m
v -~Stev' 199	Poštnina
PBIMDHSKI DNEVNIK
GL.ASIL.O OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
/1 OQO\ ^osinina plačana v gotovini \iZO7y Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST torek 23. avgusta 1949
Cena 15 lir - 2.50 din
Odgovor jussosS&vaaske vlade na noto sovjetske	o®?	1& m.
Km (Tovore, »do ie bil bosim
Ljeslii za narodne in ilemohralične
P°Utika, ki jo sedaj vodi sovjetska vlada, škoduje tudi protiimperialistični fronti na svetu
pravice biiillli Slovencev
s. ®e°grad, *e*nar41a 2
21. avgusta (Tanjug). — Vlada FLR Jugoslavije se je j0 besedilom note sovjetske vlade z dne 11. avgusta in misli, ^iob^n:tenote sicer ne obvezuje, da bi odgovorila, toda Eotoške „ra!ribe zgodovinske resnice v. zvezi s prepustitvijo Slovenske ostala v j5e’manskemu gospostvu m da demokratična javnost ne bi dejstev l- Boskdu v zmoti, se bo vlada FLRJ dotaknila nekaterih ’ 1 So v omenjeni noti sovje tske vlade popolnoma popačena.
L. r>j
vna tva;*...	•	.. -	roške	(dokument	konferenc
<a soviof,?3 ^r(3itev, ki jo skuša no-ie; & , ke s'
vse, <LCstori11* i i.. .ovensko Koroško od-in jo kot deželo,
Ci’ Prikliu-oe°inoma 3 Sioven-■cui Jugoslaviji, dočim
Je; Sovipkt Vlatie <<dfokazati», je ta-Vse, , a vlada ie baie storila
&,AVStri*
Ci'.i
vwgUbid
Andske rpr°^n?’ vlada Federativne ®a v n Pubhke Jugoslavije tru-koristijv, ,Spr°tni smeri, t. j. proti tr°'i svor°r°Žkih Slovencev ter ^štVniv, t Iastnim narodnim in f5 sPomKrf°ris*im> ker so i® kaie evi do v?1 1947 odpovedala za-SoviT"1ženske Koroške.
*a dagjo 8 v*ada si prizadeva na 8°v°tne .t1 r*-valiti od sebe kofc od-s&r6jeti„ i, ’ ki 16 sodelovala pri
i gv , i“Jv na pariškem zase-
t^lado FLRTir'iStrOV- odg0VOTno n . *-'KJ Jugoslavije za pro-
§^ni Parlški sklep,
,	V-----**1	£ lCH-
oue v nasprotju z demo-
4«U](V1	■-	i,	vini
v?aae*0m samoodločbe ®JitevP pToti zavrnjene
upravičene
Slo-
.% v	Jugoslavije do ______
Ua bi dokazala ta-,5* vlacja ° ‘rditev, navaja sovjet-Si je edini «dokaz» pismo, E	Podpredsednik vlade
Soslavij,
« '"■«tn A' Višinskemu med mo-it0V’ Si'-iv,2aSftCiaI'ie‘‘* Eveta mini-j ^inim'10’ k* vsebuje tr; varian-j Hritner - 2ahteve vIade FLRJ k 0<iklon i^e veRke sile dokonč->kc pr Priključitev Slovenske h lada . Jugoslaviji. Sovjet-PQVen r,. i’ da pomeni to pismo *!.*£*?* Jugo*:
S
slavije Sloven-
to
^vlič!Smi??ln° trditvijo sovje t-,'Stti °žitn° računa z neob-Ci^čiio0 široke ja /nosti o tem, M-Ji te«;. ?Ved pnjenjerjm pismom k, ^ ttiou? v sv°j* noti sovjetska preko vseh okolnosti,
i«:o rJNk, dejsf e8ov Pismo m pojasnju-■ Va so JPravi smisel. Stvarna Jdnja:
da A fj,jj l947 je prispela dele-' tli JPgoslavije v Moskvo, •’« °^a svetianiu Sveta ministrov bomVendar °Je 2abteve do Avstri-
C^itiyj||j|
%
na popot-taiišče predstavni-
<5cio6Pt'aV tat Britanijd in Eran-^ u sta]ii° pa tudi na zelo ne-N.N i)r.3Ce s°vjetske vlade gle-VladlciVan,,‘P^vijenosti, da brani *k' ie dnkC z;‘hteve. Sovjetski C O 2aano. da sta v ti-
X$fit  ..........
