Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 3. aprila 1956 Štev. 77. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Gena 1 Din n VECERNIK DninIttvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. II / falaton uredništva 3440, uprave 3ABt lakaja razen nadalje m praznikov vaak dan ob 14. uri < Valja maaaCno prajaman v upravi ati po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sorefema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / PoStni čekovni račun St. 11.409 w JUTRA 99 V razgovoru, ki ga je dal V. Vilder zastopniku nekega zagrebškega lista, je izrazil g. Vilder svoje zadovoljstvo z doseženimi rezultati beograjskih razgovorov v svrlio ustanovitve izvenparlamen-tarnega bloka potih bivših strank. V smislu Vilderjeve izjave se pričakuje, da bodo ti rezuitati, ako bodo definitivno sprejeti in odobreni, povzročili znaten Pospešek na torišču normalizacije političnih prilik in reševanja notranjepolitičnih Problemov. Gg. Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič sta že dala svoj pristanek na dosežene rezultate beograjske konference.. Ravno tako sta, kakor zatrjuje Vilder, dala svoj placet tudi radikalska prvaka gg. Miša Trifunovič in Laza Markovič kot pooblaščenca Ace Stanojeviča. Z gotovostjo se pričakuje radi tega, da bo pristal na nje tudi Aca Stanojevič. G. Vilder je takoj po svojem prihodu v Zagreb informiral o rezultatih beograjske konference dr. Mačka. Od odločitve dr. Mačka ie odvisno, ali bo koalicija SD Pristala na beograjske zaključka Po informacijah bazirajo sklepi beograjske konference na široki osnovi in predvidevajo ustanovitev bloka, v katerem bi bila bivša demokratska stranka Ljube Davidoviča, bivša zemljoradniška stranka Joče Jovanoviča, radikalski pristaši Ace Stanojeviča in bivša koalicija SD. Ia blok ne bi imel samo volilnega in taktičnega značaja, ampak širši pomen. Do Pristanka dr. V. Mačka oziroma do njegove izjave o beograjskih rezultatih, se ne bodo sporočile javnosti nikakšne podrobnosti- osnove, ita podlagi katere se ie v Beogradu sklepalo o sodelovanju med srbjjansko izveuparlamentarno opozicijo, pristaši Ace Stanojeviča in koalicijo SI). Na drugi strani pa poročajo iz Niša, da jo prispel včeraj tjakaj Aca Stanojevič, ki ni hotel dati novinarjem nikakšne izjave glede sestankov udružene opozicije in njegovimi pristaši v Beogradu. Vsekakor pa bo situacija jasna v teku Par dni. ko se bodo po prekinjenem Mač* k'Qvem molku objavile konkretne odločitve. Iz gotovega kroga opozicijo se do-znava. da so se odločile vse opozicijske stranke, da takoj prijavijo svoje stranke, čitri se bo uveljavil novi zakon o društvih in zborovanjih. Tudi so se na beograjskih sestankih sprožila vprašanja ter možnost novih skupščinskih volitev in so se napravili baje tudi že konkretni sklepi glede pripravnih del za nove skupščinske volitve. Tudi so pri beograjskih konferencah zbrani prvaki omenjenih bivših ■strank sklenili, da so v bodoče v čim tesnejšem, medsebojnem stiku. Znano je svoječasna dr. Mačkova Izjava o zaneteni in odpetem telovniku. ?di se, da jo njegov telovnik še vedno zapet in vsa politična javnost je sedaj radovedna, kako se bo dr. Maček odločil: ali bo pustil telovnik še zapet, ali pa Ka bo odpel. Tako je sedaj od dr. Mačkovega telovnika in njegovih gumbov odvisna usoda snujočega sc bloka petih bivših strank, ki delujejo izven parlamenta. —■ ..................................... brna ft(detlu VLADA JE SKLEPALA. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 20. ure, se je poleg razprav o drugih resornih vprašanjih sklenilo, da sc za prehrano pasivnih kra-Jev dodeli ministru za socialno politiko 1,0v kredit v iznosu K) milijonov dinar* poleg že odobrenih 36 milijonov di- Italiia pripravljena skleniti premirie in pričeti mirovna pogaiania, toda... RIM, 3. aprila. V diplomatskih krogih je povzročila veliko pozornost službena objava rimske vlade. V smislu te objave je Italija pripravljena skleniti premirje, oziroma pričeti mirovna pogajanja. Odklanja pa Italija vsako posredovanje pri pogajanjih, ki naj se vršijo direktno z negušem, in sicer pod kontrolo, nikakor pa ne % vmešavanjem Društva narodov. Društvo narodov bi nastopilo šele po eventuelnih brezuspešnih pogajanjih z Addis Abe-bo. Pogoji bi bili v dani situaciji za Abesinijo precej težki. Predlog ženevske petorice in Hoare-Lavaiovcga načrta je naravnost ugoden spričo tega, kar Italija danes zahteva. Če bi Abesinija odbila pogoje, potem bo Italija okupirala vse abesinsko ozemlje. RIM, 3. aprila. Italijansko časopisje se obširno peča z nervoznostjo v londonskih krogih radi pohoda proti jezeru Tana. Anglija se nima česa bati za svoje interese v Abesiniji. Italija je s pogodbami 7. leta 1895 in 1906 svečano obvezana, spoštovati britanske in francoske interese v Abesiniji. Zadevno zagotovilo je dal Mussolini angleškemu in francoskemu poslaniku