Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.'
^          (Kako si naši čitaielji razlagajo naša gesla?)
Na izreke, citate in gesla, ki jih naj-idete v zaglavju ,,Narodne Sloge" smo ctobiii nekaj seslavkov, od katerih pri-jobčujemo po vrsti najboljše.
P   1. ,,Kdor zaničuje $e sam,   pod* laga je tujčevi peti."
' Uatelj A. M, pravi kratko in jedr-nato:. Ta rek jc vrgel v svet domoljuben pesnik v času, ko je objestni tujec, iz-rabljajoč meliko slovensko miselnost /a* •sejal med naše sicer dobro -ijudstvo strup narodne mlačnosti, ki je rodila odpadnike (renegate).
¦f-o žalostno stoletje je Isicer za na-mi, ali pokoljenja onih; ki so zaničeva-li sebe, so dobesedno postali — po pesnikovi besedi ,,podlaga tujčevi peti." Oholi tujec nas je teptal po mili vo!ji in tp radi n a š e 1 a s t n e kr i v d e. Na-si predniki so postali podlaga tujčevi peti in suženjska miselnost je tudi nam prešla v meso m kri. Se danes;" v~frobf velike narodne svobode čutimo zlo te tfedščine v sledečih pojavih:
1.  Ako sedi pri eni mizi  napr. 20 Slovencev, med njimi pa sanio eden Nemec ali  pa celo  nemškutar, se bode vseh 20 Slovencev mučilo, da —« Švabčarijo...   In  kako neusmiljeno  lo-tnijo ,,nemŠčino", da se Bogu smiii in foudiču gabi! Posledica je, da se čuti tu-jec na naši zemlji gospodarja situaci-tje y razmerfu 1 :20 ! — Ker sino morda siehote zatajili Ijubo materinsko be-sedo, blagozvočno slovenščino, zato še ni upravičena obsodba, dasmo vsl ša-lobarde...   A   maščevanje   neizprosne zgtodovine je veliko in — dosledno! —
2.  Ravno Germani, ki so p r v i ugo tovili   mehkobo   našega   hlapčevskega) značaja so nadeli našim j)redinikora, njih &-osedom ime — ,,Sklaven", kar je isto ^vetiro z imfenom —-sužnji.
In res smo bili — razun v par razdobjih, ko so nam vladali čednostni knezi — pravi sužnji. Iz tega naziva so skovali Joziroma je skova-1 čas) ime ,,Sla-wen," kar znači Slovane. —
3.  Prav žalostno prispodobo najde* mo pri — laškem sosedu. Naši ljudje so se  imenovali   ,fSchjavi".  Odkod  je to ime, je pač na dlani. Naši mili primorski rojaki, ki so dali slovenski kulturi dovolj apostolov, imajo kakor vsaka njiva tudi mnogo Ijulike med — pšenico ... In ka-ko zazebe iz rodne grude pregnanega Slovenca, ko sliši ja\mo na svetih tleh Bvojih bčetov — tujp laško govorico!...
Čemu treba ognjevitih shodov, pla-menečih knjig, domoljubnih pesmi, ako prva jedinica države — družina — ne spostuje mile materine govorice? ! Zakaj sami $ebe zaničujera'o?
4.  In veste, kdo §e samega sebe za-ničuje? — Tisti, ki svoje telo z ilkoho-lorn instrastmi otriije tako, da postane
nezmožen,  braniti največje svetinjc ro-* dne gnide! —
5.  vSebe zaničuje nadaije tisti brez-vestnež, ki ne ve, cfa ima naša zemlja vsega  ne-le  dovolj,  ampak  v izobilju. Pomanjkanjc   narodne   zavesti   je   tisti smrtni greli, ki je eden temeljnih vzro-kov gospodarske krize. I<er smo tako-rekoč   cfospodarji   na  svobodni   zemlji svojih  očetov,  pljuvamo  dobesedno  v lastno   skledo,   ako   slavimo   v ¦ rcsnici prednosti bankrotne tujine, kateri se sli-ne cede od bogastva naše Domovine!
