Leto LUE Številka 226. IT UuMlanl, v torefi 6. ohtolro 1125. cena Din 1*50 ICA I. jubl jan* i*hm\a vsak dan popoldne, IsvzcbUI nadeli« la praznike. — Iasaratt: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Jnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 420 D i Uprarnlfttvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo: Knatlova allea it. 5,1, aadstrople. — Telefon Sfev. 34. IV Poštnina platana v gotovini. Locarno Prijazno mestece v Južni Švici Je sprejelo danes za nekaj dni največje diplomate zapadne Evrope, da se posvetujejo o vprašanju arbitražnega in garancijskega pakta, ki je bil postavljen na dnevni red že v 2enevi za časa septembrskega zasedanja Društva narodov. Dočim se je v 2enevi govorilo v splošnih izrazih in v uglajenih frazah o miroljubnosti narodov in o potrebi mirovne organizacije zapadne Evrope potom arbitražnih in garancijskih paktov, se zdi, da bodo diplomati v Lucarnu govorili bolj konkretno in da bo res prišlo do važnih mirovnih zaključkov. Francoski «7in. predsednik Painle-ve je n. pr. pri otikutju spomenika za francoskega znanstvenika Denisa govoril o Locarnu čisto konkretno ter v tem oziru podal izjave, ki pomenijo velik korak k približevanju med Nemčijo in Francijo. Painleve je precizno podčrtal možnost bodočega prijateljstva med Francijo in Nemčijo, ki da je temeljna potreba miru v Evropi. Pogajanja v Locarnu pa je označil kot najsmelejši poizkus resnične mirovne organizacije do premirju leta 1918. Tudi češkoslovaški minister zunanjih del dr. Beneš je te dni fcovoril o pogajanjih v Locarnu ter navedel s znano svojo prostodušnostjo in odkritosrčnostjo, s katero vodi češkoslovaško zunanjo politiko že vsa zadnja leta, stvari, ki omogočajo natančen vpogled v dalekosežnost pogajanj v Locarnu. Tu bo šlo najprvo za francosko-belgijsko-nemško pogodbo, ki naj onemogoči spopad med temi tremi državami. Na prvi pogled je jasno, da bi taka pogodba omogočila celi Evropi daljšo dobo mirnega sožitja in da bi pomenila v gospodarskem oziru konsolidacijo razmer, konsolidacijo valut in redno gospodarsko življenje. Prepričani smo, da bi se v tem slučaju Evropa v najkrajšem Času tako opomogla, da bi mogla prevzeti staro vodilno vlogo v svetovni politiki ter predvsem Združene države potisniti nekoliko v ozadje. Nadalje je naznanil dr. Beneš, da se bodo v Locarnu sklepale arbitražne pogodbe med Francijo. Belgijo, Poljsko in Češkoslovaško na eni ter Nemčiio na drugi strani. Arbitražne pogodbe, podpisane od toliko držav, bi vsekakor podpirale mirovna stremljenja v Evropi. V Locarnu naj bi se nadalje omogočil vstop Nemčije v Društvo narodov, kar je doslej znatno kvarilo položaj v Evropi, ker se je moralo stalno razlikovati premagane in zmagovalne države. Z vstopom Nemčije v Društvo narodov bi odpadlo vsako tako bodoče razlikovanje evropskh držav in bi se vzpostavila popolna enakopravnost. Z ozirom na Malo antanto je dr. Beneš povdaril. da ostaneio vse pogodbe nedotaknjene. Sporna so samo vprašanja besedil tozadvnih pogodb, kakor tudi garancije, ki se naj polože od držav za arbitražne pogodbe. Soorn je nadalje obseg arbitražnih pogodb. Z vsemi temi pogodbami se bodo uredile zadeve na zapadu in bo mogla Evropa usmeriti pogled na vzhod. Z Rusijo treba urediti razmerje in to se bo zgodilo, čim se na zapadu rešijo gori navedena vprašanja. Češkoslovaška se je že začela približevati Rusiii. Med Poljsko in Rusijo so zavladali prav dobri odnošaii, kar izhaja že iz navedenega Čičerinovega poseta v V^avi. Tudi naša država je storilS v Ženevi korake, ki se lahko tolmačijo kot približevanje Rusiji. In to je tudi prav, ker ne gre, da vzamemo napram tako veliki slovanski državi apatično ali celo sovražno stališče, ko potrebujemo vendar Rusijo, da postanemo v pravem smislu besede velesila Balkana in Južne Evrope. Locarno pomeni torej povsem resen korak k pomirjeniu Evrope. S tem bodo prenehali konflikti in zapletljaji na zapadu in bo mogla evropska politika kreniti na vzhod, da reši vprašanje Rusije. V tej stvari pa mora naša država prevzeti inicijativo ali pa vsaj sodelovati v najintenzivnejši meri. UMOR NAŠEGA DRŽAVLJANA V SOFIJI — Sofija. 5. oktobra. (Izv.) V nekem hotelu je bfl snoči umorjen jugoslavenski državljan Kole nič, rodom iz Strumice. Morilci so popolnoma neznani. V krogih •goskrvenske kolonije je za vladalo veliko -nemirenje, ker ni Izključeno, da gre tu i politični umor. Pred novimi političnimi dogoditi Prva seja ministrskega sveta Smernice nove — Beograd, 5. oktobra (Izv.) V splošnem vlada v političnem življenju Se vedno stagnacija. Politični dogodki se napovedujejo le v splošnih konturah. Danes dopoldne je opažati napeto zanimanje za prvo redno sejo ministrskega sveta po dvomesečnem odmoru. Navzoči so v Beugradu skoraj vsi ministri razen Niikole Pašica. Točno je sedaj ugotovljeno, da prispe Nikola Pašič v četrtek ali najpozneje v petek v Beograd iz Monte Carla. Današnji dopoldanski ministrski svet, kateremu so prisostvovali vsi radikali, od radičevcev pa le minister Pavle Radič, je razpravljal izključno o tekočih in nujnih resornih zadevah. S politično aktualnimi problemi se ministrski svet ni bavia. Vsa politična vprašanja so odložena do Pašičevega povratka, kateremu bo obenem pridržana končna odločitev. V svojem tisku radičevci še vedno for-sfrajo vprašanje Imenovanja Stepana Radića za podpredsednika vlade. Nekateri listi razmotri vaj o način, kako bi se to vpra. sanje lahko rešilo, čeprav bi bilo v nasprotju z zakonom in ustavo. TI Radiću naklonjen! listi nasvetujejo, naj bi se Radiću . — Zahteve radičevcev, — agrarne politike, poverilo ministrstvo brez portfelja, toda vsi člani vlade naj bi se glede vrstnega reda izjavili v korist Stepana Radića, tako da bi postal Radić po vrstnem redu prvi za ministrskim predsednikom. Radikalni mini. stri se takim načrtom odločno upirajo. Upoštevajo gotove okolnosti in slučaje, ko bi Radić postali mogoč,* v kritičnem momentu gospodar situacije in bi radikale potisnil v ozadje. Včeraj na dvora nI bilo nikakih avdi-jenc. Sprejet je bil le minister ver Miša T r i 1 u no v i ć. Danes dopoldne je prispel v Beograd minister na razpoloženju In vodja SDS v Sloveniji dr. Gregor Žerjav. V Beograd je iz Sarajeva prispel državni podtajnik v ministrstvu za agrarno reformo dr. Vladimir A n d r i Ć. Ko se prihodnje dni vrnejo še ostali podtajniki, se vrši v ministrstvu agrarne reforme pod predsedstvom ministra Pavla Radića konferenca, ki ima rešiti vprašanje fakultativnega odkupa in obenem določiti načelne in splošne smernice agrarne politike vlade RR. Odkritje spomenika L Denisu Manifestacije francosko-češkoslovaškega prijateljstva« — Značilen političen govor Painleveja. — Praga, 4, oktobra. Iz južnofrancoske-ga mesta Nimesa prihaja obširno poročilo o svečanem odkritju spomenika Ernestu Denisu, zgodovinarju in velikemu prijatelju Slovanov. Svečanosti so se udeležili člani francoske vlade in zastopniki Češkoslovaške republike. Od Francozov so bili navzoči min. predsednik Painlevč, ki je imel znamenit govor političnega značaja, nanašajoč se na varnostno konferenco, pravosodni minister Steeg, prosvetni minister de Monzie in drugi. Češkoslovaško so zastopali prosvetni minister dr, Marković, poslanik dr. Osudski, delegat dr. Maxa za češkoslovaške legijonarje in univ. prof. Novotnv. Jugoslo-vensko vlado je na slavnosti zastopal pariški poslanik dr. Miroslav Spalajkovič. — Navzoč je bil tudi Rus Miljukov. Spomenik je postavljen na trgu »Assas« nasproti rojstni Denisovi hiši. Spomenik Je delo češkega kiparja Spaniela. Spomenik je vlit iz velikega bivšega avstro-ogrskega topa. Med slovesnim odkritjem so govorili zastopniki francoske In češkoslovaške vlade ter župan mesta Nvmesa, ki je na slovesen način sprejel spomenik v oskrbo in varstvo. Med splošno pozornostjo je nato povzel besedo ministrski predsednik Painleve, ki je slavil veliko Denisovo delo ter izrazil obenem globoko spoštovanje mlademu in vztrajnemu češkoslovaškemu narodu, k! le bil inicijator današnje slavnosti. V svojem govoru je Painleve" najpreje omenjal staro In veliko tradicijo zunanje francoske poli- tike, ki sloni na načelu podpiranja malih narodov, njihovega osvobojenja in potnir-jenja. V najbolj kritičnih momentih svetovne vojne Francija ni v. ničemur popustila v borbi za mednarodr pravičnost. Pravo po-mirjenje Evrope na! pride iz onih, s krvjo zalitih krajev, kjer sta se borila dva velika civilizirana naroda. Francosko-nemško p^mirjenie postani temeljni kamen evropske civilizacije! Oba naroda pa morata tudi opustiti vsako medsebojno nezaupanje. S takimi načeli prihaja Francija v Locarno, ker bo največi poskus za uresničenje svetovnega miru. Toda nočemo, da bi radi važne vloge, ki jo ima Rena v evropskem miru, morali po vojni osvobojeni mladi narodi biti vedno na straži proti nevarnostim, ki ogrožajo njih svobodo, ne da bi se pomirili s sličnimi pogodbami, kakor se pripravlja glede Rene. Francija je dala zadostno izraza svoji volji odvrniti svet od nasilja. Mladi narodi bodo našli tudi v bodočih pogodbah garancijo, da lahko vedno računajo na podporo in zvesto prijateljstvo Francije. Končno je min. predsednik v laskavih besedah omenjal staro zvestobo in prijateljstvo Češkoslovaške do Francije ter je končal: Francija Češkoslovaška in Poljska In ž njimi tudi kraljevina SHS In Romunska premagale so nasprotnike, sedaj j!m je skupen cilj se ž njimi pomiriti. V teh cilj hi ostaneta Češkoslovaška in Francija nerazdružni zaveznici. Varnostna Konferenca o Locarnu Dr. Beneš o važnosti sestanka v Locarnu« — Konferenca ima podati