v Rimu. Odločilo ie 130.000 kg eksploziva RIM, 3. aprila. Ministrstvo za propagando poroča, da so Lahi zavzeli Gonclar, dočim po Reuterjevem poročilu abesinska vlada to vest demantira. ADDIS ABEBA, 3. aprila. Abesinska vlada zatrjuje službeno, da so netočne vesti glede zasedbe Debareha in Sokota po laški vojski. ASMARA, 3. aprila. Havas poroča: Italijanska vojska se nahaja samo nekaj desetin kilometrov od jezera Tana in pokrajine Godjam. ASMARA, 3. aprila. Havasov posebni poročevalec poroča, da je v bitki prj jezeru Ašangi sodelovalo 70 letal, ki so v teku bitke vrgla na sovražnika okoli 130.000 kg eksploziva. Ras Kasa in ras Sejum sta prisostvovala bitki v neguševem štabu. Neguš se pripravka na novo bitko, po drugih vesteh pa se umakne na Dessle, oziroma na južno fronto k rasu Našibu-ju. KAIRO, 3. aprila. Prodiranje Labot proti jezeru Tana je zbudil tudi v egiptovskih vladnih krogih vznemirjenje In to spričo nevarnosti glede nilske vodne oskrbe. Za Avstrifo še Madžarska? BUDIMPEŠTA, 3. aprila. V zvezi z uvedbo splošle vojne obveznosti v Avstriji piešjo tukajšnji listi, da je *ta zadeva bila predmet nedavnih rlmskLi razgovorov med Mussolinijem, Schuschnlggom in Gombosom. Tudi Gombos je zahteval za Madjarsko uvedbo splošne vojne obveznosti, nakar pa Mussolini ni pristal, češ, da bi zadevna zaporedna uvedba v Avstriji in Madjarski povzročila vročo kri. Mussolini se je načelno izrekel za to, toda nod pogojem, da se ta madjarski korak diplomatično dobro pripravi. Francija organiz ra evropsko fronto PARIZ, 3. aprila. Zunanji minister Fiandin je sprejel predlog ministra Boncoura, da skliče diplomatsko konferenco. Povod za sklicanje konference ni samo nemški odgovor, ampak tudi avstrijski in abesinski dogodki. S tem je združeno vprašanje, kako pritegniti pri bodoči locarnski konferenci Italijo k aktivnemu sodelovanju. Konferenca diplomatskih predstavnikov bo v elizejski palači pod predsedstvom prezidenla Lebruna. Trdi se, da je Francija prisiljena organizirati evropsko fronto v svrho mednarodne pomoči in sporazuma. Avstrija gradii utrdbe v Tiroiah in Predarlskem DUNAJ, 3. aprila. Havas poroča: Po informacijah se pričakuje, da bodo te dni prispeli v severne Tirole in Predarlsko avstrijski generalštabnj in in-ežnjerski oficirji, da določijo mesta, kjer naj bi se izgradile utrdbe, s katerih bo mogoče obvladati vse doline in ceste tega področja. DUNAJ, 3. aprila. Polslužbena »Reichspost« poroča, da bodo prvi rekruti v smislu splošne vojne obveznosti pozvani pod zastavo v oktobru. V tukajšnjih političnih krogih se povdarja, da je Avstrija odločena zvišati svojo vojaško silo na 150.000 mož mirnodobne formacije. Laški mladeniči demonstrirajo proti britanskemu imperiju RIM, 3. aprila. Reuter poroča: Nekaj stotin mladeničev, k) so proslavljali italijanske zmage v vzhodni Afriki, je priredilo demonstracije pired britanskim poslaništvom. Čull so se vzkliki proti Veliki Britaniji. Trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Avstrijo podpisana DUNAJ, 3. aprila. Včeraj se je podpisala nova češkoslovaška avstrijska trgovinska pogodba. Z avstrijske strani sta podpisala pogodbo zunanji minister Berger-Waldenegg in opolnomočeni minister VVilder, za Češkoslovaško pa dr. Firlinger in opolnomočeni minister Fridman. Pogodba obsega tri dele. Prvi del Je dopolnitev prejšnje pogodbe. Drugi del se nanaša na premog in koks. Tretji del pa na ostale zadeve. narjev. Ministrski svet je vzel na znanji poročilo ministra za gozdove in rudnike, da je uprava Zenice d. d. sklenila pogodbo s tvrdko Krupp za zgraditev železne industrije v Zenici. Na predlog kmetijskega ministra se je sklenilo, da se dovolj prost izvoz otrobov, repinih. rezancev, suhe detelje lucerne in graharice. Ministrski svet je nadalje pooblastil poštnega ministra, da predloži finančnima odboroma narodnega predstavništva predlog pogodbe o razširitvi obstoječih in zgraditvi novih radijskih postaj. Kakor smo že poročali svoj čas, se bodo zgradile nove radijske postaje v Skoplju, Sarajevu, Splitu in Mariboru. Dosedanje radijske postaje v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani pa se bodo znatno razširile. Z LJUBLJANSKE UNIVERZE. V današnjem »Slovencu« beremo; »Včeraj dopoldne bi se morala pričeti zopet predavanja na univerzi. Toda zaradi grozečih nemirov je ostala univerza prav tako zaprta, kakor prejšnjo dni. Zbrale so se na trgu pred univerzo razne gruče dijakov, ki jih je potem razgnala policija. Čimdalje bolj postaja očito, da ima ta izsiljena stavka akademikov izključno le strankarsko-političen značaj, zakaj prav sramotno je bilo čuti izjave posameznih »nacionalističnih« in komunističnih dijakov: »Tako dolgo bomo stavkali, dokler bodo klerikalci na vladi!« Stavkajoči skušajo na vsak načini preprečiti predavanja vsaj do Velike noči.