ŠT. 9 - XIV SEPT. 1985 CENA 20 DIN
GLASILO KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE
Gospodarska reforma naslovljena na nas vse Tudi sindikat za ukrepe Letošnji 17. september Proizvodnja v juliju 1965 J. Mavko — Prodaja v juliju 1965 Vesti
Stednja tudi v zdravstvu Ing. Bergant — Uporaba poliesternih vlaken E. Rojc — Kako sem preživel 1. maj
Pešci, hodite po levi strani cestišča
O delu TVD Partizan Jarše odgovarja Albin Zibert
Komaj verjetno Obvestilo iz kadrovske službe Zahvala
Nesreče v juliju Nekrolog za Lojzetom Skokom
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
VSEBINA:
je
Topli obrok je cenena in dobra prehrana med delovnim odmorom
Gospodarska reforma je naslovljena na nas vse
Na dnevnem redu 4. seje DS sta bili samo dve točki. Potrjeni ukrepi in nekaj °/o zvišanja OD
V	torek 3. avgusta je podal poročilo o položaju podjetja v novi gospodarski reformi direktor Kamilo Marinc.
»Gospodarska reforma je naslovljena na vse in njeni rezultati morajo služiti vsem,« je uvodoma naglasil direktor Marinc. V nadaljevanju je analiziral izdatke za reprodukcijski material in predvidene cene za naše izdelke. V obeh primerih je pri svojem tolmačenju direktor izhajal iz vidika paritete 1250 dinarjev za en US dolar. Za precej se je podražil bombaž; laneno vlakno je npr. dražje kar za 60 ”/o, do povprečno 25 'Vo pa so se podražili vsi izdelki, katere rabimo pri vsakdanjem delu v manjši količini. Pri tem smemo zvišati cene lanenim tkaninam za 8 ”/o, kar dovede do težav,
Ugodnejše je stanje pri tehničnih tkaninah in tkaninah iz čiste sintetike. Sklepno lahko ugotovimo, da je bila politika našega strokovnega osebja v podjetju pravilna, ko je predvidela že pred časom prehod naše proizvodnje od klasičnih izdelkov na izdelke iz sintetike in izdelke, katere rabi predelovalna industrija (tehnične tkanine).
Pri izdelovanju tkanin iz sintetike naletimo na zapreko, ker nam pomanjkljivi strojni park v končni obdelavi onemogoča samostojno oplemenitenje teh.
Situacija je resna, je nadaljeval direktor, o tem smo danes že govorili na seji UO. Predpisi in predvsem uspešno in urejeno poslovanje doslej nam omogočata, da zvišamo osebne dohodke zaposlenih za nekaj od-sttokov. Razumljivo pa je, da moramo iskati tudi notranje rezerve in čim preje bomo uredili to vprašanje, tem hitreje bomo zdravo poslovali. »Reforme še ne čutimo,« je naglasil direktor, »toda slej kot prej bo tudi nas prizadela, zato moramo odpraviti slabo in nekvalitetno delo, posebno pozornost bomo morali posvetiti režiji oziroma režijski delovni sili, kjer ne delajo normirano, kjer nimajo števcev.«
Tovariš Marinc je nato govoril o ukrepih, ki naj razčistijo nastala vprašanja in uredijo vse notranje rezerve. Pri tem je dobesedno rekel: »Z administrativnimi ukrepi ni mogoče rešiti teh zadev, rešitev je v prepričanju, da je treba dobro delati. Mi smo visoki v cenah — toda mi določeno režijo rabimo. Pestrost v asortimentu naših izdelkov nam daje določene prednosti v prodajnih pogojih, toda to še ne zagotavlja, da bomo imeli vedno te (sedanje) dohodke.«
Veljavni pogoji bodo od nas zahtevali, da bomo v prihodnje interno in externo umno gospodarili. V vsakem primeru pa bomo morali vse ocenjevati pod lupo, da s tem vnaprej preprečimo vse nepravilnosti.
Zaključno je posebej naglasil direktor kratek stavek na člane samoupravnih organov: Organi samoupravljanja bodo morali dobro gospodariti, ker nas v reformi čakajo velike obveznosti in dolžnosti.
Na vprašanje o nakupu deviznih sredstev za dinarje sedaj, ko je uveljavljena pariteta 1250 din, je tovariš direktor odgovoril, da zahtevajo predpisi zaenkrat še vedno kritje potrebnih deviznih sredstev z izvozom oziroma s prodajo dobrin na inozemskem trgu.
V	nadaljevanju so diskutanti hoteli vedeti, če bo predvideno zvišanje osebnih dohodkov linearno ali degresivno. Predsednik DS tovariš Jože Kiešnik je na to odgovoril, da bo zvišanje izvedeno v odstotku na osebne dohodke, kar predstavlja progresivno nagrajevanje oziroma zvišanje predvidenega odstotka na osebne dohodke. Z linearnim ali z degresivnim povišanjem bi porušili obstoječe razpone, ki v našem primeru prav gotovo niso veliki.
Predsednik DS, tov. Kiešnik, je nato predlagal, da bi zahtevali od obratovodij, da na obratnih sestankih svojim delavcem tolmačijo sklepe in vsebino današnje razprave. Delavski svet se je s predlogom strinjal.
V	izogib nepravilnostim in bolj gospodarnemu delu so člani DS sklenili, da obrati povišajo svoje cenike,
kar ne bo povzročilo neljubih in predvsem nepravilnih tolmačenj o povišanju OD, ampak bo imelo zaželjeni učinek v tem, da bodo posamezni obrati bolj gospodarno delali.