garancije za končno konsolidacijo Evrope in ohranitev miru« — Praga, 4. oktobra. (Izv.) Zunami mt-nister dr Beneš je izročil zastopnikom tiska daljšo izjavo o pomenu varnostne konference v Locarnu. Med drugim je omenil: »Smatram posvetovanja o varnostnem paktu za eno onih posvetovanj, ki bodo, če uspo, pomenjale mejnik v povojni evropski politiki Varnostni pakt Ima ustvariti novo situacijo, ki naj bi bila označna s tremi važnimi dejstvi: 1. s sklenitvijo francosko-belgtrsko- nemškega sporazuma, ki ima preprečiti in onemogočiti vojno med temi državami; 2. s sklenitvijo arbitražnih pogodb med Francijo, Belgi'o, Poljsko in Češkoslovaško na eni strani in Nemčijo na drugi strani; 3. s pristopom Nemčije k Društvu narodov, s čemur bo odstranjena povojna delitev evropskih držav v dve kategoriji in bo Nemčija priznana kot ravnopravna med ostalimi velesilami, s čirmrr se znatno spremeni evropska situacija. Dr. Beneš poudarja nadalje, da noče biti oficijelni optimist, marveč je globoko prepričan v uspehe varnostne konference. Za Češkoslovaško pomenja sporazum v Locarno: a) ob Reenu, to je med Francijo in Nemčijo je zajamčen m!r, na ta način bo obenem Sredna Evropa v veliki meri konsolidirana ter ji je zagotovljen mir; b) nase dosedanje pogodbe |o vse garancije tako s Francijo kakor tudi z državami Male an-taote ostanejo aeizoremuieoe in c) dobavi- mo boljše garancije v obliki arbitražnih pogodb, ki bodo vedno in naravno novo obrambno sredstvo vsem onim, ki bi bili ogroženi. V nadaljuj svoji izjavi je dr. Beneš omenil, da :e Češkoslovaška prejela od francoske vlade formalni poziv na varnostno konferenco v Locarno.Najpreje sc bodo pričeli razgovori med zavezniki in NemčTo o varnostnem paktu in nato se prično posvetovanja o arblSUD0HA< C n BUDDHA" r RADE MARK C POLJSKA SE UDELEŽI LOCARNSKE KONFERENCE — Varšava, 5. oktobra. Poljski zunanji minister Skrzvnski odpotuje 6. oktobra ni konferenco v Locarno. Poljsko zunanje mfc nistrstvo je bilo na to konferenco oficijelni pozvano od strani francoske vlade. Ker s< 5. t. m. prično najpreje pogajanja o ren-» skem paktu, pridejo na dnevni red arbitraž ne pogodbe šele okoli 8. t. m. BOLGARSKI POSLANIK O LEPOTAH SLOVENIJE — Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Bolgarski poslanik na našem dvoru g. Vakarevski s« je povrnil z dopusta ter je danes posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča. Poslanik Va-» karevski je izjavil vašemu dopisniku, da je večino dopusta preživel na Bledu odnosno v Ljubljani. Ni se mogel nadiviti krasotam Slovenije zlasti planinskega sveta. DOMAČE NOGOMETNE TEKML — Zagreb, 5. oktobra. Zagrebška r» prezentanca : graški Sturm 5:1 (3:1). Igra je bila zelo temperamentna. Gradjanski X Železničarji 8:1, Concordia : Sparta 7:0. V Sarajevu je bila nogometna tekma Sašk : Slavij a 4:4. V Beogradu BSK : Jugoslaviji 3:2, — Ilirija : Hermes 10:0. Obe moštvL* rezervami. Cankov na potovanju Praga, 3. oktobra. 1. Po informacfjati H tukajšnjih političnih krogov pride bolgarski min. predsednik Cankov, ki se sedaj nahaja v Švici, v kratkem v Prago. Najprej ob* išče Mussolinija, potem Pariz in London Ig končno čsl. zunanjega ministra. Borzna poročila« Ljubljanska borza« Lesni trg. Late 25/50, 30/50 monte frc. m., blage 550, breza od 10—30 cm tre. meja, blage 400, hrastova drva suha frc. n. p., ikottčjna 5 vag., denar 17.50, blago 17J>0, zaključi-17.50. Žitni trg? Pšenica domača frc. Lj. denar 255, mago —, koruza stara paT. sremska p. 1 vag. de« nar 182.50, blago 185, zaključki 152.50, koruza nova sušena par. sremska p. denar 162.50, —, koruza nova sušena par. bos. p* denar —, blago 170, koruza nova par. slav. p. denar —, blago 140, koruza v storžih par. slav. post. 1 vag. denar 70, blago 7Q; zaključki 70, oves slav. pa. Lj. 1 vag. 1°0, 190, 190, fižol ribničan frc. L j. denar 326, —, fižol prep. frc. Lj. 350, —, fižoi mand. frc, Lj. 300, —, fižol rujavi bn. pa. s^av. 07 —, 220. Vrednote. . 7odst. m-vest. pos. iz 1. 1921 denar 81^ blago 85, 2in polodst. drž. renta za vojno škodo denar 362, blago 367, Celjska pos. —, 205, Ljubljanska kreditna banka denar 223, blago 240, Merkantilna banka 100, 105, Prva hrvatska š ted., 100, 1010, Kred. zavod 175, 185, Strojne tovarne in livarne 125, 126, 125. Trboveljska prem. d. 362, 368, ZdTUŽene pap. 120, 121, 120, Nrhag 36, 38, Stavbena d. d. 165, 180, Sešir d. d. 115, 150, 4 in polodst. zast. 1. kr. dež. bke. 20, 25, 4 in polodst. kom. zad. dež. bke. 20, 25. Zagrebška borza. Dne 5. okt. Sprejeto ob 13 Devize: Curih 10.865—10.945, Pariz 266 —265, Praga 166.50—168.50. Newyork 56.12 —56.73, London 272.62C—274.625, Trat 225.95 —228.35, Bernn 13.40—13.50, Dunaj 791.90— 801.90. — Valute: dolar 55.40—56, Mra 223.84 —228.20. EFEKTV 7odst. tnvest. posoj. 1921 80, 2 in poodsfc. drž. rente za ratnu štetu 358—360, Ljubljanska kreditna 220, Centralna bacika 11, Hrv> eskomptna banka 134—134.50 Kredtftna bka, Zgb. 135—138, Hipotekama banka 73.50— 74.50, Jugobanka 112—113, Pra&tedkma 1005—1010, Sovenska banka 49—50, Eksploatacija 50—^53, Drava d. d. Osijek 250, Šećerana, Osijek 510-^530, Isis d. d. 70, Niha* 40, Gurman 435, Slaveks 145-160, Slavoniji 54—55, Strojne tovarne —, Trboveljska 360, Uneion, paromlin 440, Vevče 130- Inozemske borze« C uri i*, rr. okt. Borza: Beograd 9.1T&i» 9.20, Pariz 23.90—23.95, London 25.09—25.105, Newyork 518.20—518.70, Milan 20.75—20.85, Praga 15.325—15.375, Dunaj 73.10—73J0. Trst, 5. okt. Pred borza: Beograd 44— 44.15, Pariz 114.50—115, London 120.40— 120.60, NeWyork 24.85—24.95, Carin 478— 478.50, Praga 73.25—73.50. Duna.1 3ft^-35§ stran 2. »SLOVENSKI NA ROD« dne 6. oktobra 192o biev. 22c najnovejša laza ? razvoia ĆJčerin v Varšavi! To je bila senzacjia! Kdo b! bfl pred par leti kaj takega mislil? Zastopnik sovjetske Rusije na sestanku z državnikom sosedne Poljske! To je vse-kako dogodek, ki bi ga morali po. mojem mnenju z odkritosrčnim zadoščenjem pozdraviti vsi, ki čutijo slovansko. Stvari se razvijajo vse bolj ugodno in vse hitreje, nego smo smeli pričakovati. Najprej zbližanje med Cehoslovaško in Po|;ko, zdaj še med Poljsko in Rusijo! Res je, da samo na sebi to ni še niS posebnega, ako se zglast državnik ene države JJH državniku druge države in še celo tako le spotoma, kot se je v tem primeru zgodilo. A razni simptomi so, ki opravičujejo misel, da Čierinovega obiska v Varšavi vendar le ne gre omalovaževati. To vznemirejnje poetičnega barometra, ki ga opažamo spričo tega dejstva! Ta nervoznost, ki se je lotila zaradi njega gotovih merodajnih političnih krogov! To vibriranje slutenj in vsa ta raznovrstna ugibanja, ki jih srečujemo vsepovsod! Vse to so nedvomno znaki, ki dokazujejo, da tiči za Čičerinovim obiskom vendar le več kot vsakdanja vljudnost! Poleg vsega tega pa še okolnost, da noče Ci-Čerin dati nobenega odgovora na vprašanje, s kakim namenom, s kako misijo je prišel v glavno mesto Poljske! Zakaj to prikrivanje, ako bi ne bilo v tem obisku političnega momenta? Nam Slovanom se odpira s tem Cičeri-Bovftn obiskom vsekakor prijeten pogled Da prihodnjost. 2e to, da je led prebit, da je storjen prvi prijateljski korak, velja nekaj! V Varšavi gotovo ne prezro vrednosti ruskega prijateljstva za Poljsko, ki leži tako na dlani, da ga vsak slepec lahko otipi je in Se je na drugi strani tudi Rusija smatrala za koristno, da se približa svoji slovanski sosedi, potem je nada vsekakor upravičena, da prkie med tema dvema slovanskima državama prej ali slej do čim tesnejše zveze. Gotovo ne bo nihče tako najiven, da bi že »daj govoril o kaki ljubezni — ljubezen v politiki sploh ne odločuje, ali vsaj le redko kedaj — dovelj je, da se je zbližanje zvršilo, pa če so bili pri tem tudi res samo gospodarski interesi merodajni. Zbližanje se. je rvršflo in s tem so raznim možnostim na stežaj odprta vrata. Vprašanje je zdaj, ali ni prišel pravi trenotek, da začnemo tudi mi v Jugoslaviji zopet razmišljati o svojem ra-zrnierju napram še vedno veliki in močni Rusiji? Komu na ljubo se Čakamo, kaj nas pravzaprav odvrača od tega, da bi iskali stike s svojo nekdanjo pokroviteljico? Boljševizem? Boljševizem ima gotovo mnogo na vesti! Krutost je grda reč in te so boljševiki res mno-90 zakrivili. Toda ali ni bilo grozovitosti v Obffici tudi drugod? Prelistajmo zgodovino, ozrimo se kamorkoli, povsod dobimo dokaze za to, da tiči v človeku beštija najhujše vrste! Toda ako odpuščamo drugim, zakaj ne bi v interesu slovanske stvari odpn-stilf tudi boljševikom! Ali naj bo nase sovraštvo večno? Zaradi tega, če ,se napram Rusiji preorentiramo, še ni treba, da bi pri- segali na boljše viški evangelij! V Jugoslaviji ne bomo ustanavljali sovjetov. MI hočemo ostati hvaležni in zvesti dinastiji, ki je pokazala toliko heroizma v borbah v brbah za našo osvoboditev! Mi si hočemo svojo hišo po svoje urediti, kakor se prilega nam in našim razmeram! Ako se torej približamo Rusiji, še ni treba, da bi se ogrevali za boljševizem. A mislim, da tudi nobenega pr;> vega povoda ni več, da bi se zaradi njega še nadalje odmikali od velike severne države. Na Ruskem se razmere bolj ta bolj konsolidiralo, o tem vedo povedati vsi, ki se od ondi vračajo, in če tudi ohranimo še vedno nekoliko skepticizma napram onim, ki nam predstav'ajo sedanjo Rusijo naravnost v sijajni luči, se vendar ne moremo ubraniti občutku, da se je v Rusiji res obrnilo v vsakem pogledu na bolje. Kaj je torej vzrok, da mi v Jugoslaviji Še vedno vstrajamo na svojem dosedanjem stališču? Mar hočemo posnemati Ameriko? To bi bilo smešno! Naši interesi so povsem drugi kot so interesi Amerike! Ali mar, da se