Izhajajo vsako jutro.
Velj ao do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10-—. Mesečno K 3'50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
■v
St. 80.
V Ljubljani, petek dne 4. oktobra 1918.
Leto I.
Nova mirovna ponudba!
Avstrija in Nemčija priznavata 14 točk Wilsonovega programa. — Avstrijski Nemci hočejo svojo državo!
* Dunaj, 3. oktobra. Poročilo, da stojimo neposredno pred pomenljivim mirovnim korakom, potrjujejo danes tudi na uradnem mestu. Ta korak se pa ne izvrši samo sporazumno z Nemčijo, ampak bo storjen na Dunaju in v Berolinu na isti način. Včerajšnji kronski svet v Beroiinu se je pečal s tem vprašanjem. Vesti, ki jih dobivajo nemški avstrijski poslanci, ki so v zvezi z vladnimi krogi v Berolinu, vele, da misli Nemčija, da mora storiti velik korak. Tako meni tudi Avstroogrska. M rovni korak se bo opiral na znanih štirinajst Wilsonovih točk, ki jih priznavajo kot temelj za mir narodov. Lahko rečemo, da je akcija za mir dobro pripravljena.
Med tem se vriva vprašanje.avstrijske ustave, ki hoče biti rešeno in odločeno. Zdi se, da so stranke že stopile v stik. Mnogokje se opaža, da so pripravljeni stvoriti vlado iz zastopnikov narodov v zbornici.
Večina nemških nacijonalcev se seveda upira načrtu, a drugi so zanj. Profesor Lammasch se je pojavil danes v poslanski zbornici in se je z nekaterimi poslanci razgovarjal o položaju. Bil je dobro sprejet. Splošno je uverjenje, da mora v najkrajšem času pasti odločitev o notranji politiki.
Dunaj, 3. oktobra. Pod pritiskom dogodkov se Nemci začenjajo prilagajati izpremenjenemu položaju. Krščanski socijalci so prvi navestili izpremembo svojega postopanja. Danes ob 5. popoldne se je začelo pod predsednikom Großom zborovanje zastopnikov vseh nemških strank, tudi socijalnih demokratov. Posvetujejo se o programu, ki bi se imel opirati na od vlade proglašeno samoodločbo narodov.
Nemci podpirajo predlog poslanca Teufla, ki poziva vodstvo nemške zveze, naj takoj prosi za avdijenco pri cesarju, da jasno izve, misli-li cesar ohraniti enotnost države z zgodovinskimi mejami, ali pa naj postane Avstrija zvezna država ali zveza držav in kakšno formulo Wilsonove samoodločbe priznava. V tem slučaju naj skliče načelnik nemške zveze Waldner zborovanje vseh nemških poslancev, ki naj določi, kako naj živijo avstrijski Nemci z drugimi narodi v državi.
Potem so krščanski socijalci, nemški nacljonalci in nemški socijalisti v skupni konferenci sprejeli resolucijo, ki priznava slovanskim narodom pravo samoodločbe, a zahteva to pravo tudi za Nemce. Nidalje priznavajo Slo/anom pravico, živeti v narodnih državah, če bodo izvzete čisto nemške pokrajine. Potem zahtevajo, da se vse nemško ozemlje v Avstriji združi v nemškoavstrijsko državo. Isto pravico priznavajo vsem drugim. Nemškoavstrijska država imej pravico, da si uredi razmerje do Nemčije in drugih držav.
Kriza v Nemfili.
Nova vlada še ni sestavljena.
Berolin, 3. oktobra. Popoldne se je zopet sestal svet starešin državnega zbora in je sklenil, da se plenum zbornice sestane že 5. oktobra ob 1. uri popoldne.
Dunaj, 3. oktobra. V dobro poučenih parlamentarnih krogih govore, da se bo po prizadevanju princa Maksa Badenskega nemški državni zbor sestal že v soboto.
Berolin, 3. oktobra. V državnem zboru še niso ugotovljene kandidature za mesta državnih tajnikov. Prizadevajo si, da bi stopili nacijonalni liberalci v kabinet. Imenujejo državnega tajnika Krauseja in podpredsednika pruskega državnega ministrstva Friedberga.
Berolin, 3. oktobra. Kot državnega tajnika za zunajne zadeve, imenujejo grofa Bernstorffa, bivšega poslanika Brocksdorff Rantzau in dose-dajnega tajnika državnega kolonijainega urada dr. Solfa.
Berolin, 3. oktobra. Po jutranjih listih je imenovanje princa Maksa Badenskega za državnega tajnika dognana stvar. Socijalnodemokra-tična frakcija je — kakor poroča »Vorwärts“ — včeraj po dolgem posvetovanju pritrdila z vsemi proti 7. glasovi, vstopu socijalnih demokratov v vlado. Po informacijah listov, se je princ Maks Badenski izjavil za program večinskih strank, tako da so se od nekaterih strani v zadnjih dneh napravljeni poskusi, sestaviti koalicijsko viado s priklopitvijo konservativcev in narodnih liberalcev, za sedaj ponesrečili. Po v „Vorwärtsu“ objavljeni začasni ministerski listi, stavijo socijalni demokrati državnega tajnika brez portfelja; in sicer Scheidemanna, državnega tajnika za bodoči državni delovni urad, štiri podtajnike in enega pruskega ministra. „Vorwärts“ navaja dalje, da je nova vlada mišijena kolegijalno, na katere odločilnih sklepih sodelujejo vsi državni tajniki. Državni kancler, podkancler in dva državna tajnika brez portfeljev, naj bi predstavljali ožji odbor vlade. O programu nove vlade .piše „Vorwärts“: Nova vlada bo smatrala za svojo nalogo, svetu in nemškemu ljudstvu pridobiti zopet mir. Ta mir naj bi bil trajen, zgrajen na zvezi narodov in splošno razorožitev omogočujoč. Zagotovi naj politično in gospodarsko prostost narodov ter izključi po vojski gospodarski boj. Namen je temeljita demokratizacija v notranjosti.