Glede sodelovanja s Tovarno gumijevih izdelkov SAVA v Kranju je direktor Marinc pojasnil, da s to tovarno že dalj časa uspešno sodelujemo. SAVA v Kranju bo v prihodnje rabila vedno več tehničnih tkanin, katere jim bomo dobavili. To je oblika sodelovanja, ki je zdravo utemeljena.
Tudi sindikat za ukrepe
Izvršni odbor naše sindikalne organizacije je v četrtek 5. avgusta na svoji redni seji razpravljal o položaju našega podjetja po uveljavitvi gospodarske reforme.
Ustrezno tolmačenje je podal predsednik ing. Franc Verhovec. Člane je podrobno seznanil s stanjem ter priporočil sodelovanje pri ukrepih, katere je sprejel delavski svet na svoji seji dan pred tem.
Inženir Verhovec je podal tudi redno poročilo o stanju surovin in zalog ter izmečka.
V nadaljevanju seje je odbor sindikata sprejel nekatere sklepe, ki jih objavljamo pod skupnim naslovom »Vesti«.
Ob koncu so odborniki sklenili, da prevzamejo letošnjo izvedbo praznovanja 17. septembra pod svoje okrilje ter v ta namen pozovejo k sodelovanju poedine organizacije v podjetju. Podrobnejšo razdelitev dela in spored praznovanja našega praznika bodo sprejeli na posebnem sestanku 16. avgusta letos.
Delo v obnovljeni predilnici se začne takoj, ko je stroj pripravljen za delo
Letošnji 17.
Navada je, da se pomembnejših dogodkov spominjamo in o njih spregovorimo. Za delovni kolektiv INDUPLATI je 17. september prav gotovo dan, ki nam bo ostal v prijetnem spominu.
Tega dne leta 1950 je kolektiv prevzel upravljanje Podjetja in si s tem naložil odgovornost za gospodarjenje s sredstvi, ki naj zagotavljajo nemoteno nadaljevanje proizvodnje, razvoj podjetja in uveljavljanje socialističnih načel.
Samoupravljanje je že davno prebrodilo začetne težave in se uveljavilo. Odveč je zatorej, da ponavljamo navajanje uspehov, ki jih je Induplati dosegla v desetletju in pol.
Letošnje praznovanje obletnice je povezano s prelomnico v nenačrtnem trošenju sredstev našega celotnega gospodarstva. V času graditve in obnove SFR Jugoslavije so nastale težave, ki so izhajale običajno iz velikodušnosti do napredka. Gradili smo in delali. Običajno smo več gradili in manj mislili, kako bomo z vsem tem gospodarili. Potrebna sredstva je dajala družba. Nihče se ni vprašal odkod. Toda — prišel je dan, ko je bilo treba dati tudi na ta »odkod« odgovor.
Naše socialistično načelo velja prej ko slej, seveda Pri tem ne gre zanemarjati načela gospodarnosti. Ekonomika našega dela dobiva vse večjo veljavo. Zato so bili potrebni tudi gospodarski ukrepi, ki naj dosledno odpravijo vse, kar ni gospodarno.
Direktor, tovariš Marinc, je rekel na eni zadnjih sej delavskega samoupravljanja, da bodo morali delavski sveti bolj kot doslej gospodariti in trezno premisliti o vsem, kar bodo sklenili. Rekel je nadalje, da je gospodarska reforma naslovljena na vse in mora zato tudi koristiti vsem. Ko razmišljamo o teh besedah, se mi
Se nekaj veščih prijemov in predpasnik je pripravljen za — »izvoz«
september
zdi prav, da dodam še, da sedanja gospodarska reforma ni in ne sme biti samo gospodarska, ampak mora postati splošno družbena.
Naloga nas vseh je, da v tej prelomnici gospodarjenja sodelujemo in tako prispevamo s skrajnimi napori k uresničitvi naloge, ki je, kakor sem že omenil, naslovljena na vse.
Mnogi kolektivi se bodo soočili s težavami, ker jim primanjkuje strokovnega kadra. V Induplati te težave nimamo, zato tembolj smelo zremo prihodnosti naproti, oboroženi z voljo, da storimo vse, kar družba od nas pričakuje. Zavedamo pa se hkrati, da je naš uspešen obstoj odvisen le, in to edino le, od nas samih.
Proizvodnja v juliju 1965
Slabi rezultati proizvodnje v letošnjem juliju so posledica več faktorjev. Od planiranih 18 delovnih dni smo v tem mesecu delali samo 16 (1 dan republiški praznik, 1 dan več kolektivnega dopusta). Drugi vzrok nizke proizvodnje pa je vsekakor sedaj že kronično pomanjkanje materiala odnosno surovin, tako da v tkalnici ni dneva, da ne bi nekaj strojev stalo zaradi pomanjkanja preje, posebno pa je skozi ves mesec primanjkovalo sukancev za filtre.
V procentih je izpolnjevanje plana naslednje:
Plan	Indeks
julij 1965 julij 1964
Predilnica		.	. .	72,2 «/o	47,6
Tkalnica		.	.	.	68,0 e/e	57,0
Plemenitilnica . . . .	. .	.	77,5«/»	80,0
Tiskarna		. .	.	84,6”/»	103,7
Konfekcija		. . .	41,3 «/o	42,8
Kvaliteta izdelkov je ostala na isti ravni kot v prejšnjem mesecu. Manjša proizvodnja pri istih ljudeh, ki so dolžni kontrolirati kvaliteto izdelkov in delavce pravočasno že pri strojih opomniti in jim pokazati, kako naj delajo, kaže, da se odgovorni premalo zanimajo za kvaliteto, ker bi v nasprotnem primeru morala kvaliteta izdelkov pokazati znake izboljšanja.