prikupimo Angliji? Anglia je poleg Nemčije najbolj dosledna nasprotnica slovanskega življa, to si zapomnimo in tudi tega ne pozabi-rrao, da je Anglija ona država, kateri v prilog je bilo žrtvovane v zadnji vojni največ slovanske krvi, ne da bi se bila ta kakorkoli hvaležno izkazala! Pa Francija? Francija išče sama stike z bolzševiki. potemtakem tega tudi nam ne bi mogla zameriti! Ali pa so nam merodajni morda oziri na balkansko zvezo, ki se baje snuje? Bal-kansak zveza je lepa reč in je misel, da bi imela v tej zvezi naša država nekako vodilno vlogo, gotovo zapeljiva. Ako bi jo res imela! Toda bojim se, da stoji politična morala na Balkanu še vedno na prece1" nizki stopnji. V tem pogledu je imela baš naša država že prav žalostne izkušnje! Meni se vidi. da bi nam zbližanje z Rusijo vse več koristilo, kot balkanska zveza! Slovani vkup, pa naj bo že po katerikoli poti, to bj morala biti po mojem mnenju stalna deviza vse slovanskih narodov! Mogoče da dvomi kdo, da bi imela sovjetska Rusija kdaj kak zmisel za slovanska vprašanja. Ta dvom je gotovo upravičen. Toda tudi v tem pogledu je že marsikaj drugače, kot ie bilo. Za svojo osebo ne dvomim, da patriotizem, da narodni čut tudi v sedami Rusiji še ni popolnoma zamrl, ker bi bilo to po vsem nenaravno! Jaz trdno verujem, da se prej ali slej povrne čas, ko bo Rusija zopet vršila podobno vlogo v prilog slovanstva, kakor jo je že. Spoznanje, da je manjšim slovanskim narodom tako vloga Rusije potrebna, bi morala te napotiti, da se ne odvračajo od nje. Da to spoznanje Poljski prihaja in da se ta vsaj več ne zapira prepričanju, da je zanjo pri-jateljsvo Rusije dragocena pridobitev, je očividno. In že to ie mnogo! Že s tem je Sovan-stvo mnogo pridobilo na moči. Mislim, da ni zgrešeno, ako smatramo dogodek v Varšavi za začetek nove faze v razvoju slovanske vzja'emnosti! Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer. Ponedeljek, 5. oktobra: «Ifigenija na Tavri* di». Red B. Torek, 6. oktobra: Zaprto. OPERA: Začetek ob H 20. uri zvečer. Ponedeljek, 5. oktobra: Zaprto. Torek, 6. oktobra: «Mrtve oči». Red C. Adamičeve skladbe V »Novih akordih«: Moški zbori: Zapuščena, V samotah, Zlata doba, Rožmarin, Kazen, Res oženil bi se, Pogodba, Naša zastava, Kmečka pesem, Dan slovanski, Cvetica, Pesem o beli hišici, Polonica, Vasovalec (14). Mešani zbori: Li pa, V gozdu Da sem jaz ptičica. Ptička, Prišla je jesenska noč, Pomladanska slutnja, Dekletce podaj mi roko. Ljubljansko polje Ko bi rosica bila, V snegu, Fantu, V saneh, Na vrtu, Petnajst let, Zaman pod oknom, Prekmorska pošta. Pusto je. Bela breza Ecce dolor, Vasujejo (20). Moški četvero-spevi: Prošnja, Oreh. Najslajša služba, Vrtnica srce (4). Solospevi s spremileva-njem klavirja: Tepežnica, Večerna, Na tujem Uspavanka, Vesela pesem, V goro. Izza gor. Je pač zima, Solnčece, Jezdec, Gaga, Čolnar, Tepežna pesem. Slanica. Molitev, Zapihaj južec. Padajo snežinke Trobentice, (otroške pesmi), Zimska kmečka pesem. Pa ne pojdem prek pol'an, Pri zibeli. Kot iz tihe zabijene kapele, (22). Skladbe za klavir: Štirje spominski listi, V mraku, Nekdaj je bfl, Polka, Žalobna koračnica. Valček, Prvi sneg, Gregorčičevim manom, Zjutraj, Sere-nadica. Morje I. (14) Gosli in klavir: Satira, Idila (2) Ženska dvospeva: Kje si dragi da te ni?, Poj petelin! (2). Ženski zbor a ca-pella: Po slovesu (l). V jzdajab Glasbene Matice v Ljubljani: Moški zbori: Franica, Scherzando (2). Mešani zbori: Deklica in ptič. Večerna I., II III., Mlad junak po vasi jezdi (5). Solospeva s klavirjem: Na lipici, Planinec (2), Tri skladbe za klavir (3). V rokopisu: 5 mladinskih pesmi s klavirjem, 10 moških zborov. Mešana zbora »Viola« to »Igra na nebu« (17). V izdajah pevskega drotova »Ljubljanski Zvon«: Moški zbori: Je pa davi slanca pala, Ljubici, Pet veselih pesmi. Osem lahkih rnoSkth zborov (15). Mešani zbori: Po jezeru bliz* Triglava (1). V mesečni reviji »Zbori«: Moški zbori: Božična, Jezus je majhen, Krški zvonovi. Mara v jezeru, (4), Mešani zbori: Zrelo žito, Kresovale tri devojke. Kaj ti je, Mojca? Vragova nevesta, (4). Rokopisi Moški zbori: Za našo zmago zovi, Njega ni. Mesto v oblakih, Mak za Scrfljak, Trije robci, Za njo kot riba za vodo. Ljubi, dokler je čas; (7). Mešana zbora: Povaljana trava. ZabavHca zavrnjenih kolednikov (2). V »Pevcu« glasilo Pevske zveze: Moški zbori: Zrasle so tri drobne konoplje, Gori, gori. deklici; Zdrava bodi draga moja (3) Mešan] zbori: Tožba, Večer, Hodi, Micka df,mo; Kaj drugega hočem. Kovač konja nkava, Rožice cvetijo, Kaj pa fantič dela. Domovini, Molitev pastirčkov. Svatovske pesmi (10). Mošk* Četverospev: Jesenski ve čer. Založba Zvezne tiskarne v Ljubljani: 10 moških m mešanth zborov na narodna besedila, 16 jugoslovenskih narodnih pesmi (26). Založba Jugoslovanske knjigarne: Nočne pesmi, Solospevi s klavirem (5). Založba Učteljske tiskarne: Mladinske pesmf, Solospevi s klavirjem (24). Založba Prosvetne zveze v Gorici: Sest mešanih zborov (6). Izdala Glasbene Matice v Trstu: Moški zbor: Kregata se baba in devojka (1). Izdaja zveze Učiteljskih društev v Trstu: Mešani zbor: (Narodna (Plameni), Otroške pesmi (Zbirka Srečka Kumarja) (14) Založba Slovenskih pevskih zborov v Ljubljani: Moški zbor: Notranjska; Ti ki si ustvaril (s fanfarami), Zdravica, Slovo (na-grobnica). 4; Šest narodnih pesmi za mešani zbor (6). Izdaja Hrv. Pjev. Saveza v Zagrebu: Moški zbor: Nageljni rdeči (l). Založba zveze Jugoslov. pevskih društev v Ameriki: Moški zbor: Materina govorica (1). Založba Šentjakobskega pevskega zbora v Ljubljani: Moški zbor: Naročilo (1). Orkestralna dela v rokopisu: Tatarska suita, Scherzo, Iz moje mladosti. Uvertura, Tema z varracijami (veliki orkester), Ljub ljanski akvareli (godalni orkester) 6. Cerkvena glasba: Troglasna latinska maša za moški zbor z orgijami, Marijine pesmi za mešani in ženski zbor (10). Glasba k igram: Rozman: Testament, Pesek; Slepa ljubezen, Milčinski: VoHcašin; Sardertko: Koledniki (4). Razne pesmi v »Zvončku« šolskih pesmaricah in Druzovičevi »Liri«. V rokopisu še sledeče skladbe: Svatba na poljani, osmeroglasni mešani zbor s klavirjem 4-roČno (l). MoSki zbori: Vitez, Crni vran. Kralj Mat'až (3); Mešana zbora: Polje spi, Moravska narodna (2). Moškj zbori fn četverospev: Junakova svatba (Lira, Kamni_k) (l). Moški četveTOspevi: Zve-de žari*o. Enkrat nr-di še. draga: Zirja se z1ati nad lesi. Pa dejalf so ml..., Elegija. Mati, Regiment po cesti gre (10 variacij) 16 (Slovenski kvartet); 4 kartoni za ženski zbor; Tožba, ženski zbor s spremi!jevanjem M < irja (5). Rokopisi v arhivih raznih društev: (Himne, origodnice, gesla). (Zvon v Šmartnu Zvon v Trbovljah, Bralno društvo v Tržiču) Vseh skladb okroglo 300. • Danes v pondeljek 6. oktobra zvečer se vrši v drami prva predstava za red B tn sicer se vprizori Goethejeva drama: Ifigenija na Tavridi. — Prva repriza opere Mrtve oči , katera opera je pri premijeri dosegla tako izTedno lep uspeh se vrši danes v torek dne 6. oktobra in sicer za red C. Gledališke obiskovalce pa vljudno obveščamo, da je poleg že odrlanih abonentskih sedežev Se dovolj sedežev in lož vseh vrst na razpolago pri dnevni odnomo večerni blagajni. Zasedba te opere je leta kakor pri premijeri. — Uprava Narodnega gledališča v LJubljani prosi abonente, da vplačajo 2. obrok gledališkega abonmaja najkasneje do 10. oktobra pri gledališki blagajni v dramskem poslopju in sicer od 9.—1- in od 3.—5. popoldne. — Prihodnja premijera v ljubljanski drami, bo v sredo, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer. Vprlzori se Fr. Langerja drama v petnajstih slikah »Periferija«. Avtor Langer je sodoben čeŠM dramatik in pri nas že vpeljan ter dobro znan po svoji komediji, Igrani v predlanski sezoni, »Kameli skozi IUTMI K1HO MfttlM Telefon 124. Predstave ob delavnikih ob: 4., Vj6-, V28. in 9. Predstave ob nedeljah: &. Vi5., 6., V28. 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah Hm splošno ftolfo se predvaja film PHANTOM MOULN R0U0E-A nepreklicno danes. Kdor tega filma še ni vide L naj hiti, da si ga ogleda, ker to je film svoje vrste, kakršnega Ljubljana še ni videla. Jutri se zač e s predvajanjem velikega nemškega UFA-filma (tvornica, W je izdelala .Nibelunge") Kdor se zadnji smej« . . . s prvakom nemških igralcev EMIL JANNINGS-om na kar cenjeno publiko posebno opoz3rj»mo. uho šivanke«. Nanlov njegove nove drame »Periferija« pomeni olr^iš Praškega mesta, iz katerega so nabran! vsi junaki z glavno junakinjo vred, predmestno lahkoživko An. či, ki živi od čarov svojega lepega, mladega telesa. Njen pravi fant je krotki in zali natakarček in plesalec Franci, katerega duša je prepoštena, da bi mogla najti ravnovesja potem, ko Je storil v nagH jezi ljubosumja grdo barabijo. T *o raste in nnst^ja sredi pisane in vesele predmestne družbe drama, ki konča z Ančino smrtjo, a za Francija z ječo. Celo delo je sestavljeno iz 15 bujnih in mestoma drastično, karav+ori stičnih slik. ki nas seznanjajo s premnogimi tipičnimi zastopnika predmestja. Glavno Žensko vlogo, Anči, igra ga. Nablocka, glavno moško, Francija, g. Rogoz. Francljeva prijatelja Barboro in Tonija nam predstavljata gg. Cesar in Plut, sodnika g. Kralj, gospo, katere moža je Franci ubil, ga. Win-trova, njeno služkinjo gdčna Ježrkova, ravnatelja bara g. Povhe itd. Dramo Je Izre-žiral in izseeniral g. Sest. Deloma nove Inscenacije je izgotovil g. Skrusnv. Pri slikah v baru sodeluje primerna godba. — Na ponedeljkovem koncertu pevskega društva Ljubljanski Zvon nastopi društveni moški zbor, ki zapoje za uvod 4 Adamičeve najnovejše moške zbore, komponirane na Belokranjsko narodno besedilo. Izmed teh Je Mara v jezeru s sopran solo in Lucipeter ban z bariton solo. Tem moškim zborom sledijo 4 Premrlovi ženski dvospe-vi s spremljevanjem klavirja. Po odmoru se prvikrat javno izvaja Adamičeva narodna balada Vragova nevesta. Dalje dva Adamičeva mešana zbora in pa Komelov psalm. Pri koncertu sodelujeta gg. Štritof in Svetel, vse solo točke pojo zborovi člani. Spored je nad-vse skrbno sestavlien in ie na taki umetniški višini, da dela čast nam vsem, prav posebno pa še društvu, ki absolvira s tem koncertom svoj 42. koncert. Za koncert vlada v našem mestu veliko zanimanje. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice celi dan v razprodaji v Matični knjiarni, od 7. ure zvečer dalje pa v veži pred Union-sko dvorano. Vstopnic je še dovolj na razpolago, občinstvo pa prosimo, da se jih po možnosti kupi že v predprodaji. — Nova primabalerina osiješke opere. Os i ješko gledališče je angažiralo novo primabalerino gdčno. Greto Godlevvski, ki otvori v gledališču tudi posebno baletno šolo. — Novosadski komponist Izidor Baflc\ 18 oktobra proslavi Novi Sad lOletnico smrti svojega odličnega skladatelja in muzika Izidorja Ba.nća, — mm o Parsivalu. Thomas Mann, največji sedanji romanopisec nemškega naroda, piše libreto za film o Parsivalu,_ Sadna razstava na Grmu pri Novem mestu Sadna in vrtnarska razstava, ki jo je priredila novomeška podružnica v poslopju kmetijske šole na Grmu in ki se je otvorila v soboto dne 3. t. m. dopoldne, je prav dobro uspela. Razstavljenega je bilo mnogo lepega, različnega sadja, osobito jabolk iz novomeškega okoliša v posameznih skupi, nah in v ameriških pravilno vpakovanih zabojih. 2e v soboto Je posetilo to razstavo precej zanimancev, včeraj, t. J. v nedeljo pa Je dospelo veliko domačih ln tujih interesentov, slasti iz Ljubljane, ki so pokupili vse sadje v zabojih, ter izvršili še mnogo na-daljnih naročil, največ na veščenke in ka. nadke. Razstava, dasi sorazmerno majhna, je bila prav lično aranžirana z visečim sadjem in s lepimi eksotičnimi rastlinami okrašena. O tvoril Jo Je v soboto dopoldne s primernim nagovorom In opisom predsednik novomeške kmetijske podružnice ravnatelj kmetijske šele na Grmu g. B. Skalickv ob navzočnosti zastopnikov deželne vlade g. novomeškega okrajnega sreza, kmetijske družbe za Slovenijo in drugih javnih korpo- racij ter več bližnjih razstavljalcev, zahvaljujoč se za vse denarne in dejanske podpore, na kar se Je vršil skupen ogled in ugotovitev pravih Imen za posamezne vrste, kar Je pri mnogih razstavljavcih ln prt takih prireditvah sploh eden najvažnejših smotrov, kajti še tako lep sad brez označbe nima prave vrednosti. Največjo privlačno silo so vzbujali krasni eksemplari jabolk in hrušk fientjer-nejskih Kartuzldancev, pa tudi posamezniki so razstavili cele kolekcije lepo negovanega in dobro spremljenoga """ija, katerega Imajo še v večjih količinah na razpolago po zmernih cenah. Popoldne v soboto se je vršil na Imenovani šoli sadno-strokovni sestanek pod predsedstvom predsednika »Sad j. m vrtn. društva za Slovenijo«, kmet. svetnika g. Viljema Rohrmanna, na katerem se je raz. motrivalo glavno vprašanje glede bodoče organizacije za povzdigo in učvrsčenje sad-ne trgovine z domačim sadjem in domačimi izdelki. Tozadevna debata, v katero je poseglo več prisotnih veščakov je bila prav živahna ter se Je sprejelo par vsekakor važnih občekorlstnih sklepov. Kdor želi kaj sadja v malih ali večjih množinah, naj se obrne na kmetijsko šolo na Grmu, kjer se vodijo vsi zapiski glede sadnih količin in cen in kjer vse šolsko strokovno osobje radevolje ustreže po mož-nosi i vsem naročnikom. Gč. NOGAVICE so najboljše in na)eenejst> kajti trpežnost enega para nogavic z ligom in znamko (rdečo, modro ali zlato) tt ključ ti je ista kot trpežnost štirih drugih parov. 93-a j Ranite hi preurifaite se! Julijsko taninu —j Hotel za letoviščarje hoče zgraditi inženir Ribi v Čepovanu na posestvu, ki je bilo last ranjkega gosp. prof. Berluča. Čepov an se nahaja v bHžini Gorice, pa ima čisto gorsko kHmo tn je bivanje poleti v Ce-po van u izredno prijetno. —j Tarvfna v Trstu. Pomorska tran^ športna družba v Trstu ima svoj sedež v ulici Geppa št. 2. Ponoči so udrli v pisarno tatovi in odnesli 60.000 lir denarja. Najbrže so vedela, da je družba oni dan mkasirala večje svote. —j V Opati}} prirede prihodnje leto razstavo italijanskih vin v večjem obsegu. Razstava bo služila najbrže vmotržcem iz staTih provinc in ne bo v korist domačemu vinu. Opatija je vedno polna tujcev. Pretekli teden jih je prišlo 994. Letos je bilo v Opatiji tujcev 39.136. —j »Goriška Straža« je bila pretekli te. den zopet zaplenjena, še prodno je bila naklada dotiskana. Odlok pravi, da se je v uvodniku »ščuvalo proti državi in proti sedanjemu šolskemu zakonu«. Zaplemba je bila izvršena Izredno hitro, kar kaže, kako veliko pozornost obrača oblast na slovensko časopisje. —j Smrtna kosa. Na Vrhu sv. Mihaela pri Mirnu je umri po Spodnjem Krasu dobro znani učitelj C o t i č. V grob ga je spravila bolezen, ki si jo je nakopal v vojni. Naj počiva v miru! —j Križnlčeva tovarna v Klavžah pri Podmelcu je prišla v last gospe Jole Colom-bo. Tovarna je bila zgrajena za izdelovanje parketov. Imela je lastno žago in napravo za izdelovanje ledu. Vrednost podjetja je velika. V. L Križanovska: 67 0 hrollestuu nesmrtnih Roman. £ s— Ni v naših močeh reševati brez njegove volje to častihlepno, brezbožno in pokvarjeno človeštvo, ki se posmehuje i zagrobnemu glasu i pozivu svojih učenjakov, dasi ga slednji nepresta.no opozarjajo, naj ne uničuje rastlinstva, ne izžema zemlje in ne ubija njenega prebivalstva. Sedanje človeštvo je krvnik bodočih pokolenj, ki ga bodo preklinjala za peklensko dedščino. Podivjano v sebičnosti in razuzdanosti drvi v prepad, z idiotsko brez-skrbnostjo pleše na vulkanu in truplih svojih bratov, ki jih je že ubilo okuženo ozračje. Katastrofa, draj£ sin, je neizogibna, zakaj neizprosni zakon se maščuje za vsako zlorabo, pa najsi bo fizična, politična ali planetna. Ne moremo torej preprečiti katastrofe, ki mora slediti Čedalje večjemu številu zlorab. Vendar pa pride tudi naša ura — in za ta težki trenotek se moramo pripravljati z neumornim delom, zakaj ne glede na to bomo kakor sla' nc žuželke, ki jih raznaša vihar. Kadar napolni umirajoče človeštvo, ki bo brez kruha in zraka, s svojimi obupnimi klici ves svet, takrat se pojavi tz v**lin, podzemnih jam in drugih nedostopnih skrl-v»M*č cela armada magov, ki bodo zaklinjali razbrzdane prirodne sile in skušali rešiti, kar se bo 5* dalo rešiti. Takrat pride ura, ko bo treba poto- žiti izpit m dokazati pridobljeno znanje, voljo in moč. Loti se torej dela, dragi sinko, da boš lahko stopil med nas in prevzel častno mesto, ko nastane ta svečani trenotek. — Učitelj! Dovoli mi delati tu pod tvojim vodstvom! Reši me nečistega sveta, od koder sem prišel! — je vzkliknil Supramati proseče. — Prosiš nečesa, kar ni v mojih močeh, drago dete- Tvoja duša je še polna strasti in živalskih nagonov, zato si še preslab, da bi se lotil znanja, ki ga širimo tu. Ko pa premagaš želje m strasti, ko bo disciplinirana tvoja volja, ko spoznaš skrivnosti črne magije in ko zavlada tvioja duša nad naravnimi silami in primitivnimi, nižjimi bitji, se vrneš k meni. Dotlej pa bo bdela moja duša nad teboj. Podpiral te bom v težkih trenotkih in pojavim se, kadar se mi bo zdelo potrebno, zakaj zame tudi največje razdalje niso nobena zapreka FV>di pogumen in zanesi se name! Na tvojem čelu vidim plamen, ki mi pravi, da pride ura, ko boš delal skupaj z nami za vzvišeno stvar. IX. Za Supramatija se je začela doba sreče ia nepopisnega miru. Sporazumno z Ebramarjem je sklenil ostati pri njem dva meseca, da se pripravi v samoti za težko preizkušnjo prvega koraka v neznani duhovni svet. In res ni b'lo prikladnejšega kraja za razmišljanje in duševno delo kot ta mali dvorec daleč od posvetnega vrvenja; tu je bil čist gorski zrak in Ie šumenje slapa in ptičje petje je motilo globoko tišino. Do tega pribežališča znanosti rn dela ni segal niti najmanjši šum od zunaj, tu ni bilo nobene lepe ženske, ki bi ga zapeljevala ali motila v resnem razmišljanju. Veliki problemi neskončnosti in pogovori z Ebramarjem so Supramatija zelo zanimali ter mu odpirali tako obširna in nepričakovana ob zorja, da je od dne do dne bolj občudoval in oboževal svojega učitelja. Do kosila se Indijec nikoli ni pokazal. Supramati je dopoldne čital zanimive filozofske knjige ali pa hodil na sprehod v okolioo. Popoldne in zvečer sta se pa pogovarjala. V popoldanskih in večernih urah, ki jih je Supramati nestrpno pričako-val je odgovarjal Ebramar z nenavadno potrpežljivostjo na vsa vprašanja m razlagal vse probleme, ki jih je hotel njegov poslušalec spoznati. Nekoč sta zopet govorila o predstoječi kata strofi, ki čaka Človeštvo zaradi njegove zaslepljenosti, in Supramati se je d'rvil temeljitemu Ebra-marjevemu poznavanju socijalnih, verskih, političnih in celo gospodarskih problemov, ki zanimajo sodobno družbo. — Učitelj! Oprosti mi vprašanje, kako moreš vedeti za tn, kar se godi tako daleč, da v tej samoti sploh ne more priti do tebe? — je vprašal, ker ni mogel več premagovati svoje radovednosti. Ebramar se je nasmehnil — To, kar se ti zdi tako čudovito, je pravzaprav zelo priprosto. Vsa stvar je namreč v spiri-tualizaciji čutnv, kakor sem ti že pravil. Posledica te spiritualizacije je sila domnevanja in sposobnost dozdevnega, rekel bi duhovnega prenosa. Kdor ima to sposobnost, lahko prisostvuje kot gledalec povsod, kamor ga prenese njegova misel. Zato