ZDRUŽENI NARODI. N.Y. —- Ameriški poslanik pri Združenih narodih Arthur J. Goldberg je imel sinoči kratek razgovor z glavnim tajnikom Združenih narodov U Tantom in mu pri tem izročil pismo svoje vlade, v katerem predlaga Tantu, naj poskusi doseči začetek razgovorov o vzpostavitvi premirja v Južnem Vietnamu. V pismu je rečeno, da ni mogoče doseči obojestranske ustavitve sovražnosti brez predhodnih razgovorv. Ko so časnikarji vprašali Goldberga, kdaj upa, da bo dobil odgovor na svoje pismo, je ta odgovoril, da to zavisi od U Tanta. Ta je izjavil:
“Jaz to zelo skrbno proučujem.'’_____________
Pismo je bilo izročeno U Tan- ]
tu tri dni po razgovoru, ki ga je | tajski izvoz. Sedaj se pa čuti, da imel A. J. Goldberg s predsed-jga kitajski komunisti hočejo do-nikom L. B. Johnsonom, in pet j biti v svoje roke na “indijski dni pred 48-urnim premirjem za j način”, to je, ob prvi dani prili-
Božič. Goldberg se v pismu U Tantu v imenu svoje vlade sklicuje na poziv papeža Pavla 8. decembra letos na vse prizadete, naj kratko premirje spremene v ustavitev sovražnosti, kar bo dalo možnost za iskrene razgovore in na Tantovo izjavo v zvezi s to prošnjo papeža, da upa, da jo bodo vsi sprejeli. Prav tako Goldberg omenja svojo lastno izjavo 22. septembra pred Glavno skupščino Združenih narodov, da ne more biti nobene razlika odpravljena brez pravih stikov, razgovorov ali pogajanj.
GcVlbpj-g pravi v omenjenem pismu, da vse to velja tudi za dosego obojestranskega premirja v Vietnamu. Zato se Združene države obračajo na Tanta z upanjem in prošnjo, da stori vse, kar je v njegovi moči, da do takih razgovorov pride. Združene države obljubljajo polno podporo vsakemu Tantovemu naporu v tej stvari.
Poročila iz Hanoia in Peipin-ga govore med tem jasno, da tam ni nobene volje za razgovore o ustaviti sovražnosti za kak daljši čas, kaj šele za pravo premirje.
Kdo draži kruh?
WASHINGTON, D.C. — Kongresna komisija je dognala, da stane prevoz pečenega kruha iz pekaren do strank skoraj toliko
E Kija draga gjajtečja jtmorska sila na sveta
LONDON, Ang. —, Letošnji zbornik Jane’s Fighting Ships, ki daje najboljše preglede, kako so po svetu porazdeljena vojna brodovja, navaja med drugim sledeče podatke:
Amerika bo imela proti 1970 vse vojne ladje na atomski pogon, danes pa ima 3,400 vojnih in pomožnih ladij, med njimi 60 letalonosilk, 207 podmornic, 38 križark, 670 rušilcev, 220 mino-noscev, povrhu pa še veliko število hitrih obrežnih čolnov itd.
Amerika ima 70 atomskih podmornic, 1. 1970 jih bo imela po programu 103.
Rusija ima 40 atomskih podmornic, 340 navadnih podmornic, 20 križark, 110 rušilcev in LIZBONA, Polj. — Portugal okoli 1,350 hitrih obrežnih čol- ska vlada ima velike skrbi radi nov razne velikosti, med njimi male kolonije Macao, nedaleč tudi 300 lovcev na mine, itd. od Hong Konga. Je to malo pri-Daleč za njo pride šele Angli- stanišče, ki se ne more meriti s
Lizbona skrbe kolonija
Nemirov pa na tem kongresu ’ kot pridelek žita, mletje in pe- ja, za njo pa Francija in Nem- Hong Kongom, pa je do sedaj ^ ^ °-	'ha skupaj.	čija.	dobro uspevalo kot luka za ki
Vietnamski šolani rod se ne briga za usodo domovine
CLEVELAND, O. — Velikokrat nam mali dogodki bolje razložijo razmere kot dolge raz-orave. Osvetlijo stanje samo v eni smeri, toda tako prodorno, ia razmere postanejo lažje razumljive. To je važno posebno takrat, kadar je položaj tako zapleten, da ga ne moremo razumeti kar na prvi mah.
V Vietnamu se je na primer zgodilo tole:
Posebni oddelek našega poslaništva v Saigonu, ki se peča z bojem za dušo vietnamskega ljudstva, je pozval spomladi 100 študentov, naj se prijavijo kot prostovoljci za delo, telesno in prosvetno, kakor bo .pač nanesla potreba, med vietnamskimi kmeti. Ne bodo pa sami, z njimi vred bodo tudi Američani kot prostovoljci, ki bodo delili vse težave z domačini. Torej neke vrste vietnamsko-ameriški mirovni zbor v malem. Stroške bo seveda nosila naša federacija, tako je bilo rečeno v pozivu. Skupno delo bi trajalo le šest
tednov sredi poletja.
Sto študentov je bilo povab- na
1 jenih na ta poskus, javilo se jih je pa le reci in piši — 25. Od teh je odpadlo hitro kar 21, ker niso dobili služb v takih letoviščih, kot sta Dalat ali Vungtau. Ostali so torej le štirje. Eden med njimi je popihal že prvi dan, ker bi bil moral razkladati tovornjak. Ostali so torej le še trije!
Ta dogodek živo slika, kako malo se mlada vietnamska inteligenca briga za usodo svojega naroda. Ker vidijo, da se Ame-rikanci brez obotavljanja primejo vsakega dela, ki ga domačini bojkotirajo ali sabotirajo, so se navadili na misel, da bodo že Amerikanci storili vse, kar je treba. Pri tem se zavedajo, da bi dežela že v nekaj dnevih prišla pod komuniste, kakor hitro bi se Amerikanci umaknili. Ta cinična brezbrižnost za usodo lastne dežele je nerazumljiva celo A-merikancem, ki delajo tam po nekaj let.
Domačini so se že kar navadili misel, da bodo Amerikanci
ostali še dolga leta, jih branili in — redili! Zdi se jim kar prirod-no, da mora biti tako. Vietnamski vojaki se tega zelo veselijo. Vidijo, kako jim ameriške čete odvzemajo vse nevarne in tvegane spopade z večjimi partizanskimi oddelki, in jim ne pade na um, da bi pri teh bojih morali sodelovati tudi oni, saj je Vietnam njihova in ne ameriška domovina.
Vojaški krogi se na primer nič ne vznemirjajo, da bo vietnamska narodna obramba degradirana na položaj navadne policije. Po Novem letu bi morala namreč skrbeti le za varnost v vaseh in trgih na deželi in za mir in red na prometnih žilah, dočim bodo vse vojne operativne akcije prešle v roke ameriških čet. Je pa nevarnost, da se bodo kot policija obnesli ravno tako slabo, kot so se obnesli kot narodna obramba.
Vietnamski gverilci so jim namreč že pokazali zobe. Začeli so načrtno ubijati vse domačine, ki držijo s saigonsko vlado in njenimi oblastmi. Zunaj Saigo-na in glavnih mest so terenci in rdeča policija gospodar položaja, ker so prebivalce že davno čisto ustrahovali. Kako naj se proti njim borijo vietnamske čete kot novopečena policija, ki nima ne volje in ne znanja, kako se je treba boriti proti komunistom?
Ako bodo razmere prisilile A-merikance, da prevzamejo še vodstvo policije, kaj naj naredijo? To je poglavitno vprašanje, ki muči vodilne uradnike našega poslaništva v Saigonu. Ali naj se spustijo v ta posel in postanejo prava kolonij alna uprava brez vsakega izgleda, da bi mogla ta posel predati usposobljenim domačinom, ki bi imeli pogum, da prevzamejo odgovornost za deželo tudi zunaj Saigo-na?
ki ga bodo s silo zasedli. V Macau je le nekaj tisoč tujcev', vse ostalo prebivalstvo je kitajskega porekla. Tujcev se seveda loteva strah. Novega gospodarja se pa ne veseli tudi veliko kitajskih meščanov, ker vidijo, kakšne razmere sedaj vladajo na Kitajskem.
Portugalska vlada ima pa sitnosti tudi z Angolo. Angolski partizani so namreč našli v kon-goškem režimu generala Mobu-tuja varuha, ki jim gleda skozi prste. Zato se v sili radi zatekajo v Kongo, kadar jim portugalske čete delajo prevelike preglavice. Portugalska uprava je zato zaprla mejo med Angolo in Kongom. Zapora pa ni učinkovita, ker je meja dolga 1,250 milj.