Prodaja v juliju 1965
Mesec julij je bil letos v znamenju gospodarske reforme, ki je s 25. 7. 1965 stopila v veljavo. Popolnoma je jasno, da je pri večjih gospodarskih premikih vedno neki zastoj, ker se tržišče ne more hitro vključiti v spremembe in zaradi tega pride do stagnacij. Ta primer je bil letos povsod in je tudi nas prizadel. Plan prodaje smo dosegli le 86 «/o.
Zaradi sprememb, ki so nastale, smo ukrenili vse potrebno, da bi uredili naše odnose s kupci in čimprej pričeli z rednim poslovanjem. Gotovo pa je eno, da bo trg postal zelo previden pri nakupih in se bo omejeval na manjše količine.
Makulature smo imeli v juliju 3030 m2. V povprečju na prejšnje mesece je nekaj boljši rezultat, vendar ne dober.
Na mednarodnem sejmu tekstila v Leskovcu smo prejeli diplomo in zlato medaljo za leacryl tkanino za zavese. Pri tem je važno, da je art. 3006 izbrala na izložbenem prostoru žirija, to je brez naše sugestije.
Izvoz:
Mesečni plan izvoza smo dosegli 303,29 ®/o po vrednosti. V tem mesecu smo dosegli in celo presegli letno izvozno obveznost za 6,3 °/o.
Vesti
Ustrezni predpisi v Zakonu o zveznem prometnem	gasilcev in Konoplana z namenom, da pripravijo načrt
davku (čl. 10) nam narekujejo, da s takojšnjo veljav-	za praznovanje letošnjega 17. septembra. Sestanka se
nostjo ukinemo prodajo vsega, kar podleže promet-	je udeležil tudi tovariš Deržič kot predstavnik pod-
nemu davku (cement, betonsko železo itd.). Induplati	jetja.
bi moral v primeru prodaje teh izdelkov zahtevati še	Navzoči so se zedinili, da zaradi splošne štednje
plačilo prometnega davka, toda tudi to še ni vse, kdor	letos ne bo zabave v dosedanji obliki. Dejstvo je, da
prodaja takšno robo, mora biti za to pravilno regi-	v podjetju razdelimo članom kolektiva osebni dohodek
striran. Induplati je registriran le za prodajo svojih	mesečno po obračunu (sklep DS). Tak način delitve
izdelkov.	osebnega dohodka izključuje vsako dodatno delitev
(dobiček ali posebne nagrade izven pravilnika). To in Prodaja iztrošenega materiala	Pa Pičla razpoložljiva sredstva so bila vzrok, da so sc
navzoči domenili, da letos proslave 17. septembra Iztrošeni material bodo interesenti lahko kupili v ne bo. našem podjetju tudi v prihodnje, ker ta ne zapade	Velja Pa slej kot prej, da bo petek 17. septembra
obveznosti iz naslova o izplačilu prometnega davka. - plačan kot praznik in kot delovni dan.
Ukrepi v zvezi z reformo
Na svoji 4. seji je DS sklenil:
—	da so ekonomske enote dolžne do 20. avgusta letos izdelati plan o notranjih ukrepih v okviru svojega poslovanja;
—	ekonomska služba je zadolžena, da pripravi program za reorganizacijo podjetja. Program mora obsegati:
a)	analizo stroškov,
b)	predvidene ukrepe na podlagi te analize,
c)	ocenitev vrednosti in uspešnosti teh ukrepov.
Ekonomska služba je zadolžena izvesti svojo nalogo do 15. septembra 1965.
Odobreni prošnji
Izvršni odbor sindikata v Induplati je na svoji seji
5.	avgusta letos odobril pomoč našim delavcem in to:
Minki in Francu Korošcu v denarju za popravilo stanovanjske hiše, katero je močno poškodovala strela 5. julija letos.
Mariji Drolc so dodelili poseben kupon za nabavo kg ostankov, ki so uporabni za izdelavo oblačil za otroke.
Cene v naši prodajalni le malo spremenjene
V trgovini, kjer prodajajo kg ostanke in defektne tkanine članom kolektiva, so le malenkostno dvignili cene. S takim sklepom sindikata in samoupravnih organov bodo kupci res le malenkostno prizadeti. V veljavi pa ostane sklep, da smejo v trgovini prodajati le članom kolektiva.
Tople malice in kosila v naši menzi še po stari ceni
Splošne podražitve po uveljavitvi gospodarske reforme so sprožile vprašanje podražitve tople malice in kosila tudi v naši menzi.
Samoupravni organi ter člani izvršnega odbora so se zedinili, da ostanejo cene toplim malicam tudi v prihodnje iste kakor doslej, k vprašanju cen za kosila po so sklenili, da se tudi kosilu cena v avgustu ne spremeni.
Pričakujemo pa lahko spremembo cene za kosilo kasneje.
Kosilo za člane DS
Poedini primeri so zahtevali ureditev opoldanske prehrane za člane delavskega sveta takrat, kadar imajo popoldne redno ali izredno sejo. Sklenili so, da bodo prejeli člani skupno z vabilom za sejo delavskega sveta kupon za brezplačno kosilo.