lahko vidim na poljubno razdaljo, in sicer ne s telesnimi, temveč tudi z duhovnimi očmi. Slišim lahko pogovore in razumem nagibe, ki silijo ljudi k delu. Da pa zberem te, rekel bi gmotne podatke, študiram vele-toke zvezd in analiziram kozmične pojave. Vedeti moraš, da vidi naše oko kaotične planetne emana-cije in skrivnostne žarke, ki se širijo od vseh planetov. Mi magi vidimo vse globoke rane, ki razjedajo človeštvo, in vemo, kaj čaka nesrečni človeški rod. Toda mi ne moremo preprečiti preteče katastrofe. Drugače bi gotovo ne držali rok križem. Nas veže zakon o odbijanju, ki je posledica brezverstva, nečistih strasti in raznih zločinov. Le poskusi zapo-vedati kamnu, naj hodi In vendar je neprimerno lažje premakniti s silno voljo granit, kakor pa spreobrniti zakrnjenega in slavohlepne ga grešnika. Kakor ne moreta biti skupaj tema in svetloba, tako tudi mi ne moremo preprečiti dogodkov, niti živeti v gnilem ozračju velemest, ki jih smatrate za vrhunec svoje civil'zacije Zato pa se «;h izngibljemo, iščemo samote in se učimo v pričakovanju bodočnosti/ M-C >iev 226. •SLOVENSKI NAROD« dne 6. oktobra 1920. Stran 5 Dnevne vesti. U UubiianL dne 5 oktobra 1926. Danes ob osmih zvečer SLAVNOSTNI ,Ljublj. Zvona* v Unionu 3729 Kolesarska (športna) loterija Jugo-slovenske Matice. Ponovno obveščamo vse. da je žrebanje te loterije preneseno in se vrši nepreklicno dne 20. decembra t. I. Dobitki: dve motorni kolesi in 25 navadnih (moških in ženskih) koles, so razstavljeni v izložbah tvrdke O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. in si jih lahko vsakdo ogleda. Srečke so na prodai pri vseh podružnicah Jugo-slovenske Matice v Sloveniji in v vseh ljubljanskih trafikah. Cena srečki Din 10.—. — Kraljevo priznanje narodnim borcem. Kralj je izrekel svoje priznanje narondemu borcu Josipu Kravsu iz Splita, ki je poginil kot dobrovoljec in mu podaril odlikovanje zlate kolajne za hrabrost. Njegovi materi je kralj naklonil 5000 dinarjev. Odlikovana sta enako tudi dobrovoljca padla sinova družine Mil'6 - Žutica. Mati pokojnikov je dobila 5000 dinarjev. — Kraljevi darovi. Za občinske sirote v Splitu je daroval Nj. Vel. kralj 50.000 dinarjev. Za sirote v Šibeniku je daroval 25.000 dinarjev. — Iz srednješolske službe. Vpokojena sta s kraljevim ukazom: Jakob Jakac, profesor in začasni upravitelj učiteljišča v Kastvu, ter Mate Čepić, profesor na tstem zavodu. — Za profesorja na III. realni gimnaziji je imenovan dosedanji suplent iste gimnazije g. Marko Bajuk; profesor realne gimnazije v Kranju g. Franc S t o p a r je pomaknjen v 5. skupino 1. kategorije. — Iz carinske službe. Premeščeni so: iz Maribora v Beograd carinik Josip Amon, iz Ljubljane k carinarnici v Zireh carinik Anton G r e č k a, od carinarnice v Zrreh k carinarnici v Ljubljano carinik Pol a k, iz Maribora v Subotico carinik Anton Pire. — Iz državne službe. Imenovan je za pisarniškega pristava oficijal pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani Anton Š r a m e 1. — Iz državne službe. Iz državne službe Je izstopil II. tajnik državnega sveta dr. Janže Novak, ki se je posvetil odvetniški praksi v Ljubljani. Premeščena je asistenti-nja poljedelske ogledne in kontrolne postaje dr. Milena Perušek iz Ljubljane v Maribor. — Zakone o narodni prosveti. Med zakonskimi načrti, ki se predlože narodni skupščini, je tudi načrt o narodni prosveti, ki ga je Izdelala svojčas posebna komisija prosvetnega ministrstva pod vodstvom bivšega načelnika oddelenja za ljudsko šolstvo g. Steve Markoviča. Zakonski načrt se bo sedaj nanovo pregledal in predložil narodni skupščini koj po sprejetju osnovnih organskih zakonov prosvetnega zakona. — Komisija za oceno pripravnikov n. kategorije državnih uradnikov je predlagala okrog 30 pripravnikov v začasnem svojstvu v imenovanju za stalne pripravnike, s čimer dobe pravico do avtomatičnega napredovanja v višje pačilne stopnje in pravico do polne položajne plače. — Habsburški nadvojvoda — trgovec s hmeljem. Dunajski uradni Ust objavlja sledečo vest: »Dunaj, 8. okraj, Langegasse 63, Leopod Habsburg - Lotarinški, trgovina s hmeljem na debelo. Lastnik: Leopold Habsburg - Lotarinški, trgovec na Dunaju«. Nadvojvoda Leopold se je rodil leta 1897. v Zagrebu v palači, ki je danes last HSS, torej v hrvatskem seljaškem domu. Po prevratu se je odrekel vsem pravicam svo-'ega rodu in si prisvojil avstrijsko državljanstvo. — Ministrstvo inostranih del je opozorilo ostala ministrstva, da ne rešujejo aktov, za katere intervenirajo predstavniki inostranih vlad v Beogradu., nego da tozadevne intervenoije odklanjajo. Intervencije naj se vrše le preko ministerstva inostranih del. — Seja prosvetnega sveta. Prejšnji petek se 5e vršila seja prosvetnega sveta pri ministrstvu prosvete pod predsedstvom g. Save Uroševiča, prof. beogradske univerze. Na seji so se reševala le administrativna in tehnična vprašanja. — Nov pomočnik ministra pravde. V vladnih krogih se govori, da bo Imenovan nov pomočnik ministra pravde na sedaj izpraznjeno mesto. Kot kandidat prihaja g. D. Dlmovič v poštev, odvetnik državne hipotekam e bamke v pokoju. — Sprejem gojencev v vojno mornarico. Razpisanih je 10 mest v podoficirsko šolo vojne mornarice v Djenoviču v Boki Kotorski. Kandjdati morajo imeti dovoljenje roditeljev, štiri razrede ljudske šole, podan-stvo naše drŽave, potrdilo o telesnem zdravju in starost od 17 do 20 let. Šola prične s 1. novembrom. — Nov Ust v Beogradu. Dosedanji list »Pokret« se izpremeni v dnevnik in bo izhajal od srede dalje vsak dan. Urednika sta mu M. Cvetkov fn Jovo Mfodragovič. — Nov zdravstveni pravilnik. Ministrstvo prosvete je izdalo pravilnik za pobijanje nalezljivih otroških bolezni v šolah. — Rokopis »Gorskega venca« Izročen kral.-u. Včeraj je kralj sprejel zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki mu je poročal o zasedanju Društva narodov v Ženevi in o uspehih delegacije. Nato mu je izročil iz dunajskih arhivov prevzeti rokopis »Gorskega venca«. Kralj se je zelo razveselil nad dragocenim rokopisom in je obljubil, da ga Izda (»Gorski venec«) v faksimilu in v lepi vezavi, kakor se je že prej natisnilo Miro-slavljevo »Evandjelje«. — Pregled gledališč. Načelnik umetniškega oddelenja v ministrstvu prosvete g. šenoa je izvršil pregled gledališč v Splitu, Sarajevu, Zagrebu ta Ljubljani ter je sedaj odpotoval v Novi Sad ta Osijek, da pregleda še ti dve gledališči. Po povratku g. Še-noe se vrši v mmistrstvu prosvete širša konferenca, na kateri bodo razpravljali o večjih reformah naših gledališč. — Spremembe v osnovnem šolstvu. — Učitelj Valentin Accetto je premeščen iz Semiča v Moravče. Enorazrednica v Sel a h pri Kamniku je razširjena v dvorazredn:c< ter je tja Imenovana kot druga učna moč abiturijentka gdč. Marija Jankova. — Jugoslovenska žurnalistika. Sarajev ske »Večernje Novosti« so s 1. t. m. prenehale izhajati. Znatno se ima razširiti sa rajevski »Jugoslovenskl List«, ki se reorganizira in si nabavi obširen aparat za točno poročanje. — Zahvala ge. Legove. Jugosl.-češko-slovaška Liga v Ljubljani je poslala ge. Le-govi znesek 4050 Dm. V ta znesek ni vštetih 1200 Din, ki jih ie darovala mestna občina ljubljanska in ki se odpošlje naknadno tako, da bo znašala podpora ge. Legovi 5250 Din. Ga. Legova se je zahvalila za ta skromni dokaz priznanja in hvaležnosti v pismu, ki se glasi- Podpisana izreka svojo najsrčnejšo zahvalo vsem p. t. darovalcem, ki so se ob priliki obletnice smrti mojega soproga spomnili tudi mene z bogatim darilom. Plemenitim darovalcem želim za to izredno pozornost obilo zdravja in uspeha v njihovem delu, predvsem pa, da bi se vezi češko-jugoslovenskega bratstva tako utrdile, da ne bi mogla nobena nakana uničiti dela, katero je bilo iz čiste in nesebične ljubezni do Vas zgrajeno. Odkrito priznavam, da me je globoko ganila vest, da se je na enostaven list mojega dobrotnika, g. A. Ga-brščka, za katerega nisem vedela, odzvalo toliko prijateljev mojega pokojnega moža, ki je za jugoslovensko pobratimstvo živel, se navduševal in delal vse svoje Življenje. Zahvaljujem se še posebej vsem redakcijam časopisov, ki so objavili priznalna in laskava poročila o delovanju mojega pokojnega moža. Z odličnim spoštovanjem: Antonija Legova 1. r., Praha XI., Žižkov, Mi-Iičeva 2/II. v zimskih ulstrih in oblekah, dežnih plaščih in vsakovrstnih oblačilih Vam nudi Jos. Rojina, Ljubljana — Največja zastava v Spitu povodom kraljevega bivanja je vihrala na poslopju zadružne zveze. Zastava je dolga 16 metrov in široka 3.50 m. Na njo je bil pozoren tudi kralj. — Prevedba v III. kategoriji. Z novim budžetoim letom bodo predvedeni vsi zva-ničniki, kateri so si pridobili kvalifikacijo za to, v III. kategorijo. Pred novim proračunom je prevedba nemogoča in so vse prošnje in internacije pri ravnateljstvu glede tega brezuspešne. Taliko prizadetim v vednost. — »Boj za Koroško«. Ta naslov nosi brošura, katera je izšla te dni v založbi »Jug« v Ljubljani. Zbral in uredil ie to brošuro profesor dr. Val. Rožič. Prispevke so dali najboljši poznavalci koroške zemlje. Ta brošura bo izvrstno služila raznim predavateljem prilikom »koroškega dne3. Na prodaj je v Ljubljani v vseh knjigarnah. Cena Din 20. Dijaki dobivajo brošuro v pisarni Jugoslovenske Matice po 15 Din. Brošura je zelo obsežna in obsega 10 In pol tiskanih pol. Kdor se zanima za našo Koroško, naj si omisli to knjigo. — Beogradska občina bo nabavila za osobje nove obleke. — Zlato poroko je praznoval 4. t. m. g. Fran Šerko, veleindustrijec v Cerknici, senior stare narodne liberalne garde na Notranjskem, s svojo gospo soprogo