« SPOVEDNI LISTKI IN ŠE KAJ. V št. 9 ljubljanskega »Pohoda« beremo sledeče zanimive reči: »Že v zadnji številki smo prinesli dopis o nerazumljivem dejstvu, da dobivajo še sedaj slovenski učenci osnovne šole v Stari cerkvi nemške spovedne listke. To ni čudno, kajti g. kaplan Oblak je sicer sin slovenskega očeta, prišel pa je iz Vestfalske in ne zna slovenščine. Vatikan je dal Slovencem popolnoma slovenski obrednik, kar pa seveda ne velja za Slovence v kočevskem otoku. Ko je pred kratkim na zelo sumljiv način umrl nek slovenski dijak v Stari cerkvi, je kaplan Oblak opravil pogreb po starem latinskem obredniku s par vmesnimi slovenskimi stavki. Kako jc mrcvaril slovenščino v teh par stavkih, se ne da povedati. To se mora slišati, to vedo zlasti slovenski šolarji, ki se javno norčujejo iz svojega verouči-telja in se mu sredi pouka smejejo, ko slišijo iz njegovih ust mesto slovenščina neko skoraj popolnoma nerazumljivo govorico. čeprav so bili pri pogrebu navzoči skoraj sami Slovenci (en sam Nemec) in čeprav mu je slovenski oče umrlega dijaka plačal mašo, je molil g. kaplan zaključne molitve po pogrebni maši v nemščini. Sploh se kočevski nemški duhovniki zelo radi pohvalijo s tem, da slovenščine ne znajo in se izražajo o slovenščini kot o nečem nizkotnem in manjvrednem. Naslavljamo vsled tega na merodajne faktorje, zlasti na škofijski ordinarija! v Ljubjjani javno vprašanje, kako je mogoče, da obstoje take razmere danes v kočevskem otoku in zakaj se slovenskim vernikom ne priznajo niti one pravice v cerkvi, ki so- jim priznane s strani Vatikana. Razven župne cerkve v. Kočevju (brez podružnic!) nima sploh nobena fara v kočevskem otoku slovenskega obrednika in se dele povsod vsi obredi tudi Slovencem v nemščini ali pa po stairem latinskem obredniku. Nebroj prošenj je že prispelo na škofijski ordinarljat v Ljubljani, tem prošnjam so bile v gotovih primerih (vloge iz Kočevske reke) priložene celo znamke za odgovor, odgovora pa kljub temu ni bilo.« Mariborski »Ve cer n lk« Jutra mmmmmmmmmmmmmmmuBnmmBssaasmm Okm m svet Na Da^njem vzhodu ni miru ŠANGHAJ, 2. aprila. Reuter poroča: Guverner pokrajine Šantung Hatn-iueu je bil včeraj umorjen. BERLIN, 2. aprila. DNB poroča: Motorizirani japonsko-mandžurski oddelki so ob podpori topov, tankov in oklopnih avtomobilov ter letal ponovno napadli mongolske obmejne straže pri Adigdokmu. Japonsko mandžurski oddelki so prodrli 45 km globoko do področja republike Zunanja Mongolija. PARIZ, 2. aprila. Sovjetski poslanik Jurenjev v Tokiu je po poročilu Ha-vasa pri japonskem zunanjem ministru protestiral, ker so Japonci zadržali v luki Ašori sovjetska broda »Stučan« in »Dvino«. Eksodus desničarjev iz parlamenta MADRID, 2. aprila. Blok desničarskih strank je sklenil eksodus iz parlamenta z utemeljitvijo, da mu je radi pretenj s fizičnimi napadi onemogočeno vsako sodelovanje. NEMČIJA JE POKAZALA DOBRO VOLJO ZA POGAJANJA. LONDON, 2. aprila. Tukajšnji list; se vzdržujejo detajlnih komentarjev k nemškemu odgovoru. »Times« pišejo, da je Nemčija pokazala dobro voljo za pogajanja in Anglija naj to šanso izkoristi. tGti Zbor mar borskih sabljačev Mariborski akademski sabljaški klub (MASK) spada med društvene organizacije, ki tiho in redno delajo tedne in tedne, a o njih javnost sliši le o priliki periodičnih večjih nastopov, dočim intenzivno notranje delo ostane občinstvu neznano in si išče zadovoljstva le v zavesti delujočega članstva. To plat društvenega položaja je izrecno poudaril ravnatelj dr. Jos. Tominšek, ki je dne 31. marca vodil redni občni zbor tega kluba v društveni sabljami ob lepi navzočnosti članov in članic, za katere je zbor pomenil le prekinitev resnega vež-banja; kar v svojih sabljaških krojih so zasedli prostore in s stvarno resnostjo sledili zborovini razpravam, ki so ves čas ohranile značaj mirne dostojanstvenosti. V svojih nadaljnjih predsedstvenih izvajanjih je dr. Tominšek prav to. strnjenost v delu visoko ocenil in ugotovil, da baš ona zajamčuje ohranitev ugleda našega kluba v banovini, v državi in v inozemstvu, koder povsod je naš MASK na dobrem glasu. Da naši izvršujoči člani in članice dosegajo v orožju tako lepe uspehe, je zasluga sedanjega mojstra-vežbača, g. ppolkovnika Raiznerja, kakor ima za krepko upravo glavno zaslugo skrbni tajnik dr. Pihler, a zvesti podpornik je ravnatelj A. Kre.i.