Nečuveno padanje kurzov.
Berolin, 3. oktobra. Na današnji frefolinski borzi so kurzi padli kakor še nikoli.
Kronski svet ¥ Draždanih.
Draždane, 3. oktobra. Nenadoma se je včeraj vršil kronski svet pod predsedstvom kraljevim v navzočnosti prestolonaslednika. Razpravljali so o razvoju notrajne politike in o stališču Saksonske.
Mir s® bliža!
Rotterdam, 3. oktobra. „Evening Standard“ javlja, da je ternjin za volitve na Angleškem preložen na poznejši čas, ker upajo, da bo poprej sklenjen mir. Angleške volitve so bile razpisane za november.
London, 3. oktobra. (Reuter). V svojem govoru v Gouldhaliu je Balfour izvajal: Naši bratje na oni strani atlantskega oceana so imenovali svoj veličastni financijelni napor posojilo
za svobodo. Nastopili so ravno, ko so bili do dna spoznali vsa sporna vprašanja in zelo pametno so imenovali veliki financijalni trud po zadevi, ki jim je bila pri srcu; bila je to svoboda sveta. A še ena je reč, katera je za srce in vest Amerikancev tako kakor za srce in vest Angležev, Francozov in Italijanov ali za druge naše zaveznike pomembna: Mi se zavedamo, da bo naša naloga samo napol opravljena, če se nam v tej vojni ne posreči, ne samo dobiti vojno, ampak tudi doseči, da se vojna ne ponovi.
Ko' je Balfour vneto pritrdil izvajanjem Wilsonovega govora je nadaljeval: Če bodo skušali oživiti mednaroden aparat za osiguranje mira, morajo zemljevid Evrope in sveta tako urediti, da ga ne bo mogla motiti priložnost za vojno. Če razmišljajo o sedanjih razmerah v Srednji Evropi, če smatrajo nadvlado Nemčije nad Rusijo, zlasti nad zapadno Rusijo za trajno, čeme pustijo malim narodom vzdolž Iztočnega ms»rja nikakih nad, če se branijo popraviti krivico enega stoletja, ki so jo storili Poljski, da ;e postala dežela sramota za pokolenja, če mislijo podjarmljene narode, ki jih v Avstro-Ogrski že cela pokoljenja tepta nemška in madjarska manjšina, pustiti še nadalje v njihovem položaju, če naj postane Balkan zopet pozorišče krvavin vojen med seboj in prilika za vojno drugim državam; če bi Turkom dovolili, da razširijo svojo moč zopet na jim odvzete pokrajine, če more Turčija še za naprej pleniti in moriti, če Italija ne dobi prebivalstva, ki ga hoče res storiti za svobodne Italijane, če bi Grško kakor doslej ogrožala nadvlada osrednjih velesil, če Srbija po v.;eh strašnih žrtvah ne bo zopet obnovljena (Piitrjevanje), če Francija ne dobi vloge, ki jej gre na zapadu Evrope, če Belgija ne dobi vsega, kar so jej osrednje države roparski iztrgale, če vsemu temu z!u ne bo več mogoče, da se ponovi, bi pač storili več nego samo zvezo narodov.
Da pa omogočimo zvezo narodov, je zmaga, popolna zmaga absolutno potrebna. Sanje Nemcev, da bodo mogii s samim podpisom svojega imena pod peticijo za zvezo narodov pregovoriti svoje sovražnike, češ, izpremenili smo svoje mišljenje, so pogubljiva iluzija. Zdi se, da si Nemčija domišijuje, da je vse, kar je potrebno, le nekaj izprememb v ustavi pruske države in pa podpisanje predlogov Wilsonovih.
Te površne izpremembe pa so brez pomena, če ostanejo le za se. Nemčija more postati član zveze narodov samo, če jo bo mednarodni sistem vso na vse strani reformiral. To pa se ne more zgoditi, če se Nemčija ne zaveže, da iz-premeni svoj čredo; zdi se le, ko bodo njene sanje v svetovni vladi na kosce reztrgane in ko bo uvidela, da ne more biti več tiran, ki posamezne narode, na katere lahko vpliva, .uklanja svojim sanjam o svetovni državi.
X
Wilson o zvezi narodov.
Predsednik Wilson je postavil sledečih pet točk za organizacijo zveze narodov:
1.	Nestrankarsko odmerjena pravičnost ne sme delati nikakega razločka med onimi, napram kojim želimo biti pravični, in onimi, kojim ne želimo biti pravični. Biti mora pravičnost, pri kateri ne poznamo nikakih protežirancev in nobenih stopenj, temveč le enake pravice za vse udeležene narode.
2.	Noben posebni, separatni interes kakega posameznega naroda ali skupine narodov ne more biti podlaga kakršnegakoli dela pogodbe, ako se ne strinja s skupnim interesom vseh.
3.	V skupni družini zveze narodov ne more obstojati nikaka vez, nikaka zveza in tudi nobena posebna pogodba ali sporazumljenje.
4.	V zvezi ne sme biti nobenih posebnih, samosvojih gospodarskih kombinacij, nobenega gospodarskega bojkota v kakršnikoli obliki ali izključitvi, izvzemši neomejeno oblast, ki.bo dana zvezi narodov, da nalaga gospodarske kazni z izključitvijo s svetovnih trgov, in to le kot sredstvo discipline in kontrole.