Zofijo roj. Obreza. Z železno doslednostjo se ie boril pol stoletja proti naraščajoči klerikalni poplavi med Notranjci. Kot bivši dolgoletni župan je bil odlikovan z zlatim križcem, bil je tudi ustanovitelj in načelnik »Cerkniške posojilnice«. — Njegova gospa soproga je iz stare družine Obreza, ki ie dala Slovencem mnogo odličnih mož, katerih zadnji je No-tranjce zastopal v dunajskem parlamentu. Člani rodbine Obreza so se zlasti odlikovali v borbi za narodne pravice za časa znamenitih taborov. Obema jubilantoma, ki praznujeta svoj jubilej v krogu sinov in vnukov zdrava in sveža, naše iskrene čestitke! —- Kaj je s pripravniški izpiti. Tozadevni ministrski odlok datira z dne 2. julija t. 1. Ker je pa zdaj nov poštni minister in dva nova člana strokovnega sveta ter naivečji zagovornik pripravniškega izpita vpoko-jen, upajo prizadeti, da bo izpit odpadel aH pa da ga bodo delali Pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Za prijatelje gobarstva vesela vest. Marsikdo si je želei nabaviti ilustrovano knjigo »Naše gobe«, a mu je bila cena previsoka. Sedaj se je javil velik mecen za slovensko ljudsko prosveto ter naklonil založništvu imenovane knjige znatno vsoto s pogojem, da se cena knjigi tako zniža, da si jo more nabaviti vsak prijatelj gob in prirode sploh. Vsled tega Je založništvo z današnjim dnem znižalo ceno knjigi »Naše gobe« od 100 na 50 Din. Obenem se je znižala tudi cena obem zložljivim tabelam za šole od 132 na 100 Din, a isti, toda nezlo-žijivi tabeli na tanjši lepenki se dobite za 40 Din. Sedaj pač ne bi izgovora, da si vsaka šola poleg knjige nabavi tudi tabeli za nazorni in prirodopisni pouk. Oboje se naroča pri vseh knjigarnah. Naročniki se naj požuri j o, ker zaloga ni več prevelika. — Protestno zborovanje prometnih In administrativnih uradnikov m. kategorije dne 2. oktobra t. I. v Ljubljani. * Naprošeni smo, da objavimo sledeče: Na protestnem zborovanju navzoči prometniki in administrativni uradniki III. kategorije so z ogorčenjem protestirali proti krivičnemu in skrajno nazadnjaškemu osnutku nove službene pragmatike, s katerim so v prvi vrsti zgoraj navedeni občutno prizadeti. Sprejeta ;e bila resolucija, od katere navajamo prve dve točki, da naša javnost vidi, kako postopa uprava državnih železnic s svojim osobjem. Kar so po težkem boju z zakonom iz leta 1923. izvojevaK, da še več, kar jim je bilo pod staro Avstrijo z zakonom zajamčeno, se jhn hoče z novo pragmatfko zopet odvzeti. Resolucija se glasi: 1.) Prometni in administrativni uradniki ITI. kategorije, zbrani na protestnem zborovanju v '/■ubijani v restavraciji Mrktič dne 2. oktobra 1925, odločno protestiramo proti name-avani ukinitvi III. kategorie uradnikov. Zahtevamo, da se nas v slučaju ukinitve •H. kategorije uvrsti v II kategorijo z nanjšo začetno plačo kot je predvidena za uradnike - maturante, in to iz sledečih raz ogov: a) z zakonom iz leta 1923. nas i< uprava imenovala uradnikom, in b) imam« vse izpite ter vršimo isto službo pod istim pogoji in odgovornostjo kot uradniki II. ka regorije. Iz navedenih razlogov bi bilo -.krajno krivično, da se nas degradira in po tisne nazaj v kategcrro poduradrtikov, ka \or predvideva osnutek nove službene prag rnarike. 2.) Zahtevamo, da se prometne rradnike z ozirom na njih naporno in odgo vomo prometno službo tudi v bodoče uvr sti med eksekutivno osobje s 251efeno službeno dobo, kar nam je bilo z zakonom i ieta 1923. priznano, z novo pragmatiko s nam pa namerava zopet odvzeti. — Dom narodnega zdravja v Peči. Vče raj se je izvršila svečana otvoritev Doma narodnega zdravja v Peči. Otvoritvi je pri sostvoval tudi zastopnik ministrstva narod nega zdravja yl Beograda. — Občinski uslužbenci v Sloveniji. Kljub pozivom v vseh časnikih se je do sedaj javilo zelo malo občinskih uslužbencev za organizacijo. V vašem interesu je, da se čim preje javite vsi. — 170 za stvar navdušenih tovarišev bo vendar moglo združiti se! Pošljite takoj prijave na Zvezo nameščencev avtonomnih mest Slovenije (sedaj v Mariboru, magistrat). ES-KA JOGO TORPEDO BIANCHI CD CA 0> 110 L višek moderne tehnike najceneje pri Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14 Vsi nadomestni deli In oprema. J. Goreč — Drzen roparski napad pri Rajhen-burgu. V soboto dopoldne dne 3. t. m. Je bil v Senovcu pri Rajhenburgu izvršen drzen roparski napad, ki dokazuje, da so bile napadalcem razmere poznane in da so se temeljito pripravili na njega. Okoli 9. zjutraj sta rudniški inženjer Fran Forges in uradnik Jernej Peterca nesla iz pisarne v Senovem proti Raštajnu 350.000 Din, mesečna plača za delavstvo. Denar je nosil Peterca v nahrbtniku. Na omenjeni poti so ju nenadoma napadli štirje moški in z naperjenimi samokresi zahtevali, da izročita ves denar. Pobrala sta jima vso gotovino ter odvzela tudi inženjer j u več tisočdinarskih bankovcev, ki jih le nosil v žepu. Roparji so nato pobegnili ter izginili brez sledu. V enem izmed napadalcev je Peterca spoznal bivšega preddelavca pri premogokopu Fabi-jana Gršića, roj. 1. 1892 v Zlataru na Hrvatskem. O drznem roparskem napadu je bila takoj obveščena orožniška postaja v Rajhenburgu in so orožniki takoj uvedli zasledovanje za roparji. Do sedaj Še ni znano, da-li jim je uspelo katerega prijeti. — Dogodek je v Rajhenburgu povzročil veliko senzacijo in razburjenje med delavstvom, čijih zaslužek je bil oropani denar. Rudnik je last inž. Dukića iz Ljubljane. —Lov za žeparjem. Na Kongresnem trgu se je včeraj popoldne pri tomboli pridružil dijaku Štefanu Mikoliču neki 16-letnl mladenič in mu iz žepa potegnil žepni robček in svinčnik, hoteč mu verjetno odnesti tudi uro z verižico. Mikolič pa je tata zagrabil za roko, nakar ie ta pobegnil. Mikolič ga je zasledoval do Sv. Petra nasipa, tu pa se je žepar neznano kam izgubil. — Hlapec Pate ie bil ubit Poročali smo, da so na cesti Kranj-Škofja Loka nedavno našli vsega okrvavljenega hlapca Antona Pateja, ki je potem prepeljan v Ljubljano v bolnico, umrl. Sprva se je smatralo, da je bil povožen od avtomobila, sedaj pa se Je ugotovilo, da je bil v prepiru ubit od vaških fantov v Primskovem pri Kranju. Orožniki so že prijeli nekega Viharnika in njegovega tovariša, ki sta zločin priznala. Izročili so ju sodišču. Iz Ljubljane — Izjava. »V št. 49 z dne 1. 3. 1925 je izšla pod naslovom »Državni proračun in interesi ljubljanske občine« notica, v kateri ie bilo govora, da je g. dr. L. Peric, odvetnik, takratni župan ljubljanski, interveniral pri vladi v Beogradu odnosno pri g. finančnem ministru za podporo pri poglobitvi struge Ljubljanice in za napravo elektrarne na Savi ter da je po povratku iz Beograda poročal v javni občinski seji, da je finančni minister obljubil, da se prvi obrok za popravo struge Ljubljanice postavi v proračun za leto 1924. kar da je navadno varanje Javnosti — Radi poslednjega za-djučka je g. župan vložil proti našemu takratnemu odgovornemu uredniku tiskovno tožbo. Tekom te pravde smo se prepričali, da smo bili napačno izveščenl in da g. župan v dotičnem svojem poročilu ni referi-ral v smislu dopisnika, marveč da je njegov referat bil v skladu s tem, kar je g. finančni minister g. županu resnično odgovoril. Radi tega obžalujemo zgorajšnjo neresnično vsebino inkriminiranega članka in dajemo g. županu s tem lojalno in polno zadoščenje. Dne 8. maja t. 1. pa je bil priob-čen v našem listu na uvodnem mestu članek pod naslovom »O premestitvah«, v katerem smo očitali g. prof. Remcu, da zanemarjal svoj profesorski poklic, ker da se je z vso silo vrgel na protinarodno in protidr-žavno politiko SLS. in da je teptal razvoj LEONHARDI-JEVA ČRNILA TUS. CEPILA. BARVE ZA 2lGE IT O. PROIZVAJA PO STARIM« PRElSKUSENlMi IZVIRNIMI RECEPTI TOVARNA „PENKALA" EDMUNO MOSTE f? I DRUG O O ZAGREB državlajnskega Čuta v širokih slojih slovenskega ljudstva in razširjal najbolj ogabno proti srbsko gonjo, blatil državljanske čednosti in jih smešil pred množicami slovenskega ljudstva. Izjavljamo, da so vsi ti očitki, katere smo zapisali o g. prof. Remcu, popolnoma neosnovani in brez podlage, obžalujemo vse te izpade na osebo g. prof. Remca in storjeno krivico lojalno in drage volje popravljamo.« — Profesor Milenko Gjurlč v Ljubljani. Včeraj se je zglasil v našem uredništvu znanj jugosiovenski umetnik prof. G j u r i č, ki urejuje almanah »Umjetnost« v Zagrebu. Gospod Gjurič ima namen pregledati in proučiti razstavo slovenske portretne umetnosti, o kateri bo napisal obširno razpravo v »Jugosiovenski Njivi«, v kateri stalno sodeluje. Ta naklonencst slovenski umetnosti, ki jo ie pokazal g. GjuTić že pri zadnji zgodovinski razstavi leta 1923., ga karakterizira kot resnega umetnika in kritika. Pozdravljamo odličnega prijatelja slovenske umetnosti in mu želimo obilo uspeha. — Malo več socijalnega čuta. K dotičnima noticama naprošajo nas, da priobčimo spodnje po?asni!o. Družina Bitenc je bila naiemnik, podnajemnik pa Kamenšek in da torej hišni posestnik s to zadevo nima ničesar opraviti. Posestniki v nobenem slučaju ne zahtevajo tako visoke podnajemnine, kakor najemniki od podnajemnikov. S tem zaključujemo debato. — Tombola Sokola I. Včeraj popoldne se je Kongresnem trgu vršila tombola Sokola I., čije čisti dobiček je namenjen v korist Sokolskemu domu na Taboru. Tombola je, kakor običajno, privabila na prostrani Kongresni trg veliko občinstva, ceni se, da je bilo 4.000—5.000 oseb. Žrebanje se je pričelo nekoliko po 15. Prva številka je bila Izžrebana 9. Čim je bila končana razdelitev manjših dobitkov, se je pričela borba za tombolo. Zadeli so glavne dobitke sledeči udeleženci: 1. nevestino opremo: Pod-krajšek Anica, dijakinja, Sv. Petra cesta 12. 