Hue" izhaja vsaki Hi datiran z dnevom Jlslednje nedelje. pWnina velja za Av- H: za celo leto Hoe, za pol in četrt Ki razmerno; za Ogr- BiKM) vin. začelo |»za Nemčijo stane Hjelo leto 5 kron, za pa 6 kron; tffl inozemstvo se "inaročnino z ozi- I na visokost post- | Naročnino je p!a- laprej. Posamezne f$eprodaiajopo6v. bi§lvo in uprav-se nahajala v gledališko po-'ilopje siev. 3. Natisov 15.000. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odjjovorno. Cena oznanil (Iiiseralov) je za celo stran K 61, za >/, strani K 32, za •/« strani K 16, za "/» strani K 8, za '/•• strani K 4, za Vsa strani K 2, za Vi« strani Ki. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. u.-.....i -i.- Sfer. 17. V Ptuju v nedeljo dne 25, aprila I X. letnik. V torek. 27. aprila dopoldne se bode izvršila glavna bitka med pristaši gospodarskega dela in nasprotniki. Sveta dolžnost slehernega veleposestnika je, da pride k volitvi in odda svoj glas dosedanjemu zastopu. Gre se zato, ali bode mogel »kraj svoje gospodarsko delo nadaljevati, ali pa bodejo to nasprotniki preprečili. Veleposestniki! Na Yam leži odločitev! Pridite torej vsi kot en mož in Veleposestniki, pokazali Kte pri zadnjih volitvah, da ste možje, ki se ,daje zapeljavati. Rešite tudi ta pot čast okraja. Pridite "wsi in volite ednofflasiao naše dosedanje izkušene kandidate! [Volitve v okrajni zastop ptujski! I Spoštovan! volilci iz veleposestva! Yolitev za okrajni zastop iz veleposestva v torek dne 27. aprila t. I. ob 9. uri nredpoltinem v pisarni okrajnega zastopa (na [jtarem rotovžu) na glavnem trgu v Ptuju. Odstopivši okrajni zastop je svojo dolžnost [obljubo popolnoma storil in opozorimo Vas naše Vam predloženo poročilo o tem domin. Prazno besede bi to delovanje ne označile Bko dobro, kakor zamorejo to številke storiti. Jn t« .številko govorijo jasno ter brezobzirno. ! nam povejo, da prejšni okrajni odbor te-[ lom desetletij ni ničesar za okraj storil, daje pa vkljub temu zapustil čež 2 2 tisoč k r o n [dolga. S tem velikim dolgom pričel je sedanji napredni okrajni zastop. Vkljub tema je tekom [Sirih let izvršil za okraj vclckoristno gospodar-. Vse kar se je na polju cest, prometa, floreje. kmetijstva spob storilo, je plod ne-mkarskega naprednega dela. Tega ne more t zanikati! Zato pa tudi z mirno vestjo pred ilce stopimo. Okraj ima v zadnjem letu čez 35 tisoč kron čistega preostanka II bode torej zamogel v kratkem okrajne klade zopet znižati. Kdor je preglc-. okrajeve račune, bode videl, da jo to resnica Ti) da je torej napredno gospodarstvo Inraraost vzorno. Prepričani smo, da bodo spoštovani volilci lato trudapolno delo odstopivšemu okrajnemu astopn toliko priznanja dali, da bodo do s e-[ da jn e g a n a č e 1 n i k a in njegove sodelavce »pet volili. Volite toraj, Vi možje iz veleposestva, jKpodarstveno in napredno misleče veleposest-L«kt ter volite brez ozira na narod! Le skoz složno postopanje, vseh je mogoče ij doseči. Le z združenimi močmi je mogoče, za okraj koristno delovati in okraj gospodarsko povzdigniti v prid in blagor vseli. Nasprotniki trosijo sicer najrazličnejše laži okoli. Ali kateri pametni kmet se bode na te limanico vsedel ? Na njih delih jih bodeto izpoznali, pravi sv. pismo, — in veliko izvršeno delo govori za naprednjake. Spoštovani volilci! Odločite v torelc~27. aprila t. 1., če ste z dozdajnim okrajnim zasto-pom zadovoljni in če da, tak volite sledeče gospode : Martin Čeh, veleposestnik pri sv. Marku. Franc Ceh, veleposestnik v Levanjcih. Rihard Klamer, grajščak v Ebensfeldu-. Anton Morknš, veleposestnik v Gomji- 1. 2. 3. 4. Pristavi. 5. 6. Jožef Ornig, veleposestnik v Ptuju. Kvido pl. Pongratz, grajščak v Domovi. 7. Maks Straschill, veleposestnik na Bregu. 8. Jakob Šarapa, veleposestnik v Levanjcih. 9. Franc Schosteritsch, veleposestnik pri Sv. Vidu in 10. Maks Ulm. grajščak v Zaverču. Nujni važni opomin: Volilci, zberite se na volilni dan, to je v torek, 27. aprila t. 1. pred 8. uro zjutraj v Osterbergerjevi gostilni v Ptuju, gospodska ulica, kjer se Vam bodo volilni listeki izročili in ne pozabite volilne izkaznice seboj prinesti. Ne pustite se od praznih besed narod-njaške gonje zapeljavati. Kajti okrajni zastop nima ničesar s politiko ali narodnost opraviti. Vsaka stvar na svoje mesto. Politična društva naj se brigajo za politiko. Okrajni zastop pa ima edino to nalogo, da gleda natanko, da se denar okrajnih doklad prebivalstvu koristno porabi. Pridite toraj točno, ker le tisti volilci, kateri bodo pravočasno prišli, se zamorejo udeležiti volitve volilne komisije in ravno sestavek volilne komisije je za izid volitve odločilen. Naše geslo pri teh kakor pri vsakih volitvah je in ostane: kmet za kmeta! In ker dobro vemo, da je to geslo ljudstvu na srce priraščeno, zato smo prepričani, da zmaga poštena k m e t s k a stvar. Volilci veleposestniki! Nikdo naj ne ostane doma, češ, brez mene bode tndi šlo. Treba je, da se zbere čimveč glasov na naše može! Torej pridite vsi! Volilni odbor. Volilci okrajnega zastopa ptujskega! Volitve v ptujski okrajni zastop so že razpisane in se bodejo koncom tega meseca vršile. Prvaki napenjajo vse moči, da bi dobili okraj v svoje roke. Dvajset let so imeli zastop prvaki v roki in dvajset let niso prav ničesar s t o r i 1 i. Ko pa so naprednjaki res velikansko gospodarsko delo izvršili, zdaj ko so naprednjaki čez 22 tisoč kron prvaškega dolga poplačali, zdaj ko so naprednjaki celo vrsto prepotrebnih cest zgradili, mostove popravili, živinorejo dvignili, zdaj ko so naprednjaki vkljub temu že čez 30.000 kron prihranili, zdaj ko bodejo v kratkem okrajne doklado znižali, — zdaj hočejo prvaki zopet okrajni zastop v svoje kremplje dobiti, da bi uvedli staro gospodarstvo zanemarjenja in zlorabljenja javnih denarjev. Volilci! Ne pustite se zapeljavati od tistih ljudi, ki so tekom 20 let dokazali, da nočejo in ne morejo ničesar storiti, kar bi bilo ljudstvu v korist! Volimo složno in ednoglasno dosedanji okrajni zastop. Kdor je za gospodarsko delo. bode volil z naprednjaki, kdor pa je za politično gonjo, ta bode volil za prvake! Z veseljem sicer lafiko konstatiramo, daje napredna zmaga skoraj zasi-gu r j en a. Prvaki so sicer lazili okoli veleposestnikov in jih skdšali na vse mogoče načine pridobiti v svoje grde politične namene. Ali veleposestniki so resni možje in ne otroci; zato ne dajo ničesar na prazne besede, temveč edino na delo. Oni vidijo čisto natanko, da je na- 2 — predni zastop izvršil. veliko gospodarsko delo, ljudstvu, prebivalstvu v korist. In istotako vedo veleposestniki čisto natanko, da prvaki začasa svojega vladanja v okrajnem zastopu sploh ničesar storili niso. Zato bodejo veleposestniki v pretežni večini volili s sedanjim naprednim okrajnim zastopom. Brez vsacega bahanja torej lahko rečemo, da je napredna zmaga pri volitvah v okrajni zastop gotova Stvar in da je vso nasprotniško hujskanje, vsa gonja in vse obrekovanje brezuspešno. Brenčiči in njih zavezniki ne bodejo ptujski okrajni zastop nikdar več v roke dobili. Oni so itak že svoj čas dovolj denarja zaslužili . . . Zmaga jo iz stvarnih razlogov gotova stvar. Ali nam se gre zato, da se zbere na sedanji okrajni zastop čimveč glasov, da pride tudi sleherni volilee veleposestva na volišče in odda svoj glas. Nam se gre zato, da izve enkrat javnost, da je prebivalstvo ptujskega okraja v pretežni svoji večini zadovoljno s sedanjim pametnim gospodarstvom okraja. Zato, veleposestniki, pokazajte, da veste ločiti zrnje od slame, da ste nevstrašljivi možje, da ne marate za nesrečno- narodnostno gonjo in politiko vanje! Pokazajte svojo moško: čast in, pbšfehd^Hvalemšt 'žaf'"šforjeho 'delo in p r'i-ditetorej na dan volitve vsi ter volite ednoglasno napredne dosedanje kandidate. Zavijanja najgrše vrste si dovoljuje neki liberalonski jezuit. S poštenimi sredstvi se ta mož ne more boriti proti ptujskemu okrajnemu zastopu. Zato se bori z lažjo. V izkazu svojega delovanja je ptujski okrajni zastop tudi napisal, da je daroval 409 K za šolo za pletenje korb. Dopisun narodnjaških listov, ki je gotovo iskati v osebi znanega značajnega nadučitelja Ogorelca v sv. Barbari, pa trdi, da pletarska šola v Barbari ni dobila ničesar od okraja. S tem hoče dopisun sumničiti, da je račnn okraja napačen. Mi .pribijemo dejstvo, da je okrajni zastop ptujski resnično daroval 409 K zapletar-sko šolo na Bregu pri Ptuju in kdor kaj druzega trdi, je navadni 1 a ž n i k. Pa amen ! Proti g. Ornigu gre seveda glavna gonja prvaških nasprotnikov okrajnega zastopa ptujskega. Pri temu hočemo le dve resnici pribiti: 1. Načelniku g. Ornigu in z njim celemu okrajnemu zastopu so tudi slovensko-za-griženi