Naša javnost ne verjame v odpornost saigonskega režima
CLEVELAND, O. — Gallupov zavod je hotel dognati, kaj misli naša javnost o sposobnosti sai-gonskega režima, da bi se upiral rdečemu pritisku od severa. Ako bi se umaknile ameriške čete iz južnega Vietnama, ali bi se domača vlada mogla braniti oroti komunističnemu režimu v Severnem Vietnamu?
Samo 32c/c je odgovorilo, da bi se Saigon uspešno upiral komunizmu, zato jih pa 44% misli, da bi podlegel komunističnemu pritisku, dočim si 24% ni na jasnem, kaj bi se zgodilo po ameriškem odhodu iz Vietnama. Značilno pa je, da saigonsko odpornost bolj cenijo naši izobraženi krogi, dočim preprosti ljudje ne verjamejo vanjo. Republikanci manj verjamejo v saigonsko odpornost kot demokrat-je, nevtralci pa nihajo med re- J publikanci in demokrati.
Gornji odstotki pa tudi odkri-1 vajo, da se naša javnost ne more odločiti za stališče naše fede-; ralne administracije, ki bi v Vietnamu rada “zmagala in odšla”. Johnson ne bo mogel takega razpoloženja kar prezreti.
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnice—
Mrs. Mary Muniza, 6603 Edna Avenue, se je vrnila iz bolnice, kjer je bila dva meseca. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave, posebej pasgr. Bazniku in rev. Cimpermanu za obiske.
Pozdravi iz Rima—
Dr. Lujo Leskovar iz Chicaga pošilja svojim prijateljem in znancem v Clevelandu pozdrave iz Rima, kjer se je ustavil na svoji kratki poti po Evropi. Sprejet je bil tudi v splošni avdienci pri sv. očetu.
Novi Zenith televizorji—
V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj ugodno nove 1967 ZENITH televizorje. — Več v oglasu!
Žalostno sporočilo—
Mrs. Theresa Kerze, 308 Ros-lyn Ave., New Smyrna Beach, Fia., sporoča da ji je umrl 9. decembra mož Frank Kerže, zadet od srčne kapi. V Clevelandu je zapustil bratrance Johna, Joe in Toneta Mihelicha, v Jugoslaviji pa sestro Marijo Anzelc. Pokopan je bil na Arlington National Cemetery, Ft. Mayer, Va.
Ugodno—
Pri Brodnick Bros. na Waterloo Road imajo naprodaj po izredno ugodnih cenih NOVE pomival m ke posode. — Več v oglasu!
Novi odbori—
Društvo Najsv. Imena pri Matiji Vnebovzeti ima za 1. 1967 sledeči odbor: duh. vod. rev. R. Hobart, predsed. W. Chapman, 1525 E. 172 St., podpredsed. G. Basilone in Z. Novak, čast. predsed. J. Hochevar, taj. J. Šimenc, 799 E. 155 St., zapis. A. Ebei-man, blag. M. Turpack, maršal J. Sajovic, načel, programov A. Nachtigal, p. bol. F. Sluga, kat. akc. Guy De Mark, duh. v. F. Žnidar, za ang. ob. A. Nachtigal, za slov. ob. E. Terpin. Društvo ima skupno obhajilo vsako 2. nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši, po maši pa sestanek v šolski dvorani.
Društvo Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ ima za 1. 1967 sledeči odbor: predsed. J. Lau-sin, podpredsed. L. Erste, taj. A. Champa, 1874 E. 225 St., tel. IV 1-6437, blag. R. L. Menart, zapis. J. Ponikvar, nadzor. F. Ahlin, J. Orazem in E. Lausin, vratar F. Mocilnikar. Za preiskave vsi slovenski zdravniki. Seje 1. nedeljo v mesecu v SND na St. Clair Avenue ob 9. dopoldne.
Stanislav Mikolajczyk umrl
WASHINGTON, D.C. — Umrl je v Chevy Chase znani poljski politik Stanislav Mikolajczyk, ki ga je poljska emigracija smatrala za svojega političnega voditelja. Po vojni je bil predsednik poljske vlade v Varšavi, dokler ni moral zbežati pred komunisti.
V emigraciji se je junaško boril za že naprej zgubljeno stvar. Bil pa je razgledan politik, ki je imel smisel tudi za težave drugih emigracij. R. I. P.
Letalo s 4 osebami je izginilo nad jezerom Erie
CLEVELAND, O. — Sinoči okoli enajstih je izginilo nad jezerom Erie kake dve milji severno od Ashtabule enomotorno privatno letalo s 4 osebami, pilotom in tremi potniki. Pilot je bil iz Painesvilla, potniki pa iz Erie na poti v Cleveland. Nesreča se je dogodila, ko je padal nad Ashtabulo gost sneg.
Dve ladji Obalne straže hi helikopter pregledujejo okolico nesreče, če bi našli koga od ponesrečencev.
Vsai 52 funtov proteinov
WASHINGTON, D.C. — Strokovnjaki za prehrano trdijo, da mora povprečni človek imeti v enem letu vsaj 52 funtov proteinov v svoji hrani, če naj ostane zdrav.
MEmšm Domiovimi
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec ______
ta Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meseca ti- Kar, ul o in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
'	SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months t sin ad a and Foreign Countries:
$10,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
33	No. 244 Tues., Dec. 20, 1966
NATO in njena bodočnost
Ko je takoj po zadnji svetovni vojni komunizem pokazal svoje prave rožičke, je bil prvi, ki je to jasno spoznal, bivši predsednik H. Truman; hitro se je otresel optimizma svojega prednika pokojnega predsednika F. D. Roosevelta in začel ustvarjati na vseh poljih obrambo proti Kremlju. Najprvo je v duhu svoje “doktrine” vpregel Ame-roko v boj proti Stalinu. Zmagal je v znamenju te ideje v Iranu in na Grškem, pozneje pa tudi v Koreji. Potem je spravil Evropo na noge gospodarsko s svojim Marshall planom. Takoj zatem je ustvaril Severno-atlantsko zvezo in njen izvršilni organ NATO. Vse tri smeri njegove zunanje politike, vtelešene v gornjih organizacijah, so dosegle svoj cilj. Niegovo doktrino je podedoval pokojni državni tajnik J. F. Dulles in jo razvil v mednarodno mrežo o-brambnih pogodb proti komunizmu. Nekatere pogodbe so se obnesle, druge ne. Svojo nalogo je dovršil tudi Marshallov plan in bil likvidiran, toda kmalu je po par prehodnih poskusih dobil novo obliko v Evropski gospodarski skupnosti, ki živi in dela še danes. Ostala je torej le še Severnoatlantska zveza s svojim izvršilnim organom NATO.
Toda tudi NATO se je morala ravnati po dejanskih razmerah, ki so se pod vplivom novih mednarodnih dogodkov neprestano spreminjale. Najprvo je s pokojnim Stalinom vred začel odmirati strah pred rusko napadalnostjo. Potem je spor med Rusijo in Kitajsko začel do dna spreminjati ravnovesje mednarodnih vojaških in političnih sil. Ruska “nevarnost” je še bolj upadla. In končno se je pojavil general De Gaulle, ki je vso svojo politiko zidal na spor med Rusijo in Kitajsko in strah pred Rusijo čisto navadno odpisal. Njegov nacijonalizem ga je dalje nagnal, da je začel rušiti NATO. Ker tega ni dosegel, je zapustil to organizacijo v letošnjem letu.
NATO stoji torej pred novimi razmerami, ki ji nalagajo nove naloge.
Ne more več opirati svojega obstoja edino le na strah pred rusko napadalnostjo. Ne more se vtikati v poslovanje Evropske gospodarske skupnosti, ki odklanja vsako efektivno vmešavanje naše dežele v svoje posle. Se mora sprijazniti z dejstvom, da Francije ne šteje več med svoje članice in je tudi verjetno ne bo nikoli več. Ne ve pa tudi, kako dolgo bo trajal spor med Rusijo in Kitajsko in kaj bo potem, ko tega spora ne bo več. Na drugi strani se je spremenilo tudi ravnovesje sil znotraj NATO. Zahodna Nemčija je postala za Ameriko najmočnejša sila v NATO, Francija je kot protiutež odpadla, Anglija je pa oslabela. Pa tudi Amerika ni več taka, kot je bila po rojstvu NATO. Ima na vratu vojno v Vietnamu, ki jo močno ovira vojaško in politično doma in na tujem. Se mora sprijazniti z dejstvom, da trenutno ne pomeni več tega, kar je pomenila nekdaj. Mora na novo oveniti rusko “nevarnost”, ako jo sploh še vidi v taki vsebini kot pred 10 leti. Mora spoznati, da sredstva njene vojaške in politične moči niso neomejena in da mora začeti varčevati z njimi. Ne sme dalje prezreti dejstva, da je danes tudi Nemčija drugačna, kot je bila: je postala samozavestna do take meje, da je mnoge že začelo skrbeti kaj bo, ako ta samozavest dobi nacistične oblike.