■je yVe'cP08lanika FLR Jugo-
'Mr^ikr kvi V'
H^iJe Pr L vrč razgovorih šefa 'V*1 ll] Vfli. Jugoslavije E. Kar-
Popoviča s
CeVai' Visin,?' 2SSR v- Molotovom 'iCrt9 iijgosi 28dnja dva prepri-bi ih* abSo|in Vanske Predstavnike, ve <; slova nikakih upov. da baj., vet tj);83*5*! ozemeljske zahte-kj0 ®rjetnpr‘sl5°v sPrejel in da je • da bodo v celoti od-
l|-Je lizjav-l!r,‘ster EE.SR
> tako ^ R  1,:
.Its^ 'P.br,
... V. Molčiš. Kardelju, da ima ezupnim računom so-nadalje od-
(Im bi m. vPr<*šanje samo za
(Im ' u* n|air-	-	  -
1. ■e beitjjt la pozitivno rešitev i*i .. Gča imetja v Avstriji videti iz Kardelja vladj FLR Ju-
•Com
SSf?"K.k„ le
bju ,°§la delegacija
2J. aprila 1D47, je aciji FLRJ jasno •'in ■ v« delegacija ZSSR ne l'kv1Ug0swLV7:traiati Pri podpira-tair. tlo aJ,1 h ozemeljskih za-C tr°Vrtn !‘ic> če bo v Svetu C lletnšk-ii,'Ž'm ?P°razum o vpra-*če °staiem .uktiv v Avstriji. tiM^Vjetj,” Je prišlo tako stali-% JttJo. ® viade do izraza tudi
i« eta . moskovskem zaseda. v*čl,l"liitiji 'lnislrov, med katerimi Vt,rat izjav11,rils^Pr ESSR Molotov •v8aciin .. ’ da je za sovjetsko
\^Utbu ‘avn° vprašanje piu Vke8a j, u,. Avstriji vprašanje •»>la ,d,etja. ki ga je ZSSR
Vf0 »tališčn Ra.zum|jivo je- da
!>1 1, breri,.,., sovjetske vlade raz-V?1 »jer Vn'ki 7-aPadnih vele-
Wanju a‘°. Pripravljenost, da v
r*še bi C r*iskih meja popusti, i) v 0 vPl ‘;c.v sovjetsko korist hurt^-trijCiIl'10 nemškega imet-5* tri * tz nači ,ed drugim se to vi-
■ >S"> 20a”M “)*,e '"”Sn|'-'Wi:
g. Marshalla z dne
•M E jf,
jSbotga ; a' Molotov nekajkrat
?hVa<!n0 vPraS’šL°r-iziavil’ je g'avn0 ae*nški, 35. člen, ki za-
■ ah**1611! knnf v Avstriji.«
V^iia r
V,^v194"> nCe U- 154zd0e
t *°Voru r
e. del,
U;°v h!etske
del
a to izjavo šefa a-g. Marshalla je
•tecif^dari,' .	I
'b, y večkr’at a -e “sovjetska de-
"t« u V A, ki
,AV;
xVn°r4l2° nemškem imetju
S Zv»°Set3nega’ en’ki je s tem v
t?Hkn ,P°^nena za Sovjet-
.dfifa^^ka -1 le izjavil, da se
n<* Cn?iegacija Pokazala
dati - Podla§° -btnAŠ i”* šn » drugih vprašanj
egacije V. M. Mo-,la ie «sovje1 ’ dt ‘zjavila, da sta 35.
*nU vnln-ereše
vprašanjih,
Vpra'5‘c?er,a, dočim sploh n)a Slovenske Ko-
156 z
dne 34. aprila 1947).
Končno pa govori o takem stališču tudi sam rezultat, ki kaže. da se je sovjetska vlada dejanske odrekla podporj jugoslovanskih zahtev, ko je dosegla sporazum 0 vprašanju nemškega imetja v Avstriji.
b) Vlada FLRJ je nujno morala tako stališče sovjetske vlade povezovati s pismom, ki ga je poslal predsednik sovjetske vlade J. V. Stalin maja 1945 državnemu kanclerju Avstrije, g. Rennerju, v katerem je obljuba o nespremenljivosti avstrijskih meja. Ker sovjetska vlada v svoji noti zanika, da ibi bilo v tem pismu jamstvo avstrijskih meja s sovjetske strani, misli vlada FLRJ, da bo najbolje služilo objektivni oceni pravega stanja stvari, če to pismo r.avede v celoti. To pismo se glasi:
((Njegovi ekscelenci državnemu kanclerju Avstrije g. Rennerju!
Zahvaljujem se Vam, zelo spoštovani tovariš, za Vašo poslanico z dne 15. apr.