člani okrajnega zastopa že večkrat na javnih sejah javno in odkrito svoje zaupanje in svojo zahvalo izrazili. Prvaški zastopniki v okrajnem zastopu so torej zadovoljni in hvaležni za Ornigovo gospodarstvo. — 2. Lavantinski knez in škof dr. Jeglič je sam javno izrazil g. Ornigu svojo prisrčno zahvalo za njegovo gospodarska deloT -^-''To 'sb' resnice,' ki se ne' dajo izbrisati! Kaj pravijo k temu prvaki in njih listi ?! Zgradbo ceste Polenšak-Sv. TomaŽ (Brati- slavec) je ptujski okrajni zastop moral ustaviti. Vzrok : p r vaška gonja. V zadnjem hipu namreč, ko je bilo vse že urejeno, vložili so od gotovih oseb nahujskani možje protest, tako da se je morala zgradba ustaviti. Protest so vložili: župan Franc Schori, župnik Valenko v Polen-šaku, Cvetko, Poznič, cerkveni ključar Šamperl, Tomaž Vezjak, Jurij Lovrec, Jurij Vilčnik, Franc Munda, Joh. Bec, Anton Ravšel, Alojz Lajh in Franc Savec. Ti možje so torej krivi, da se je zgradba vele p o t reb ne, ceste ustavila. Zakaj so to naredili ? Pravijo, da jim določena terasa ne dopade. Res je pa, da je nadučitelj Ogorelec sam izdelal načrt, ki pa se seveda ni sprejel. Vsled tega je Ogorelec bržkone vplival na omenjene možakarja, da vložijo protest. Po mnenju gotovih prvaških gospodov bi se morale torej ceste tako graditi, kakor komandira to učitelj Ogorelec. To se seveda nikdar ne bode zgodilo. Opozarjamo le ljudstvo na počenjanje te gospode. Cesta je velepotrebna in vendar so iz golega sovraštva do naprednega okrajnega odbora zgradbo ceste preprečili. Koliko tisočakov, ki bi jih tamošnjo ljudstvo zaslužilo, je splavalo s tem po vodi! Le tako naprej, prvaki! Ljudstvo bode vsaj izprevidilo, da vi prvič sami ničesar nočete delati in da drugič celo napredni okrajni odbor ovirate v njegovem pametnem gospodarskem delu! Deželnozborski volilci, pozor! Prihodnji mesec se vršijo deželnozborske volitve na Štajerskem. V sosedni naši koroški deželi je kmetijsko ljudstvo nemške in slovenske narodnosti pred par tedni dokazalo, da ne mara več nazadnjaške vlade. Vkljub temu, da so se na Koroškem nemški klerikalci in slovenski prvaki združili, zmagala je napredna kmetska stvar. Ze to nam bodi i na Štajerskem znamenje, da moramo tudi tukaj prodreti. Kmet za kmeta, to je in ostane naše j Zakaj se gre ? Neznosna narodnostna gonja napravila je iz vseh javnih zastopov politikum. Nastavljanje, prestavljanje uradnikov in učiteljev, plače teh slojev, sodnijske šege in navade, poduk v šolah, — vse to je politikam. Za politična vprašanja pa je treba, da se ima mase ljudstva za seboj. In zato so izrabljali prvaški gospodje vedno kmetsko in obrtniško ljudstvo v svoje politično namen«. Tega dejstva .ne more nikdo več zanikali. Vsako vprašanje, naj bi bilo še tako gospodarskega značaja, našemili so prvaki s svojimi političnimi cunjami. Deželni zbor je na vsak način g o-spodarska uredba- Kar je občina v malem, to je in mora biti deželni zbor v velikem. Brigati se mora izključno za gospodarska vprašanja in vse drugo mu mora biti postranska stvar. Prvaki pa hočejo dobiti tudi v Štajerskem deželnem zboru večji vpliv, da bi i tja zanesli svojo politiko. Ni res in ni res, da se gre prvakom pri temu za slovensko ljudstvo. To ljudstvo jim je pač dobro kot „stimmvieh", ali drugače jim je deveta briga. Le politiko, veleizdajalsko svojo sovražno politiko hočejo tudi v štajerskem deželnem zboru udomačiti. Na Češkem je ta panslavistična politika onemogočila vsako resno delo tamošnjega deželnega zbora. Zaradi češke narodnostne gonje se tam deželni zbor vedno zaključi in ljudstvo trpi. Istotako hočejo prvaki ubiti delovanje našega štajerskega deželnega zbora. Kajti oni na-glašajo v prvi vrsti svoje staro geslo: Proč od Gradca. Kaj pomeni to geslo ? Nič druzega nogo da se raztrga naša zelena Štajerska. Prvaki hočejo razbiti to lepo deželo in združiti spodnji del Štajerske s Kranjsko. Kaj bi to pomenilo? Pomenilo bi, da bi mi Štajerci morali plačavati dolgove, ki so jih srbski prijatelji na Kranjskem napravili. Mi bi morali plačavati za zadolženo Kranjsko. Mi bi morali vzdržavati prvaške višje šole na Kranjskem. Mi bi morali plačavati višje sodnije na Kranjskem. Štajerski denar naj bi torej romal na Kranjsko. . . To je" prava zmisel vsega prvaškega stromljenja. Proti temu se mi naprednjaki že več kot deset let borimo in hočemo to tudi v naprej storiti. Naš program je, da ostane Štajerska nerazbita, ne r a z r uši j i v a edina dežela, da živijo na Štajerskem Nemci in Slovenci združeno in brez sovraštva drug poleg druzega, da se pasti vsa neumna politika ob strani in da se deluje edino za zboljšanje gospodarskih razmer. Naprednjaki, pozor! Naša stranka postavila bode svoje kandidate v treh okrajih i. s.: 1. V okraju Ptuj-Qrmož. — 2. V okrajih Maribor-Sv. Lenart, Zg. Radgona in Ljutomer. 3. V okrajih Slov, Bistrica-Konjice. — Volilci teh okrajev naj se pripravljajo in naj ie pustijo nasprotnikom volilne listke popisavati. — V ostalih volilnih okrajih ne bo-demo naprednjaki svojih kandidatov postavili in tudi ne svoje glasove oddali. Mi se ne moremo ogreti ne za klerikalno-farško, ne za dohtarsko-narodno stranko. — Nase kandidate objavimo zanesljivo v prihodnji številki! Naprednjaki, na delo! Velikanski škandal v klerikalni kmetski zvezi. Kakor znano, je načelnik klerikalne „kmetske zveze" znani poslanec IvanRoškar. O istemu Roškarju poročajo zdaj listi, da je bil 1. 1880 hlapec v Wagnitzu in je kot hlapec ustrelil svojo gospodinjo Johano Hammerl. Zato je bil takrat na dve leti ječe obsojen in jih je tudi odsedel. Roškar trdi, da je I le nesreča. Čudno pa je le to, da sta sej dejanski priči, mož in sin ustreljene Haj odpovedali pričevanju. Kaj je na tem ? stvar že kakor koli hoče, eno pa je goli Načelnik, klerikalne strankej Štajerskem, poslanec IvanRc je svoj čas ustrelil svojo gos njo. Radovedni smo, če bodejo držali l;Mj tega moža še naprej v svoji sredi. Na volitve se narodnjaki kakor kleril^ na vse mogoče načine pripravljajo. rodnjaki prirerajo shode, po katerih ljudstvu seveda deveta nebesa, ako bi ji] telo izvoliti. Ti narodnjaki so res čudni, ljudje! Svoje kričavo „prepričanje" ponujajo kakor judovski krošnjarji svoje blago. Naj vprašanja pa ne odgovorijo. Ta vpralanja] Ali so narodnjaki za to, da se Štajerska i ali ne? Ali se hočejo združiti s Kranjci? se na veleizdajalski način ogrevajo za I Zakaj jim je politika več nego gospodj delo? ... V državni zbornici so prvaki i da jim ne gre za druzega nego za na gonjo. Pečali so se tam. edjno.z.;n.rj vprašanji in straniščnimi napisami. ti od celjskih dohtarjev odvisni gospodje; želnem zboru ničesar ne uganjali, neg narodnjaško politiko! Zato bodemo mi; da se narodnjaki ne izvolijo! Kmetski stranki so imenujeta libe rodnjaška in klerikalna stranka naših Ko bi bili to res, morali bi se zavzen za kmetske kandidate. Tega pa ne storijo slej je postavljeno od prvakov za deželno: kandidate šest (6) prvaških dohtarjev, ti (3) politikujočih dohovnikov, t r o j e (3) \ učiteljev; 1 trgovec, 1 mlinar itd. Prval smatrate kmete za tako neumne, ali pa j jih bojite?! Prvaški kandidati za deželni zbor. stranke so zdaj žo s svojimi kandidati prišle in človek se mora tem kandidatom resj jati. Kakor smo že opetovano povedali, je i med liberalnimi in klerikalnimi prvaki le i se pustijo eni od prvaških učiteljev in dohu| drugi pa od politikujočih duhovnikov — i voditi. To dokazujejo tudi prvaške kand V splošni kuriji (Celje) kandidirajo klei slamnatega moža Pišeka, liberalci pa Brinarja. V kmetski kuriji Celje-Laško rajo klerikalci dr. Benkoviča in Terglav, raloni pa dr. Karbo in učitelja Gorifi splošni kuriji (Maribor) so postavili dr. Korošca. V kmetski kuriji Slov.] dec-Marenberg-Soštanj kandidirajo črno dr. Verstovšeka, liberaloni pa dr. Bo kmetskih občinah Ljutomer-Maribor se za klerikalce prof. Robič, medtem ko dr didati'se niso"im'enovanr!; V ptnjfko-oni okraju kandidirajo župnik Ozmec, ho Jaka Zadravec. Kmetska poslanca za Rog Šmarje postala bi rada Berlisg iz Žital in I iz Ponikve, v okraju Brežice-Kozje pa kovic in Malus itd. itd. . . . Kaj vidimo iz j Pretežna večina prvaških kandidatov obeh j niso k m e $ j e. Tu vidimo advokate, pr učitelje, hofrate, fajmoštre, kaplane, zd koncipijente, — kmetov pa ne. pač le parade-kmet; škoda, da se s Terglavom vred za nos voditi ... Ki Ali naj res zopet svoje glasove zato da bodejo imeli prvaški dohtarji, urad farji svoje zastopnike. Ne, kmetje ne H več tako neumni! Vsak pošteni ki zna misliti z lastno glavo, bode edino napredne kandidate, postavi „Š t a j e r č e v a" napredna sti k a. Na delo, na delo! Politični pregled. Govorice? Kakor se čuje, hoče as cesarju ob priliki vzdržavanja miru večjo slavn ost. Baje bode cesar pri tej prilf tudi naslov kralja Boznije sprejel, Govori bode cesar potem od vlade odstopil. NL_ ve, ali so to le govorice ali ne. Mi za s osebo upamo, da nam ostane še d Franc Jožef I. kot vladar. Srbija rogovili. Ta pritljikova dr. mora Bogu kleče zahvaliti, da jo |:i vzela čez koleno, pričenja zopet rogoviliti. ler ni naša država srbsko pogodbo glede uvoza ■vine ponovila, odpovedala je Srbija s 15. apri- t. 1. sledeče konvencije (pogodbe): 1. Paro- odsko konvencijo. 