5.	Vsi mednarodni dogovori in pogodbe vsake vrste se morajo v polnem obsegu naznaniti ostalemu svetu.
Državni zbor.
Dunaj, 3 oktobra.' V državnem zboru se je danes nadeljevala mirovna debata.
Poslanec Daszynski dvomi, če bodo smatrali mirovno voljo Avstrije po dogodkih v Bolgariji za pristno. Svet ne pozabi tako hitro, kako so centralne države govorile poprej. Če bi se vojaški položaj zopet izboljšal, bi mirovni glasovi zopet utihnili. Vzroki, ki so bili merodajni za Bolgarijo, bi bili lahko merodajni tudi za n is. (Burno t ri-trjevanje pri Čehih in Poljakih.)
Govornik nato protestira proti izrabljevanju poljskih delavcev v tujini in protestira proti „Spitzel“-politiki v galiških mestih. Z ozirom na mirovna pogajanja izjavi, da Poljaki protestirajo proti temu, da se rešuje poljsko vprašanje kot avstrijska, nemška ali ruska zadeva. Poljaki hočejo združenje vseh Poljakov v nedeljivi državi na podlagi samoodločbe narodov, kakor bo to določil mirovni kongres. Gališko vprašanje bodo rešili Poljaki in Ukrajinci na podlagi samoodločbe. Poljaki zametavajo avstro-poljsko rešitev vprašanja. (Poljaki ploskajo.)
Poslanec Zenker se zavzema za mirovno ponudbo na podlagi 14 točk Wilsonovega programa, ki popolnoma odgovarja interesom Avstrije. Zveze z Nemčijo, nadaljuje govornik, ne bomo prelomili, ampak to, kar je preveč, se pa od nas ne sme zahtevati.
Vodja socialistov dr. Adler obžaluje opustošenja, katera je napravila vojna pri nas in pri sovražnikih. Glavni predpogoj za splošni mir je preosnova Avstrije. To je treba izvesti tako, da bo samoodločba veljala tudi za Nemce. Žrtve, katere zahteva od nas mir, so neprimerno manjše kakor one, katere bi požrla vojska.
Posl. Klofač govori za češki državnopravni program in meni, da bo mir prinesla samo svetovna demokracija.
Konference na Dunaju.
Dunaj, 3. oktobra. Burian se je danes razgovarjal z grofom Tiszo, nato je sprejel nemške krščanske socialce prelata Hauserja, Finka, Mi-klasa in Matajo, katerim je natančno pojasnil vnanji položaj, potem so pa bili pri njem^ člani gosposke zbornice knez Fürstenberg, grof Černin, baron Beck in Bärnreither.
Dunaj, 3. oktobra. Predpoldne so se posvetovali člani ustavoverne stranke o sedanjem položaja Po konferenci so odšli knez Fürstenberg, grof Černin, dr. Bärenreiter, Sieghart, baron Cze-dik in dr. Klein h grofu Burianu na razgovor.
Kriza med Ogri.
Nervozna posvetovanja.
Budimpešta, 3. oktobra. V konferenci, ki sta jo imela Andrassy fn Albert Apponyi s tovariši v stranki, je poudarjala večina opozicijonalnih poslancev, da se more dn^ 15. oktobra zbornici
predstaviti le stranka, ki sprejme kot točko v program takojšnjo personalno unijo.
Dunaj, 3. oktobra. Grofje Apponyi, Andrassy in Tisza, ki so došli danes z min. predsednikom Wekerlom na Dunaj, so se dopoldne več ur posvetovali. Po konferenci so odšli k zunajnemu ministru grofu Bu ianu.
Dunaj, 3. oktobra. „Ungarische Rundschau“ piše: Grofa Tisza in Julij Andrassy sta se snoči posvetovala z grofom Burianom in bivšim ministrom zunajnih zadev grofom Černinom. Danes so imeli Apponyi, Andrassy in Tisza daljšo konferenco z Wekerlom. Po konferenci so se v zunanjem uradu razgovarjal! z voditelji strank in z ministrom za zunanje zadeve, ki je Ogrom obširno razlaga! vnanji položaj.
Polom Bolgarije.
Kar smo mi že prvi dan, potem ko je bilo dovoljeno pisati o dogodkih v Bolgariji, samo prikrito namignili (z napisom „angleško zlato“), to danes potrjuje vse veliko evropsko časopisje, da namreč Bolgarija ni padla zaradi vojaške katastrofe, ampak da je vojaška katastrofa sledila politični agitaciji in političnemu preobratu, da je bilo torej vse več ali manj že prej dogovorjeno.
To domnevo potrjuje tudi vest „Neue Freie Presse^ katero priobčujemo spodaj, in pa „Neue Züricher Zeitung“, kjer piše sledeče:
„Korak Malinove vlade ni prenagljen, ampak dobro premišljen, ki izvira iz že zdavnaj delujoče volje. Zelo verjetno je, reke! bi; da je celo gotovo, da so bile antantne vlade že o vsem dobro poučene, ko je Malinov stavil ponudbo na poveljstvo aliirancev. Tudi Malinov je že dobro poznal če ne odgovora, pa vsaj to, kako bo antanta njegov korak sprejela Ne bomo se dosti motili, če spravimo bolgarski korak v zvezo s konferencami Pašičevimi v Parizu. Pašič je bil glavna ovira za srbsko-bolgarsko spravo; to ni sama kombinacija, ampak smo čuli iz ust odličnega gospoda iz vladnih krogov v Parizu že pred nekaj meseci. Že takrat so se razgovarjali v Parizu in v Londonu posebno o Bolgariji. Bolgarijo so branili ljudje, ki so ob enem odlični prijatelji Srbov in Grkov. Na drugi strani pa je Malinov, odkar je došel na vlado, vedno skrbno sondiral svoje nasprotnike, njegovi agentje pa so bili precej nespretni.