2. moško kolo V r t a č n i k Nežka, služkinja, Aleksandrova cesta. 3. kuhinjsko posodo Slana Marija, dijakinja, Poljanska c. 87. 4. stensko uro G r e g o r c Ciril, mestni uslužbenec, Ilirska ulica 39. 5. voziček z živili Emil Bečić, tipograf, Trnovski pristan 4. 6. blago za obleko F1 e g o Janez, uradnik Pokrajinske uprave, Ambrožev trg 7. 7. otroški voziček Gartner Ivan, dijak III. realke, Vidovdanska cesta 10. 8. srebrno damsko uro H u mer Emilija, učenka Trgovske šole, Poljanski nasip 20. 9. preprogo Platiša Alojzij- ključavničar, Rožna dolina. 10. usnjene hlače Starš Peter, trg. uslužbenec pri tvrdki Zanki, Medic in Rakove, in 11. vrečo moke je zadela Tončka Cotman, Mestni trg 9. Tombola je lepo uspela tako v moralnem kakor v materijal-nem oziru. —Mestni popisni urad bo v torek 6. t. m. radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so le nujni slučaji. — Ljubljanska telefonska centrala. Zadnje dni je prišla zopet večja množina telefonskih aparatov v več ko 50 velikih In manjših zabojih, tako da je do malega pripravljen ves materijal, kar ga bo treba za avtomatično telefonsko centralo. Ko pridejo monterji iz Berlina, se bode takoj pričelo z montiranjem strojev in aparatov. Tako bomo naposled — post tot diserimina serum — le dobili tako težko pričakovano moderno telefonsko centralo, saj današnja ni že davno več kos svoji nalogi. — Ravnateljstvo Splošne bolnice v Ljubljani ponovno opozarja, da je zaradi neznosne prenapolnjenosti vseh zavodov za umobolne mogoče sprejemati v opazavalni-cah, le najnujnejše slučaje in da preti nevarnost, da bi se morali sprejemi sploh sistirati ako se ne bo upoštevalo tega opozorila. — Državna borza dela v Ljubljani. V času od 20. do 26. septembra 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 127 službenih mest. 160 oseb je iskalo dela, v 96 slučajih je borza posredovala z uspehom in 32 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 26. septembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 4523 prostih mest, 6331 oseb je iskalo dela, v 2689 slučajih je borza dela posredovala z uspehom in 1820 oseb je odpotovalo. — Smrtna kosa. V visoki starosti 87 let je umrla včeraj v Ljubljani ga. Ernesti-na Krisper, mati odvetnika dr. Valentina Krisperja in tovarnarja Antona Krisperja v Radečah. Pokojnica je bila v vseh krogih splošno znana in spoštovana. Pogreb se vrši v torek 6. oktobra ob 16. iz hiše žalosti BIeiweisova cesta 11. na pokopališče k Sv. Križu. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! — Obrrno-nadallevania šola na Viču prične s poukom prihodnjo nedeljo dne 11. t. m. K obisku so zavezani vsi obrtni in trgovski vajenci, sicer ne dobe učnega spričevala oziroma obrtnega lista. — Občinstvo se opozarja, da dvigne rezervirane vstvpnice za koncert Ljubljanskega Zvona pri Matični knjigami danes pred 6. uro. 1736n — Jugoslovensko društvo za proučavanje angleškega Jezika v Ljubljani naznanja, da je pričelo z rednim delovanjem ter prosi vse irrteresnte, da se radi ur ali konverzacije zglasijo pri tajnici g. F. S. Copcland. — »Ljubljanski Sokol« naznanja, da je svoje na 10. t. m. določeno predavanje o Koroški preložil na torek 13. t. m. in sicer z razloga, ker priredi 10. t. m. »Jugoslov. Matica« v veliki dvorani »Uniona« manife-stačno akademijo, članstvo se poživlja, da se udeleži predavanja, kakor tudi manlfe- j stačne akademije v največjem številu. — Plesni krožek »Tabor« prične letos s svojimi plesnimi vajami v nedeljo 11. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Kazine. Vabljeni so člani in članice vseh sokolskih društev in po njih vpeljani gostje. Prijave sprejema brat Albin Turk, Prešernova ulica Štev. 48. — Odbor. 1735n — Nesreča ali osveta? V ljubljansko bolnico so prepeljali včeraj 32 letnega hlapca Janeza Jančarja, katerega Je posestnik Fran Koče v ar is Laniš baje namenoma ustrelil v desno nogo. Jančar je težko po škodovan. — Za takojšnje zboljšanje okusa Juh omak in prlkub itd. naj se uporablja samo M a g g i j e v a zabela. Sport — Atena - Olimp (Opatija) 5:3(3:0) Letošnje poletje Je gostovala hazena družina ljubljanske Atene v Opatiji in zmagala nad družino Olimpa s 4 : 3. Da se oddolži za gostoljubni sprejem in da nudi družini Olimpa možnost revanže, je Atena povabila Opati'ačnke v Ljubljaneo. Včeraj dopoldne se je vršila na igrišču Atene revanžna tekma med obema družinama, morda ena najlepših in najnapetejših kar smo jih letos videli v Ljubljani. Obe družini sta predvedli lepo in vzorno igro z nagHm prenašanjem žoge in v silno ostrem tempu. Atena je prvi polčas že vodila s 3 : 0 in zdelo se je, da bo Olimp odšel občutno poražen z igrišča. Opatijčanke pa niso klonile, nasprotno je bilo opažati, da so celo boljše vzdržale tempo, ki jim ga je diktirala Atena. Uspelo jim je že sokro izenačiti, končno pa so morale kapitulirati pred tehnično, deloma taktično boljšo družino Atene. Končni rezultat je bil 5 : 3. Atena je brez dvoma zmago zaslužila, veliko zaslugo na tem pa ima predvsem vratarica Cimpermanova, ki je uprav fenomenalno ubranila najtežje strele. Izvrstna je bila tudi vratarica Olimpa ter branilka. V napadu je imela Atena najboljše moči v Zupančičeva, na mestu tudi obe krili, zlasti Petričeva krilska vrsta je bila bolj šibka, iritirati se je dala tudi branilka. Pri Opatijčankah je ugajala srednja napadalka. — Tekmi je prisostvovalo razmeroma precej občinstva. Sodnik je bil na mestu. Tek 100 m: 1. Perpar (AŠKP) 11.2, 2. Valtrič (ASKP), 3. Gorički (Hašk). Tek 400 m: 1. Plechatv (Hašk) 53 lest desetink, 2. Močan (Celje), 3. Hoffman (H.) Tek 1500 m: 1. Rosenkranz (Hašk) 4:$6, 2. VIdic (AŠKP), 3. Mrkša (Hašk). Tek 5000 m: 1. Slapničar (AšKP) 17: 13.4, 2. Kumer (Marathon), 3. Čamerndk (A ŠKP). Hoja 3000 m: 1. Dobrin (AšK), 2. Sla- mič (AŠKP), 3. Trošt (AŠKP). Skok v višino z zaletom: 1. JakupiČ (Hašk) 1.70, 2. ing. Zgaga (Marathon), 1.70, 3. Jamnickv (Hašk) 1.65 m. Skok ob palici: 1. Ferkovič (HašfcT 3.25 m, 2. Štrekelj (II.) 3.02, nov slov. rekord. Troskok: 1. Jakupič (Hašk) 12.95, 2. Ferkovič (Hašk) 12.50, 3. Babic (AŠK) 12.1Š Met kopja: 1. Gašpar (AŠK) 47.33 m, 2. Zoraja 42.25, 3. Hellebrandt 40.905. Olimpijska štafeta. To je bila najlepša točka dneva. Startali so Primorje, Ilirija, Hašk pa je postavil 2 štafeti. Štafeta Hašk I. je vodila nepretrgoma in tudi štafeta II, Je bila v vodstvu do predzadnje predaje. Tu pa# sta Valtrič in Perpar v kolosalnem finisu "pretekla drugo Haškovo štafeto m tako je Primorje zasedlo II. mesto. Rezultat je bil: 1. Hašk (Ferkovič, Rosenkranz, Mo-dec, Plehatv) v 3:50.1. (Čas je boljši od obstoječega Jugsl. rekorda, vendar se novi rekord ni priznal. Stari 3:56.1). 2. Primorje, 3. Hašk II., 4. Ilirija Damska tekmovanja. Tek 100 m: 1. Maguša (AŠKP) 14.8. Met diska: 1. Preveč Silva (AŠKP7 23.11, 2. Cimperman (Atena) 20.44 m, 3. Je-rina (AŠKP) 18.71. Skok v daljavo: 1. Cimperman (Atena) 4.19, 2. Zancr (Atena) 3.87, 3. Kump (AŠKP) 3 75. Skok v višino: 1. Šantel D. (AŠKP) 1.35 m, 2. Cimperman (Atena) 1.30, 3. Maguša (AŠKP) 1.20. Štafeta 4XllO vardov. 1. AŠK Primorje v 57:3, 2. TSK Atena. Gotovo govejo Juho z najfinejšim okusom napravijo jeve hOCke za govejo juho Pazite dobro na ime MAOGl in na varstv. znamko zvezda s križcem Druge kocke niso od tvrdke 71^73426 stran 4. •SLOVENSKI NAROD« dne 6 oktobra 1925. stev 226 Gospodarstvo Statistika naše zunanje trgovine v prvem pplletju 1925 UVOZ iz Italije Češkoslovaške Avstrije Angleške Nemčije Madžarske Zedinjenih držav Romunije Francije Orške OstaliK držav vrednost v Din •/• 963.910.441 20.94 818,596.017 17.78 793,800.762 17.25 440,171.088 9.56 421358.793 9.15 338,937.660 5.19 192354.121 4.18 153,144.005 3.33 144,108.780 3.13 137,363.735 2.98 299,10z.l61 6.51 IZVOZ v Skupaj 4.602,941.563 100 Italijo 1.175^)02.519 26.07 Avstrijo 784.366.987 17.41 Romunijo 634,165.236 14.07 Ceškoslovoška 438,764.794 9.74 Grško 308340.554 6.84 Madžarsko 250,900.778 5.77 Nemčijo 255,645.421 5.67 Švico 188,868.637 4.19 Francijo 98,528.902 2.19 Bolgarijo 64,752.864 1.44 Vse druge države 298,149.382 6.61 Skupaj 4.506,486.074 100 Kretanje razmerja vrednosti izvoza proti vrednosti uvoza v prvem polletju 1924 in 1925: meseci 1924 % 1925 W januar 104.0 107.5 februar .100.5 97.7 marc 116.1 115.2 april 115.0 79.9 maj 117.2 109.3 huirj 103.2 81.4 —g Hmelj. XLV. poročilo. Ž a t e c ČSR, 2. oktobra. Prodanih 50 bal — eene 4450 do 4750 čK za 50 kg. — Nfirnbeg, 3. oktobra. Prodanih 100 bal — mirno — nespremenjeno — domači hmelj po 440 do 525 M — tujevrstni po 480 do 656 K za 50 kg. —g Naš vozni park. Te dni so odpotovali v Pariz načelnik direkcije državnih železnic v Zagrebu Košta NikoHć in delegat naše države vri reparacijski komisiji dr. Bončina in inspektor direkcije državnih železnic v Beogradu Zavadjil. Omenjeni bodo prisostvovali kot izvedenci naše države seji komiteja reparactjske komisije v Parizu, ki ima odočiti, kaj dobe poedine države v blagu na račun reparacij. Na tej seji se bo razpravljalo o voznem parku bivše av-sfcro-ogrske monarhije, lri so ga dobile rm-sledsrvene države. Velik del tega parka je pripadel -naši državi in vrednost zadevnih objektov se bo vračunaSa v svoto, ki jo nam morata izplačati po trianortski. odnosno sen-žermenski pogodbi- Madžarska in Avstrija, —g Hmelj. XLV. poročilo. 