2. Konzularno konvencijo. Konvencijo o dedščinah, jerobstvu itd. 4. konvencijo o pravni pomoči. 5. Konvencijo o očbi zločincev. Srbska vlada je seveda tudi naznanila, da se hoče o teh stvareh zopet i novega pogajati. Na Turškem se vršijo velikanski notranji |ojii Sultan je z nazadnjaki poskusil še enkrat nagati mladotnrško gibanje. Zgodila se je vrsta umorov. Ali mladoturki so zbrali svoje |miade in korakajo zdaj v velikanskem številu :oti Konstantinoplu. Položaj je nevzdržljiv. Splošno se govori, da bode moral sultan odsto-|fti. Žalostno je tudi klanje, ki so ga ob tej iliki vprizorili maloazijski Turki nad kristjan-Ikinii Armenci. Tisočeri Armenci so bili umorjeni. Kri teče v potokah. Dopisi. ŽuSem. Kakor je že splošno znano, peša Ei naših črnosuknežih vera in isto tako tudi pri našemu župniku Sebatovem Tončeku; on so i meni za sv. vero, ampak on se le meni za vo-^6 in drži samo s potuhnjenimi podrepniki in takimi devicami, katere že vsak lahko zna, žagaj v farovž hodijo. Ta duhovnik Šebatov Tona, j^'tia'Vehkbnb'cftb soh'oto potuhtelj'ker je na-iesto pri navadnih kapelah, kakor, jo že tukaj id človeškega spomina navada, blizu Marijine bpele v Hrastju, pri samostalni koči, kjer so Mmostalne ženske, blagoslavljal meso in krnh B velikonočno jagnej, in pri tem vsem še iz-Listil nekatero druge kraje. Veliko hiš je bilo .voljo neporednega Sebatovega Tončeka na ve-Skonočno nedeljo brez blagoslovljenih jedil, ker liso hoteli k taisti koči k blagoslovu nesti. Pa jfctim hišam je gotovo naš ljubeznivi Bog sam blagoslovil, ker so gotovo bolj krščanske. A pboga.. mladina je skoz tacega duhovnika pohuj-ker vidi da se duhovnik raje k takim ženskam poda kakor k Marijini kapeli. Za vse to pa mu pri birje pomagali. Pa še nekaj: Iona tudi že zdaj za občinske volitve v spo-iffldnici in cerkvi deluje, ter pooblastila od vdov khteva, za kar hode namesto blagoslovljene krače ojstra krtača. Iz Veličan pri Ormužu. Prosim te, dragi $tajerc", vzemi še od nas par vrstic; že dolgo fei iz našega kraja nič dobil. Imeli smo že I. t. leseca septembra občinske volitve, zmagala je iveda dnhovska stranka. Vzrok je prejšni žup-lik, ki so mu že pri Svetinjah mrzle tla. Kar nag ne more, pa pop pripomore; stari prigovor. froti nepravilni volitvi se je-pritožba vložila. po sili izvoljeni predgtcjnik, je Vido Ilab-č. Bila je že letos ti. razreda druga volitev, je bila zopet nepravilna, in je zopet pri-jtežba vložena. Novo, od podrepnikov kuhani [predstojnik V. Habjanič ne bi rad zdaj odvržen til j zato je letal od hiše do hiše z glasovnicami to jo naznanjeno. Tudi po-morskem polju- j©' avoje slabe čevlje trgal in glasovnice raznašal. Stokrat bi bilo za tega človeka bolj, da bi on (loma svojo obrt delal, in skrbel za svojo ženo in otroke. Dragi, čitatelji, ko bodete to brali, e strmeli, ker noben trg in mesto nima tega, : ravno občina Veličane. Mi imamo že pol leta 20 odbornikov in tri predstojnike ! ! ! Prvi je oca Draš, drugi sin Matjaš, tretji je Vido Habjanič. To je napredek v občini! Jesenice na Gorenjskem. V noči od 8. na 9. aprila t. 1. so metali po pol kg. težke ka-|menje v tovarniško prenočišče samskih delavcev na Savi tovarniški delavci Franc Kopač, Anton Cefarin, Anton Potočnik, Anton Pinter. Bombardiranje je bilo tako močno, da so vse šipe pri omenjenemu stanovanju pobili in spavajoče stranke v največjo nevaraost spravili. Kazen jim ne odide, vsi so obtoženi radi prestopka hudodelstva po § 85 b k. z. Ta surovost pač ie presega vse meje! — In ako danes domači uradnik vabi delavce h pristopu izobraževanja, imaš prvega največjega nasprotnika domačega fajaoštra in kaplana! — Tovarniško vodstvo bode pač morabp drugače postopati s takimi niivjanimi delavci! — V nedeljo 18. t. m. bo prileteli na Savo v katoliški delavski dom an-gelji miru in sprave, znani ljubljanski vodopivec Kreck, bohinjski fajmošter in pastir Piber, načelnik ljubljanskih cigarerc Gostinčar, seveda manjkalo tudi ni fajmoštra Zabukovca. Med sv. mašo ob 10. uri dopoldne, ko bi naj vsi farji samo na Boga mislili, so ustanovili ,Gorenj-sko - krščansko -socijalno - d e 1 a v-sko-politično društvo". Tedaj nova „fate morgana" na Gorenjskem ! — Tem ljudem je pač vera in molitev deveta briga! Bolj ko cerkev ljubijo njih pregrešni savski temelj in politiko. Ja ko bi Kristus še enkrat na svet prišel, peli bi pač biči, kakor so nekdaj na pukeljnih judov! — Jesenice dobijo vodovod, načrti v to svrho so napravljeni in izdelani. V seji 17. t. m. se je jezil dohtar Kogoj, zakaj da so načrti vsi izdelani samo v nemškem jeziku! — To početje je ojstro grajal in prepovedal gerentu Čebulju! Ostali smo se temu otročjemu početju smejali, radi pripustimo to veselje g. Kogoju, saj bode s tem Jesenice pogina žeje rešil! Naprej piše da so se soc.-demo-kratje preselili iz stare pošte iz Jesenic v gostilno pri „Jelenu" na Savi. Jeseniški soc.-demo-kratje so popolnoma organizirani po načelih „Sokola". V gostilni pri ,,Jelenu" na Savi ima Sokol svojo društveno dvorano, gledališče i. t. d. Posestnik in gostilničar pri „Jelenu" je profesor in dohtar goriške realke g. Janez Pre-tner po domače „Smukov Janez". Ali veste kaj je'Smukov Janez preči 8 tedni domaČemu uradniku rekel: Prvo kar storimo, moramo uničiti in ugonobiti kranjsko hranilnico, s tem bodemo potem vsa nemška podjetja na Kranjskem uničili! — Janez je tudi potemtakem narvečji sovražnik nemške tovarne na Savi! — Zaradi tega morajo soc.-demokratje krepko podpirati gostilno pri „Jelenu", ker so narodni in sovražni tovarni! — Več, ko narodni, je nam že to „Naprej" v predzadnemu dopisu jasno in javno dokazal, ko je tem očitno zaničeval pogreb umrlega nadučitelja nemške šole na Savi!! — Kaj pa še hočete potem? Novice. Kmetje, pozor! Pod tem naslovom piše kmet Job. Scheiber bratskemu^ listu „Bauernzeitung" na Koroškem zanimivi članek, kateremu naj posnamemo sledeče: „—; Vojna nevarnost je minula, politični položaj jasen, za kako dolgo ? Vodja ruske dume grof Bobinski je dejal: ,Cas bode prišel, ko bode Rusija združena s svojimi prijatelji, napravila obračun s sovražniki". Rus Gučkov je izjavil, da^preživi Rusija zdaj dneve narodne žalosti. Iz vseh poročil Avstriji nasprotnih listov se čuti maščevalnoželjnost. Srbija pa je akceptirala predlog velesil, je odložila orožje, prestolonaslednik je odstopil in dežela je zdaj v notranji krizi, ki pretresava dinastijo Karagjeor-gevičev do temelja . . . Srbska trgovinska pogodba se zaradi političnih zmešnjav ni mogla obravnavati. Med Avstro-Ogrsko in Srbijo torej zdaj ni trgovinske pogodbe. Ali kmetom nasprotni listi pisarijo ^že -danes 0'i potrebi nove teke pogodbe. Mi kmetje imamo tukaj svoje lastno mnenje. V našem lastnem najvitalnejšem interesu moramo nastopiti proti vsaki trgovinski pogodbi, ki bi dovolila uvoz živine v našo državo. Položaj kmetov je dandanes takšni, da moramo brezobzirno in sebično svoje interese zastopati. Mi vemo, da nam jemlje industrija posle, da je pa to tudi zanjo slabo; kajti zdravo kmetijstvo je najboljši odjemalec industrije. Naj se nam tiste tisoče brezposelnih delavcev pošlje! Mi kmetje, vemo natanko, da danes pri našemu gospodarstvu pasivno delamo. Torej je tudi naša dolžnost, braniti se proti pogodbam, ki nam v gospodarskem oziru škodujejo . . . Nekateri trdijo zdaj, da so kmetje krivi zmešnjav na Balkanu. To je. neresnično. Oktobra 1908 raztegnil je cesar svcj0 vlado na Bozno in Hercegovino. Pred 30 je^ pa je morala Avstrija v Italiji in na Neir ^em važne državne interese opustiti. Zato se ;e mw. okrepčati v Bozniji. Proti aneksi"' j ;e Wj- rala skala pač v prvi vrsti Anglija, za svoje trgovce. Potem Turčija, vlada pomirila s 54 milijonami pričela divjati, kar je Avstriji trožkov koštelo. Rusija je pelj- £er /se .je bala ^e -tero |e naša jon. Srbija je mnogo vojaških 1% dvqjetficno po- litiko. Edino Nemčija je stala krepko in močno na svojem mestu in položila kot varuh svojo roko čez zaveznico. Pred velikanskim nemškim blokom s svojimi milijoni izvrstnih soldatov izginila je vojna nevarnost kakor megla. Združe-nost Avstro-Ogrske in