Ti so delali na to, da se natihoma in skrivaj ustavijo sovražnosti na macedonski fronti. Sprožili so tudi sum, da je Nemčija zagrozila, da Bolgarije ne bo več preskrbovala z municijo in da je to že deloma storila, samo da s silo prepreči izbruh bolgarsko-turškega konflikta za ozemlje ob Marici. Ta domneva je verjetna, ker je konflikt res grozil. Odličen pristaš Malinova je rekel nedavno, „da je konflikt verjeten in mogoč.“
Zato je hipoteza, da bi utegnila antanta od-klorfiti mir z Bolgarijo, zelo neverjetna. Podlage za sporazum med balkanskimi narodi so dane. Pogoji so antantnim in balkanskim vladam že dalje časa znani.
Kaj se torej godi v Bolgariji? Nemci pošiljajo ojačenja na macedonsko fronto. Zakaj? Ali hočejo Bolgarom pomagati ali jih vezati? Malinov, ki se mora zlasti take „pomoči“ bati, je moral poskrbeti, da zasigura neodvisnost bolgarske armade. Ali ne bi bilo za Nemce pametnejše, če se v Macedoniji ne angažirajo preveč? In kaj bodo napravili Turki? Pričela se je živahna faza vojnega konca.
Počakajmo.
Politika Malinova.
London, 2. oktobra. „Times“ pišejo o do-dodkih pred Malinovim korakom:	„Malinov je
bil trdno od’očen tekom jeseni skleniti mir, obenem z osrednjimi silami ali brez njjh, s čemer sta se strinjali tudi armada in mornarica. Gotovo je, da je kralj Ferdinand vnaprej odobril Malinov korak. Malinov ima za seboj celo deželo, generalni štab in armado. V zadnjih dveh mesecih je zgradil svojo politiko na podlagi brezpogojne predaje. Stavil je edini pogoj, naj vkorakajo v Sofijo in jo zasedejo edino angleške čete. Brez dvoma se bo sklenila zveza balkanskih narodov. Bolgarija pričakuje, da bodo osrednje sile sledile njenemu zgledu, ko se bodo bile prepričale o odkritosrčnosti Wüsona. Da pa bi morala monarhija radi bolgarskega poraza postaviti novo balkansko fronto. Nekov ne misli, kajti izločitev Bolgarije bo sploh ojačila mirovne struje.
Korak Bolgarije v sporazumu z Washingtonom.
— Wilson interpelirai!
Rotterdam, 2. oktobra. Tukajšnji politični krogi so splošno uverjeni, da so resnične vesti, ki prihajajo iz Londona, Pariza in predvsem iz Washingtona, da je storila Bolgarija svoj korak po intervenciji washingtönske vlade. Iz raznih znakov se da sklepati, da se je bolgarski poslanik sporazumel z Wilsonom o tem koraku že nekako 10. septembra. Ko je izjavil Balfour 16. septembra, da je v kratkem pričakovati večjih zmag na Balkanu, je bil menda že informiran, da odpor Bolgarov ne bo premočen. Očividno je torej računala antanta z namenoma slabotnim odporom Bolgarije.
Agitacija in pobuna v bolgarski armadi vzrok poraza.
Budimpešta, 2. oktobra. „Az Ujsag“ k porazu na bolgarski fronti: Poraza bolgarske armade so bile često krive agitacije, ki so se uganjale že delj časa na Bolgarskem. Že letos spo mladi so izjavili vojaki, da ostanejo na fronti samo do 1. septembra in se vrnejo potem domov. In res sta pred antantno ofenzivo dve diviziji položili orožje in tako odprli fronto antanti. Na čelo upornim vojakom je stopil general Ri-banov, ki je hotel korakati v Sofijo. Načrt pa se mu je izjalovil, ker se je njegova armada razkropila in mu je ostalo samo 600 mož. Ti so se polastili glavnega stana v Velesu, pomorili del častnikov in pretrgali zveze med glavnim stanom in fronto. Nato so prodirali proti Sofiji, a so jih ustavile kralju zveste čete in gojenci vojaških šol. Del upornikov se je vdal, ostali pa so se poskrili.
Izjava bolgarskega poslanika Nekova na Dunaju o položaju Bolgarije.
Dunaj, 2. oktobra. Bolgarski poslanik Nekov se je izrazil sotrudniku „Pesti napio“ takole: Položaj Bolgarije je nedvomno resen, in njeno ravnanje se pogosto napačno razume, čeravno bi morale osrednje sile znati, da je to ravnanje nadaljevanje Burianove mirovne note. Ravnanje Bolgarije je eksemplaričen pojav posledice Burianove note in se bo tedaj v bodoče pokazalo, kako Wilson de facto uresničuje svoje vojne cilje. Glede bodočnosti Nekov veliko pričakuje in upa, da bodo odstranjena vsa sporna vprašanja med Bolgarijo in Grčijo ter Srbijo in Rumunijo
Bivši bolgarski minister Radek.
Ženeva, 2. oktobra. Bivši minister Radek, ki je že kot poslanik pokazal popolno umevanje za antantne cilje, se je. odločilno zavzel, da so se pogajanja v Solunu hitro končala.