či. Največja zunanja in notranja pridobitev preteklega poslovnega leta pa je pristop dvajseterice čilih oficirjev kot izvršujočih članov. Te in ves oficirski zbor je, ob glasnem pritrjevanju zbora. dr. Tominšek posebno pozdravil. Tajniško in blagajniško poročilo je po-aa! za vse brižni tajnik dr. Fran Pihler. Vso dobo so se štirikrat na teden vršile v društveni sabljami vsakikrat po dve uri vežbe v floretu, meču in sablji (oficirji samo v sablji); vežbe so bile točno razpredeljene z ozirom na izvežbanost in na orožje, tako da ni šla ne trohica časa v izgubo. Zato se .ie kmalu pokazal tak napredek, da so naši člani zelo častno nastopili v banovinskem turnirju in tudi nasproti izkušenim Gradčanom. To je bilo mogoče le radi obojestranske vztrajnosti, sabljačev — gospodov in dam — in njihovega vežbača pplk. Rajz-nerja. — Gmotno stanje ie še zadovoljivo, to pa radi izredne požrtvovalnosti vseh, zlasti izvršujočih članov, ki jih ne ustraši visoka članarina, in radi nekaterih, dasi redkih, podpor. Težko gmotno breme za klub so društveni prostori, ki pa so zanj življenjska potreba; usodno je zdaj še to, da se bo treba izseliti in — kam? — preseliti. Klubov odbor je skušal vse izvršujoče člane za slučaj nezgode zavarovati, in sicer vse skupno; ker je zavarovalnica to odklonila, preostane le individualno zavarovanje. V načrtu so krepke priprave za poletni banovinski, državni in mednarodni turnir. Volitve so se vršile z vzklikom. Izvoljen je domala v celoti prejšnji odbor. Predsednik dr. Miroslav Ploj, podpredsednika dr. Jos. Tominšek, in Anton Krejei, blagajnik inž. Šlajmer, tajnik dr. Fr. Pihler; člani: komandant 45. ppolka polkovnik Božovič, sos. Leo Štukelj, polkovnik Vavpotič, ppolk. Bunc, ppolk. Rajzner. To so člani upravnega odbora. V prijavnem odboru so izmed njih: dr. Tominšek, inž. Šlajmer, polk. Vavpotič. Nadzorni odbor: ravti. B. Pogačnik, ravnatelj Loos, ravnatelj Rodošek, inž. Mi-glič. Razsodišče: dr. Škapin, dr. Marinič, ravn. Fišer, dr. Fe-rd. Attems. Občni zbor je končno z vzklikom imenoval tri posebne zaslužnike za častne člane kluba. O tem se bo posebej poročalo, ko se jim bodo na običajni slovesni način izročili častni znaki in diplome. Izstopivšim odbornikom (gg. dr. Fr. Vrečko, kap. Šlander, inž. Menzi) je predsedujoči izrekel zahvalo za vneto delovanje. IhuH&datu s uod£/z£$iskati zvez z vzhodom in jugom nove države, njegov železniško prometni položaj pa je ostal na mrtvi točki. Med teni, ko je dobil z jugom kolikor toliko ugodne in direktne zveze, je ostal odrezan od vzhoda, oziroma je zvezan z državnim prestolnim mestom po železniških cestah, ki so jih rodile nekdanje gospodarske in politične politike. Če pogledamo na zemljevid, vidimo, da je sleherni večji kraj zvezati s svojim tržnim okolišem z gosto železniško mrežo. tako n. pr. Ljubljana, Zagreb, Osijek, Novi Sad itd. Železniška mreža nudi vsakemu posameznemu kraju največjo možnost gospodarskega in trgovskega razvoja. Naš obmejni Maribor pa ima v *®m pogledu nesrečen položaj. V Mariboru se križata samo dve življenjsko Pomembnejši železniški progi, ki ga lokalno vežeta z jugom in zahodom. Ločino železniško zvezo ima naš Maribor ludi s severo-zahodnimi obronki Slovenskih goric, dočini nima nobene tako živ-'taijsko in gospodarsko pomembne že-,e/niške zveze s srcem svojega najvaž-"ejšejja tržnega ozemlja, s Slovenskimi Doricami, nima direktne in ugodne zveze s Prekmurjem. Gospodarski razvoj Maribora bi pospešila slovenjegoriška trans verzala Maribor - Sv. Lenart - Ljutomer - Dolnja Lendava. Omenjena železniška zveza je za Maribor, ki išče svojo bodočnost v tem, da postane trgovinsko središče severnega dela naše banovine, življenjske in gospodarske važnosti ter je dolžnost vseh merodajnih činiteljev, da prično reševati ta problem, svestj si, da mora vsaka cesta in stezica peljati v — Maribor. Prav tako življenjsko važno pa je vprašanje direktne železniške zveze Maribora z vzhodom naše države, z našo prestolnico. V tem pogledu bi utegnili imeti pred gospodarskimi prednost celo državni interesi. Gospodarski in državni razvoj zahteva zgraditev takozvane dravske transverzale, zgraditev direktne prometne zveze Beograd - Novi Sad - Osijek - Našice - Virovitica - Koprivnica - Varaždin - Maribor. Šele po zgraditvi direktne železniške zveze bi postal naš Maribor vreden člen gospodarske danes petek premiera verige, postal bi mednarodno prometno križišče, ki bi mu prineslo in zagotovilo gospodarsko bodočnost, ki bi mu uresničilo treinljenje po trgovinskem središču. Zato bi merodajni čini tel ji, ki ustvarjajo bodočnost in ki kujejo usodo našega obmejnega Maribora ne smeli zanemarjati tudi tega vprašanja in bi mu morali posvečati vzporedno s problemom slovenje goriške transverzale vso pozornost. PRIČETEK ŽELEZNIŠKE KONFERENCE. Železniška konferenca, ki se je pričela včeraj dopoldne ob pol 10. uri v mestni posvetovalnici je za Maribor velikega prometnega in gospodarskega pomena. Naši železniški strokovnjaki rešujejo vprašanje obmejnega železniškega prometa v Mariboru že od leta 1927. Sklepi dogovorov med Avstrijo in Jugoslavijo so bili v principu sprejeti že na letošnji železniški konferenci v Ljubljani. Na mariborski konferenci, ki bo predvidoma trajala nekaj dni. pa bodo vsi sklepi, zadevajoči železniško prometno, železniško transportno, carinsko, poštno in policijsko obmejno službo, definitivno spre jeti in podpisani. Konferenca pa .je prav tako važna tudi za razvoj tujskega