Nemčije je onemogočila evropejsko vojno. Panslavizem je hotel vojsko, hotel je s tem obkrožiti in osnžnjiti nemštvo. Ali bili so še preslabi . . . Vojska je zdaj torej izključena. In že se oglašajo gotovi ljudje ter zahtevajo trgovinske pogodbe. Baje zahtevajo Srbi zdaj tudi že uvoz žive živine, medtem ko so smeli doslej le meso uvažati. Naša vlada se skuša tem ljudem seveda že pokoriti . . . Kmetje, pozor torej! Politična kriza je odstranjena in ni se bati, da bi se ponovila, pa čeprav bi zamogli kmetje jim sovražne trgovinske pogodbe preprečiti. Kmetijski poslanci pa morajo zdaj svojo dolžnost storiti. Kmetski državni shod na Dunaju. Pri občnemu zboru c. k. avstrijsko-šlezijske kmetijske in gozdarske družbe v Tropavi dne 28. svečana t. 1. sprejel se je na predlog posestnika Jos. Krebs iz Schwansdorfa sklep, da se skliče kmetski zbor v Tropavo, h kateremu bi bilo povabiti tudi glavnega referenta agrarne centrale viteza pl. Hohenblum, da bi se dalo dosedanjim papirnatim sklepom krepkejši vpliv. Ta šlezijski kmetijski zbor, ki je bil mnogobrojno obiskan, je sklenil z velikim navdušenjem in ednoglasno, da se obdrži na Dunaju državni kmetski s h od.. Namen temu jshpdu bode, da se v prvi vrsti obrne proti vsakemu avstrijskim živinorejcem škodljivemu uvozu živine in mesa iz balkanskih držav. Izvolil se je tudi odbor, ki ima izvršiti preddela. V zmislu tega sklepa se prosi vsa kmetijska društva in občine, da se obdrži v vsaki občini shod in na njim določi odposlance za državni kmetijski shod na Dunaju. Vodstvo prevzeli bodejo tam pl. Hohenblum in naši poslanci, v kolikor mislijo pošteno o kmetski stvari. Predlaga se, da bi se poslalo na dunajski zbor za vsakih 100 prebivalcev najmanje dva kmetska zastopnika, katerim naj bi se potne stroške ali po občini ali na drugi način povrnilo. Le e d i-nostzamore kmete do cilja pripeljati. Ker bi imel ta kmetijski državni shod na Dunaju le tedaj uspehe, ako bi ga obiskalo tisočero in tisočero kmetov, zato naj vse kmetijske družbe in vsa kmetska društva ter vsak posameznik z odkritim, poštenim in zavednim delom do uspeha pripomorejo. — Za pripravljalni odbor: posestnik Josef Krebs v Schvvana-dorfu na Šlezijskem. Iz Spodnje-Stajerskega. Oj revček, revček dr. Brumen! Poročali smo v zadnji številki, da jih je dobil naš prijatelj dr. Brumen na nekem izletu v Stedtbergu od kmetskih fantov po grbi. Dr. Brumen se zdaj jezi, da smo to javnosti povedali. Da, on je celo teko predrzen, da nam pošilja popravek po § 19, ki se glasi dobesedno teko-le: — ,,Slavno uredništvo ,Štajerca" v Ptuju. Z ozirom na Vaš dopis v 6t. 16' z dne 18.'4. 1909 pod zaglavjem:' „Oj revček, revček dr. Brumen", zahtevam, da sprejmete sledeči popravek: Ni res, da sem bil te dni enkrat v ptujskem Stedtbergu tepen, ni res, da so nekateri od prvaških hujskačev na-šunteni pobalini mene za to napadli, ker nosim gosposko suknjo. Ni res, da so ti pobalini mene kamenjali kakor sv. Štefana. Ni res, da se celo slovenski klerikalci veselijo, da sem bil teper*. — Ptuj, 18. 4, 1909. — Dr. A. Brumen . — K t'enm duhovitemu popravku povemo v pevi, vrsti to, da bi lahko vso čečkarijo v kos vrg«,. ker je Vpostavna. Dr. Tonček Brumen pač misli, da se popravki teko lahko pisarijo kakor aohterski računi. On kakor. njego>'*£*£: Rosina v Mariboru pa bodete morala šeprecej kruha enesti, predno bodeta znala P°P™*e P^ povemo, dr. Brumenu, da je popolnoma zlagan.. Kajti kar'Smo mi pisali, je resnično. Res_ je go-, da ste bili Vi od slovenskih fantov čeprav ste pravi slovenski odrešenik.. res in desetkrat res! Vaša žena je to pravila. Zakaj torej neresnico pisarite, uj s&ti. Drugič pa njegov »popravek" vse, spod doktor, tepeni, Res je, sama revček, revček dr. Brumen Prvaška resnicoljubnost je bil ptujski dr. Brumen na Poročali smo, Stadtbergu da od prvaško-nahujskanih fantov pretepen. Dr. Brumena je zdaj seveda grozno sram in zato taji v posebnem popravku po § 19 vse to. Ali ljubljanski ,, Slovenec", prvi list slovenske duhovščine, piše sam, daje bil dr. Brumen napaden. Seveda laže ta pobožni list, da so ga nemčurski fantje napadli. Kdo bi se ne smejal? Ali laže »Slovenec" ali laže dr. Brumen? Le na dan z resnico! 0 občinskih volitvah v sv. Trojici si. g. se nam še poroča: „Minuli so dnevi občinske volitve, minulo je vso vznemirjenje zlasti iz Kranjskega privaudranega gospoda dr. Kragher in njegovih podrepnikov. Volitev, ki se je vršila 5. t. m. je končala s polno zmago naprednja-k o v. In volilci so tudi s številom oddanih glasov dokazali, da imajo polno zaupanje do naprednih zastopnikov. Napredni volilci so dobili tako rekoč ogromno večino glasov. V tretjem razredu so dobili naprednjaki 35 proti 17 pr-vaškim glasovom; v drugem razredu so zmagali naprednjaki z 9., v prvem pa s 7. glasovi. 20. t. m. se je vršila volitev predstojnika, ki je zopet ednoglasno za naprednjake izpadla. Prebivalstvo v sv. Trojici je s tem dokazalo, da pozna može svojega zaupanja. Kranjski hujskači pač ne bodejo nikdar v slovenskih goricah gospodarili. Kakor že omenjeno, bil je glavni nasprotnik kranjski dr. K. Mož noče biti klerikalec in zato tudi ne hodi v cerkev. Ali na pomoč si je vzel vročekrvne mlade prvake. Dr. K. je pač mislil, da bode sv. Trojico kar čez noč pridobil. Ali te lepo uspele volitve so ga pač kaj druzega podučile. Mož se sicer zdaj precej poparjen bana, da je sv. Trojica to pot le dokazati hotela, koliko slovenskih glasov da ima; prihodnjič bodejo baje prvaki gotovo zmagali. Pa so motiš, gospo-dine doktor! Prihodnjič bodete še občutneje poraženi kakor to pot! Mirnim volilcem, ki se ne dajo od Kranjcev nahujskati, očitajo zdaj prvaki vse mogoče, češ da ne nosijo hlač itd. Ali to naj si hujskači enkrat za vselej zapomnijo : ljudje, ki so komaj prišli, ne bodejo nikdar sv. Trojico vladali. Sv. Trojica ostala bode brez ozira na politično barvo, naj si bode potem nemško ali slovensko, vedno napredno nastopala. Tako bode mogoče za blagor skupnosti delovati. V treh letih, gospod doktor, se zopet vidimo! In poraženi bodete zopet! Kajti ljudstvo odpira oči, ne mara več praznih besed, temveč le gospodarskega dela! Občinske volitve v Slov. Bistrici so končale s popolno zmago nemških naprednjakov. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: G. Jagoditsch, dr. Muhleisen, dr. Murmayer, A. Krautsdorfer, K. Neuhold. J. Bersolatti, F. Juhart, K. Kukovitsch, F. Petzolt, F. Kolletnig, II. Strassgiittl, A. Zor-zini, A. Stiger, A. Arsenscheg, A. Oratsch, II. H. Grill, J. Katz, F. Supantschitsch. čast. naprednim volilcem! Duhovniška moška beseda. V Slovenski Bistrici so imeli doslej hvala Bogu malo s politi-kujočimi duhovniki opraviti. Prebivalstvo je bilo s tem zelo zadovoljno. Posebno je vse miroljubno Bistričane veselilo, da se dehant Bohak doslej ni udeleževal političnih priredb. Baje je ta dehant tudi s častno besedo obljubil, da se ne bode v politiko vmešaval. Pri teh zadnjih občinskih volitvah pa je dehant pozabil na dano svojo besedo in je agitiral ter prišel v fraku in klaku na volišče . . . Čisto dobro tako ! Ljudstvo bode vsaj izprevidilo, da se ne sme zanesti na častno besedo gotovih duhovnikov in da je beseda „pop je pop" precej resnična . . . Pravi odgovor je dal eden naših prijateljev nekemu besnemu nasprotniku naprednega lista. O stvari se nam poroča iz Prebolda sledeče: — „Bilo je pred kratkem na nekem prostoru več oseb skupaj zbranih, katere so se pogovarjale od listov, kaj kateri novega doprinese. Na ta prostor priden* tudi jaz; hitro me vpraša neki kmet: No, ti zdaj nam boš pa povedal, kaj da je v »Štajercu" novega? Jaz povem nekaj malega in že vidim od strani enega kranjskega srednega gospodeka, da nateguje vrat navkvišku kakor kača ta čas, ko žabo požira. Pogleda me z bistrimi očmi in pravi: No kaj boste vi o „Stajercu" govorili, on laže da se kar kadi. Jaz pa pravim: Kranjc pa laže da smrdi. Potem pravi naprej, da .Štajerc" ima takšno govorjenje, da nima nobenega pomena in to, reče, je pa to, kjer on nima pravega izmišljenja. Jaz pa pravim takole, da večiga mišljenja je „Štajerc" v petah, kakor pa Kranjc v glavi. Ravno vse te besede se ne tičejo temu gospodeku, ker on je bolj izobražen, že zna nemško govoriti. Toliko za dane3, gospoa, in „mein Kopliment". — Naprednjak v Savinski dolini. Iz Pristove se nam poroča: Kakor smo pisali, da so Pišeka drie 26. 12. 1908 pri gostilni Zupancca najbrž fantje ubili, ni resnica. Pišek ni pomagal gostilničarju fante iz gostilne zmetati. On je po tepežu, katerega se ni udeležil, še dve uri v gostilni ostal. Potem so ga drugi videli samega iti proti domu. Od tega časa ga ni bilo več. 27. 