Posebne proslave za 17. september ne bo
Izvršni odbor sindikata je povabil v ponedeljek 16. avgusta na posebno sejo predsednike naslednjih organizacij v podjetju: mladine, TVD Partizana, ZB,
Štednja
tudi v zdravstvu
Šef zdravnik obratne ambulante Induplati dr. Marija Šiška je na 4. redni seji DS poročala o napotkih, ki naj ublažijo velike izdatke zdravstvenega zavarovanja naših ljudi.
Dr. Šiška je omenila, da bodo v prihodnje stališča pri dajanju bolniškega dopusta, pri odobritvi dopusta za nego bolnika ter dajanju napotnic za spremstvo bolnika v bolnišnice, kakor tudi pri dajanju napotnic za specialne zdravstvene preglede strožja, kar naj prizadeti vzamejo z razumevanjem na znanje. Dolgoletno delo s člani kolektiva in njihovimi svojci, je naglasila zdravnica, utrjujejo prepričanje, da je bilo dosedanje delo dobro.
Kolektiv Induplati bo moral stremeti tudi za tem, da zniža odstotek bolnih pod dopustno mejo 4 o/o. Znižanje se bo pozitivno odrazilo tudi v tem, da v takem primeru ne bo treba plačevati dodatnega deleža za zdravstveno zaščito. »Jasno pa nam mora biti,« je rekla doktorica Šiška, »da bo kolektivu Induplati težje doseči znižanje, ker je tod zaposlenih mnogo žena (80 %>), ki zaradi zdravstvenih motenj, materinstva in podobnega češče izostajajo od dela kakor moški, celo če so zaposlene pri lažjem delu.«
Na postavljeno vprašanje glede plačevanja zdravil in zdravnikovih uslug zdravnica ni mogla dati podrobnejših pojasnil, ker za to še ni novih ali ustreznih tolmačenj.
Na koncu je zdravnica poudarila, da pričakuje tudi v prihodnje vsestransko koristno sodelovanje.
Igrišče »je pripravljeno« za jesenska srečanja
Uporaba poliesternih vlaken za tehnične tkanine
(Piše ing. S. Bergant — 5. nadaljevanje in konec)
Poliester za električno izolacijo:	samo za izdelavo tehničnih tkanin lahko letno porabili
Zanimanje za terylene v elektroindustriji se je pojavilo zaradi kombinacije električnih in mehaničnih lastnosti poliesterskih vlaken, visoka trdnost, odpornost proti upogibanju in drgnenju, izredna obstojnost proti toploti, nizka absorpcija vlage.
Terylene je po I. E. C. (International Electrical Technical Commission) klasifikaciji »E« izolator, kar pomeni primeren za uporabo nad 120” C. Ce je polakiran izpostavljen temperaturi 150“ C za 10 000 ur, ne izgubi na trdnosti.
Fina tkanina iz poliestra, teže ca. 30 g/m2 se uporablja npr. kot izolator na motorjih, transformatorjih, kablih ipd.
Poliesterska koprena za tapeciranje:
(»Dacron« polyester Fiberfill Batting for uphol-
stered furniture)
Uporaba poliestra pri tapeciranju je veliko doprinesla k izpopolnitvi komforta. V obliki plasti (standard betting) ali prešita med dve tkanini (Batting Sewn Between Cheese-cloth) je neobičajno mehka, prožna, odporna proti drgnenju, insektov ne sprejema, vlage ne sprejema, je brez duha, ne oslabi po čiščenjih, ima obstojnost prostornine. Raznovrstne prednosti tega produkta se lahko koristno uporabljajo pri tapeciranju pohištva. Sedeži so lahko polnjeni samo s poliestersko plastjo, lahko pa se kombinirajo lastnosti poliestra s prožnimi lastnostmi penaste gume (Foam Rubber). Na trgu se pojavljajo v širini 50-100 cm v različnih težah od 220-600 g/tm.
Proizvajalci dajejo na splošno prednost prešiti plasti (Batting Sewn Between CheeseclotH), kar daje večjo stabilnost plasti in tako poveča njeno uporabnost. S preizkusi je bilo ugotovljeno, da naj bo minimalna količina pri polnjenju s 100”/» kopreno 140 g/m2 na 1" višine. Lahko se uporablja tudi večja množina koprene, kadar hočemo posebno trdoto sedežev, manj ni priporočljivo, ker se lahko povzroči neobstojnost prostornine. Neobičajna mehkoba in elastične karakteristike se ohranijo, če zavijemo v poliestersko plast penasto gumo ali poliuretarsko peno. Za dobro kvaliteto polnjenja je Potrebno uporabljati obe masi ločeno.
Sedeži s preizkušeno mehkobo in prožnostjo se tudi dosežejo, če plast ovijemo okrog (Marshall spring unit) skupine vzmeti, izolirane s plastjo bombažne tkanine. Ugotovljeno je, da sta za trpežnost nujni dve plasti koprene nad skupino vzmeti iste višine kakor je sedež.
Naslednji diagrami: 19, 20, 21 kažejo debelino sedežev v cm v odvisnosti od obtežbe v pondih (kvadratno colo). Diagrami so za sedež oziroma blazino iz 100“/» poliestra, iz (down and feather Cushion) preje in iz penaste gume (Foam Rubber Cushion). Neprekinjena črta prikazuje kompresijo na novi blazini, prekinjena črta prikazuje kompresijo po izvršitvi 100 000 kompre-sijskih ciklusov, pikasta črta prikazuje kompresijo po 100 000 kompresijskih ciklusih in 24h dviga. Podatki uporabljeni za sestavo črtkane in pikaste krivulje so bili zbrani po večkratni obtežitvi (2 eikla/sek.). Uporabljena je bila plošča površine 5 kvadratnih col, teže 1 pond/kv. colo. Iz diagramov je razvidno, da ima »Dacron« koprena začetno mehkobo (začetni padec krivulje) in obstojnost prostornine pri ponavljajoči se kompresiji — podobno kakor penasta guma.