Rotterdam, 2. oktobra: Angleški listi se bavijo skoro izklučno s kapitulacijo Bolgarije.
Budimpešta, 3. oktobra. Avstrijsko-ogrška kolonija odhaja iz Sofije.
Srbi v Kumanovem.
London, 2. oktobra. (K. u.) Reuter poroča: Srbi so vkorakali v Kumanovo. Bolgari se vračajo v Bolgarijo.
Venizelos v Sofiji.
Sofija, 3. oktobra. Venizelos je včeraj došel sem in se je dolgo razgovarjal z Malinovem. O vsebini razgovora vlada stroga tajnost. .
Bolgarske čete prestopajo v avstrijsko armado.
Berolin, 2. oktobra. „Nordd. Allg. Ztg.“ ve poročati o vplivu antantnega napredovanja v Macedoniji na albansko fronto. Številne bolgarske grupacije so vstopile v avstrijske čete. Ni izključeno, da se bo hotelo še več bolgarskih čet pridružiti Pflanzer-Baltinovi armadi.
Tudi Turčija?
Dunaj, 3. oktobra. „Neue Freie Presse“ piše: Razpoloženje v Carigradu je silno napeto n? samo radi dogodkov na Bolgarskem, marveč posebno radi težkega poraza Turčije. Največji interes vzbuja vprašanje, kako stališče zavzamejo centralne države napram odpadu Bolgarske. Problem, ki je nastal vsled tega dejstva, se bo moral rešiti že v par dneh. Turčija priznava dobro voljo centralnih držav, pomagati Turčiji.
. Iz Londona poročajo, da se je obrnila Turčija do antante s prošnjo za mir. „Evening Nesw“ vedo, da je Turčija že storila tak korak, če tudi še ne oficijalno.
'	Za Carigrad.
Budimpešta, 3. oktobra. Iz Carigrada poročajo, da so vladni krogi v Carigradu v silnih skrbeh zaradi usode glavnega mesta. Antantne fete neprestano prodirajo v velikih masah proti vzhodu ter se bližajo turški meji. V Carigradu samem je prav malo čet in zlasti vzbuja skrbi dejstvo, da nimajo v Carigradu nemških čet, ki bi branile glavno mesto. Nemčija je namreč odpoklicala večino svojih čet iz Bolgarske in Turčije na druga bojišča. Ostale so samo najbolj oddaljene čete v Palestini in Mezopotamiji.
Damask padel.
London, 2. oktobra. (K. u.) Reuter poroča Damask je padel.
London, 2. oktobra. Angleška vlada je priznala arabske čete ki se bojujejo v angleški armadi, kot vojujočo se silo.
Avstrijsko vojno poročilo.
Vpliv bolgarske fronte na albansko bojišče.
Dunaj, 3. oktobra. (K. u.) Uradno.
Na severnem pobočju Monte Tomba uspešni boji na predpolju.
V Albaniji smo, prisiljeni vsled dogodkov na bolgarski fronti, vzeli nazaj svoje divizije. — Berat je potemtakem prišel brez bojev v sovražnikove „roke.
Šef generalnega štaba.
*
Italijansko uradno poročilo.
1.	oktobra.
Običajno topniško delovanje, ki je bilo skoro na celi fronti, posebno v ozemlju Pasubio, nä asiaški visoki planoti ih v pokrajini Montello menjajoče se sile. Južno Morija so razkropili naši oddelki z ognjem sovražne oddelke, ki so se skušali približati.
2.	oktobra.
Topniški boji v Conca Laghi (Posina) na asiaški visoki planoti in na Montello. Na ostali fronti posamič motilni ogenj. Sovražne patrulje, ki so se skušale približati našim pozicijam v pokrajini Morija in na Col del Rosso, so bile razkropljene s topniškim ognjem in z ročnimi granatami.
Nemško volno poročilo.
Armentišres, Lens in St. Quentin zasedel sovražnik.
Berolin, 3. oktobra. (K. u.) Uradno.
Zahodno bojišče.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta in
generalnega polkovnika von Boehna.
Na Flandrskem so bili zavrnjeni delni napadi severno Stadena, severozahodno in zahodno Rousselaerea. Pri tem smo ugrabili okrog 200 ujetnikov. Ravnotako so se izjalovili zvečer delni napadi nasprotnika na obeh straneh ceste Ypern-Menin.
Armentieres in Lens so bili v noči od 1. na 2. oktober izpraznjeni brez bojev. Zavzeli smo zadaj ležeče postojanke vzhodno obeh teh mest. Sovražnik je sledii tekom dneva, deloma po močni topniški pripravi proti zapuščenim postojankam, čez črto Fleurbaix—-La Bassee—Hulluch.
Pred Cambraiem miren dan. Delni napadi .nasprotnika iz doline Skalde pri in jugovzhodno Rumillyja so bili zavrnjeni.
Močnejši napadi in sunki proti našim novim črtam vzhodno in južno St. Quentina so se zrušili.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Jugovzhodno Auizy le Chateau in severno Filaina smo odbili de^ne napade nasprotnika. Šlezviški-holštajnski polki so branili svoje postojanke na slemenu Chemin des Dames proti sovražnim napadom. .
Boji na predpolju pred našimi novimi črtami severozahodno Reimsa. Sovražnik je tu stal zvečer na črti Chaudardes—Cormicy in tik pred prekopom Aisne. (Ta prekop veže Aisne z Veslo pri Reimsu.J
V	Champagni je nadaljeval Francoz z močnimi silami svoje napade vzhodno Suippesa proti Ste. Marie a Py kakor tudi med Somme Py in Monthois. Krajevna vdrta mesta južno Orfeuilla smo skrajšali v protisunku. Na ostali fronti so se izjalovili napadi pred našimi črtami.