Ne dvomite, da je Vaša skrb za neodvisnost, nedotakljivost (v ruščini se beseda glasi celostnost) in napredek Avstrije prav tako tudi moja skrb.
Vsako pomoč, ki bi lahko bila potrebna Avstriji, sem Vam pripravljen izkazati po moči in možnosti.
Oprostite zaradi poznega odgovora.
V. J. Stalin.«
Sovjetska vlada ni smatrala za potrebno, da bi sama obvestila vlado FLRJ o vsebini omenjenega pisma- čepi«-• bi lahko« to vlada-FLRJ kot vlada zavezniške države pričakovala, temveč je bila šele na njeno zahtevo po veleposlaniku
FLRJ v Moskvi V. Popoviču seznanjena z besedilom omenjenega pisma. Vlada FLRJ je morala seveda računati s stališčem sovjetske vlade, razloženim v tem pismu. Kaj pa je pomenilo načuna-tj s takim pismom, ki vsebuje prav tisto, kar naz-va nota sovjetske vlade laž in obrekovanje, namreč obljub- vsake pomoči za
nespremenljivost avstrijsko-jugo-slovanske meje, to more vsakdo z lahkoto razumeti, že upošteva prt ..eni ckolnost, da so bile tudi za-!?; 'n stališču.
Zato je razumljivo, da niso mogle izjave predsednika ZSSRt Molotova in Višinskega, ki so tih dali delegaciji FLRJ v Moskvi, pomeniti za vlado FLRJ nič drugega kot pripravljenost sovjetske vlade, da bo držala besedo, ki je bila dana kanclerju Rennerju v zgoraj navedenem pismu, t j- pri-
pravljenost sovjetske vlade, da soglaša s stališčem zapadnih velesil, da meje med Jugoslavijo in Avstrijo ni treba spremenjati in da je treba Slovensko Koroško pustiti Avstriji.
In zares so od prvega dne, ko ie prišlo vprašanje jugoslovansko-avstrijske meje na dnevni red. sovjetski predstavniki stalno pripominjali vladi FLRJ. da n; skoraj nikakih upev, da b; ‘bila sprejeta njihova zahteva za priključitev Slovenske Koroške FLR Jugoslaviji.
c) V takem položaju si je delegacija FLRJ v Moskvi prizadevala v ustnih razgovorih s predstavnikoma ZSSR Molotovom in Višinskim, naj bi sovjetska delegacija skušala izvojevati vsaj kompromisno rešitev. Na podlagi teh razgovorov so sovjetski predstavniki zahtevali, naj jim jugoslovanska
delegacija za ta primer tudi pismeno pripravi in predloži nekaj variant minimalnih zahtev, kar je delegacija FLRJ tudi napravila v pismu E. Kardelja A. Višinskemu z dne 20. aprila 1947. Hkrati je V. M. Molotov svetoval E. Kardelju, naj jugoslovanska delegacija neposredno posreduje pri predstavnikih drugih velesil v smeri kompromisne rešitve.
Taka so zgodovinska dejstva, ki so zelo dobro znana tudi sovjetski vladi. Torej ni točno, da se je vlada FLRJ odpovedala svojim zahtevam do Slovenske Koroške «v času. ko je sovjetska vlada pod-pfirala jugoslovanske zahteve do Slovanske Koroške«, kot je rečeno v sovjetski noti. temveč je točno, da je bila vlada FLRJ prisiljena, obrniti se na sovjetsko vlado
(Nadaljevanje na 4. strani)
Vztrajni in dosledni v borbi
za svobodno in lepo bodočnost
Partizanski tabor borcev IX. korpusa v Lokvah, ki se ga je udeležila velika množica iz vseh krajev Jugoslavije, da skupno s preizkušenimi borci manifestira enotnost in strnjenost v graditvi socializma
V nedeljo Ji. f. m. je z vse h strani Slovenije prihitelo ljudstvo v vsem znano partizansko vas Lc-kve, kjer so borci IX. korpusa s tamkajšnjimi ljudskimi oblastmi priredili zbor borcev IX. korpusa. Velika množica se je zbrala pred že dograjenim zadružnim domom, raz katerega so bile razobešene zastave. Okoli 11. ure predpoldne je otvorii predstavnik goriškega okraja tabor. Pu.-dravil je Vse naizoie borce in množico drugih zavednih zgraditeljev socializma, ki s o prihiteli v Lokve, da s starimi preizku-
Požar v Franciji
je zahteval desetine mrtvih
Uničujoča sila ugnju se je razširila na tisoče hektarov - Tudi iz Italije, iz Portugalske in iz ZDA poročajo o požarih, iz Dohrudže pa o poplavah
do nabirali živila in obleko za
BORDEAVX, 22. — Požar pri Borddaux in v Gironi je zavzel grozotne oblike. Razširil se je n:i v.likg ozem’je, lako da so plameni upepelili na desettisoče hektarjev večine gozdnega terena. Ljudje, ki so se trudili, da bi Ukrotili divji ogenj, so doživeli strašne prizore, tako 'da so se mnog; sami čudili, kako so si še rešili življenje. Teda niso vsi ušli žgočim plamenom ter dušljivemu dimu; število mrtvih, k, ga je danes zjutraj objavili prejele. tura Girone, znaša 73, kar pa nikakor ni dokončno točno število. Vzrok tako velikega števila mrtvih je najbrž v spremembi smeri vetra, ki je pognal ognjene plamene na ljudi, ki so gasili. Med mrtvimi je precej vojakov.