Vse to postavlja NATO, kot rečeno, v nov položaj in pred nove naloge. Prirodna bi bila misel, da je tudi NATO dosegla svoj prvotni cilj in da si mora postaviti novega, ako hoče upravičiti svoje poslanstvo. O tem, kakšen je položaj NATO in kakšne naj bi bile naloge te organizacije, se pa članice NATO ne strinjajo, akoravno na zunaj govorijo o stari enotnosti in solidarnosti.
Amerika bi rada zmanjšala svoje obveze do NATO. Rada bi odpoklicala iz Evrope dobro polovico svojih divizij in zmanjšala stroške zanje. Sam Eisenhower misli, da bi bilo dosti, ako bi tam imela le dve diviziji z nekaterimi sodobno opremljenimi strokovnimi četami. Temu se upira Nemčija in trdi, da bi s tem prišla njena varnost v zagato. Anglija stoji na ameriški strani, toda ne šteje več toliko, kot je preje, ker je postala gospodarsko in vojaško šibkejša. Ostale članice NATO ne pomenijo dosti, pa imajo pri vsem tem tudi svoje nazore, kaj in kakšna naj bi bila NATO.
Kje je izhod? Najprirodnejša bi bila misel, naj se Evropa sama organizira v NATO tako, kot se je v Evropski gospodarski skupnosti. Temu se upira Amerika. NATO ni namreč zanjo samo vojaško in goepodarsko breme, je tudi najmočnejše sredstvo za njen vpliv na Evropo. Na drugi strani bi pa tudi novemu obrambnemu sistemu morala dati svoje varstvo v obliki medcelinskih raket z atomskimi in vodikovimi glavami. Njena vloga neke vrste mednarodne politične zavarovalnice bi torej ostala nespremenjena, do-čim bi njen vpliv na Evropo padel. Tega naša zunanja politika noče in zato tako krčevito brani sedanji ustroj NATO.
Ali bo mogla zmagati s svojim stališčem? Dvomimo. Vsa Evropa je postala samozavestna — ali upravičeno ali ne, to je drugo vprašanje. Ne misli, da je treba plačevati ameriško varuštvo s priznanjem ameriške vodilne vloge v taki obliki, kot si jo zamišlja Washington. Morda bo vendarle treba misliti na rekonstrukcijo NATO po vzorcu Evropske gospodarske skupnosti. Imamo določene obveze do Evrope, ki nam bodo ostale, ali naj imamo NATO ali ne. Živa podoba te obveze je izražena v našem atomskem in raketnem orožju. Te obveze nam bodo dale zmeraj veliko vpliva na evropsko politiko, četudi ne tako velikega, kot ga imamo sedaj. Nova NATO oblika nam bo nalagala manj bremen, zato pa tudi dala manj vpliva. To seveda ne gre našim diplomatom v račun.
Tega mnenja pa ni veliko naših politikov, ki pravijo, da se politika večno spreminja. Lahko nastanejo čez noč razmere, ki nam bodo vrnile stari vpliv v Evropi. Morda bo celo nastalo vprašanje, ali ga bomo hoteli imeti. Morda bo cena zanj prevelika. Zadjih 20 let smo namreč naš vpliv velikokrat predrago plačevali, recimo v podpiranju Jugoslavije. Ali ga morda tudi sedaj previsoko ne plačujemo v okviru NATO?
Ravno sedaj se začenja debata med diplomati, kaj naj bo prihodnja NATO. Dosti bo govorjenja o tem, dosti bo padlo predlogov, toda v bistvu se bo vse skupaj vrtelo okoli gornjih problemov. Zato smo jih skušali na kratko razložiti.
1 BESEDA IZ NARODA I
Igra “Vrnitev”
¥ 0©!liš?WQ3d!i
CLEVELAND, O. — Dramat-sko društvo “Lilija” vprizori v nedeljo, 8. januarja 1967, ob pol štirih popoldne v Slov. nar. domu na Holmes Ave. Vombergar-jevo božično igro “Vrnitev”.
Poleg igre “Voda”, ki jo je napisal isti pisatelj, je šla doma igra “Vrnitev” preko vseh slovenskih odrov z velikim uspehom. Malokatero igro so ljudje s takim veseljem sprejeli kot to. Tudi tu smo igro “Vrnitev” že videli in nam je toliko ostala v spominu, da vemo, da je lepa igra in prav toliko smo jo pozabili, da jo bomo z veseljem in zanimanjem zopet radi pogledali.
Včasih smo hodili na slovenske prireditve za zabavo in kulturno potrebo. Danes' nas to ne privlačuje več na slovenske prireditve. Zadoščajo nam kulturne prireditve v angleščini, bodisi, da jih posečamo, ali pa gledamo na televiziji. Večina že tako dobro obvlada angleščino, da ji je že skoro vseeno ali govori slovensko ali angleško, zaradi tega tudi dosti ne pogreša izrečno slovenskih kulturnih prireditev. — Kam to vodi, je jasno!
Toda, če smo nekoč posečali slovenske prireditve zaradi zabave in oddiha, jih posečajmo danes zaradi potrebe, da slovensko stvar vidimo in prireditev s svojo navzočnostjo podpremo. Za tak obisk je pa treba volje. Zavedati se moramo, da je naša dolžnost, dobro slovensko stvar oodpreti. Izvršiti svojo dolžnost je za vsakega človeka sreča in njegovo zadovoljstvo — lahko rečemo za njegovo srečo najvažnejše. Nekateri ljudje ne vedo, zakaj so nezadovoljni in nesrečni — zato, ker se premalo trudijo, da bi izvršili vselej svojo dolžnost. Tako življenje pa človeka ne dela srečnega.
POZDRAVI IN VOŠČILA
Fontana, Calif. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam naročnino za leto 1967. Obenem Vam želim prav vesele božične praznike in srečno novo leto.
Mr. Sam Kurilich
z družino
*
Euclid, O. — Ameriška Domovina! Blagoslovljen Božič, poln sreče in miru ter pravega veselja in zadovoljstva v novem letu Vam želita
Mr. in Mrs. Michael Telich
m
Cleveland, O. — Osobju Ameriške Domovine želi blagoslovljen Božič in srečno ter uspešno novo leto
Članstvo društva Lilije
m
Cleveland, O. — Spoštovani! Vesel Božič in srečno novo leto Vam želi vdani
Edmund J. Turk
Cleveland, O. — Spoštovana Ameriška Domovina! Dovolite, da se Vam ob koncu leta zahvalimo za vso podporo, ki ste jo potom naše organizacije izkazovali potrebnim.
Želimo Vam vesele praznike in srečno novo leto!
Goodwill Indstries
of Cleveland
*
Cleveland, O. — Spoštovani g. urednik! V imenu vseh Mer-šolovih želim Vam in vsem pri Ameriški Domovini vesel Božič in srečno novo leto. S spoštovanjem in pozdravi!
Stanko Meršol
Cleveland, O. — Cenjenemu uredništvu in upravi Ameriške Domovine želiva prav iz srca radosten in miren božič ter blagoslovljeno in uspehov polno novo leto.
Vincenc in Malka Povirk
du, da tako obvlada tudi ljubljeni materini jezik, ki mu bo samo v čast tukaj, v svobodni Ameriki.
Upravi in uredništvu Ameriške Domovine želim blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto 1967.
John Buh
*
Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo! Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam, vsem naročnikom in bralcem lista ih vsem prijateljem in znancem želita
Frank in Rozi Rupert ------o------
Bgeemferska ramlšljaiija
m.
NEW YORK, N.Y. — Na isti javni seji na novo ustanovljene hrvaške-zagrebške “Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti” je govoril tudi djakovski hrvaški katoliški škof Strosma-jer (Strossmayer). Njemu nihče ne more odrekati njegove zavednosti kot Hrvatu. Vsakdo, kdor pozna njegovo delo in hotenja, ve, da je ta hrvaški velikan šel preko okvira — bodisi narodne, kakor tudi cerkvene ozkogrudnosti. Nekaj Srbov je že takrat prišlo preko državne meje na ta pomembni dogodek in hrvaški vladika jim je takrat izrekel poseben pozdrav, v katerem je med drugim dejal naslednje:
“Prepričani bodite, da svete vezi ljubezni in bratstva, ki so strnile naša srca, nobena sila na svetu nikoli razdreti ne more.”
To so bile besede hrvaškega škofa pred 100 leti. Strosmajer je bil cerkveni mož, ki je že na prvem Vatikanskem koncilu zagovarjal to, kar je drugi koncil potrdil. Bil je mož krščanske ljubezni in brastva. V Srbih je videl brate istega rodu. Pravoslavce je gledal kot brate v Kristusu. Kako je on gledal iz nebeških višav na medvojna dogajanja in kako gleda na nebrat-sko sovražnost današnjosti, ki jo širijo nekateri pripadniki njegovega naroda.