Iz vsega navedenega je razvidno, da imajo poliesterska vlakna v štapel obliki ali filamentu veliko možnosti uporabe, predvsem v naši razvijajoči se industriji, suhozemstvu in pomorskem transportu. V bližnji prihodnosti si ne bomo več mogli zamisliti tehničnih tkanin brez uporabe poliestrov. Naša država s hitrimi koraki stopa v vrsto industrijsko razvitih držav, zato pe bomo smeli dolgo odlašati z izgradnjo tovarne za izdelavo poliesterskih vlaken v štapel in filament obliki. Že danes nam kažejo skromni podatki, da bi
ca. 1500 ton filamenta od 150 den do 7500 den in ca. 1000 ton štapel vlakna za izdelavo prej iz čistega poliestra v numeracijah od 16/2 do 34/17. Vsa ta vlakna in prejo moramo danes uvažati za devize. Analiza evropskega trga nam kaže, da obstojajo možnosti izvoza tovrstnih tkanin, ker jih danes v Evropi še vedno primanjkuje. To so malenkostni argumenti, ki narekujejo pospešen proces izgradnje industrije za proizvodnjo poliesterskih vlaken pri nas.
-5(. 2.0
po tfo-oos '^'
Kako sem preživel 1. maj
Maj, to je mesec pomladi, mesec novega življenja. Priroda, vir življenja, zopet oživi. Gozdovi zopet oze-lene in ptički jih oživljajo s petjem. Sadovnjaki razcvetijo; po vrtovih cvetijo rožice in zeleni prva solata.
Kdo ne bi bil vesel prostih dni za 1. maj?
Vsak si je po svoje uredil, kako bo preživel ta mali dopust. Kdor ima svojce ali sorodnike daleč, je potoval v polnih avtobusih ali vlakih, tisti pa, ki so motorizirani, so s svojimi »fički« odbrzeli obiskat znance alt izletniške kraje.
Jaz za prvomajske dni nisem gledal vse rožnato. Pomanjkanje surovin v nekaterih tovarnah, med njimi tudi v naši, mi je dalo misliti. Kot otrok še, sem stradal v prvi svetovni vojni. Potem kriza, nezaposlenost. Kako sem prosil za delo; več kot dvajsetkrat sem samo v Jaršah prosil za delo. Moral sem se zaposliti pri kmetih in na graščinah, delal sem v opekarni in pri zidarjih.
Med vojno pa vsi dobro veste, kako je bilo. Koruzna moka in polenta sta bila važna prehrambena artikla.
Zadnje čase pa je v menzi in v našem domu v Umagu bel kruh ostajal po mizah. Zdaj se kaže drugače. Dela bo manj in tudi — denarja. Zato sem se odločil »združiti koristno s prijetnim. Prvo delo — potem razvedrilo.«
Že v petek smo pripravili motike, košarice in gajbice s krompirjem. Pripravili smo tudi velik cekar z mrzlo malico.
Ta mal’ga sem pobaral: »Kaj ne, da vas v šoli učijo, da je šport zdrav!«
Odgovor se je glasil: »Ja, ja, zato so nas pa v Ljubljano na Spent peljali!«
Odgovoril sem mu: »Če je pa tako, se bova šla pa še midva ping — pong.« Jaz sem mahnil z motiko »ping«; ta mal pa je vrgel krompirček v jamico, pa je bilo »pong«. Tako smo ping — ponkali do malice.
Malica! Kako je teknil svinjski obraz na regratu! Za žejo pa smo si privoščili krhlovke. Ko je bilo »to delo« tudi pri kraju, smo se starši posedli po travniku, otroci pa so se gugali in lovili po gozdičku ob potoku.
Do kosila smo bili s sajenjem krompirja pri kraju. Popoldne smo še v vrtu sadili sadike, nato pa smo doma počistili dvorišče in postavili lončnice na okna, da bo lepo za 1. maj.
Za prvi maj sem malo dalj ostal v postelji in budnice ter koračnice kar v postelji poslušal. Ko sem vstal, je bila moja prva pot v vrt, kjer sem si ogledal rožice, ki so tako lepo cvetele. Ob potoku pa sem nato naredil za ta mal’ga mlinček, kateri je s svojimi kladivci tolkel po globin-škatlah.
Proti poldnevu pa nas je vabilo v kuhinjo, iz katere je prijetno dišalo po prazničnem kosilu. Prvomajsko popoldne pa smo preživeli v Arboretumu, kjer je bilo tudi drugih obiskovalcev vse polno. Vsakdo je hotel uživati naravo, katera je prav tu s svojimi rožicami in zelenečim gozdom tako posebno lepa.
V nedeljo 2. maja smo obiskali staro mamo v Rovih. Kako je bila 80-letna ženica, dobra partizanska mati, vesela obiska svojih otrok! Pripovedovala nam je, kako je sedaj čudno na kmetih. Nihče noče več delati in se mučiti z zemljo. No poglejte, je dejala, sosed je bil na želodcu operiran, žena sama, bolna, otroci pa majhni. Krave mukajo v hlevu, ker so lačne in žejne. Kdo bo pozneje kosil? Tam gori na hribu, je nadaljevala stara mama, je oče star in sam doma. Sin, ki dela v tovarni, si je kupil avto, pa se je v Mengšu v hišo zaletel. V sosednji vasi je gospodar sam ostal za delo. Ni mogel plačevati davkov — sinova pa ga obiskujeta z avtomobili, je končala ženica ta del svojega pripovedovanja.