3. je voda mrliča Pišeka prinesla. Dokazano je sodnijsko, da seje Pišek sam ponesrečil. On je namreč v vodo padel. Velikonočno streljanje zahtevalo je še mnogo žrtev, lo-letni viničarski sin Jos. Bukovec iz Gomile v ormožkem okraju je izgubil pri streljanju dvoje prstov. Tudi 10-letni A. Gomsi, kočarski sin iz sv. Lenarta si. g. se je pri streljanju ranil. Pač sramota, da se piuti take otroke streljati. Duhovniki, aH zahteva res sv. vera, da se strelja? Srake. V Mariboru sta ukradla smrkolina L. Krajšek in A. Cebe trgovcu Wagrandlu polagoma čez 1000 K denarja. Mlada tatova sta že pod ključem. Dezerterja Ti. Medved, ki je pobegnil od pionirskega batajlona v Ptuju, so v Mariboru zaprli. Kranjska tatica. Lucija Juvan iz ljubljanske okolice je okradla penzijonistu Jakolinu v Mariboru čez 2G0 K denarja. Dali so jo zato pod ključ. Iz Koroškega. Žitaravas. V znamenju krvi. Kako daleč zabrede od farjev zapeljano ljudstvo, kaže slučaj, ki se je prigodil na minulo velikonočno nedeljo tega leta. Ta sveti dan sta dva zagrizena črnuha, ki mislita, da imata vero v najem, raz-mesarila prav po lopovsko mirnega fanta, ki ni nič druzega zakrivil, nego da je pokazal napredno mišljenje. Stvar seveda pride pred deželno sodnijo. Storilca- sta dva strastna in zagrizena agitatorja klerikalne stranke, črna do kosti, če je mogoče še črnejša nego župnik. Obadva sta, bi rekel, stebra tukajšnega prvaštva, ki hočeta z vso silo občino spraviti pod črno komando. A naši ljudje bodo gotovo še tako jasni na plati, da ne bodo potegnili s tepeži, ki na eni strani oblizujejo svetnikom prste, na drugi strani pa oskrunijo svetost velike noči s krvjo svojega bližnjega. In vse to baje za sveto vero! Uboga vera, če te čuvajo taki ljudje s takimi v nebovpijočimi sredstvi. In uboga občina, če padeš v take roke! To bi bilo hujše nego v Rusiji ali med kanibalcem. Vemo, kako gospodarijo prvaki v klerikalnih občinah in primerno tako bi bilo potem tudi pri nas: zatiranje in pretepanje vseh drugomišljenikov. Odgovornost za taka hudodelstva pa imajo tisti, ki svojemu poklicu nasproti, trosijo med mirno koroško ljudstvo strast in sovraštvo; na ta način delajo sami proti veri! Le tako naprej, blagoslovljeni gospodje, in preden še boste stali ob groznem propadu, ki ste si ga kopali sami! Vi drugi mirni občani pa, razsojajte kje naj bo v bodoče vaše stališče, gotovo, ne pri fanatičnih krvoločnikih, ampak na naši strani, ker mi hočemo imeti mir in sporazumljenje med občanom, ne pa sovraštvo in fanatizem; da se v teh slabih gospodarskih razmerah priborimo boljše stanje in da v poli-tičem in duševnem ozira pridobimo svobodo sobi in svojim potomcem. Prelivanje krvi iz političnega uzroka na sveto velikonočno nedeljo, na dan vstajenja tistega, ki je dejal: „Mir vam bodi!" Komur se sedaj še ne razjasni v glavi, temu ni več pomagati. Iz Kaplje na Dravi so nam piše: Častiti gospod urednik! Minule so deželnozborske volitve in naša črna garda se ne more potolažiti. Do prepričanja so prišli, da tukaj s „Š-Mirovimi" lažmi ni bilo nič kruha, s Turkom so se pa tako blamirali, da se jim vsak pametni človek smeji. Veliko ljudi pravi: zdaj je pokazala klerikalna stranka, kaj potrebuje, može, kateri so polni božjega prepričanja pod komando Pevčarjavega Honzija. Ali so ljudstvu v prid je enako. Ali v Kaplji jih ni. Živeli kapeljski napredni kmetje in fanti! Ti klerikalni ljudje letajo okoli z lažmi na naše dobre koroške šole; tisti pa ne pomislijo, da so se naučili v njih pisati in brati in da so le skoz nje prišli do luči, ka „Mir" in njegova stranka ugasniti. S se človek ne more v šoli naučiti; poa{ laž mora imeti „Mir". V tem EŠ-Miru" toliko lažnjivega novega, da v časa to se je že v Kaplji zgodilo. Pred krati smo dobili pri nas novega naduciteljx Z; veseljem ga je sprejela cela okolica in Kapljani so mu napravili lep sprejem; so pokalj, tako, da se je cel farovž celo Vokanov četrt pri Mesarju se je! tako, da so se Honzi jokali in tega! ne morejo pozabiti . . . Kakor po navadi rajo h veliki noči fanti denar za smodi prišli so tudi do Honzija s pošteno pro-bi tudi gospod kaj dali, ker vsako leto! tudi cerkev za to slavnost. In kaj jim jo j nosuknež odgovoril ? „Jaz nič ne bito smodnik samo za učitelje!" Tisto | spod dekan niso povedali, kje so vzeli, tedaj, ko je bil prišel škof? Tako potopavi duhovni stare navade in tako bojo vero . . . Tako tudi napadajo naši črnuhel. činski zastop, kateri seveda ni po njil zaradi velikih občinskih in šolskih dokli pa je sedel tedaj v odboru ? Zakaj i zidati šolo ? Ker niste mogli in ste san da je potrebna! V celi vasi so bile nat? šolske izbe hi v luknjah so podueovali, so bile za našo mladino zelo nezdrav. imamo hvala Bogu novo šolo in jo mor; plačati. Ko se je zidala šola, je hotel šolski predsednik g. Andrej Košat do' nemške šolske zveze eno podporo, da bi i ta način znižalo kmetom plačila. In kaj v Svetinski gazda Pirman in njegov petoliznei se skorej zmešala, ker po njegovih mislih 'ni J imel nemški denar v Rožni dolini nobene veH Kmetje, tako vam pomagajo ti klerikalno-pnj možje ! Zbudite se enkrat in proč s tako i katera je samo za rogovilenje in katera '■ ljudstvu. Mladeniči, varujte se take družbe, tera vas hoče zapeljati, ker v vašem prj prepričanju je naša prihodnost. Galicija. Piše se nam: Dragi ,Štajerc,'i zameri, da tudi iz Galicije nekaj novega i zakaj stvar je nedolžna in gotova resnica ini kedaj se to zgodi. Ker je pri nas čisto | obirjam, je jako pozni kraj; komaj nas jef tednom zapustil dolgo trajajoči sneg, se JB| kazal na enem jabolkovem drevescu lepi f z dvema rožicami; tega ne pomni niti najsi kmet pred majem. Letos pa je že 16. prikazal; cela veja je lepo zelena in ima! žici in sem poslal to na Borovlje. Iz Bilcovsa. Prijatelj našega lista nam] Pri zadnjih deželnozborskih volitvah so i grdo podlegli. Iz veselja nad svojo zmago] naprednjaki brezvestno počenjanje teh javnosti označili. Ker pa je zadnji ,Š-Mirj kajšne naprednjake grdo napadel, hočemo) dati, kaj da so si črnuhi v volilni borbi i dovolili. Župnik, ki čuje na ime Teul, in: poslužni raežnar ter še nekateri drugi revči duhu bi kmalu podplate znucali, da bi ja kočo obiskali in ljudi do bedaste fraze pri da jo vera v nevarnosti. Pred volitvijo je: uredil, da morajo priti ob gotovih dnevih i ski možje, zakonske žene, mladeniči in ke, vsaka skupina za-se, v cerkev, češ ds bode podučilo o njih stanovskih dolžni Glavna reč pa je bila, da se obdeluje volilaj volitev. Možem je rekel žnpnik, da naj lijo, kakor jim bode on to povedal. ( tudi, da je dejal fantom, da naj ne hm gostilno; zvečer pa je igral z njimi v na karte, kakor sploh vsak dan karte ig loma v gostilni, deloma pa v neki zasebni Dotični posestnik nima poguma, da bi žu| vun napodil in mu povedal, da nima dan na karte igrati; kajti ta posestnik je 1 kaleč. Mladenkam je župnik tako govoril, se sramovale, to doma ponoviti (od ,krana itd.). In navzoče so bile deklice, ki so I šoli odrasle. Kar te preje niso vedle, sliši v cerkvi. Gospod župan ni sprejel sinova, ker nista za volitev opravičena, v listo. Župnik pa je bil napačnega mne bodeta sinova klerikalno volila, in je to očital. Po fajmoštrovem mnenju bi moral t župan švindel izvršiti. V splošni kuriji I župnik volilec, ker še ni tukaj celo leto. (ll - 5 - tpa jenafarbal, da je volitve opravičen, češ i kil ■/. dnevom razpisa volitve že za tukaj iavljen V gostilni je župnik grozil, da bode ir.ur. ki ne voli z njim. že na tem sveta i :.;redi!. Pazi, fajmošter, mi to lahko pusti-i to grožnjo sodnijsko zasledovati! Na vo-i dnevu samem zahteval jo, da se mu v |nem lokalu glasovnice pokažejo in je tudi netim ime „Metnitz" prečrtal. Napredne vo- Loklice so ponoči črni smrkolini doli strgali. pač ni čudno, da je izpadla volitev pri w. nasilju precej klerikalno. Žalostno pa je, idandanes duhovnik na ta način nastopi tudi drugače se tafajinošter ne obnaša | kakor bi se to pričakovalo od božjega na-lika. (0 temu bodemo še prihodnjič poro- Pcmanjkanje krme je bilo za prvaške kleri-fprašanje za dosego političnih uspehov. i so, da je orglar Grafenauer kmetom ceno lil. Pametni ljudje so se tej lažnivosti Kajti vsakdo je vedel, da so ravno jiii poslanci nekaj pomoči kmetom prido-iedtem ko je orglar Grafenauer še pri h vprasaval, ali naj v tem oziru kaj stori. dosti niso kmetje dobili. To se čuti tadi j zato je koroška deželna vlada pod vplivom leihili poslancev dovolila zopet pomoč v ^n 50.000 K. Kmetje dobijo torej zopet 0 mrvo po znižani ceni G K in slamo po | l:j K' za 100 kil. Večja svota dobljenega pa se bode porabila za nakup potrebnega tena. Kmetje, brigajte se za to! Verska blaznost. Iz Rudne