Ne bom navajal vseh Hrvatov, ki so šli po poti, začeti po Račkem, Strosmajerju in mnogih tja do Stepana Radiča. Duhovna vez, ki se je pletla, je porodila politično misel in določen program, vodeč k dnevu 1. decembra 1918.
Pri Slovencih lahko zasledimo isto razvojno pot. Ljudje, ki so bili pobudniki, med njimi je bil najodličnejši Fran Levstik, za u-stanovitev Slovenske matice, so bili trdni in vztrajni dramitelji Slovencev in hkrati oplojeni z jugoslovansko in slovansko miselnostjo. Tudi njim se eno v drugo vključuje in eno drugega ne izključuje.
Samo en močan pogled skozi našo zgodovino in pogled na našo zemljo, kako in kje se nam krči z izgubljanjem, nam nakazuje, kje je in kje še zmeraj leži naša varnost. Vsaj oborožene čuječnosti nam ni potreba na vzhodni meji.
Tudi igralcu je treba volje, ko je zvečer po delu utrujen in bi se rad usedel za kako uro k televiziji, pa mora na vajo za igro.
Danes nimamo več toliko slovenskih kulturnih prireditev, da bi se mogli izgovarjati, si ne vzeti nekoliko časa in se domače rDrireditve udeležiti.
Slovenska kulturna prireditev mora biti za nas dogodek, doživetje, praznik. Z veseljem, da slovensko kulturno prireditev še imamo; z zavestjo, d.a bomo nekaj dobrega podprli in s slovenskim razpoloženjem pojdimo in podprimo lepo slovensko stvar. Ne bo nam žal.
Prihranimo torej, dragi slovenski rojaki, nedeljo 8. januarja popoldne za obisk domače kulturne prireditve.
Zdravko Novak
— Zvezne ječe v Združenih državah spadajo pod zveznega pravosodnega tajnika.
Chardon, O. — Spoštovano u-redništvo! Prejela sem obvestilo, da mi bo zapadla naročnina. Prav nič nočem odlašati s plačilom, ker mi je Ameriška Domovina zelo priljubljena in bi bila težko brez nje. Ne morem Vam povedati, kako vesela sem lista, ko ga dobim in ga seveda tudi takoj prečitam.
Želim Vam prav vesele božične praznike in srečno novo leto, isto voščim tudi vsem naročnikom. S spoštljivimi pozdravi vsem!
Jennie Marinček
*
Chicago, 111. — Spoštovano u-redništvo! Prilagam za obnovo naročnine lista Ameriške Domovine, s katerim sem prav zadovoljen. Toplo ga priporočam Vsaki slovenski družini. Ameriška Domovina s tiskano besedo veliko pripomore za ohranitev slovenskega jezika mlajšemu ro-
O nevarnosti pred izginitvijo se nam ni treba bati, če bomo svojo rodnost dvignili, ki je začela pojemati že v desetletjih pred prvo svetovno vojno. Tako statistike govore. Nič se nam ni treba bati, da bodo drugi našo zemljo posedli, če se bomo vrnili in na njej ostali. Nič se nam ni treba bati, da nam bodo južni bratje jezik ukradli, če ga bomo mi spoštovali in cenili in ga ne bomo zaradi materij alnega dobička v gospodarstvih in reklamah opuščali.
V najtežjih časih so naši učeni ljudje nemško govorili, latinske pisali so nam bukve. Prostak, kmet, ki je v trdoti čuval z vso krčevitostjo našo zemljo, je obdeloval kot svojo še takrat, ko je bila po postavah škofovska in grofovska, na njej rodil svoje številne otroke, je v svojih bajtah tudi čuval našo govorico — naš jezik. Nič ni na ven vpil, za-
VESTI


mm..** .W-
železnico Kozina-Koper gradi Slovenija sama
Za praznik republike koncem novembra so odprli novo nor-malnotirno železniško progo Sa-rajevo-Ploče, dolgo kakih 200 kilometrov. Zgrajena je bila po zelo težavnem terenu in je bila gradnja zelo draga. Sredstva za njo so prišla v glavnem iz zveznega proračuna, kot so prišla tudi za že preje zgrajeno normal-notirno progo od Bosanskega Broda do Sarajeva. Nova železniška proga bo veliko pomagala k gospodarskemu razvoju Bosne, ki jo povezuje sedaj naravnost z morjem.
Iz zveznih sredstev grade prav tako železnico iz Beograda v Bar in od tam avtomobilsko cesto v Skopje v Makedoniji. Pri vsem tem trošenju zveznih sredstev pa ni denarja za naglo dograditev 30 km dolge železniške proge Kozina-Koper, brez katere Koper, slovensko okno v svet ,ne more napredovati. Slovenija mora graditi to železnico iz svojih lastnih sredstev.
Gornja dejstva so posebno zanimiva in poučna v času, ko Sloveniji posebno Srbi očitajo izkoriščanje. Pri tem pa je Slovenija v enem zadnjih let po uradnih statistikah prispevala v zvezni proračun preko 35%, četudi ima le 8%' celotnega prebivalstva Jugoslavije in ne prejme iz zveznega proračuna za svoje potrebe niti 8%.
Martuljek na Gorenjskem v poplavi
Istočasno kot je zadela Koroško in severne dele Italije v dneh od 3. do 5. nov. 1.1. strašna
poplava, je bila ta oplazila tudi severozahodni planinski, odnosno gorski kot jugoslovanskega dela Slovenije. Od naseljenih krajev je bil po poplavi prizadet zlasti znani slovenski gorenjski turistični kraj Martuljek. Ljubljanski časopis poroča o tem med drugim naslednje:
“Prebivalci Martuljka so do-živeli te dni strahote, zaradi katerih so bile njihove noči brez spanja. Nalivi dežja so povzročili, da je izredno narasel hudournik Hladnik, ki je prinesel s Srednjega vrha tisoče kubikov peska, kamenja in lesa ter grozil, da bo porušil vse, kar se mu bo postavilo na pot. Voda in kamenje sta popolnoma porušila hiši direktorja “Slikopleska” iz Ljubljane Lesarja ter njegove sestre Petrovčičeve, medtem ko sta spodpokala hišo dr. Grobelnika ter zasula in poškodovala stavbi, last Republiškega odbora Zveze borcev iz Ljubljane ter Romana Potočnika. Le skrajni požrtovalnosti domačinov in sosedov se morajo zahvaliti prebivalci 22 hiš v Martuljku, da niso njihove družine brez strehe nad glavo. Hudournik je bil v najbolj kritičnih trenutkih 7 m nad vhodi stanovanjskih hiš.”
Tu: brez krede, tam: na morje!
Na črnomeljski občinski seji so sklenili, da ne bodo več trpeli take razlike pri možnostih šolanja, kot obstoje sedaj v Sloveniji. Dognali so, da nekatere šole v Ljubljani prirejajo tečaje za plavanje na morju, ko njihove v Črnomlju nimajo niti denarja za nakup krede.
prt vase je svoje sveto držal in ohranil.
In to njegovo dediščino so potem lahko začeli oblikovati: Dalmatin, Trubar, Bohorič. Na osnovi te dediščine je lahko Cojz vzpodbujal, da je Vodnik od “Zadovoljnega Kranjca” čez par let vsem nazdravil:
Sloven’c, tvoja zevilja je zdrava, za pridne nje lega najprava, Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede ...
Toda časi so se spremenili. S tem tudi naši ljudje. In zato jih kupčija, tovarne, denar po svetu pode!
Nadškof Pogačnik nam je v New Yorku ob avojem obisku tudi tole dejal: “Tista romantičnost naših krajev se je umaknila tehniki in razvoju. Vsak Slovenec, ki je malo izučen, hiti v Nemčijo, Francijo za boljšim zaslužkom. Mladi rod, ki se poroči, prvo misli na “fička”, potem na hišo in televizor in potem šele na zarod — in to kvečjemu enega ali dva otroka.”
Po nekaterih mnenjih so krivi tudi tega Srbi. Prečesto skušamo marsikak naš lasten greh prekriti s krivdo drugega. In samo zato bledi tista zdrava misel, ki nas je od bajtarskega jezika vodila do knjig, šol, obrti, občin, hranilnic, narodnih predstavnikov do interpelacij in deklaracij .. |
In tako je naš narod korak za korakom stopal po poti oblikovanja svojega narodnega življenja nasproti svoje svobode, ki jo je v dobršni meri dosegel v dnevu 1. decembra 1918.
O teh korakih bom morda kmalu razmišljal.