Zagotovil sem ji, da bo še doživela čase, ko bo zopet veselje delati na kmetijah.
V ponedeljek sem nabrusil sekirice, ovil srobot okoli ramen in se z družino napotil v hrib butare delat. Otroci so bili nekam nejevoljni pa jih je vsebina našega cekarja le zmamila z nami. Na cilju je sredi poseke ležalo vse križem. Hlodi, veje, drevesne skorje, skratka vse. Zakaj pa so hlodi obeljeni, so me spraševali otroci? »Zato,« sem jim odgovori, »da se ne zaredi črv-lubadar, ki bi potem napadel še zdravo drevje.« Opisal sem jim še vrednost svežih, smolenih skorij, ki nas bodo suhe, ko bo mrzla zimska burja zavijala okoli voglov, greli med gorenjem v peči.
Otrokom sem za pridno delo obljubil tudi več denarja za izlet. To je pomagalo in kup butaric je vidno rastel. Seveda nam je tudi malica zopet odlično teknila. Po delu pa sem nasekal nekaj košatih vej ter se z otroci napotil na vrh hriba, odkoder smo se potem po drči, s pomočjo nasekanih vej, dričali v dolino. To je bilo smeha!
Pot nas je vodila tudi mimo jam. Radovedni otroci so hoteli vedeti, komu so te jame služile. »Veste,« sem jim pojasnil, »to so turške jame. Kadar so v znak turške nevarnosti zagoreli kresovi, so se ljudje z živino in premičnim imetjem umaknili v temne gozdove in se skrili v te luknje. Težko je bilo v tistih časih, naša vas pa je ohranila do današnjega dne ime »Hudo«.
Tudi partizani so se med zadnjo vojno zatekali pred Nemci v te gozdove!
Za kosilo smo si na ražnju spekli zajčka in v žerjavici krompir. To je dišalo po gozdu! Za priboljšek smo imeli še jabolka in mošt s seboj. Otroci so se pri jedi namazali z osmojenim krompirjem, da so bili takšni, kakor zamorčki. Veselja ni bilo konca in še domov grede smo peli.
Edi
Pešci, hodite po levi strani cestišča
Naraščajoči promet z motornimi vozili na vseh naših cestah zahteva temeljito spremembo uporabe cest. Pešci, kolesarji ter vozniki z vprežnimi in motornimi vozili so enakopravni na javnih cestah, zato je potrebna takšna ureditev prometa, da bo varnost vseh v največji meri zagotovljena.
Omejitev in spoštovanje omejitve hitrosti na zelo prometnih delih cest in strnjeno naseljenih krajih ter nepreglednih mestih sodi k ukrepom za varnost na javnih cestah. Pri tem ukrepu so zaščiteni predvsem vozniki motornih vozil in delno pešci.
Dognanja pa so pokazala, da je varnost pešcev še vedno odvisna le od previdne vožnje voznikov motornih vozil in manj od pešcev, zato so se organi za prometno varnost odločili predlagati naslednji ukrep, ki naj pešcu omogoča še večjo varnost in, kar je še važnejše, da v tej akciji tudi sam sodeluje. Predlagan in sprejet je bil sklep, da MORAJO PEŠCI HODITI ODSLEJ PO LEVI STRANI CESTlSCA v smeri hoje.
Hoja po levi strani omogoča obojestransko sodelovanje pri srečanju s tem, da se umakneta drug drugemu voznik in pešec, kar sicer ni bilo mogoče, ker pešec voznika, ki ga je prehiteval, ni videl.
Varnost, za ceno življenja, nam veleva, da dosledno in vsi spoštujemo novi predpis, ki določa:
PEŠCI, HODITE PO LEVI STRANI CESTIŠČA v smeri vaše poti!
Organi za notranje zadeve, vozniki in pedagogi bodo v prihodnjih dneh dobronamerno opozarjali in učili otroke in starejše, da je treba spoštovati določbo, ker bo le v takem primeru varnost večja.
Opozarjajte drug drugega: HODIMO PO LEVI STRANI!
O delu TVD Partizan Jarše odgovarja Albert Žibert
Člane kolektiva in predvsem člane TVD Partizan Jarše želimo s tem intervjujem, katerega smo vodili s predsednikom društva, seznaniti z dejavnostjo, ki je za večino prav gotovo zanimiva.
Predsednik telesno vzgojnega društva Partizana Jarše se je rad odzval našemu vabilu in dal na vprašanja naslednje odgovore:
Konoplan:	Tovariš
Žibert, vi ste že drugič (s presledkom) predsednik TVD Partizana Jarše. Povejte nam, ali je bilo delo društva uspešnejše pred leti ali je danes?
A. Žibert: K temu vprašanju nimam kaj posebnega povedati. Cilji so isti, spremembe v vsakdanjem življenju pa vplivajo tudi na delo v društvu. Posebnih uspehov prav gotovo nismo dosegli.
Konoplan: Kako vam pomaga pri delu upravni odbor društva?
A. Žibert: Posamezni člani upravnega odbora svoje naloge v redu opravljajo. Nekateri člani pa so takšni, da skoro ne vemo, da so v upravnem odboru. Morda sem kriv za to tudi sam, ker sklicujem premalo sej.