Tudi na obeh straneh Aisne in v Argonih so ostali delni napadi sovražnika brez uspeha.
von Ludendorff.
Podvodna vojska.
Berolin, 2. oktobra. (K. u.) Uradno.
V	zaprtem ozemlju okrog Anglije smo potopili 32.000 ton, med temi neki ameriški transportni parnik od 7500 ton. Tudi nekdanji parnik „Kronprinzessin Cäcilie“ smo torpedirali.
Šef admiralnega štaba.
*
Grožnje Nemcem.
Haag, 2. oktobra. Pretekli mesec je prinesel „Daily Mail“ uvodnik, kjer piše doslovno: „Pričakovani nadaljni umik Nemcev iz nekaterih naprej pomaknjenih postojank na Francoskem in Flandrskem nedvomno pomeni, da je izdelalo nemško vrhovno poveljstvo načrte za opustošenje gotovih francoskih mest, ki jim je dozdaj prizanesla vojska, in katere opustiti bo zdaj hun prisiljen. Ta čas vpepeljujo Nemčija Armentieres. Zadaj stoji Lilie. Sigurno prihodnje leto, a najbrže že koncem letošnjih bojev bo nemška armada prisiljena, da se umakne do vzhodno Lilleja. Preden pa napoči ta dan, mora sporazum skupno izjaviti z jasnimi besedami nemški vladi: če bo Lille porušen, bodo porušeni pred sklepom miru tudi Hamburg, Köln in če treba tudi Berolin, ter da ne ho ostal ne kamen na kamnu.
Cambral gori.
London, 2. oktobra. (K. u.) Reuter poroča: Nemci so zažgali Cambrai.
Dnevna politika.
Mirovna ponudba parlamentarcev. Neka švicarska agentura javlja, da nameravajo parlamentarci osrednjih držav ponoviti Burianovo noto in predlagati parlamentarcem antante, naj bi začeli razpravljati o miru.
Neugodne osebne razmere pri primorskih sodiščih. y seji justičnega odseka se je posl. dr. Ribar pritoževal radi neugodnih osebnih razmer pri primorskih sodiščih, radi zavlačevanja pri imenovanju sodnikov in zapore nadaljnih sodniških imenovanj. Justični minister dr. Schauer je odgovoril na to, da bo zapora najbrže kmalu
preklicana, kar pa se tiče zavlačevanja, je to posledica ozirov na vpoklicane; upa pa, da se bo tudi v tem oziru .ukrenilo kaj na bolje. Dr. Ribaf je zahteval dalje pomilostitev vseh po § 327 vojaškega kazensko pravnega reda obsojenih oseb.
Vendar Imajo smisel za — samoodločbo narodov. Mestni svet v Inomostu na Tirolskem je sklenil zahtevati od vlade, da naj ne računa v prihodnjem ljudskem štetju leta 1920. Ladince, stanujoče na Južnem Tirolskem in v Gorici (po številu 80.000 ljudi) več k Lahom, kakor se je godilo to doslej in naj jih računajo kot samostojno narodnost. Torej tam priznavajo samoodločbo, kjer je nikdo ne zahteva.
Dr. Kramar o češki politiki. Praga, 3. oktobra. V Pragi se mudeči dopisnik „Az Est“-ov se je razgovarjal z dr. KramaFem, ki mu je rekel: Kako skromne so bile češke zahteve in kako z malim bi bili zadovoljni pred vojsko! Danes pa govore topovi. Današnje razpoloženje na Češkem je povzročilo samo neumna in kratkovidno politika državnikov monarhije. Kako je to vendar smešno, če sedaj pošiljajo grofa Tiszo med Jugoslovane, da rešuje jugoslovansko vprašanje! Dr. Kramar zanika trditev, da bi bili v Rusiji ujeti Čehi koga trpinčili. Sklepa: Gorenje-ogrski komi-tati morajo postati del češko-slovaške države.
Za begunce. Odsek za begunce je včeraj sklenil na predlog poslanca Koleše, predlagati poslanski zbornici podvojitev podpore beguncev in je določi! poslanca de Gasperi za poročevalca.
Za državne uslužbence. V odseku za drž. uslužbence je govoril min, predsednik baron Hussarek glede predloge o draginjski dokladi. On upa, da se bo smatralo to vprašanje izključno finančnim. Hussarek priznava, da so bili državni uslužbenci po večini lojalni, in jim priznava po trebo podpor. Pravi, da bo treba za izplačanje doklad pol miljarde.
Odgovor Vatikana na Burianovo noto. „Corriere della Sera“ izve, da je Vatikan odgovoril na mirovno ponudbo Avstro-Ogrske.
Romunija zopet pripravljena. „Petit Pa-risien“ priobčuje razgovor s Take Jonescujem. Pravi, da ga bolgarska katastrofa ni presenetila, ker mu je bilo že dolgo znano, da se Bolgari niso hoteli več vojskovati. Ker korakajo zdaj zvezne armade v Bolgarijo, lahko tudi romunsko ljudstvo zopet seže po orožju.
Ameriške pomoči za Italijo ni. Po pariških poročilih je zavzel Clemenceau k zahtevi, da se odpošljejo znatne ameriške četi s Francoskega na italijansko fronto, odklonilno stališče. -
Revolucija na Japonskem? Boijševiško časopisje poroča iz Moskve, da je baje buknila na Japonskem revolucija, in da so se japonske čete spustile v neredni beg pred sovjetskimi armadami.
Po domovini.