Tone Osovnik ------o------
Ko ta?® na Sveti mm obhajali praznik rojstva Oospodovega
Euclid, O. —- Na Sveti večer, ko bomo obhajali praznik rojstva našega gospoda Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega ro-‘ du, bodo misli nas vseh, ki smo
rojeni na oni strani Atlantika, hitela preko širokega morja v hišo naših očetov, naših že davno pokojnih staršev. Hitele bodo v domove, kjer smo preživeli svoja otroška leta.
V	kotu kakor nekdaj, upam, še visi razpelo in ob njem rožni venec. Na mali mizi stoje male jaslice s peščico slame in na njej novorojeno Dete. Ob straneh klečita Marija in Jožef. Vse je revno, kot je bila revna Sv. Družina v revnem hlevčku betlehemskem. Kljub vsemu nam je vsem ostalo v živem spominu, ki ga nosimo s seboj skozi življenje.
Pri nas smo se postili skoraj ves dopoldne, nato šele smo dobili kos kruha in črno kavo. Zato je bila bolj zgodaj večerja. Pri nas na Primorskem smo imeli vedno suho ribo-polenov-ko, ki smo jo dobili iz Trsta. Po dobri in tečni večerji smo zmolili vse tri rožne vence. Navada j e bila, da so na Sv. večer načeli sod vina, ker polenovka, pripravljena na domačem olju, je povzročala veliko žejo. Okna so bila pri vseh hišah razsvetljena. Pri jaslicah je gorela svetla lučka. Takrat smo sedeli na ognjišču, ki ga zdaj ni več. Povsod so ga nadomestili s štedilnikom.
V	letih, ko smo mi čakali za polnočnico, so nam stari očetje pripovedovali vsakovrstne pravljice in stare zgodbe, največkrat iz starih turških časov. Koliko so naši dedje pretrpeli pred tem divjim narodom, nam pove zgodovina. Čudimo se ob branju teh starih zgodb in vendar: Ali je v naši prosvetljeni dobi kaj boljše?
Prosimo zato božje Dete, naj nam podeli mir. svoj mir. ki ga svet ne more dati.
Božične pozdrave vsem, ki so dobre volje. Mirno in božjega blagoslova polno novo leto vsem rojakom doma in onim, raztepenim po vsem svetu, ki jim pride Ameriška Domovina v roke. Naj bi jo nam ljubi Bog in — naša požrtvovalnost in narodna zavest ohranili še dolgo, dolg0 let!
M. Gombach
KANADSKA DOMOVINA
V domu diihovnosii
sta se združili York Township1 Meso je daroval inž. F. Grmek,! prihodnje leto prijateljsko in v
in Weston ozemlja je za 9 kva-jki je ustrelil lepega jelena o-
Verjetno za kristjana ni bolj- dratnih milj; prebivalcev 140,685
še priprave na Božič, kot je v domu duhovnih vaj, kamor ne sežejo skrbi in pehanje vsakdanjega življenja. Iz obeh slovenskih župnij v velikem Torontu se je letos zopet zbrala lepa družba mož in fantov, ki so dva dni preživeli v domu duhovnosti. Srečali so se zopet stari znanci; pridružili so se jim novi in taki, ki k duhovnim vajam gredo vsako drugo ali tretje leto. Po starosti bi skoraj rekel, da so prevladovali mladi ljudje. Tako se družba ljudi, ki jim duhovne vaje postajajo redna potreba, veča in širi.
Duhovni vodnik je bil letos pater Fortunat Zorman OFM. Udeleženci so bili prav zadovoljni, ko jih je pater uvajal v moderno k a t o lisko miselnost. Duhovne vaje so bile včasih zadeva strogega reda, molka in trdega dela, ko je vsakdo sam brskal po svoji notranjosti in jo deval v red. To pot je strogost malo popustila in se je spremenila v blagohotno zanimanje do bližnjega. Odprtje na-vzven se je je čutilo povsod. Gospodu Patru Fortunatu najlepša hvala, da je prihitel med nas.
Por.
Upravna razdelitev torontske metropole
Torontska metropola bo s 1. januarjem 1967 postala nekaka federacija, ki jo bodo sestavljale različne upravne enote. Jedro metropole bo tvorilo mesto Toronto, okrog njega pa bo pet manjših mest ali trgov različne Velikosti, tako po ozemlju kot prebivalstvu.
MESTO TORONTO: Mesto se
bo povečalo za dve manjši bivši občini in sicer: Forest Hill in Swansea postaneta sestavni del mesta Toronta. Tako bo Toronto imelo po Novem letu 702,524 prebivalcev. Po številu prebivalcev bo torej največje V metropoli. Ti prebivalci so naseljeni da 36 kvadratnih miljah ozem-ija. Tri satelitska mesta okoli Toronta so večja po ozemlju. Na čelu mestne uprave v Torontu je župan, ki ima 4 kontrolorje id 18 občinskih svetnikov. Od sUrih kontrolorjev sta dve izvoljeni ženski.
ETOBICOKE: Na zapadni strani mesta Toronta je bilo u-stanovljeno satelitsko mesto E-tobicoke. Z bivšo občino istega imena so se združili sledeči kraji: Mimico, New Toronto in Long Branch. Ti kraji so bili po-Trej samostojne občine. Etobicoke bo tako štelo 248,532 prebiralca na 48 kvadratnih miljah °Zemlja. Po prebivalstvu bo četrto mesto, po ozemlju pa tretje, klestno vlado sestavljajo: župan, 4 kontrolorji in 10 občinskih Svetnikov. V tem predelu velikega Toronta gotovo živi največ Slovencev. Tudi župnija Brez-hladežne s čudodelno svetinjo spada v Etobicoke.
East YORK: To najmanjše Satelitsko m e s teče sestavljata Seaside in East York. Nahaja se ba vzhodni strani mesta Toronta *d šteje 92,000 prebivalcev, ki se drenjajo na 8 in pol kvadratnih bJljah zemlje. Poleg župana je r občinskem svetu še 8 svetoval-Cev, aldermanov.
T'ORK: V to upravno edinico
in je po velikosti peto v metropoli. Poleg izvoljenega župana ima mesto še dva kontrolorja in
7	občinskih mož.
NORTH YORK: Njegove meje se niso spremenile. Po velikosti ozemlja je drugo in sicer meri 69 in pol kvadratnih milj s 400,000 prebivalci. Ima voljenega župana, 4 kontrolorje in
8	občinskih svetovalcev. Ta satelit je tudi po številu prebivalstva drugi.
SCARBOROUGH: Na skrajnem vzhodu mesta Toronta je Scarborough. Tudi njegove meje se niso spremenile, ne povečale in ne zmanjšale. Po ozemlju je to največje področje, saj meri 70 kvadratnih milj, po prebivalstvu je pa tretje; šteje 254,000 ljudi. Upravljajo ga župan, 4 kontrolorji in 9 občinskih svetnikov.
V bodoče bomo na tem mestu opisali izvoljeno upravo torontske metropole in področja delavnosti, ki spadajo v posamezne mestne občinske uprave, kakor tudi one, ki spadajo v upravo federacije.
PM
Oemonsirasije pred Titov® ambasado
TORONTO, Ont. — Okrog 500 demonstrantov, pretežno Srbov in nekaj Hrvatov, je demonstrirali dne 29. novembra zvečer v Torontu pred jugoslovansko ambasado, na Spadina Ave., medtem ko so imeli komunisti notri svojo “party”.
Nosili so napise kot: “Happy Anniversary Bloody Murderer”, Down with the Communist Dictatorship”, “Live the Liberty” itd.
Bili so precej glasni in vzbudili pozornost reporterjev. Vsi trije torontski dnevniki so poročali o demonstraciji. Na televiziji so kazali krsto z namišljenim Titom, na kateri je bil ta napis: “Expo 67”. Znano je namreč, da namerava tovariš Tito o-biskati s v e tovno razstavo v Montrealu naslednje leto.
Tukajšnja policija je objavila, da so odkrili tudi bombo, prodno je eksplodirala. Podobna bomba je eksplodirala prejšnje leto ob isti priliki, šef policije Mackey je obljubil $2000 nagrade temu, ki bi vedel za krivca, a še danes zaman čaka informacij.
Črtomir
smerca, težkega okoli 200 funtov, prav tako tudi musa, poleg Petra Golobiča.
Vljudno vas vabimo na ta e-dinstveni večer v slovenski javnosti. Vstopnice se pa dobi pri članih društva. Na svidenje!
STZ Toronto
Isesa banket -7. januarja Iti?
TORONTO, Ont. — Vljudno opozarjamo vso cenjeno publiko, da je bil datum za “Moose banket” preložen na seji Doma na 7. januarja in ne takrat, kot je bilo prej poročano.
Društvo z vso skrbnostjo pripravlja ta banket, ki je edina prireditev za financiranje obširnega programa, ki ga izvaja STZ za slovensko mladino v Kanadi.