Konoplan: Kako ocenjujete funkcijo načelstva? V načelstvu so aktivni člani društva, kar o upravnem odboru ne bi mogli trditi.
A. Žibert: Za upravni odbor sem že odgovoril pri prejšnjem vprašanju. Člani načelstva pa so prav letos pokazali, da so voljni delati. Delo opravljajo v redu. Žal pa nam primanjkuje veščega strokovnega kadra.
Konoplan: Kako sodelujete in v čem vam pomaga OZTK (Občinska zveza za telesno kulturo) Domžale?
A. Žibert: Tesnih stikov nimamo. Doslej še nisem bil na nobeni seji ali sestanku tega foruma v Domžalah, hočem reči, nisem bil, ker nisem bil vabljen. Tudi obratno se doslej iz tega naslova nihče ni oglasil pri nas z namenom, da nam pomaga. .
Konoplan: Kaj pa finančna podpora?
A. Žibert: Letos nam je Sklad za pospeševanje telesne kulture Domžale dodelil 262 000 din. Kolektiv In-duplati pa nam omogoča cenene prevoze s tovarniškimi vozili na razna tekmovanja in nastope.
Konoplan: Katere panoge telesne kulture najbolj množično gojite v društvu?
A. Žibert: Najmočnejša in najbolj aktivna je nogometna sekcija. Uspelo nam je nadalje poživiti delo odbojkarske sekcije. Odbojkarji bodo letos tekmovali v medobčinski ligi Domžale—Kamnik. Doslej so se med štirimi moštvi s tega področja uvrstili na prvo mesto. Odbojkarji bodo tekmovali tudi na turnirju za memorial »Jožeta Ulčarja«, katerega bodo organizirali Kamničani v Kamniku.
Ponosni smo tudi na naše telovadne vrste, ki redno vadijo. V programu imajo vaje, ki so navedene v priročniku/ za telesno vadbo. Vsaka telovadna vrsta ima svojega vodnika, kateri se z voljo ukvarja s svojo telo-vadečo vrsto.
Namiznoteniški igralci redno vadijo. Za svojo športno dejavnost imajo letos na razpolago dve mizi, tako da lahko res vsi igrajo. Po urniku vadita moška in ženska vrsta. Vsaka vrsta ima svojega vodnika-tre-nerja. Obstoja tudi šahovska sekcija, katere člani se zbero k igranju le občasno. Šahisti so po mojem mnenju najmanj aktivna vrsta našega društva. Kegljači vadijo posamično in je organizirano delo z njimi zelo
težavno. Pričakujem poživitev njihovega dela v zimskih mesecih.
Konoplan: Kakšna je letos sestava nogometne enajsterice društva?
A. Žibert: Našo nogometno vrsto smo letos osvežili z novimi igralci iz razpuščenega nogometnega kluba Mengeš (Polanec, Smrekar in Pišek). Novi so tudi nekateri drugi igralci, pričakujemo pa še vrnitev tovariša Savkoviča, ki je še na odslužen ju vojaškega roka v JNA.
Konoplan: Kdo bo treniral nogometaše v tej sezoni?
A. Žibert: Tudi v sezoni 1965/66 bo naše nogometaše vadil tovariš Marjan Cetin.
Konoplan: Ali poznate imena klubov, ki bodo letos tekmovali v istem razredu, kot nogometna sekcija In-duplati?
A. Žibert: V tem razredu bodo nastopila naslednja moštva: Sava — Ljubljana, Svoboda — Duplica, Indu-plati — Jarše, Dob iz Doba, Domžale, Ihan,^ Litija, Proletarec — Zagorje, Svoboda — Kisovec, Kočevje in Rudar II — Trbovlje. V igri se bo pomerilo torej enajst prilično močnih moštev.
Konoplan: Kdaj boste naročili ureditev igrišča in komu?
A. Žibert: Nogometno igrišče že urejujejo in sicer sami nogometaši. Ostalo bo urejeno v prihodnjih tednih.
Konoplan: Imate v delovnem programu društva kakšen večji nastop ali akademijo (ali ste to že izvedli)?
A. Žibert: Tekmovali smo v okviru sindikalnih športnih iger domžalske komune. Akademijo pripravljamo za 29. november.
V celoti pa odgovorim na to vprašanje če rečem, da so naši nastopi naša tekmovanja.
Tovarišu predsedniku TVD Partizana Jarše se v imenu bralcev za odgovore zahvaljujem in mu želim veliko uspehov pri nadaljnjem vodenju našega društva.
Komaj verjetno
Strokovni bilten EUROPA ELEKTRO MARKT je v svoji 2/1965 številki objavil prispevek, ki naši poštni službi prav gotovo ni v ponos. Takole pravi članek:
NI VEDNO ELEKTRIČNO NAJHITREJŠE
(Nicht immer elektrisch am schnellsten!)
Neki jugoslovanski časopis je napravil zanimiv poizkus za ugotovitev najhitrejšega posredovanja sporočila iz Zagreba v Ljubljano (136 km). Na preizkus se niso pripravili; za prenos sporočila pa so izbrali avtomobil, telegraf, telefon in poštne golobe. Istočasno so posredovali v Zagrebu neko sporočilo s tem, da ga je naslovniku prepeljal avtomobilist, i oddali so telegram, naročili telefonski razgovor in spustili s sporočilom štiri poštne golobe.
Rezultat tega tekmovanja je bil kaj nenavaden in za jugoslovansko poštno službo precej neprijeten.