Včerajšnji nalog „Novic“, namenjen za Ljubljano, je bil do zadnje številke razprodan. Razširjajte „Novice“!
Dogodki med kranjsko duhovščino. Pod tem naslovom piše „Reichspost“ v večernem izdanju od torka: S Kranjskega nam poročajo: Ravnokar je minulo leto, da je prišlo do obžalovanja vrednega javnega razkola med slovensko duhovščino na Kranjskem, ker pametnejši in izkušenejši možje med duhovščino niso hoteli več slediti sistemu osebnih preganjanj in čudne po-vodenelosti katoliških principov v politiki. Nezadovoljnost se je obračala zlasti proti pisavi „Slovenca“, ki je po sodbi vseh mirnomislečih katoliških krogov zašel od svojih dolžnostij kot katoliški list in na najbolj žalosten način ljudstvo zapeljuje, zlasti v deklaracijski politiki, katere pohtično preizkušeni možje med duhovščino ne odobravajo. Poboljšanja razmer so pričakovali od novih volitev za K. T. D. Prelat Kalan je volitev cela tri leta odlagal, dokler si ni „Slovenčeva“ smer pridobila večine s pomočjo mladih „petelinov“, ki so sicer polni idealizma, a so zapeljani in varani. Prišlo je nato do kompromisne liste, v katero so sprejeli po sedem zastopnikov vsake struje. Večina duhovščine je glasovala za kompromisno listo v nadeji, da bo vendar začelo pisati ljubljansko glasilo drugače- Radikalnejša skupina kritikov je seveda kompromisno listo odklonila in volila samostojno listo, ki je dobila nad 170 glasov, ker vlada splošno prepričanje, da je tedanji glavni urednik „Slovenca“, panslavist dr. Cankar, nesreča za list, tako kot je še doslej povsod, kjer se je pokazal, sejal nesrečo, intrige in nemir na škodo katoliški stvari. V Sarajevu in Zagrebu vedo o tem žalostna poglavja. Na dan volitve, h kateri so imeli samo duhovniki destop, je prišlo do obžalovanja vrednega prizora. K besedi se je oglasil deželni odbornik monsignor dr. Lampe; mož, ki si je pridobil največje zasluge za narodno gospodarstvo slovenskega ljudstva. Hotel je govoriti mirno in stvarno o tonu in pisavi „Slovenca“. Pristaši „Slovenčevi“ so ga pa — in to v škofovi navzočnosti — prevpili. Volitve so se izvršile ob tumultu. Vendar so upali pametnejši, da bo vsled izvolitve kompromisnih kandidatov katoliški list dostojnejše pisal. Zmotili so se. Boljše ni nič. Značilno je, da si list, ki politično popolnoma sledi svobodomiselnim Slovencem, sedaj niti ne upa več prav, da bi o liberalnih Slovencih govoril; da bi-pa proti liberalizmu v deželi nastopal, tega pa že celo ne. Razdor med duhovščino je dovedel do jako neprijetnih pojavov. Kakor znano, je liberalni občinski svet ljubljanski imenoval škofa častnim občanom, ena kmečka občina je storila isto^ toda edini, ki je glasoval proti, je bil domači župnik! Vse kaže, da se bo politični boj zanesel tudi na dušno pastirstvo. Dejstvo, da so izrabili celo uradni škofijski list za to, da So očitali dr. Šušteršiču, ki pristašem deklaracije ni povšeči, osebno častilakomnost, je značilno. Na dunajsko nuncijaturo je prišlo od strani duhovščine, ki se te gonje ne mara udeleževati, več pritožb; med temi ena od deželnega poslanca župnika Pibra. Na ljudstvo vplivajo te razmere seveda silno škodljivo. Ljudstvo je sicer deklaracijo podpisalo, a bilo je za stvar umetno pridobljeno, ker so ljudstvu rekli, da se gre za mir in da tudi cesar to hoče. Bati se je, da bodo take razmere katoliškim
interesom še mnogo škodovale.“ — Kdo je to notico poslal „Reichspošti“ ? — Ker mora vedno eden biti „uržah“, zato jo je poslal^ gotovo dr. Šušteršič. A’i pa Lampe oziroma Štefe. Eden mora biti.
^-Daleč so Nemci prišli. „Graška Tagespost“ piše: Že prvi dnevi državnozborskega zasedanja so pokazali, da v Avstriji ni upanja na uresničenje koncentracijskega kabineta, ki bi državno krizo premagal. Nasprotno: Kdor presoja položaj brez predsodkov, mora reči, da obstoji za avstrijske 'narode danes samo ena rešitev iz zmede in ta je: mirno spravna ločitev! Mi Nemci samo pridobimo, če se rešimo suženjskih vezij, s katerimi smo vezani kulturno in financijelno z drugimi narodnostmi ... — To je graška deklaracija, vredna zagrebške ali pa krfskega pakta^ rJ/;,Proč s Hussarekom“ ne vpijejo samo Čehi, ampak v prvi vrsti „Tagespost“. Danes piše: „Tak človek, kakor je Hussarek, Avstrije ne bo rešil; torej proč ž njim in z drugim na njegovo mesto, z močnejšim.“ — Hvaležnost je lepa čednost, ampak Hussareku Nemci njegovo nemško mišljenje slabo plačujejo.
Iz sodne službe. Justični minister je premestil sodnika dr. Jos. conte Rota iz Pazina v Koper in Stanislava Rodica iz Kopra v Pazin.
Državni uradniki kot dninarji! „Grazer Volksblatt u“ pišejo: Žalostno, a resnično je, da hodijo vpokojeni državni aradniki 9, in 10. činov-nega razreda h kmetom na delo. Dobivajo hrano in eno krono na dan.