Igra Intihar orkester, kuharica je g- Hacetova, ki je včasih kuhala na graščini grofa Win-discbgratza.
Naši lovci so sicer prehodili veliko zemlje in potlačili veliko trave, a sreča kar ni čakala za vsako smreko.
VSEM SLOVENCEM, ZLASTI PA ŠPORTNIKOM IN SLOVENSKI MLADINI PRAV PRISRČNO ŽELIMO BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA
in obenem vse, ne glede naj so stari ali novi emigrantje vabimo v naše vrste. Dela je dosti za vse.
Kje pa s® bi Slmnd?
Toronto, Ont. — Pod tem naslovom je 'bilo v Kanadski Ameriški Domovini 6. decembra letos poročilo o demonstracijah Srbov in Hrvatov pred Titovim konzulatom v Torontu 30. novembra. “Opazovalec” je v dopisu vprašal: Kje pa so bili Slovenci?
Pisec je bil tudi samo “opazovalec”, torej pri demonstracijah ni sodeloval!
Slovenci nismo razdeljeni med seboj le idejno in po svetovnem nazoru, še vedno nismo premagali tudi svoje domače krajevne delitve. Še vedno se gremo Štajerce, Prekmurce, Gorenjce, Primorce, Kraševce, Dolenjce in Belokranjce. Vsaka skupina se zbira za sebe kot poseben trop ovca! Se kdo trudi, da bi pridobil Prekmurca ali Štajerca v obstoječa društva, ga povabil k sodelovanju? Kot vem, “ne”. Menda zaradi govorice. Prekmurci pravijo: Vi ste Slovenci, mi smo Prekmurci. Štajerci pravijo: Mi smo Štajerci, vi ste Kranjci, Primorci ... !
Je kdo že kakega videl v Slovenski krščanski demokraciji, v Slovenski narodni zvezi, v društvu Slovenski dom, v Zvezi borcev, eni ali drugi?
Človek se sprašuje, ali bi bilo mogoče, da bi šla člana različnih ZSPB skupaj demonstrirat proti komunističnemu režimu v Jugoslaviji, da bi skupaj korakala člana Slov. krščanske demokracije in Slov. narodne zveze. Mislim, da to ni mogoče.
Vsak nastop je treba organizirati. Ali se je vodstvo katere teh organizacij spomnilo in dvignilo svoj glas, češ sedaj je pa čas, da povemo svetu, kaj hočemo! Ali sploh ti vodniki vedo sami, kaj hočejo? Če imajo jasne programe, čemu jih ne dajo v široko javnost? Zakaj skrivati “luč pod mernik”?
Delimo se tudi v stare, starejše, nove in novejše ali gospodarske naseljence. V enem izmed dopisov sem bral: Zavpil bi, krivico nam delate! Res je, vsi novejši in najnovejši smo vrženi v en koš, krivi ali nekrivi. Zopet ie vprašanje, ali se je kdo potrudil in skušal začeti prijateljski razgovor o tem, kaj razne skupine razdvaja, loči, kaj pa je nam vsem skupno in na čem mi vsi visimo?
Po mnenju pisca omenjenega sestavka v Kanadski Ameriški Domovini so “romarji v rdeči raj” naj večji krivci, da Slovencev pri demonstracijah pred Titovim konzulatom ni bilo. Tudi pisec teh vrstic je bil na obisku pri starših in sorodnikih v Sloveniji, pa ni niti konzul vprašal zanj niti on za konzula. Imel sem opraviti le s carino. Še manj sem imel opravka z “rožo koeksistenco”.
Živimo v svobodni Kanadi in večina nas bo tudi tu umrla, pa naj bo doma na vladi komunizem ali kdo drugi. Mi tukaj ne bomo dosti naredili za bodočo pot slovenskega naroda doma, on si jo bo utiral sam in sam po njej hodil!
Nekaj bi vendar lahko storili, če bi bili bolj složni, bolj enot-
velikem številu demonstrirali tudi pred Titovim konzulatom v Torontu!
Vsem rojakom in rojakinjam pa naj bodo doma v kateremkoli delu naše lepe Slovenije, vesel Božič in srečno novo leto!
Toti štajerc
Sestanek m vrteik v Latinski terski naj bi bil spignfads'?
MONTEVIDEO, Urugvaj. — Zveza za svobodno trgovino v Latinski Ameriki je sklicala svojo sejo v Montevideu. Udeležili so se je trgovinski ministri 10 držav, niso se pa mogli sporazumeti, po kakšni poti naj bi prišli do carinske unije. Nobena država ni namreč hotela žrtvovati carinske zaščite za lastno gospodarstvo. Cilenški delegat se je tako ujezil, da je hotel predčasno zapustiti sejo. Da se duhovi pomirijo, je seja obravnavala tudi vprašanje, kdaj naj bi se sestali državni poglavarji Latinske Amerike. V tem so pa le dosegli edinost: sestanek naj bi bil zgodaj spomladi. Morda je bil ta sklep narejen, da pokrije neuspeh gospodarskih razgovorov.
Tildi švedska se brani “RusseHowega ssiišsa”
STOCKHOLM, Šved. — Tudi Švedska noče imeti opravka z znanim sodiščem lorda Russella, ki naj obsodi predsednika Johnsona radi njegovih “zločinov” v Vietnamu. Sam švedski ministrski predsednik Erlander je v dolgi izjavi povedal, da bi tako sodišče le zaostrilo mednarodne odnose, ne koristilo pa nikomur razen elementom, ki ne morejo živeti brez propagande.
Ministrski predsednik je izrecno pripomnil, da bi “sodni postopek ustvaril v Združenih državah sovražno reakcijo”. Zato švedska vlada ne more dovoliti, da bi bil proces proti Johnsonu na Švedskem.
Ubogemu lordu Russellu ne bo končno preostalo drugega, kot da gre s svojim sodiščem v • Ljubljano. Tam mu bodo slovenski komunisti šli gotovo radi na roko.
Nizozemska ne potrebuje več tujih delavcev
ROTTERDAM, Niz. — Nizozemsko gospodarstvo je doseglo svoj greben, znaki, ki napovedujejo umirjenje gospodarskega življenja, se stalno množijo, med njimi je tudi počasno naraščanje brezposelnosti. Nizozemska vlada je zato sklenila, da bo začela zavirati dotok tuje delovne sile. Tako nudi na primer sedaj vse polno ugodnosti tistim tujim delavcem, ki hočejo iti za praznike k svojim družinam, želi pa, da se ne vrnejo.
Zato je že začela na meji paziti, kdo vse prihaja v deželo. Na drugi strani dobivajo podjetja uradna opozorila, naj gledajo, da zaposlijo naj prej e domačo delovno silo. Tuji delavci pa niso taki pesimisti. Odhajajo na božične počitnice v trdni veri, da jim zaposlitve ne bo manjkalo, ko se bodo vrnili po Novem letu.
Avstrija ima težave z vstopom v Evropsko gospodarsko skupnost
BRUXELLES, Belg. _ okoli 60bf avstrijske zunanje trgovine je usmerjeno proti deželam EGS. Zato je prirodno, da se želi
Avstriji tudi gospodarsko povezanost z Nemčijo.
Za vstop tudi ni Francija. General De Gaulle nima ničesar proti vstopu, toda noče se zameriti Moskvi, zato na tihem podpira moskovsko stališče in ovira pogajanja med EGS in Avstrijo. Seveda si Francija ni ravno pridobila simpatije ostalih EGS članic, ki mislijo, da francoski politični oziri ne bi smeli iti tako daleč in da bi se francoska vlada morala ozirati tudi na stališče ostalih 5 članic EGS. Ne bo torej čudno, ako se bodo pogajanja vlekla cela leta, kar bo samo v škodo EGS in Avstriji.
MIKLAVŽ NAJ KUPI KOT BOŽIČNO DARILO TA UMIVALNIK POSODE!
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje z vročo vodo in kurjavo za samo $40.00 mesečno. Zglasite se na 1334 E. 55 St. in vprašajte za Ed Koporc.