se nam piše: istii slučaj). V sredo 14. t. m. sta se mo-tukajšiia kmeta, oče in sin, zaradi ne-blaznosti, v norišnico odpeljati. Bila sta dobra kmeta, ki sta prav pametno gospo-I Značilne so besede vbogega starčka, kane vjet v jasnem hipu izpregovoril. Rekel .111 sem že zopet popolnoma zdrav, ali moja i me je vzela seboj k sv. Rupretu na niisi-Iin tam so me popolnoma zmešali." — No, : ni pivi in žalibog tndi no zadnji slučaj. i ljudstvo! i Prikazen na nebu. Piše se nam iz Lippitz-: V sredo, 14. t. m, ob 8. uri zvečer opa-ije na vzhodnem neba veliko, svitlo ru-svezdo, ki je plavala od juga proti severu se jo je vidilo 5 sekund dolgo. Bil je ki je menda v bližini Gradca na zemljo Grozna nuna. Iz Grafensteina se poroča: | časa je bila tukaj neka nuna, ki je stregla [tolehni gospej. Zdaj so je izvedlo, da je | porodila in otroka baje živega v stranišče 1 ter na ta način umorila. Pobožno deto-to so že vtaknili pod ključ. poročilo o uspehih z umetnimi gno-s posebnim ozirom na čilski solitar. rju bljubil, d: i; danes žit 1 kmečkem koled; z čilskim solitron i pondelek pa imam ravno čas. eveč let rabim v vinogradu p i lepim dobičkom čilski solitar, nei je napotilo, da sem tudi travnike. iih »nojil z čilskim solitrom Omenit gnojim njive, travnike in vinograd findro in Kalijevo soljo, toraj ob priliki na veliko- »primanjkujejo; ke roda še & tnavadno dolg; si »zel v zalog čakal z njim n lovu sem raztroi po 100 kg. so |jo. Vsled zad je vsled tega m maja za ko: gnojiti z čilsk suša pa me je pripi i nekaj metercento' i — dež, takoj pc 1 na en ha travniki itra in potem sem stne zaloge fosforo krompirju ivadno leto senožete in moram na- redno z To- mlji te snovi m seno spomlad ljo zrelo bilo, n solitrom. avila do tega čilskega so-tem Božjem , senožeta in mirno čakal m kisline in senožeta vseeno p; in de bil zemlji so tudi oni deli travnika, še primerno lepo košnjo dali, rporabo čilskega solitra učinek ' i otavi, natančno vaganje pa je poka;. pridelek vsled gnojenja z čilskim »kur 550 kg. Če računimo 100 kg. dobre krme samo 10 kron »kila je to leto po 12 in 14 kron) 100 kg. solitra ; 32 kron pride pri eni košnji čisti dobiček povekšan la 23 kron. Razv-en tega pa ie bila paša gotovo za Hrico izdatnejša, trave so se zelo ojačile in z k_* še sedaj ločijo z čilskim solitrom gnojene »iti po temno-zeleni rasti. Posebno lepo se je obnesel to sadnje lete i bompirja, na katorem som razven z Tomaso' )[aliieio soljo gnojil tuli z čilskim solitrom. alo povprečn solitrom n i gostile parcele poskus o moko Zadnje gnojilo sem dal med rastjo v 3 porcijah in sem opazil da ni le dušik v tem gnojilu prišel popolno k hasku ampak koristila je tudi njegova lastnost, da vleče mokroto iz zraka in s to namaka kolikor toliko suho zemljo. Učinek je bil res sijajen in povzročil je čilski soliter večji pridelek 60 metercentnov na hektarju ; za ti jenje sem porabil 200 kil čilskega solitra, kromp 1 v ieseni po K 560 100 kil, 60 metercent edno K 336-—, 200 kil čilskeg ilo K 64—, večji čisti dobiček vsled g in solitrom je b:l toraj K 272; . . Večletna vporaba čilskega solitra v ■ prečila da je to gnojilo za lvtro in bu ivnost neobhodno potrebno p lani, ko ima trs toliko grvzdj; varišem, vinorejcem splošno ia vinograd najtopleje pripor pa tudi treba hlevskega gnoja, da se ; ihla in greje, treba pa je tudi Toma lijeve soli. Opustil bi pa mojo dolžnost ako mojih besed svaril vsakega kmetovalca ran vslee pomanjkanja dobrega h'ev vati umetna gnojila da ravna pametne skim gnojem, da si zboljša gnojni dv ne steče dragocena gnojnica na sosed v potok. Napredni kmet i Dlitra ojenja gno-r sem iov je Pa je z čil- ) potrebno, nai letinah kako. lahko toraj t skega solna je Da t inogradu me no rast Jako je v dobrih za dozoreti, uporabo čil- .čam, sevedi se z njim zsmlja ove moke in Ka- nebi koncem teh t, kateri je primo-ikega gnoja kupo- in varčno z hlev-or in pazi da mu >v travnik ali celo t Šolske doline. vsakega žrebeta. Pod kakimi pogoji oddaja uprava deželne brambe državne plemenska kobile v zasebno rabo. (Nadaljevanje.) Podrobnejša določila glede žrebet. a) V primera § 3, lit. b, stopi novi rabnik kobile v vse pravice in zaveznosti prejšnega rabnika tadi glede žrebet. b) v § °i 'it- c> omenjena pravica vračila se more izvrševati le glede kobile iz žrebet skupaj. Vendar pristoja kakor odškodnina za čas istinite vzreje znesek, ki ga je razmeroma preračuniti po meri 100 kron za vsako žrebe ia leto vzreje. V ozira vrednih primerih odmeri uprava deželne brambe to odškodnino tudi do višine, omenjene v naslednjem odstavku. c) Ako smatra uprava deželne brambe, da se je žrebe vzedilo tako, da se sicer ni kršila pogodba (§ U), pa da vendar ne ustreza namenu, ima pravico, tudi ne da bi terjala kobilo nazaj, zahtevati izročitev žrebeta še pred dovršenim 36. mesecem starosti. Vzrejnik dobi v tem primeru kakor odškodnino za čas dejanskega vzrejenja znesek, ki ga je razmerno preračuniti po meri. 100 K za prvih 12 mes. star. 250 „ „ drugih 12 „ in 350 „ j, tretjih 12 „ „ d) Ako kobila pogine, trajajo obveznosti glede žzebet dalje. e) Te obveznosti trajajo tudi dalje, ako pride kobila po § 1 v rabnikovo last. f) Vzrejnik mora žrebeta ob oddaji pripeljati tistemu vojaškemu krdelu, hkateremu spada ali je spadala kobila. g) Razen odškodnin, določenih v §§ 2, 3 in v tem paragrafu ne mora vzrejnik zahtevati nikakoršnega daljnjega povračila za preskrbo, strežbo, živinozdravniško zdravljenje prevoz in drage redne ali izredne izdatke. h) Žrebičke je dati, če uprava deželna brambe ne odredi nič druzega, po prvih 12 mesecih starosti skopiti (rezati). § 5-Pravica ogledovanja; dolžnost naznanila. Uprava deželne brambe ima pravico, kobilo in žrebeta pri rabniku, oziroma vzrejniku dati vsak čas ogledati po svojih organih, katerim se moraja dati vsa potrebna pojasnila. Rabnik, oziroma vzrejnik je tudi dolžen takoj naznaniti po-veljstvn tistega vojaškega krnela, h kateremu spada ali je spadala kobila, vselej kadar kaka žival oboli, pogine, povrže, ter vsako nameravano ne samo začasno premembo bivališča živali. § 6. Odgovornost; prekršek pogodbe. Rabnik oziroma vzrejnik je odgovoren po določilih državljanskega prava. On je odgovoren tudi za krivdo svojih nameščencev. Ako je več oseb, je odgovornost vedno solidarna. Ako se prekrši pogodba, ima uprava deželne brambe s pridržkom svojih drugih zahtev, pravico zahtevati, da se ji takoj izroče (§ 3, lit. f in § 4, lit. f) vse živali ali po njeni izbiri tudi le posamezne živali: ali gre vzrejniku za čas istinite vzreje odvzetih žrebet v takem primera kaka odškodnina, je presoditi po določilih državljanskega prava, vendar se nikakor ne more zahtevati višja nego v § 4, lit. c ustanovljena odškodnina. V ostalem pa za odvzetje ni dati nikake odškodnine. Razsodišče. Spori o pravici uprave deželne brambe zahtevati, da se takoj oddado- živali, če se prekrši pogodba, spadajo pred razsodišče, ki se zbere na kraja, kjer so živali, in ki je sestav-tjeno: 1. iz častnika, ki ga postavi uprava deželne brambe; 2. iz rabnikovega, oziroma vzrejnikovega zaupnika. Ta zaupnik se mora imenovati v 48 urafP po pozivu, ki se je dal ustno ali pismeno rabniku, oziroma vzrejniku, naj postavi zaupnika, sicer preide pravica postaviti tega razsodnika na občinskega predstojnika (župana) tistega kraja, v katerem so živali. 3. Iz osebe iz kmetijskih poklicnih krogov, ki jo imenuje politično okrajno oblastvo. V ostalem veljajo za razsodišče določila civilnega pravdnega reda. § 8. Podsodnost Za drage v § 7 omenjene pravne spore, ki ne spadrjo po zakonu pred izključno posebno podsodnost, so v prvi stopnji edino pristojna le stvarno pristojna sodišča na sedežu c. kr. finančne prokurature. Gospodarske. Zoper zajce. Dobro sredstvo, da se mlado drevo obvaiuje zajcev je sledeče: Vzemi skvarjenoolje, ki zanj ni škoda, ali razpusti slabo mast, omešai v to paprike in namazi debelca; zajec se ti jih ne dotakne. Sodi od kisa se dado prirediti za vino, če se zakuhajo s sodo; toda ta mora v rlogfi tako daleč prodreti, kakor daleč je prodrl kis. Kako se perutnina dobro opita? Za pitanje perutnine, posebno piščet, je najboljše rabiti ajdovo moko ali pa tudi ječmenovo in koruzno moko skupaj. Te moke se zmešajo s posnetim mlekom ali pa medencem. Iz tega se napravi precej gost močnik pokvarjenim ali starim mlekom, ker katera perutnini jako škoduje, pa tudi napraviti za cel dan, ampak za vsak č; sebej. Vsakikrat naj se posoda osnaž stara krma pustiti v koritu. Če mora stran; zaradi tega naj se vs liko, kolikor enkrat pojedo. Krm in sicer redno ob eni in isti n akik opoldne ob 12. in da piščetu, je od\ sece staro