Naslovnik v Ljubljani je sprejel sporočilo prvo od avtomobilista, ki je za to pot potreboval 1 uro in 32 minut, telefonsko sporočilo (veza) je bila vzpostavljena po 2 urah in 15 minutah; poštna goloba (dva sta se med potjo zgubila) sta prinesla sporočilo v 2 urah in 49 minutah, telegram pa je dobil naslovnik vročen po 2 urah in 50 minutah.
Objavo tega tekmovanja so sporočili in objavili v strokovnem biltenu za Gospodarsko uporabnost električnih naprav in instrumentov. Sedež uredništva je v Wurzburgu (ZRN) in je to junij/julijska številka. K današnjemu času bi lahko pripomnil, da imamo še marsikje skrite rezerve, ki si lahko privoščijo takšne rezultate.
V obnovljenem delu predilnice sestavljata Mrdženovič in Antonijevič predilni stroj, od katerega nekateri deli še ležijo na parketnih tleh
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	Vesel Marija, vajenka v menzi, vstopila dne 20. julija 1965
Nesreče v juliju 1965
V mesecu juliju je bilo skupno 6 (šest) nesreč v našem podjetju. Tri nesreče so se pripetile na poti domov, ena na poti v službo, dve pa pri rednem delu. Dve nesreči sta bili malo težji, tako da sta zahtevali daljši stalež. Ostale štiri nesreče pa so bile lažje. Skupaj je bilo zaradi nesreč izgubljenih 56 delovnih dni.
Predilnica:
1.	Anton Hribar (53), pripravljalec mešanice. Pri nakladanju bal odpadnega prediva na kamion se je porezal z žico v desno roko.
Tkalnica:
2.	Angela Lončar (34), tkalka. Na slabi, močno posuti cesti, je izgubila ravnotežje na kolesu, zato je padla in si poškodovala levo nogo.
3.	Anton Zupan (25), pomočnik mojstra. Na poti domov se je zaletel neznani mopedist v njega, tako da sta oba padla. Pri tem si je poškodoval levo nogo pod kolenom.
4.	Mihaela Kepec (39), tkalka. Na poti v službo z mopedom se je v njo zaletel motorist. Pri padcu je dobila lažje poškodbe na nogi in levi roki.
Pripravljalnica:
5.	Ivana Troha (46), navijalka preje. Ker ji je prišla veja med špice kolesa je padla in si pri tem poškodovala levo roko v zapestju.
Vzdrževalni obrati:
6.	Viktor Lemberšek (35), obratni električar. Pri transportu sesalca za prah ga je na stopnicah teža sesalca pritisnila na dva prsta desne noge.
Izstopi:
1.	Horvat Nežka, mokra predica, izstopila 10. 7. 1965,
2.	Cimerman Leopold, dvor. delavec, izstopil 10. 7. 1965,
3.	Robavs Stanko, predilec, izstopil 14. 7. 1965,
4.	Vahtar Vera, šivilja, izstopila 15. 7. 1965,
5.	Miletič Milan, dvoriščini delavec, izstopil 15. 7. 1965,
6.	Župec Justa, tkalka, izstopila 3. 7. 1965,
7.	Štachel Alojz, del. v prejemarni, izstopil 31. 7. 1965,
8.	Škerjanec Branka, tkalka, izstopila 7. 8. 1965,
9.	Skok Alojz, ključavničar — varilec, smrtno ponesrečil 15. 8. 1965.
Poročili so se:
NEKROLOG
V nedeljo 15. avgusta letos se je z motornim kolesom smrtno ponesrečil naš sodelavec — ključavničar
Belčič Dara, previjalka, poročena Matejevič.
Novoporočenki želimo mnogo sreče in medsebojnega LOJZE s k. u K razumevanja.
Upravi in delovnemu kolektivu INDUPLATI Jarše izrekam v imenu družine
ZAHVALO
Ob nenadomestljivi izgubi našega sina LOJZETA
se v svojem imenu in v imenu ostale družine, iskreno zahvaljujem za vso pozornost, ki ste nam jo izkazali in nam v najtežjih urah stali ob strani.
Ker se ne morem vam vsem in vsakomur posebej zahvaliti, vas prosim, da sporočite celotnemu kolektivu našo iskreno zahvalo.
Alojzija Skok z družino Žalujoča mama,
Pokojni se je rodil 16. aprila 1941 leta na Rodici. Otroška leta je preživel v domačem kraju, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Kasneje se je izučil ključavničarske obrti in se zaposlil v našem kolektivu dne 16. februarja 1960. Do odhoda k vojakom je delal v ključavničarski delavnici v svoji stroki. V Induplati se je vrnil takoj po prihodu od vojakov 6. januarja 1964.
V kratkem času skupnega dela si je pridobil mnogo prijateljev, med njimi tiste, s katerimi se je poznal še iz otroških let. Bil je delaven in tovariški. Ves čas je bil član mladinske organizacije v Induplati in član industrijske gasilske čete, za katero je tudi tekmoval. Pokojnega Lojzeta najdemo skratka povsod, kjer je bilo delavno in aktivno življenje.
Zadnjič se je z znanci poveselil na Krumperku, odkoder se je vračal in na poti domov smrtno ponesrečil.
Domači in znanci so mu pripravili lep pogreb in se od njega zadnjič poslovili na pokopališču v Mengšu, kjer počivajo njegovi posmrtni ostanki.
Pokojnega Lojzeta Skoka bomo člani kolektiva ohranili v dragem spominu.