(x)
ZULiCH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Chio
Molki dobijo delo
HELP WANTED — MALE
MACHINISTS
the smum
PHEIMTI0 Tsol Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
mmims
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDH0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL SORING FILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES MILLING MACHINES
ni med seboj. Mar ni čas, da bij vanjo vključiti tudi Avstrija.
sedli skupaj in se o vsem odkrito pogovorili? Dialog, razgovor je moderen, zakaj ne bi skušali z njegovo pomočjo rešiti tudi mi svoje lastne težave in nesoglas-
Proti njeni želji nimajo tudi članice EGS, nastopile so pa politične ovire. Vstopu nasprotuje Moskva, ki trdi, da bi ta korak pomenil kršitev avstrijske mi-
ja? Če nam to uspe, bomo lahko rovne pogodbe, ki prepoveduje
mm bulls
mmmmi
G8NTR0LLEB
i&GHIfSES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. de 5. pop ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(246)
PREDSmUAMO VRI NJUBOUŠO BIŠ530 POTREBŠČINO
ki eospissji ressMi msm bela
m Ki JI li BOSTE VEŠ TRIO LAHKO NAŠLI
Prihrani mnogo dela, varuje roke in zdravje, vodo, čas in čelo se gospodinji več ne grbanči! — Ta NOVI FRIGIDAIRE custom imperial DISHMOBILE je za vedno končal pomivanje z rokami... pomije lonce in ponve... ima kapaciteto za 16 garnitur /NEMA/ ... deluje na pet načinov in pomiva, ko se dotaknete gumba ... se lahko premakne, kamor želite ... ima pet ciklov in aparat, ki daje vodi toploto 150°. Pridite še danes — zahtevajte demonstracijo. Gospodinja, ki si bo prihranila delo in ostalo, ste lahko VI!
NOVI
S,lm,	CUSTOM IMPERIAL
11,88 «
URGE
zraven, malega naplačila. 0S3H ^O S 1 L.S
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances
16013-15 Y/ATERLOO ROAD
IV 1-6072
IV 1-6073
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop.
DO BOŽICA ODPRTO VSAKI DAN DO 9. ZVEČER!
Tt^BMESSESSi .-TST
znancem svojega
Sporočam vsem prijateljem in pokojnega očeta
Maksa Simončiča
iz Ljubljane, upokojenega gledališkega igralca in pevca, da je po dolgi, težki bolezni v častitljivi starosti 80 let preminil 5. decembra tega leta. Bil je poznan kot libretist prvih slovenskih operet in otroške operete “Angelj z avtom”, romanopisec, pesnik, prevaja-telj in zlati očka in vodnik svoji družini. Priporočam ga v molitev!
Žalujoči sin MAKS z družino
1965 Lucerne Ave.
Stockton, Cal. 95203
Naročite se na dnevnik '‘Ameriška Domovina’
SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi nasiov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
k-.*.
Vladislav Stanislav Reymont	^
PRAVICA
Povest
%
Prevci France Bevk
i
I
“Ne dam ga ... on je moj, moj sin ... moja kri... moje solze, ne dam ga.”
Znova je padla v globočino strahu, slabosti in obupa, v brez-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MACHINISTS
The Miehle Co.
Now hiring at top wages and
Superb fringe benefits
Planer type mills V&H Mill (Trainees)
Engine Lathe Operators External Cylinder Grinders Internal Grinders Auto Turret Lathe Operators Small Turret Lathe Operators Auto Profile Mill Operators
All applicants must be high school graduates or have 5 years experience. Must be able to do own set-ups, read prints and have own tools.
Interviews from 8:30 to 3:00
call or write to Mr. J. Meyer
The Miehle
dno onemoglosti in znova so ji zalesketale solze v okrvavljenih očeh ..
“Če mi ga vzamejo, ga nikoli več ne bom videla, nikoli več.”
“O moj Jezus, o moj Jezus, kaj je to pravica! Kaj je to pravica!”
Ječala je brezupno, čimdalje manj je gospodovala nad seboj.
“In zakaj so ga kaznovali? Ker je dregnil oskrbnika z vilami! In zakaj ga je dregnil? Prav je imel. .. ker mu je oskrbnik Nastko vlekel v skedenj. Branil je svoje... In zato je dobil cela tri leta! Moški pa si neprestano razbijajo glave, lomijo si noge, a nič, nihče ne gre v zapor... Jaška pa so zaprli. Kje je pravica! Onemu drugemu se ni nič zgodilo? ... Živi ko gospod in dela krivice ko prej; če katero dekle hodi delat v graščino, seveda, že prinese
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE In exchange for room, board, and salary. Live in. Lovely home. 334-3166 Days
(245)
Ca
Div. of Miehle Goss-Dexter, Inc.
2011 W. Hastings
An equal opportunity employer
(244'
FEMALE HELP
COOK
for home style cooking. 1 menu plan for Nursing Home. Foreigners welcome. Living quarters available if desired. LA GRANGE CONVA LESCENT CENTER, 42 S. Ashland, La Grange. FL 4-6671.	(245)
COOK
5 day week. Live in or go. 10 a,m to 6 p.m. for Nursing Horne on north side. Salary open. Call SH 3-0116.	(245)
otroka v predpasniku domov ... V nebo vpijoča krivica, a kazni ni zanjo nobene ... Kdo je toliko močan, da bi mu kaj napravil... Koga se on boji? ... On je to hotel, a zaprli so Jaška... zaprli... Da bi vas... da bi vas!...
In tako strašno, divje in neizprosno sovraštvo je objelo nje no dušo, da je razkrečila prste in mečkala in trgala predpasnik.
Iz tega obupnega stanja jo je prebudila jedva Tekla.
Jašek je ležal še vedno nezavesten.
Ni vedela več, kaj naj naredi. Do zdravnika je bilo daleč, potem, bi povedal drugim.. ljudje bi pravili dalje, začelo bi govorjenje in vpraševanje... Ne, ne...
CHICAGO, ILL
GREETINGS
SEASONS GREETINGS TO ALL
I
JOSEPH TR1NER C0RP.
4053 W. Taylor St., Chicago Joseph Triner, President
SEASONS GREETINGS TO ALL OLD PRAGUE RESTAURANT, Inc. Best food. Pleasant Surroundings We serve the MOST Duck Dinners in the World. 5930 W. Cermak Rd. Cicero, 111. TO 3-1106 or BI 2-1694
MERRY XMAS TO OUR FRIENDS & ASSOCIATES SYNCHRO-START PRODUCTS Inc. 3151 N. Ridgeway, Skokie, 111. OR 3-7730
MALE HELP
Terrific Openings for Experienced
HEAVY ERECTION ASSEMBLERS KELLER PROFILE OPERATORS VERTICAL BORING MILL OPERATORS VERTICAL TURRET LATHE OPERATORS
Applicants must have a minimum of 18 months of industrial experience, be able to read blueprints, and do awn set-ups and have own tools. Steady worx. Top wages. Fringe benefits include paid Blue Cross.
Also Excellent Openings For:
HYDRAULIC ENGINEERS & DESIGNERS
surgica!, life insurance, sickness and accident coverage, paid holidays and liberal vacation plan.	J
APPLY OR WRITE: EMPLOYMENT OFFICE
E. W. BOSS 00MPSNI
CANTON DIVISION 1501 Raff Avenue SW, Canton, Ohio
(246)
ELECTRIC PROJECT ENGINEER
To develop and design transistorized servo instruments and processed control systems for aircraft and other commercial applications B S E E and two years minimum design experience and related areas. Opportu-n^ ^or growth for qualified applicants. Salary commensurate with ability and experience. Please send your resume in confidence to-INDUSTRIAL RELATIONS MANAGER — Dept 5
SIMMONS PRECISION PRODUCTS, Inc.
A Very Happy Holiday Season to All Our Friends & Patrons and Best of Health throughout the New Year.
BAVARIAN RESTAURANT 1935 W. Irving Park Rd.
Tel. 231-5510
(We specialize in German-American cooking)
MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR To Our Many Friends and Associates From All Of Our Bakeries.
CHARLES BAKERY 14 Meadowdale Shopping Center, Rt. 25, Carpentersville, 111. 426-7512
SEASONS GREETINGS To Our Many Friends and Associates HEINEN & LOSCHETTER FUNERAL HOME (New Location) 9315 S. Ashland Ave., Chicago, 111. ST 3-0460
GREETINGS TO ALL C. E. NIEHOFF Maker of Ignition & Hydraulic Automotive Parts.
4925 W. Lawrence Ave. AV 3-3400
SEASONS GREETINGS To All Our Friends and Associates
STRANG FUNERAL CHAPEL 410 E. Belvidere St, Grayslake, 111. BA 3-8122
“In če umre?” Dolgo je nosila v sebi to vprašanje, ki je ko kamen padlo na njeno bedno, obupano srce.
“Naj umre, nato bo tudi za mene konec, toda dam ga ne, ne... Naj umre!...” je mislila mračno.
Bil je že beli dan, ko se je nekoliko v lepše preoblekla, zavila v ruto nekaj jajec in odšla na županstvo.
Solnce je svetilo veselo in se kakor iz radosti pretakalo po poljih in-kalužah ceste, ki je vodila do pisarne. Po rovih so izmed kamnov gledale rožnate tavžentrože in mežikale v soln ce. Škrjanec se je dvignil od nekje z mrzlih polj, ko zvonček je donel njegov glas pod čistim bleskom neba. Oster, dehteč veterček je ovijal njen vročičen obraz.