Usnje za civilno prebivalstvo. „Zeit“ poroča, da je vojno ministrstvo dalo zopet nadaljnjih 100 000 kg usnja za civilne potrebe. Vojno ministrstvo bo določilo vsak mesec množino usnja, katero more odstopiti za civilno prebivalstvo.
Zakon o vojaški preskrbninl. Vlada je predložila zbornici zakon o vojaški preskrbnini oseb skupne oborožene sile, domobranstva in črnovojništva ter preostalih svojcev teh oseb, dalje zakon glede dovoljenja državnih pristojbin (dodatnih rent) k vojaškim preskrbninskim pristojbinam.
Smrt. Umrl je vsled bolezni dobljene na bojišču črnovojniški praporščak in učitelj v Toplicah Janko Stepišnik. — Umrl je 20. septembra v Lipkanyh v Ukrajini akc.sist pri Gospodarskem uradu v Ukrajini in učitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju Ivan Krajnc. — Umrl je Lovro Šah, nadučitelj v Teharjih pri Celju.
Šole zaprte. Vsled razširjajoče španske bolezni so v Ljubljani zaprli srednje in ljudske šole-Ostanejo zaprte do 15. oktobra.
Telefonske številke c. kr. deželne vlade. Ker se dostikrat kličejo telefonski oddelki deželne vlade ped napačno številko, se priobčijo v naslednjem številke: 358 Ekscelenca c kr. deželni predsednik, 20 predsedništvo, 128 oddelek I — za aprovizacijo (izvzemši meso), 177 oddelek I
—	za promet z živino ter preskrbo z mesom, deželna kultura (predstojnik oddelka c. kr. vladni svetnik Kresse), 321 oddelek VIII — stavbene zadeve, premog, 5 nadzornik za preživljanje c. kr. urada za ljudsko prehrano (Polkovnik Viljem Wiener).
Centralno klanje za mesto Ljubljana, ljubljansko okolico in po možnosti za industrijske kraje vpelje deželno mesto za vnovčevanje živine.
Razstava narodnih ročnih del in narodnih noš se otvori v nedeljo, 6. t. m. v „Mladiki“ v Ljubljani. Odprta bo vsak dan od 1. do 5. popoldne ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Vstopnina 1 K za osebo.
Repriza „Morale gospe Dulske“ je napolnila snoči parter, lože pa so „zijale“. Repriza je mestoma zaostajala za premijero. Prehlajenci na dijaškem stojišču naj ostanejo doma, da ne bodo motili vso predstavo!
Zoisovo hišo na Bregu v Ljubljani je kupil lastnik tovarne čevljev v Tržiču g. Peter Kozina za 200.000 K.
Jubilej tiskarjev. V nedeljo je praznovalo društvo tiskarjev in črkolivarjev na Štajerskem 701etnico svojega obstanka^
Lovski blagor. Pri Šmiklavžu blizu Slove-njega Gradca je posestnik Franc Globočnik ustrelil jelena-velikana, na Slovenskem Štajerskem redko prikazen. Ljudje so strmeli nad mogočnim rogovjem.
Sreča v nesreči. V nedeljo 22. septembra je pogorelo gospodarsko poslopje Jožefa Koll-mann v Liebenau-u. Nastala škoda je velika. Po požaru pa so preiskali pogorišče in zadeli v sobi na železen kovček, ki je bil zakopan. Odprli so ga in našli v njem star srebrni denar in večjo množino Marija Terezijinih tolarjev. Kovček so prenesli v neko graško banko ter menjali srebro za papirnat denar. S tem bo zidal novo hišo.
Tatinski vlom v Celovcu. Na soboto ponoči so vlomili tatovi v trgovino Walcher v Celovcu in pobrali obleke in blaga za 60-000 K. Vlomilci so takoj zjutraj zbežali z vlakom proti Št. Vidu. V Zeltwegu so prijeli nekega desetnika. V njegovih nahrbtnikih so našli ukradene predmete. Trije drugi vojaki-tatovi pa so pravočasno pobegnili.
Ukradeno vojno posojilo. Dne 30. septembra zvečer je bila nekemu trgovcu na Dunaju iz vagona severne železnice ukradena potna torba s 34 komadi 6 odstotnega ogrskega vojnega posojila po 10.000 kron. In naslednji dan so našli ob treh v jutro vojnega posojila za 340.000 kron na nekem tihem kraju na severnem kolodvoru. Torbo, v kateri so bile te vrednote, pa je tat vzel.
Zgodnja zima (Iz Kranjske Gore.) Po dolgotrajnem deževju imamo danes v sredo pri nas mesto začetka jeseni pričetek zime. Sneg že pokriva našo gorenjsko dolino par centimetrov debelo in toplomer kaže -j- 1'5 R. Domala vsi jesenski pridelki, zlasti krompir, so še zunaj. Sicer smo vajeni naše Sibirije, ali tako zgodnja zima je pa vseeno malo prezgodaj.
Batine za oderuhe in sleparje! „Neuer Abend“ piše: Predlog, uvesti za podraževatelje
—	seveda po mestih in po kmetih,brez ozira na osebo — palico kot kazen, ni nov. Morda se za to še res odločijo. ReVbi bil to korak v srednji vek nazaj, pa li morda ne živimo v njem? — Mi pa pravimo: Bilo bi to dobro zdravilo za te pijavke.
Odgovorni urednik Franc Vrečar.

Izdaja konzorcij „Novic* v Ljubljani.
Tiska Zadružna tiskarna v Ljubjlani.