pišče b »/s I tega močnika ima preveč ali pi pridene k močniki in nekaj peska. Piščeta v starost ločiti in tako osti kletke morajo bit dovolj gibati, ker ta način krmljer opitana. Naša gnojišča Svari se pred F tem je kislina, se ne sme pica is krmljenja po-in se ne sme i pojedo enkrat, at da samo to-reak dan trikrat, sjutraj ob 6. uri, Koliko se z. istega n. pr Vs', celi dar vanju se potem že si ohranijo dober svečer ob 6. uri. sno od velikosti dobilo za enkrat Pri opaz< imalo. Da za vsako Pitne vode pri tej krm kakih 6—9 tednov se lejo, dokler ne pridejo v kletk toliko velike, da se še morejo drugače bi bilo to Ie trpinčenje i piščeta so v 14-20 dneh i enkrat 4 rae-skupaj vidi ali tek, se i vsak 1 g soli ne potrebujejo. norajo spoli Te živali Na lepo i vidi že tu nanja in da drugi takeg dela tem jem am, da z gnojem. Vidi ga tlačijo gospodarj a ravnanja v vsakem ožin slučaju mogoče posni Tud so v obče slaba. Venda i gospodarji poprijeli boljšega rav-e to na tem, da poravnavajo gnoj reba je le, da bi jih tudi da bi tako emal le, d se sploh poprijeli pri gnoju je gledati, da se priprav dober gnoj, kar je pa le v ako ga prav spravljamo in z gno-pravilno ravnamo. Ako se racam jajca sproti pobira iz gnezda, nesejo potem naprej do julija in celo avgusta. Ker race jajc rade ne vale, zato se podloži račja jajca rajše pod kure ali pa pure. Ledenica mora imeti vselej dvojne stene t j. vsaka stena mora biti napravljena iz dveh sten, a med obema mora biti praznega prostora 60 cm. Prazen prostor, ki nastane pri zidanju obeh sten. se mora .izpolniti s plevami, rezanico in slame ali pa z žagovino. Žagovina je boljša od rezanice, ker se jo laže dobro stepta nego diugo. Ako je šota ali lesni pepel pri rokah, je najboljše, če se vzame enega teh dveh, ker sta najsposobnejša za to. Glavna stvar pri materijalu, ki se ga deva med dvojnate stene ledenice, je, da je isti suh in da se ga lahko močno stlači. Telegram. Brvaški Franc Rajšta v Šoštanju je prišel v konknrz. Torej zopet polom. Škoda jo velika in bode baje tudi posojilnica mnogo trpela. Loterijske številke. Gradec, dne 17. aprila: Trst, dne 10. aprila: 21, 13, 80, 16, 62. 64, 8, 16, 39, 24. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Višjega Štabnega zdravnika in lizika dr. Scbmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, teženje iz uses, šnnenje po ušesih in naglu-nost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 208 ApUbeke „Zur Sonne" Jako-miniplatz 24, Uradee. Proda se 210 posestvo, 6 oralov zemlje, njiv in travnikov, zidana hiša, klet, kuhinja. blev za živino in svinje, skedenj, lep vrt, vse v ravnini, pri lepi cesti, cena 6.000 kron. Vci se izve na Spodnji Poljaka?! St. 37 pri Pragerakem. Proda se takoj iz proste roke lepo malo MM| Obstoje« iz>dveh'J: stanovanjskih Iris (ena Se 10 let davka prosta) in en oral ali joti zemlje, v Spodnjem Ro'.hweinu pri Mariboru št. 67. Več se izve pri posestniku ________A. N. ___237 Kleparski (špenglerski) učenec iz dežele se sprejme. Gradec, Leonhardstrasse 63 pri gosp. tiebauer. 228 Za krojače! Kdor želi v lepem kraju pri farni cerkvi dober prostor naj ne zamudi časa; prodam celo krojaško opravo, 2 stroja in sploh vse, potem izdelano obleko in drugo blago za gotovi denar torej za malo svoto denarja; proda se vsaki dan; naslov pove upravuištvo tega lista. 209 Cepljene trte 253 (sorte silvanec in honigler) prodaja g. Tomaž Smeh, posestnik, Mestinjt, p. Šmarje pri Jelšah. rv" Izjava. Obžalujem besede izgovorjeno dne 28. marca 1909 proti Janezu Potočniku v TurniSah, radi katerih je on tožbo proti meni vložil. 258 Karl Cross. Krojaška pomočnica pridna v vseh delih, se takoj sprejme pri gospej Pauli Fi-hernig, izdelovateljici ženskih oblek, Ptuj, Lngartorgasse 9. 339 Vrtnar se sprejme. Služba trajna. Ponudbe z zahtevo plaCil* na graščino „Steinhof' pri Radgoni. 2Ž1 Zclim kupiti v. malo posestvo .v v Slivnici ali v hočki fari naj-rajše; košta lahko 1800 ali 2000 K; kdor želi prodati, raj se oglasi pri upravništvu „Šta-__________jerca". 255 Učenec, zmožen nemščine in slovenščine, z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovini z mešanim blagom g. Josef Winkler, Slov. Gradec. 259 jih pridobi z uspešnim absolviranjem meščanske šole ali treh let spodnje realke oziroma spodnje gimnazije ; to potrdilo dajejo dotična šolska spričevala. 4. Potrdilo, da je bil prosilec najmanje dve leti praktično uslužben pri delih in poslovanju gozdarstva ter postranskih strok. 5. Domovinski list. 6. Spričevalo o nravnosti in dobrem zadržanju, ako to ni že po potrdilu ad 4. dokazano. 7. Ubožno spričevalo. 8. Pravoveljavno izjavo sorodnikov ali dobrotnikov prosilca, da se leti zavežejo, da bodejo plačali oni del neobhodno potrebnih denarnih in pomožnih sredstev, ki bi bil čez eventuelno dobljeno svoto štipendija potreben. Plačevati bi bilo to v svotah in dobah, katere določi šolsko in vrhovno vodstvo. Ta izjava podpisati je od zavezanca in dveh prič; tudi se mora legalizirati ali s o d n i j s k o aH pa notarielno. Dotični občinski urad pa ima potrditi, da je zavezanec zmožen teh plačil. Prosilci, ki zgoraj pod 1—8 označene pogoje ne morejo izpolniti, se ne morejo vpoštevati pri oddaji štipendij ; kajti te pogoje se zahteva tudi pri sprejemu v c. k. gozdarsko šolo v Gusswerku. Opomni se, da bode znašala denarna potrebščina za košto, hrano, perilo in podučna sredstva ter male nabave tekom ednajstmesečno učne dobe okroglo 600 K. Nadaljne določbe o uredbi te šole, o učnem načrtu, hišnem redu in disciplini se lahko izvejo pri c. k. gozdarski in domenski upravi v Gusswerku. ■ Gradec, 7. aprila 1909. Od staj. deželnega odbora. Eden ali dva 257 kovaška pomočnika (čeprav šele izučena) se takoj sprejmejo pri g. Max L. Ko- achier, Laški trg. Učenec za mlin se sprejme. Učna doba 3 leta. Pri primernem delu tudi letna plača. Naslov: Anton(Irundnrr, valčni mlin in veletrgovina v _________Polieanall. 246 Učenec se sprejme pri g. F. Wester- mayer, krojaški mojster v Celju. 248 Vzamem več mizarskih pomočnikov v stalno delo, tako tudi enega učenoa za lo obrl. Georg Ko- bale, mizarski mojster v Slov. Bistrici. 2*7 Vinzenz LEPOSCHA, Ptuj trgovina z železnim in kovanim blagom priporoča svojo bogato zalogo: traverz, cementa, strešne pape, drat-nega omrežja za ograje, drata, dratnih štiftov, lopat, krampov, enokolnic (Schiehtriilien), trsnih škarij, brizgalnic proti peronosperi, mašin za mlatiti, tiepelinov, ..hackfrlejjej^^flajifleji^jfa ■ vsako gepeljnov. lezja tor Težja ter vsakovrstnega oHUJi^mmny skega orodja in pastij proti živalim po orig. fabričnih cenah. 245 **-3Sr Največji dobitek event. 600,0001 aznanilo: DobU*e garantira Sreče." država. Vabilo k udeležbi na šansah za dobitke od države Hamburg garantirane velike denarne loterije, v kateri se mora dobiti gotovo, 9 milijonov, 841.476 markov. Največji dobitek v srečnejšem slučaju: a^cia,r3s:o^r SOO.OOO odnosno : Glavn dobitki a Markov 560.000 Markov 300.000 550.000 200.000 540.000 ,, 100.000 530.000 60.000 520.000 50.000 515.000 45.000 510.000 : 40.000 305.000 '» 30.000 303.000 20.000 „ 302.000 » 15.000 10.000 i. t d. V splošnem obsega loterija, ki obstoji iz 7 razredov, 100.000 srečk z 48.405 dobltkami in 8. premijami, tako da mora skoraj polovica srečk gotovo dobiti. Dobitki rastejo od razreda do razreda in sicer znaša največji dobitek 1. razredaev. M.50 000, oni7. razredaev. M. 600.000. Uradna cena srečk 1. razreda znaša za eno Celo srečko M. 6 (K 7) Polovično srečko M. 3 (K 3 50) Četrtinkosre^ke Mi 1-50 (K 1-75) I Uradni, z državnim znakom opremljeni načrt srečkova-nja, iz katerega se razvidi vloge za nasledne razrede ter natančni zapisnik dobitkov, pošljem na zeljo v naprej in to gratis in franku. Vsak udeležencev dobi uradno listo srečkovanja takoj po izvršeni loteriji. Dobitki se pod garancijo države takoj izplačajo Naročila prosim takoj, najkasneje do 232 30. aprila. Samuel Heckscher sen. Bankseschaft, Hamburg 36. ............. Tukaj izrezali .............-.............................. Naročilno pismo v.a g. SaWuel Heckscher sen.. BalSgSSehaftJ' Hamburg 36. Pošljite mi........ Naslov: ~cclo srečko a M. &■ • (K 7 • ) polovično „ „ „ 3— („ 350) četrtinko „ „ „ 1-50 („ 1'75) Svoto dobite vloženo po poštni nakaznici dvignite jo po povzetju. Kar ni primerno naj se črta. Razglas. Gostilna s h ISO Za 11 mesečni tečaj na državni gozdarski šoli v Gusswerku pri Mariastellu, ki se prične s 1. septembrom 1909, oddalo se bode šest deželnih štipendij i. s. dve po 500 K in štiri po 400 K. Prosilci za te štipendije predložiti imajo svoje prošnje do najkasneje 1. junija t. 1. pri staj. deželnemu odboru v Gradcu. Priložiti je tem prošnjam: 1. Krstni list, da se dokaže, da je prosilec že 17. leto svojega življenja dokončal in da še ni prekoračil 22. leta. 2. Spričevalo okrajnega zdravnika, da je prosilec fizično zmožen za gozdarsko službo v visokem hribovju, zlasti da ima normalni vid in posluh, to spričevalo ne sme biti dalje nazaj datirano, kakor do 15. maja t. 1. 