6.  Ako da s'ovenski ,,obernacijona-list" na Dunaju tiskati svoje poslovne papirje,  je  to  očitni  narodni  greh,  i-menovan — ,,zaničevanje iamega sebe". Doma kriči v vseh tonib za ,fdomovl-no"   s svojim obškurnirn dejan-jem pa tuicu 'dokaže, oz. v svoji slepoti hoče dokazati, da mi (namrec on, sin slo-%cL-n^ltc matcfe)-nimam^&lovens1de tfs-karne. Okusi so tako različni, kakor za-!ušnice.  Slednje si Je sam naročil,  ker je  pisal  na Dunaj... Vtis tam  preko nas pa je: ,,Verdammt schlecht išt un-ten, wenn ein tnndischer Advokat." i.t.d.
7.  In veste še, kdo samega sebe za-ničuje? — Kdor liodi v tuje trgovine kupovat in se domačih — izogiblje!
Čemu Smib s krvio in velikimi žrtva-mi Vstvarili veliko Jugoslavijo? Morda zato, da naši krvosesi dobivajo odli-kovanja in mi likvidiramo svoja pod-jetja, pridobljenazžulji lastne pridnosii!
jZares, mnogo bi se 'dalo pisati  o
globokozamišljeni pesnikovi paroli, ka-kor je uvodoma citlrana. —
8.  Sebe zaničuje vsak Slovenec, Srb in ;Hrvat,  ki  se  ob sprejemu  vsalcega sportnika [n drugega tujca tako razvna-me kakor s slamo kurjena peč, ki si-cer zabobni, a ne da nobene toplote. Lepa je slovanška gostoljubnost in v svetu uvaževana; še lepša pa je narodna čavest,  za katero so v danem slučaju mnogi dali svoje življenje; najlepše pa je spoštovanje Naroda \n Domovine v taki meri, da tudi tujec čuti, da je naš mili gost, ne pa iz strahu spre-jeti — bodoči — gospodar!
Da ne pozabimo, moramo še ome-niti tiste velenarodne paradne Slovence, katerih ne manika na nobeni kričavi manifestaciji in. so člani vseh mdgočih narodnih društev ter so — trgovci. Lep je ta poklic, posebno ako ima njegovo irne podnaslov ,.narodni trgovec", ki pa je pri innogih žalibog le privesek. Se\7eda so častne izjeme med temi vel-možmi, ki marsikje igrajo prve gosli! — Kako zaničujejo sami sebe, denar svojih slovenskih odjeinalcev in dedšči-no matere Ijudje, ki si nadevajo celo nastov ,,narodnih jjiučenikoV", spriču-
je dejstvo,  da  o g 1 a š u j e j o ¦ v nem-l š k i h 1 i s t i h svoje podjetje, dočim slo-venskih   listov  nc  poznajo!
Na ta greh se še povrnemo. —
9. Zaničevanje sam-ega sebe in niori naroda pa se zrcnii vzlasti v tenij jda mnogi raznmniki ne vedo, kakšne ru-dnike imamo v "Jugoslaviji; dalje, kam in zakaj izvažamo svoje pridelke, kakor duhan, volno i.t.d., mnogi tudi ne vedo, v kako velikem razvoju je živinoreja in sv^tovno slovito vinojradništvo. Vsi ti nevedneži greši;o proli Narodu ia Uo-movlni, ker z a n i č u j e j o kofc člarr" ve-like zajednic:1 Jugoslavijc. s a m e g a se-be in Domovino. —
10. In mnogo jili jc :ned nami, —? r.ekateri celo na prvih mestih, — ki sc* nekdaj bi!i bolj cesarski od ce?arja sa-mega. V nevoljo pognanega kmeta so mučili — bastardi taje, srca jropajoče po-( litikc — s tujim nam sovražnim jezi-« kom. Ako je kje pravica na svetu, mcH raj^ biti razkrinkani brez ozira na pkiš-; če; ki so jih po vetru obracali in še &? bračajo.                                               >
O tcrn pa več v posebnem sestavku,. pa celo v ljudski igri, ker vsak greh za* iiteva pokoro. —
(Opomba Uredništva. Razla4 go dragih rekov bomo prinesli po vrsl^ v kolikor bo to skromni obseg Hsta dof puščal. —                                            l