prometa. Mednarodni vlaki bodo pridobili na voznem času, olajšana pa bo obenem revizijska in kontrolna obmejna služba, ki se bo pri vsakem mednarodnem vlaku vršila v Mariboru hkrati. Potnike bodo hkrati pregledali naši in avstrijski obmejni revizijski in kontrolni carinski in policijski organi. V mednarodnem prometu bo dobil naš obmejni Maribor velik pomen. Pridobil pa bo tudi na državnem prometnem položaju, ki je bil doslej podrejenega pomena. Postal bo zopet važno prometno izhodišče v srednjo Evropo. Podružnica Udruženja jugoslovanskih Narodnih železničarjev in brodarjev v Ma- r*boru ima svoj redni letni občni zbor v Nedeljo dne 5. aprila 1936 ob 9. uri dopoldne v dvorani pivovarne Union, Aleksandrova cesta. Pt ijateljski sestanek vpokojenih U. J. • Ž. B. bo v nedeljo, dne 5. aprila v prodorih zadružne gostilne na Frankopano-v' cesti ob IS. uri. Pripeljite s seboj soprogo in svojce. Predpoldne istega dne 1>a bo ob 9. uri podružnični občni zbor v ^Unionu«. Predsednik. Lutkovni odsek Sokola-matice priredi 4. aprila ob' 20. uri v dvorani Narodnega doma prijateljski zabavni večer. Vabimo članstvo, da se ga udeleži. REPERTOAR. Petek, 3. aprila: Zaprto. Sobota. 4. aprila ob 20. uri: »Siromakovo jagnje«. Znižane cene. Nedelja, 5. aprila ob 15. uri: »princeszka in pastirček«. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Cigan baron«. Znižane cene. Redna glavna skupščina Sokolske hipe Maribor se bo vršila v nedeljo 5. t. m, z začetkom ob 9. uri dopoldne v zgornji malj dvorani Narodnega doma v Mariboru. Pravico udeležbe imajo vsi pripadniki Sokola, odločevalno pravico pa imajo samo pooblaščeni delegati društev in čet ter člani župne uprave. Zdravo! 0 ie*H ut omsh Danes ob 20. uri seja za V. mestni okraj v društvenih lokalih. 251etnico vzornega zakonskega življenja je obhajal te dni v najožjem krogu železniški uradnik Mihael Gala. Ob lepem življenjskem jubileju naše najpri-srčnejše čestitke! Iz katastrske službe. Od katastrske uprave v Ptuju je premeščen h katastrski- upravi v Novem mestu katastrski geometer Ivan Marinček. Grob pri grobu. V Marmontovi 9 je umrl v starosti 64 let upokojeni inšpektor drž. žel. Karel Tremani. V Novi vasi v Vrtni ulici 2 je preminila žena lesnega delavca drž. žel. Jožefa Dvoršakova, stara 58 let. Žalujočim naše toplo sočutje! Iz Narodne banke. Za cenzorja pri tukajšnji podružnici Narodne banke je imenovan predsednik tukajšnjega trgovskega združenja veletrgovec g. Ferdo Pin-ter. Vasja Pirc v Novisad. Danes je odpotoval v Novisad naš šahovski mojster Vasja Pirc, ki se bo udeležil tekmovanja za državno šahovsko prvenstvo, ki se prične v nedeljo 5. t. m. v Novemsadu. Ljudska univerza. Danes v petek dne 3. aprila predava g. prosv. inšpektor dr. | velikega UFA-Hlma (Poljanec iz Maribora o postanku gorovja. Več rojstev kakor smrtnih slučajev. V mesecu marcu je bilo v Mariboru 66 smrtnih slučajev in 95 rojstev ter 32 porok. S šahovskega bojišča. V sredo zvečer se je končala prva partija med prof. Stu-panom in dr. Lippaijem. Dobil je Stupan. Druga partija se bo igrala prihodnjo sredo. Če bo prof. Stupan tudi drugo partijo odločil v svojo korist, potem si je priboril naslov šahovskega prvaka Maribora. Pravoslavna parohija obvešča svoje vernike, da se vrši na Lazarjevo soboto dne -1. t. m. običajna procesija (litija), ki se formira pri novi cerkvi na Jugoslovanskem trgu ob 14.15, kjer bodo razdeljene vejice od vrb (vrbice) ter se z vojaško godbo pomika po Aleksandrovi, Meljski in Trstenjakovi cesti v vojaško kapelo. Tam se bodo odslužile »večer-nje« ter sledi spoved šolske mladine. — Naslednjega dne, na oljčno nedeljo (na Cveti), bo ob 9. uri liturgija, pri kateri sprejema šolska mladina sv. obhajalo. Pozivajo se pravoslavni verniki, da se polnoštevilno udeleže te procesije ter privedejo s seboj tudi male otročičke, ki naj bi bili deležni sv. obhajila. Maribor v stiku s svetom. Otvorila se je nova telefonska^ relacija med Mariborom in Obertauernom. Taksa za razgovor treh minut 3.45 zlatih frankov. Današnji ribji trg. Na petkovem ribjem trgu so se prodajale sardele po 12 Din, moli po 22, kalamaji po 24, očade po 14, sardone po 10, bclice po 10, azijali po 24, barboni po 22, krapi po 12 Drn za kilogram, žabji kraki pa po 2 dinarja za venec. Nočno lekarniško službo imata danes v petek Minafikova in Konigova lekarna, jutri v soboto Maverjeva in Al bane-ževa. Kakšno vreme se nam obeta: Deloma oblačno, toplo, prehodno, deževje možno. Tako pravi zagrebška vremenska napoved. Naplavljeno truplo. Pri Vurmatu je naplavila Drava mrtvo truplo neznanega utopljenca, starega 45 do 50 let. V žepu so našli rožni venec in neko vabilo slovenskega krščanskega izobraževalnega društva v Šmihelu na Koroškem. GRAJSKI KINO. Danes premiera senza-cionelnega »Ufa« kriminalnega pomorskega velefilma »DUŠE POD BIČEMA. Sodelujejo: krasotica Lida Baarova, Willy