Pisarna ni bila daleč; v bli žini cerkve v nekem prostoru porušenega samostana, ki je stal na holmu, pod katerim se je vlekla vas v dolgi črti do gozdov, ki so objemali pokrajino.
V pisarni še ni bilo tajnika, ker je še spal.
Občinski sluga je stopal po pisarni, pometal, nato je šel krmit svinje, katerih veselo kruljenje je prihajalo iz ozadja starih samostanskih hodnikov, ki so bili pregrajeni z lesenimi ste nami.
Starka je sedla pred pisarno na enega izmed prevrnjenih stebrov, ki so nekoč podpirali glavni vhod, a so zdaj služili za stol, in čakala potrpežljivo.
Kanalu je prišel župan, pozdravila ga je in takoj začela: Kadi papirja, v katerem je zapisano o mojem Jašku, sem prišla...”
Je tu nekaj takega, da, toda počakajte, da vstane gospod pisar.”
'Ne veste, kaj je v njem zapisano? ...” je vprašala.
“Pred hišo ne bom govoril, sicer je pa pisar zato tu, da kaj prebere, talfoj mu bom ukazal, on vam to pove.”
Čuval je svoje dostojanstvo, dasi mu o kakem papirju ni bilo nič znanega.
“Župan, nesite za menoj žeh-1 tar, ker sam ne morem, svinje J hočejo piti,” se je obrnil nanj občinski sluga.
“Glej ga! Ali ne moreš sam!” se je razhudil župan in poškilil v zastrta okna pisarjevega stanovanja, pljunil jezno in vendarle pomagal.
“Treba si je drug drugemu pomagati,” je dejal, ko se je vrnil, sedel na kamenje in pričel ponujati kmetom, ki so prihajali na županstvo po opravkih, iz svoje tobačnice tobak za nju-hanje.
“Župan! Gospod pisar je dejal, če bi namazali voz in poče-hljali konja,” je naznanil sluga.
Župan se je upiral, ker je videl, da se obrazi kmetov nategujejo v smeh.
Ali tedaj se je prikazala v oknu pisarjeva skuštrana glava in razlegel se je glas.
“Župan, pojdite sem! Pripravite voz, šli bomo do Gorek na pregledovanje!”
“Takoj bo pripravljen! Res je. Voz je uradna stvar, pregledovanje takisto! Res je! ...”
“Župan ali si danes že otipal kokoši pisarjeve gospe, če bodo imele jajca?” se je norčeval eden izmed kmetov.
“Drži jezik za zobmi, glej ga!” “Tudi otroka mu je treba previti...”
“Ali pa kahlico odnesti...” “Čevlje očistiti . ..” “Gospodičnam nosek obrisati, ali kaj'takega.”
Kmetje so se norčevali, toda župan jih ni poslušal, pripravil je voz, ga porinil do pisarne in šel po svojega konja, da ga vpreže s pisarjevim.
“Žrebec ni, žrebec! Toda krepek konj!”
Začeli so znova, videč, kako župan vleče svojega konja za grivo.
“Dober konj, od sile dober konj, položiš mu strežnice — poje jo; daš mu žrd, če ni presuha, jo zdrobi ko nič; obleke potegne s plota in jih poje ko deteljo. Ne pusti, da bi svinja sama jedla v svojem koritu, lju-
bi druščino. Od sile dober konj.” “Konj kot pač konj, toda uraden je in ponaša se, kdor ga
ima!”
“Poglejte, kako prestavlja noge, krava je nič proti njemu. Rep mu maha ko povesmo konoplje in kako se drži... kakor bi bil gospod.”
“Njegova glava je povsem podobna graščinskemu Židu.”
“In oprema ko pri kakem graščaku! Tu vrvica in tam jermenček! Še hlačke mu obujte, župan, pa ga lahko peljete v Varšavo na razstavo.”
“A leteti mora vsaj kakor
krava!”
Tako so se norčevali iz župana in iz njegovega konja.
Vinčijorkova je čakala. S pol zaprtimi očmi, z glavo oprto na steno je sedela nepremična kakor bi bila okamenela. Ni slišala razgovorov, zakaj neprestano so odmevale v nji včerajšnje besede sluge: “Neki papir o Jašku je prišel.”
Kaj mora biti v tem papirju? Kaj ji bo povedal pisar? Kaj oni že vedo? Ta vprašanja so ji ko bliskavice bolečine in strahu prešinjale utrujene možgane.
(Dalje prihodnjič.)
YOUR BEST BUY
9" Portable TV
19 overall chag. measurement, 172 sq. in. rectangular picture area
America's Most Popular TV
—RT.x1SI0=
TH£ slim line series	' ^ r
New, gracefully slim molded two- . tone color cabinet. Charcoal color’! and Off-White color. Top Carry ’
Handle. Monopole Antenna.
«1288»
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
GENERAL
FACTORY WORKERS
Exp. not necessary, we will train, good starting rates, all Company benefits, steady employment.
Apply in person
Solar Light Mfg. Co.
1990 N. Mannheim Road Melrose Park, Illinois
20,000 Volts of Picture Power
... combines with Zenith's own Sun-
Shine Picture Tube for unsurpassed picture brightness and clarity!
HANDCRAFTEDnopTouct^sJortccts
100% handwired chassis connections for greater operating dependability! Rugged metal chassis has	..j
up to 200 times greater heat con- TS duction ability than phenolic used in printed circuit boards.
EASY MONTHLY PAYMENTS
Norwood Appliance and Furniture
@202 ST. CLAIR AVE.	;
JGHH 5USNIK & SONS
(246)
. • '..V1' ' ,	t'.y

BELLOWS FALLS, VERMONT
An Equal Opportunity Employer
(246)

PRESS BRAKE PUNCH PRESS SHEAR OPERATORS
3rd Shift
Fully Paid Company Benefits Hospitalization, And Major Medical Insurance Life, Sickness And Accident Insurance Work Clothes Furnished Nine Paid Holidays Paid Vacation Cost Of Living Allowance
STRKK CORPORATION
9300 So. Drexel
An Equal Opportunity Employer
SEASONS GREETINGS To All Our Friends and Associates TOSCANA BAKERY 2130 N. Sheffield Ave., Chicago, 111. DI 8-5576	;
SEASONS GREETINGS,
TO ONE AND ALL Courtesy of
22ND WARD
DEMOCRATIC ORGANIZATION ALDERMAN OTTO F. JANOCSEK
ROCKWELL 2-1364 2406 S. Ridgeway, Chicago, 23, 111.
HAPPY & JOYOUS HOLIDAYS WOLF IRON & METAL CO. 6901 S. Bell Ave., Chicago, 111. 436-4546
MAY THE COMING YEAR BRING HAPPINESS & PROSPERITY TO OUR MANY FRIENDS & PATRONS.
SCHNEIDER’S BAKERY, INC. Fresh, qualiy baked goods daily. 5018 W. Madison St. MA 6-4629
Holiday Greetings to Our Many Friends & Customers. LINCOLN PARK FEDERAL SAVINGS & LOAN ASS’N. Accounts insured by Federal Savgs. & Loan Insurance Corp.
: 1946 W. Irving Park Rd. LA 5-2023 <246> - w — •• ■
Maintenance Electrician |
Interesting position for qualified electrician, to service office and plant heating equipment, air conditioning and controls. Knowledge of Honeywell Controls preferred.
S & C Electric has an outstanding record of stable employment. Excellent wages, benefits and working conditions.
Apply to or Call:
ART DE STEPHANO 338-1000
S & G ELE0TO GO.
6601 N. Ridge Blvd. (1800 W.)
(2451
JANITOR - WATCHMAN
Liberal co. benefits include: Dental & Medical insurance programs, paid i vacations and holidays, pension plan, longevity bonus plan. Free daily coffee. If interested visit Mr. Victor Murray between. 9:00 a.m. to 3:30 p.m.
COE LABORATORIES, INC. 6033 Wentworth, Chicago, III.' Tel. — MIT 4-4300
An. equal opportunity employer
(246)
OPUSTITE
DEU).
In zaslužite več denarja.
WINDOW WASHERS Exp. or will train. No scaffold work, j. Steady. Good Pay. Will take men up to 50. Call for interview appt. PH: 428-4500.	(245)
Če mislite, da ne zaslužite dovolj, preglejte tole:
prav sedaj lahko zaslužite več denarja, kot kdajkoli preje, kot voznik taksija. Če ste moški ah ženska nad 2 1 let starosti, Vam je pri nas na razpolago služba za polni ali delni čas. Je zanimivo, neomejeno delo in Vaša podjetnost se bosta izplačali. Oglasite se v Taxicab uradu, 1453 Superior Ave., odprto dnevno od 8. zjutraj do 9. zvečer; ob sobotah do opoldne.