2 a t e c ČSR, 30. septembra. Čvrsto — cene od 4400 do 4900 čK za 50 kg. — Nurnberg, 1. oktobra. Prodanih 150 bal — mimo — nespremenjeno. —S Carinski dohodki v drugi desetini septembra so znašali 68342.812 Din. Od tega je da3a carinarnica v Lubljans 5,782.298 Din, na Jesenicah 527.822 Din, v Mariboru 3.730.081 Din in na Rakeku 199.787 Din. Največ je dala carinarnica Beograd - Sava (14,024.042 Din), dalje Zagreb juž. kolodvor (11,523.831 Din), Beograd žel. post. Din 7,457317 itd. —g Jagoslovensko - italijansko tarifno vprašanje. Italijanska vlada je urgirala pri naši vladi, da se čim prej sestanejo železniški strokovnjaki obeh držav, da urede vprašanje železniške tarife. —g Obrtniški krediti Narodna banka je sklenila dovoljevati obrtntkom kredite do 4000.000 dinarjev. Po dosedanjih dispozicijah so dobiva!i obrtnika od Narodne banke le malenkostne kredite od 5000 do 10.000 dinarjev. Krediti se bodo oddajali na eskont. Menice bodo morale podpisati tri osebe, ki uživajo zaupanje Narodne banke. = Nakup neporabnlh električnih žarnic Ekonomsko o delen je direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 6. oktobra 1925. pismene ponudbe za nakup 1140 komadov neporabljenih električnih žarnic. Pogoji se nahajajo v vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. == Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 1000 kg karbolineja; do 13. oktobra t. 1. za dobavo vijačnih spo'k, za dobavo odlitkov in kovinskih odlitkov ter za dobavo 6000 kg bencina; do 16. oktobra t. 1. za dobavo žičnikov s plosnato glavo, za dobavo medenfh cevi. za dobavo tehtnic, za dobavo jeklene pločevine ter za dobavo 3000 kom. »Rohrschellen«. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 27. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani slede dobave 200 ton bukovega oglja ter glede dobave 50.000 kg jute. — Dne 20. oktobra i 1 pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave smolerrm bakerj, glede dobave materijala za čiščenje strojev in 1000 m rdečega platna za signalne zastave; — pri dirci ■ c:jf državr.rh železnic v Sarajevu glede debave materijala za glaienje (kristalni bo-raks, kolofonđja, fero-ciankali, zmleta kreda za čiščenje, kreda v kosih, kristalna soda itd.) — Predmetni oglasi z natančnejšimi po datki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom lia vpogled. Otto Julius Bierbaum: Lasje sv. Fringile Bilo je morda frivolno, kar je napravil, toda Flodoard je odsrovoril. med tem ko je popolnoma beli batist sladko ljubimkal z rdečb rožnato svilo: »To so pa Iasi'e z glave nemu gospodu in krenila k oknu. Čeprav smo pravkar omenili, da je bil soparen večer, ko se !e to godilo, je kljub temu buŠil z visokega drevja v parku, kamor ie bilo obrnjeno okno radovedne junakinie, veter in odnesel (recimo »na svojih perot»h«. ker gre za če-ščenia vredno stvar) lase svete Frintfle v zeleno mračnjavo. Vsegavedni, kakor smo hvalabos^i v svojstvu epičnega pesnika, lahko še dodamo, da ie bil mlad vrabič, ki je komaj začel swjo prvo ljubezensko razmerie s še skoro mehko-kliuno vrabulio. in užival v zapuščenem škorčevem dunlfu nairaznosaieneiše medene tedne, tako nesramen, da je s svojim predrznim kljunom kar v zraku ujel svete relikvije in fih z mislijo: Dobra postelj ie najvažnejši fundament za lju-be-znirolno žhiieme — zgnetil svoii Ini-bici pod gorki trebušček. Vsak po svoje! Fani, ki prav gotovo ni imete dosti več vesti kot vrabuKa, se ob izgubi las ni prav nič razburila, ampak samo nakratko rekla: »Jih že ni!« Flodoard je pa, misleč na damo iz strahovito stare vladarske rodovine, obupno kriknil: »Pri moji duši, to je pa suet nerodno.« Junakinja si je nato samo nos namrdnila in pri tem pokazala pri ljudeh le redko zmožnost: na nosnem hrbtišču je pričarala kar dve vzdolžni gubi. Potem je še rekla: »Ti se pa tudi vedno treses pred tvojo grozovito visokostjo. Sicer pa ni nič hudega. Bom pa vložila sveženjček svojih las v to starinsko uro iz tombaka.« Trenotr»3 se je zdelo Flodoartu vse to nesmiselno in je bil že ves obupan-»Ne bo nič. ne bo nič. ti imaš vendar plave lase!« To ie perispetija zgodbe. Tu se pričenja šele čudežni del. Skoro neutrud-Ijivo, vedno namazano pisateljsko pero mora v tem trenotku omagati in more zaznamovati le zunanje obrise čudovif'h dogodljajev. Fani se ie knohotala in odšla v stransko sobo. Od tam je bHo čuti samo škrtanje škarii in ponovno kroho-tanje. Naslednie jutro, ko se ie princ Flodoard zbudil ob stran! svoje vzvišene soproge, to je videl, kako je zravnana sedela na postelji in sreno hulila v škatlico, katero rrru ie v spanju snela z vratu. Princ se je krčevito prestrašil: »No. no, kaj pa počneš tu?« Princesfnja EvtafHa je bulila še naprej in pošepetala kakor v zamaknjen ju: »Flodoard, povej, ali si odnrl škatlico ali ne?« Princ je odgovoril sunkovito in nežno: »Ne. ne, dragica, nisem je odorl!« Princesmja Fvlaliia je zapičila in-kvizitorske poglede kot roge v njegovo dušo in momljala še boTi zanosito: ^Prisezi, da nisi odprl škatlice!« Princ si je razmislil položaj in končno odločno jeknil: »Prisegam!« Princesinja je dvignila oči k nebu svoje postelje, kakor da vidi v Šopu. kamor so se stekale vse gube blaga, nekaj nečuvenega. Tudi princ Flodoar je zabodel pogled v isto smer. toda on ni zapazil prav nič posebnega. Istega dne je bil pater Ivo preje kot navadno klican v erad. Princesinia Ev-lalija ga je soreiela z vsemi znamenji prazniške vzvišenosti. Rekla je: »Dragi moj pater, iaz trdno verujem, da se je pri nas naselila milost!« »Povsod se naseli, kjer so pravega srca!« je zagotavljal pobožni starček »Toda kako?« »Poglejte,« je o^g^vorila princesinja. »lasje so se nakodrali!« »Oh,« fe iadikoval ^ater, »oh. oh, ob. to 11 ie vročina v prsih prinčevih!« Princesinia si je mrko zresnila obraz: »Kaj? Tako---vetniaško vi to razlagate? Tn čenrav bi bile to nrsl mojega moh. ki bi to zmogle, ali bi ne bil to čudež, če se skodlo lasje, ne da bi jih kdo zviial ali žgal?« »Da. to je čudež!« je pritrd'1 in odločil menih, ki se je svoje racionehe razlage sramoval. »Toda kai na to pomen5?* ie izpra-Ševa'a princesinja. Pater Ivo ie nekai ča^a pomišlja), prebrskal v misl:b vse čudeže sl^n* vrste, tehtal, zavračal, primera!. ft^Hoge-val in odločil končno, kakor skdi: »Tako-Ie bo. vzv-šena hčerka moja. Dobro pazite. Tako ie in nič drugače. Kakor lečilni obliž božji so iztekli iz srca vašega vzvišenega soomsra vse slabe nagone lasie svete Fringile tn so s v plamenu strasti in r>o?elieni nakodrali. Ne samo preprečevalno sredstvo so bili, ni bito dosti, postali so tudi zdravilno sredstvo. Slavimo močno milost Moja vzvišena hčerka lahko odslej mirno soi.« Od tega dm dalje je dobil princ celo vezni ključ. Da ie pa škatlica vsebovala resnično čudežno moč. se je sam prepričal, kadarkoli jo le ogledoval; kajti vedio po pogledu vano ie velel svojemu kočiia-žu, da ga je zapelial pred h'šo. s katere so bila okna obrniena v park. koder st3 se na pravih la^eh svete Fringile grela vrabec in v rab ulja. Ločenec, mlad, želi znanja s samo* sto;no gospodično brez premoženja, event. vdo* vt. cli ločenko brez otrok. Le resne ponudbe s po'* ni m naslovom pod «Lo* ceneč — tajnost zajam* če na/3650» na upiavo «51 Naroda-*. im trna o n vremeno suhe (zeitgeinass trocken), dobavno do konca oktobra, postavno vagon In postaja BUKOVICA (Slavonija). Cena 100kg Dinara 75. — Po5tni in brzojavni naslov: ScbarI 1 Scheibor, Nova Bukovica (Slavonija) s723 tf. HRKK & Er. Hll pleskarja in l!£ar|a Ljubljana, Karel Kotnlkova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. i6i L Mi teliti fin kakor tudi FILCI v vseh modnih barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah pi Micki Horvat, modistki, LjnbIJMa. Stari trg 21 Žalni klobuk! vedno * nlegt. Damska konfekcija in modni salon TVhha Mestni trg, ■ nilllbf pod Trančo Blagovi in svila v zalogi. Najnižje cene! Prvovrstno delo 1 za Tabor 11 /Z NAJBOLJŠI BRNSKj BLOGOT specijalni predmeti brez konkurence 172-L blago za gospode ln dame, zafamčeno iz čiste volno Čvrste kvalitete in najmodernejših vzor-cev razpošilja po -ako nizkih tovarniških eenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna SIEGEL • IMHOF, BRNO, Palackeho tHda 12. Vzore! gratis in franko. lato tudi privatno. Mali odlasi, bi služifo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka besedo 60 par. Najmanji! znesek Din 5. Zenitvs. dooitovanle ter oglasi strogo trgovskega zna6a|at vsaka beseda Din I"—. Najmanjši znesek Din 10 I Služb? I Vookojenec išče službo vratarja ali sluge. — Dopisi na upra* vr «Slov. Naroda* pod «Vratar/3634». Šofer z večletno prakso, trezen in zanesljiv — išče sluz* bo: najrate na deželi v kaki graščini — Dopisi pr>d ' išče stalno službo. — Ponud* be pod «Klinčavničarski romočnik/3662» na upra* vo «Slov. Naroda*. | Stkali | Absolventinja trgovske šole, začetnica, zojožna slovenskega in nemškega jezika, nekoli* 1 t t*, li srbohrvatskert3. išče službo v pisarni ali t;govini V začetku za n alo plačo. — Pon'dhe r»od «rStroierriska/3643» na upravo »Slov. Naroda■>. Trgovski lokal večji v sredini mesta — sc išče za tako i. Plačam dobro. — Ponudbe pod «Trgovski lokal'3628» na t pravo mu bo ponuđena v nakup. Ura je ukradena. Dotič* ni naj jo odda v upravi «Slov. Naroda», kjer do* bi primerno nagrado. 3728 Ia Trapist Tilziter i Grojer sir samo punomastan nudj& uz dnevnu cijenu. Željez* r.icom i postom šalje uz puzeče — Mljekarna Kar* lo Laznickv, Dežanovac. 3721 (flaVaaaaaaVKL^ Železen štedilnik velik, dobro ohranjen — naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Stedilnik/3660». Prazno sobo s posebnim vhodom v sredini mesta — išče go* spodična. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Prazna soba/3673». Hrana B rf2t ur* —"e tDvorec* priporoča okusen obed ir večerjo za 15 Din dnev* no. 165/L Krojač Ivan Ma