Birgel. Naš velikonočni spored »Grad Hu-bertus« po znamenitem romanu Ganghoferja. Kino Union. Danes najgrandijoznejše filmsko delo vseh časov »Carski sel, Mihael Strogoff«. Adolf Wohlbriick, Marija Andergast, Hilda Hildegard, Theo Lingen v glavnih ulogah. Ga. FRANJA BERNOT-GOLOBOVA. Gospa Franja Bernot-Golobova, odlična članica ljubljanske opere, poje altovski part pri izvajanju Verdijevega Re-quiema v torek 7. t. m. v Unionu. Zaboden. V Počehovi so trije fantje napadli 171etnega posestniškega sina Alberta Sarnica in ga zabodli z nožem v levo nogo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. Od doma... Železniški uradnik Franc Rozman, stanujoč v Delavski ulici je prijavil policiji, da je njegov 121etni sin Leo, učenec 1. razreda meščanske šole neznanokam pobegnil od doma. Iz šole se tudi nj vrnila 91etna Katarinica, hčer- rSpSTfden mevit na Mu) ka zasebnice Elizabete Neubauerjeve v Trubarjevi ulici. Oba pogrešajo že dva dni. Otroka se najbrže potepata pri sorodnikih. Ukradena zlata ura. Gostilničarju Luki Kekcu na Meljskem hribu je pred dnevi izginila iz spalniee moška zlata ura z zlato verižico vredna 2500 Din. Gostilničar je osumil tatvine nekega Hermana Z. iz Maribora, ki je orožnikom priznal, da je uro ukradel in prodal nekemu znancu za 812 Din. Hermana so mariborski orožniki izročili sodišču. Vandalizem. V noči na pretekli ponedeljek so trije neznani storilci polomili in porezali 24 mladih sadnih drevesc, ki so bila pred kratkim nasajene ob cesti med Ptujem in Št. Janžem na Dravskem polju. Orožniki so zlikovcem že na sledu. Izgubljeno in najdeno. V marcu so bili pri tukajšnjem policijskem uradu za najdene predmete oddani oziroma prijavljeni naslednji najdeni predmeti: denarnica s 25 Din, denarnica » 1 dinarjem, aktovka. zlat poročni prstan, ročna torbica, denarnica s 14 dinarji, par otroških nogavic in tri domače race. ISSK Maribor otvarja teniško sezono. V soboto 4. t. ni. otvarja teniški odsek ISSK Maribora igralno sezono na vseli svojih petih igriščih. Prijave članov sprejema dnevno med 15. in 17. uro načelnik odseka g. Radovan Šepec v trgovini na Grajskem trgu 2. ISSK Maribor v Sisku. ISSK Maribor je prejel povabilo za dvodnevno gostovanje v Sisku, in sicer bo odigral za ve-likonočne praznike dve tekmi proti tamkajšnji Slaviji. Spremembe v nogometnem odseku ISSK Maribora. Dosedanji tajnik in blagajnik nogometnega odseka ISSK Maribora g. Josip Koirič je podal ostavko na svoje funkcije. V tekmovanju za prvenstvo LNP se bo v nedeljo 5. t. m. v mariborski skupini odigrala tekma med Čakovečkim SK in Atletiki, in sicer v Celju. Krvava nož v Zagrebu Burne demonstracije, krvavi spopadi, razbijanje in ropanje trgovin - Žrtve demon* stracij: eden mrtev, 11 stražnikov in 19 demonstrantov ranjenih V kaznilnici v Sremski Mitroviči je umrl bivši zagrebški trgovec in občinski odbornik Stipa Javor, ki je bil pred petimi leti obsojen na dvajset let težke ječe radi soudeležbe pri umoru direktorja »Novosti« Tonija Šlegla. Njegovo truplo so prepeljali v Zagreb, kjer je bil pretekli ponedeljek popoldne pogreb. Po pogrebu pa je prišlo do krvavih, in burnih demonstracij, o katerih so smeli obširno poročati beograjski dnevniki med njimi »Politika« in »Vreme«, po katerih posnemamo naslednje podrobnosti: Pri pogrebu Stipe Javora se je zbrala na pokopališču ogromna množica ljudi. Varnostna oblast je slutila, da se nekaj pripravlja in je zato ukrenila vse potrebno, da se ne bi kalil red in mir. Že v nedeljo namreč so hodile skupine mlajših ljudi v ZagTebu od hiše do hiše ter zahtevale od posestnikov da razobesijo na dan Javorovega pogreba črne ali lirvatske zastave s črno kopreno. Na pokopališču so se izvršili pogrebni obredi in nagovori ob odprtem grobu v redu in brez incidentov. Po pogrebu pa so se množice disciplinirano vračale proti mestu, le skupina okrog 2000 mlajših ljudi je krenila na Jelačičev trg In pričela demonstrirati. Policija je skušala demonstrante razgnati, kar se je ni posrečilo, ker so demonstranti navalili na stražnike s kamenjem, da so se morali umakniti in je tako razbila varnostni kordon. S PUŠKAMI IN SAMOKRESI OBOROŽENI DEMONSTRANTI. Z Jelačičevega trga je povorka med vpitjem in prepevanjem raznih pesmi demonstrativno krenila skozi Mico. Spotoma so se ji pridružile še druge skupine, ki so že poprej prispele v mesto, tako da je povorka demonstrantov vedno bolj naraščala. Iz llice so demonstranti krenili v Gun-duličevo ulico ter hoteli priti na Trg kralja Aleksandra. Na vogalu Gunduličeve in Nikoličev« ulice je povorka trčila na policijski kordon, ki jim je zabranila prehod skozi Masarykovo ulico na Trg kralja Aleksandra. Demonstranti so v tem trenutku, ko jih je potiskala policija nazaj, opazili trgovino z orožjem tvrdke Ko-čonda v Gunduličevi ulici št. 15. Navalili so na trgovino in se skušali polastiti raznega orožja. Uspelo jim