3. Potrdilo, da ima prosilec one zmožnosti, -ki se dobro idoča loko ali v okolici se kupi. Primerne ponudbe pod „Preis Nebensache" na upravo tega lista. 251 Ižče se za takoj delovodja (Partleluhret s 30—40 delavci za zemljo s temeljnoj delovodja K 4—, delavci K 280. I več let. Dopise sprejema se pod naslo^ ________„Miirzregulierung in Mitterndorf." IV Najlepši in najboljši kolesi Priznano najboljše in ea|toj ljubljeno mono po najnižjih cenah pod dolgoletno garancijo, prosto voznine do meje in colni-nc prosto, najboljša pneu-matik ter vse dele oddaja po celem Avstro-Ogrskem najbolj znana in priljubljena &V s freiaufcm *M K 99*- Tisočero priznanj. „Laufmanteljni" K 2'40. < garancijo, „lufl!laiibi' 2-95 2 garancijo Nape'0 kolo s „freilaufom" in ,B bremzo K I4-—. Zanik' (Lenkatange) z grifom 1 garnitura emaj.iranih plehov K |05. Glavni zastonj. 1 Se pos'lja proti naprej naplacku. . Multiplex kolesna industrija Berlin SW. 45, Gitschinerstrasse 15. Pozor I Čitajl Psi Slavonska biljevinal vrstno in 11 šim uspehom rablja proti Iemn kašlju v prsih, — jenju v grlu, vosti, težkem nju, astmi — nem kataru, kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. ™ franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 st-uJ se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost I P. Juriši lekarnarja v Pakracu It. ans Woij veletrgovina z meš&nim bi 871 vinom in žganjem v Policanili priporoča p. t. občinstva svojo »bornega špecerijskega, blaga, kakor fine moke, vinberle, cibebe, kave, masti, ji petrolej itd. kakor tadi zalogo mannfak blaga, štofi, druki. platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja dobra pristna naturna vina en gros in pravo žganje en gros in en detail, Hlapce, oženjene, z letnimi spričevali, se za takoj, prosto stanovanje, kurjava luč, deputatno| 360 K, prosto držanje krav, svinj in 100 K letne službene premije, žena in otroci dnevno plačo. Natančne ponudbe sp^ ________graščina »Steinhof' pri Radgoni. Pncpcfvn na Hpfrli Zenitna ponudba. U^COlfU IICI UULbll Mož srednje starosti, z lepim nosestvom tudi z gospodarstvom mleka se hitro kapi. Prijazne ponudbe pod naznanilom danega kompleksa zemljišč ter kupne cene pod „rasche Erledigung" na upravo tega lista. 252 Mož srednje starosti, z lepim posestvom kovskim obrtom, želi z mlado, pametno stopno gospodično, katera najmanj 5001 premoženja ima in tudi nemško zna vsled se seznanit. Ponudbe v nemškem jezika „Venus" na upravo „Štajerca'. 76 — 7 — lahte postij e iz domačega platna i po kron 2'6o © v novi veliki trgovini Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. i6? mmvmm »taster od K 26'—, fiobert-puške od K 8-50, Me od K 2, samokresi od 5—..Popravljanje po ceni, Cenik s slikani! frank o. ===== F. Dušek., Opočno it '04 a. d. Staai8bahn, Bohoten. Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za ler <*ftt Ipainokot trjpeljsjooe, Izvrstno In bolečine odstranjujoče litdrtTopri prehlaJenjD itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1140 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domaČega Inktnuj se pazi na originalne steklenice v I kalij a h z Imorirstvefio zuamko „Ankera, potem se dobi pristno to sredstvo. fir. Rlcliter-Jeva apoteka „ilatl ler" ¥ pragi, Eh'sabetstr. St. 5 nov. Hazpoiilja se vsnk dan. 690 Kupi se V« pokrita že rabljena k u č i j a. nadalje dobro ohranjeni v o z i č e k za vleči in enega močnega, krotkega O S I a. Vpraša se in oferira hotel Bahn- hof Jesenice, Gorenjsko. 211. Štiri tedne na poiskjjšnjo in ogled razpošiljam svoja kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovito ceno in dobro. Cenik s slikami franko! Franz DUŠEK, tovarni koles, Opočno Nr. 103 a. d Staatsbabn, Bbhnien. m Poobla8£en in zaprisežen civilni geometer K&QM v MARIBORU, Tegetthofova cesta 44 se priporoča za vsa dela, ki spadaje v stroko merjenja zemljišč kakor so: delitve zemljišč, omejitve, določitve mej. združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša posestva, kakor cele občine, lovska okolišča, dela načrte stavb in drugih predmetov. ,. Priporočam ■■r za spomladansko sezijo izgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke, deklice in otroke V najmodernejših vzorcih in kroju, po zmerno nizkih cenah " 169 Johann Koss, Celje Original »Johnston" amerikanske mašine za žetev mašine za travo, žilje in vezanje, za obračanje mrve, grablje ca mrva, mašine za priprava krme, gepeljnl, vinske press, sadne »rese, grozdni mlini. grozdni reblerji in vse druge kmetijske mašine izdelujejo in oddajajo v znano prvo-razredni konstrukciji specialne fabrise Franz MELICHAR, Rudolf BftCHER = Dunaj 1112, Lovvengasse 37. == Natančni ceniki zastonj ,in franko. 180 ME" k*''1* se solidne zastopnike in naprej-prodajalce. ~3M samski, pridni, za nasad zelenjave, zeleno cepljenje trt, mesečno 30 kron, vse popolnoma prosto in letna službena premija 100 kron se išče za takoj. Natančne ponudbe s prepisi spričeval na graščino „Steinhof pri Radgoni. 219 to manufakturno trgovino na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) i priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. 1 poštena, zanesljiva oseba, vešča vsaj za silo Kine in zmožna, v hiši in na vrtu pomagati, se išče hišo na Gorenjskem. Plača 20 kron. Lahka 1 pri majhni družini na deželi. Pri hiši in deloma Ista še hlapec in dekla. Vpraša se pri upravi „Stajerca". 231 Jaz Ana Csillag! P r o daj alka, Priložnostni nakup razne realitete za prodajo od 3 do 50 bi dobre zemlje, kakor tudi vinogradov; po Snih cenah tudi 22 hektolitrov vina. Vpraša ti g. Franz Lorber, posestnik, Partin, pošta Sv. Jurij si. g. 229 ......-• za kron 12' — . . 14-. , 16-, » 18'- " " 20'- lin še finejše vsake vrste v novi veliki trgovini Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. 168 I z mojimi 185 em dolgimi velikanskimi l.oreley-lns-mi dobila sem ' jih po 14 mesečni rabi po meni iznajdeno moje pomade. Lc-la je edino sredstvo proti izpadanju las, za pospeševanje rasti istih, za okrepcanjelasne plošče, in Kot tako priznano; ona pospešuje pri gospodih polno, krepko rast brade in daje že po kratki rabi ravno tako lasem na glavi kakor bradi naravni avil in polnost ter jih obvari pred prehitrim osivljenjn do najvišje starosti, Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag same iznajdene pomade za rast Iss svoje lase polne in dolge ohrani. Nobeno dru • go sredstvo ne obsega toliko lasne redilne snovi kakor Csillag pomada, ki si je pridobila z vso pravico svetovno ime, kajti dame in gospodje dosežejo že po rabi prvega piskerca najboljši uspeh, ke* poneha izpadanje las že čez nekaj dni popolnoma in se prikaže nova rast las. Ta uspeh dokazujejo tisočera priznanja, kajti le resnica krona ispeh. Cena piskerca 2 K, 4 K, 6 K in 10 K. Pošlna razpoSiljatcv vsak dan pri naprej pla'ilu ali po požtnem povzetju celega sveta iz fabrike Ana Csillag, Dunaj I, Graben št. 14 kamor so poslati vsa naročila. obeh deželnih jezikov zmožna, se sprejme z 1. junijom v neki trgovini z mešanim blagom v bližini Celja. Znanje manufakturnega blaga se želi. Vpraša se pri upravi „Štajerca" ter pri g. Franz Zangger v Gelju. 235. ■ Oskrbnik za parno žago ali za prejemanje lesa ali kaj tacega želi svojo službo takoj ali do 1. julija spremeniti, katera služba pa stalna biti mora. Vprašanje pri uredništvu tega lista. 236 ••••••••••••••••••M S Katera žena ali dekle ? 17° 2 : • si hoče lepo blago za obleko in Z nove sorte terpeči sviltli robec ku- «fj piti, naj gre v novo veliko trgovino Johann Koss, § = Celje. == S P AGLIANO-SIE.UP. Vrlm V ttoielM Italijanske in avstrijske parmakopeje. Premiiran u (»rmseentični razstavi 1894, na big. razstavi 1900 in na mednarodni razstavi v Milanu 1908 z zlat* Bedajli najuspešnejše sredstvo sa olščenje krvi prof. ERNESTO P A G L I A N 0, NEAPEL legitimiram izdelovalec od njegovega strica pok. prof. Pagaano iz- najdenega in po njegovem originalnem recept« vestno narejenega preparata. Postavno priznan glasom odločbe najvišjega sodnega dvora (Benetke 1903) in od sanitetne nadoblasti. V steklenicah, ikatljloan (praSefc) in komprlmlranih tabletah (pilne). Zahtevajte edino fabriško znamko edino pristnega sirupa prof. ERNESTO PAGLIAN0. NEAPEL Calata S. Marco 4. Se dobi t K ItMl-Aiitheke Stents BraMhetU-Ala (južni Tirol).