je, da so dvignili železne roloje in razbili izložbeno šipo. V nekaj sekundah so razgrabili vse orožje, ki je bilo v izložbi, to je puške in revolverje. Videč, da demonstranti ropajo trgovine ter se oborožujejo, je policija intervenirala. Prišlo je do ostrega spopada in več ljudi je bilo ranjenih, ostali pa so se razbežali v sosedne ulice. Škodo, ki so je povzročili trgovcu Kočondi, cene na 160.000 do 200.000 dinarjev. Odnesli so mu 14 lovskih pušk z daljnogledi, ki so zelo dragocene 30 revolverjev In več enoeevnih pištol. Po izropanju te trgovine se je večji d|l demonstrantov u-maknil v Mico. Tam jih je na voglu Samostanske in Gunduličeve ulice pričakoval oddelek policije in jih potisnil v Samostansko ulico proti tamošnji osnovni šoli. STRELJANJE IN NAPAD NA POLICIJO. Dozdevalo se je, da je s tem že vse končano. Toda razbegla množica se >£ znova zbrala ter je bila zelo borbeno razpoložena. Naenkrat so iz množice začeli streljati na policijo in metati kamenje. Tako je prišlo do krvoprelitja. Naposled je policiji uspelo, da potisne demonstrante v Varšavsko ulico. Ko se je policija umaknila, so se demonstranti v Varšavski ulici in orri, ki so se poskrili po raznih hišah, zopet zbrali ter se je razvila nova borba med njimi in policijo. Pri tej priliki so bili ranjeni trije denvonstranti in en policaj. Končno je policija demonstrante razgnala. Ob 19. po streljanju in kamenjanju v (iuivdoličevi ulici, 'ki se je v kratkih presledkih ponavljalo ves čas od 18. do 19. ure. je policija popolnoma očistila Samostansko ulico. RAZBIJANJE IN ROPANJE IZLOŽB. Skupina 200—300 ljudi se je med tem zbrala pred kavarno »Corso«. Kakor na povelje so demonstranti naenkrat navalili na kavarno in v nekaj minutah šobile vse šipe drobne. Med kamenjem so padali tudi revolverski streli. Gostje so se poskrili v prvo nadstropje. Od kamenja in revolverskih krogel so bila kmalu razbita vsa ogledala, vsa oprema kavarne. Demonstranti pa se s tem še niso zadovoljili. Po desetminutnem odmoru so ponovno navalili s kamenjem na kavarno in razbili ter demolirali vse, kar je še ostalo celo po prvem napadu. Okrog 21. ure je večja skupina vdrla v kavarno samo in nadaljevala z demoliranjem. De-moliranje kavarne se je ponavljalo vsakih 10 minut, dokler ni bilo vse uničeno. Kavarniški gosti, ki so pobegnili v prvo nadstropje, so v strahu čakali, da se demonstranti razidejo. Škodo, ki so jo povzročili demonstranti v kavarni »Corso«, cene na preko 100.000 dinarjev. Ker bodo morali sedaj kavarno za nekaj, časa zapreti, bo škoda narasla še za nadaljnjih 100.000 dinarjev. Sočasno, ko šo demonstranti razbijali kavarno »Corso« je druga skupina napadla trgovino Ilije Bogdanoviča na vogalu Mesniške ulice in Iliče. Na podoben način so demonstranti demolirali še šest drugih trgovin. OJACENJE POLICIJE. Policija je med tem dobila ojačenjc ter ji je naposled uspelo, da je razgnala glav no krdelo demonstrantov. Raztepli so se na manjše skupine, ki so prodrle do Mice, kjer so začele razbijati izložbe in izzivati nove izgrede. Policijski oddelki po 10 do 15 mož so ponovno poskušali očistiti Mico. Toda kljub vsemu prizadevanju policije so se demonstranti vedno znova pojavljali. Ta lov je trajal vse do 21.30 ponoči. Demon stranti so prihajali vedno z nova iz stran skth ulic posamič, čim pa se jih je zbrala i večja skupina, so začeli napadati trgo- \ vine. SPOPADOV IN DEMOLIRANJA NOČE BITI KONEC. Okrog desete ure je skupina demonstrantov navalila na Batine prodajalne na IHee. Med tem pa je že druga skupina pustošita izložbe Bačičeve trgovine na vogalu Mice in Margaretske ulice. Večja skupina je razbila izložbe Konigo-vega bazarja na Iliči. Do hudih in krvavih spopadov med demonstranti in policijo je prišlo tudi na drugih krajih mesta. Prizanesli pa niso demonstranti niti zasebnim hišam, kjer niso bile razobešene črne zastave, so razbili s kamenjem vse šipe. Ves čas, dokler so trajale demonstracije, je bilo slišati streljanje na vseh koncih mesta. Posebno težavne so bile aretacije, ker so demonstranti vedno znova napadali stražnike in jim iztrgali aretirance iz rok. Reševalni avtomobili so skoro tri ure švigali po ulicah in pobirali žrtve demonstracij. EDEN MRTEV, .10 RANJENIH. Pri teh izgredih je bilo ranjenih s kamenjem in strelnim orožjem 30 oseb gia som uradnega poročila policije in sicer 11 policajev in 19 civilistov. Šest stražnikov je ranjenih s strelskim orožjem. Težje ranjeni so ostali v bolnišnici lažjo ranjenim pa so nudili prvo pomoč in jih obvezali, nato pa odpustili v domačo o-skrbo. I zgleda pa, da je ranjenih mnogo večje število. Mnogi se sploh niso prijavili niti iskali pomoči v bolnišnici bodisi da so bili ranjeni kot soudeleženci pri demonstracijah, bodisi, da so se znašli v nastalem tnetežu. Red js bil vzpostavljen okrog 22. ure ponoči, ko so bili z llice pregnani poslednji demonstranti. Policija pa je bila še vso noč v strogi pripravljenosti, po mestu pa so patruliralc patrulje na konjih poleg rednih policij- Po uradnem poročilu ni bil pri demonstracijah nikdo ubit. Drugi dan šele je umrl v bolnišnici v trebuh ranjeni brezposelni delavec Dragotin Kraljič. PO RAZDEJANJU. Zagreb je kazal naslednje jutro sliko razdejanja kakor po najhujši nevihti. Velike, moderno urejene izložbe so bile razbite, izropane, polne razbitega stekla in kamenja, demoliranih predmetov in u-ničenega blaga. Iliča je bila postlana s steklom. Najbolj žalostno sliko je nudila kavarna »Corso«, ki je ena najelegantnej ših zagrebških kavarn. Sedaj je prazna, opustošema. Na mnogih izložbah v Iliči se vidi, da so demonstranti izrezali stekla kakor z diamantom. Množice radovednežev so se od ranega jutra zbirale pred razbitimi trgovinami in komentirale večerne dogodke. Popravila razbitih izložb bodo trajala več dni in zagrebški steklarji bodo dobro zaslužili. Razburje- ?g živtjmja iu sveto ■■■■■■■■MBBnBBnBVJrTA'1. ■ d i— ■ / L.: Govoreči spomenik. V Washingtonu so postavili hvaležni Američani svojemu očetu Krištofu Kolumbu veličasten spomenik, ki dvakrat na dan odpira usta iii izgovarja v angleščini naslednje opominjevalne besede: »Jaz sem odkril Ameriko!« Američani so v svoji ameriški hvaležnosti pozabili, da Krištof Kolumb po vsej priliki ni obvladal angleščine. Angleški strah pred bodočnostjo. Ko je Lloyd George prečital neki roman, ki opisuje bodočnost naše zemlje in planeta Marsa, je vzdihnil: Moja edina nada je, da bodo prišli nekoč prebivalci Marsa na našo zemljo. Prositi moramo zato Boga, sicer bo Evrooa propadla. Ne vem pa, kakšno stališče bo pro- nje v mestu polagoma popušča in življenje se vrača v normalni tir. Med ranjenimi stražniki so težje poškodovani Luka Adamovič, Anton Lima-nič in Milan Grahovec. V bolnišnici se tudi zdravijo nekateri demonstranti ’U taki, ki so se le slučajno zapletli v izgrede. Najtežje ranjen med njimi je lSletni dijak Ivan Davdarič. hujše poškodbe pa so dobili tudi I61etmi vajenec Ivan Dru-zanič, 231etnj natakar Rok Sandič. Dietna vajenka Zlata Babičeva, lSletni trgovski pomočnik Josip Oberman. 22letni trgovski pomočnik Konrad Bezjak. 20let-ni krojaški pomočnik Julij Murgič, 211et-ni delavec Drago Dukič. 24letni Rudolf Žiger. 14letni Mija Dragovič, 37letni Dragotin Brundič in 1 dietni Ivan Puž POGREB ŽRTVE IZGREDOV. Včeraj popoldne so pokopali edino smrtno žrtev zagrebških izgredov, delavca Dragotina Kraljiča. Ki je dobil strel v trebuh, pa je vkljub prizadevanju zdravnikov podlegel poškodbam. Pogreba se je udeležilo več sto ljudi. Ob odprtem grobu je govoril neki delavec. Pogreb žrtve izgredov se je izvršil brc? incidenta note. KRITIKA. — Pevka je tako lepa. da ji ne more škodovati njen glas ... 181* Maribor Glavne trg 11 Modna trgovina i583 Jos. Karnsčmk Mali o Prodam Razno BRZOJAV! Danes vsi na večerjo svežih morskih rib. Pripravljeni: zobatci, arboni, sanpiero. sipe, moli, škampi in nuio ribice. Zaliješ pa ribe z Vcelnovim šampanjcem. Gostilna Vicel, Rotovški trg. 1576 ZOBOTEHNIŠKI PRAaTI- KANT sc takoj sprejme. Naslov v upravi. 1559 SVEŽE MORSKE RIBE velika izbira, na razne načine pripravljene. Hotel »Novi svet«. 1553 PRISTEN AJDOV MED po Din 13,— za kg, pri odjemu nad 25 kg popust, oddaja Kmetijska družba, Maribor, Meljska cesta 12. ‘520 NAJLEPŠE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE dobite pri E. Novaku, Gosposka 9. 1531 Službo dobi NATAKARICO . SERVIRKO prvovrstno moč, sprejmem takoj. Hotel »Novi svet«. 1532 13 OTROŠKI GLOBOKI VOZIČEK dobro ohranjen, naprodaj-Maistrova 1, Tezno. 1560 Kupujte svoje po* trebičine pri naših inserontih s Tukafšnia tekstilna veSetvor* nica sprejme takoj nekaj dobro izurjenih tkalcev (tkalk) ki so bili že najmanje 2 leti zaposleni pu strojih listovkah (Schaft) in pri karo-strojih-Ponudbe na upravo lista pod ..Tekstilna tvornica". 1566 Moj ljubi mož, oziroma brat, svak, stric In stari stric, gospod Karl Tremani Inšpektor drž žel. v pokoju nas jc danes po kratki bolezni v 65. letu svoje starosti za vedno zapustil . Pogreb blagopokojnika bo v soboto, dne 4. t. m. ob pol 16. uri iz mrtvašnice starega mestnega pokopališča, Strossmajerjeva ul. 4r na pokopališče v Limbušu. Sv. maša zadušnlca za pokojnikom bo v ponedeljek, dne 6. t. m. v župni cerkvi v Limbušu. Maribor, Szekesfehčrvar, Vrhovdol, dne 2. aprila 1936. Eliza Tremani, roj. Krainer, soproga Marija Reigl, roj. Tremani, sestra Rodbini Josip In August Krainer Posebna naznanila k« v Mariboru nc bodo izdajala. 1561 skrh patrulj. ____________________________________________ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Injšeratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d-. i)red staMntk STANKO, DETELA, vsi v Mariboru. ti temu zavzela Anglija Bojim se, da jih bo naša vlada ignorirala, če ji ne bodo oafAiitn nellmrlnni clir/llAllp