Mrtvecev pogosto m mogeče spoznati, kajti trupla so zelo izpa-čena in zoglenela. Žalostni prozo-ri se nudilo v občinski hiši v C?-stasu, mestecu nekaj milj od Bor-deauica, kjer so mrtveci položeni na mrtvaški oder in kjer množica žena in mož išče med znakaženimi trupli svoje sorodnike in znance-
Ponekod je ogenj že začel poje-njuvnti, a se je danes zopet razvnel.
Iz Mont de Marsana javljajo, da so orožniki aretirali tri mlade požigalce. Iz njihovega zasliševanja bi se moglo sklepati, da gre za mladeniče, ki jih je zajela ((psihoza ognja».
Iz Londona poročajo, da je odšli iz Kenta skupina gasilcev z vso opremo v Francijo, da pomaga pri gašenju požara.
Vlada je nakazala kredite za prv0 pomoč Pogorelcem.
O
Zadnje vesti javljajo, da ima minister za narodno obrambo Ra-madier, kj trenutno nadomešča no. tranjega ministra in ki se je vrnil iz Bordeauxa, namen predlagati vladi, da objavi en dan za narodno žalovanje, in sicer dan pogreba žrtev požara.
Pri Cestasu ?o našli še šest tru-oel Vest, da so plameni zajeli neki kamion z vojaki, pa ni uradno potrjena.
Pri gašenju sodeluje šest tisoč vojakov, vsi gasilci prizadetih pokrajin in 250 specialistov iz Pariza z bogato opremo.
Izdani so bili pozivi na solidarnost za pomoč tistim, ki jih je prizadel požar. Mnogo otrok bodo sprejeli v pokrajinah Marseilla Vlada bo pa po vsej državi osnovala ((solidarnostne odbore«, ki bo-
pogorelce.
RIM, 22!! — Veliki požari divjajo v Valel d'Ossola. Požar je uničil nekaj hotelov. Gasilce iz Domodossole, ki se na vse načine trudijo, da bi zajezili napredovanje ognja, ovira pri delu veter. Do sedaj ocenjena škoda znaša mnogo milijonov lir.
LIZBONA, 22. — Silen požar je uničil šest skladišč s stotinami ton kemičnih proizvodov in veliko količino posod z oljem. Kljub hitri pomoči gasilcev so bila skladišča z blagom popolnoma uničena. Skoda se ceni na 16 milijonov eskudov. To je že tretji velik požar v Lizboni v času 60 ur. Prva dva požara sta zajela stanovanjske hiše. Čeprav se je obakrat posrečilo jih še dovolj hitro zajeziti, sta ventlar ta dva požara pozroči-la škode za stotisoče eskudosov.
O
MACCALL (Idaho ZDA), 22. — Zaradi suše razsajajo veliki gozdni požari na državnem ozemlju «Pa-hett«. Kljub velikemu število prostovoljcev je bilo doslej, uničenih 2.500 ha gozdov.
SOFIJA, 22. — Velike poplave v Dobrudži so povzročile smrt 18 oseb.
HARVARD (ZDA) — Seizmograf harvardske univerze je preteklo’ noč zaznamoval potres, ki je bil desetkrat bolj silovit kot potres, ki je 5. avgusta zajel Ekvador. Epicenter potresa se mora nahajati nekaj sto km od obrežja pri Vancouveru na zapadnem obrežju severne Amerike.
Bevin pri Abdulahu
LONDON, 22. — Danes popoldne je napravil zunanji minister Bevin vljudnostni obisk pri trans-jordanskem kralju Abdulahu v hotelu Hyde Park. Prevladuje pa mnenje, da sta Bevin in Abdulah uporabila priliko za razgovor o raznih vprašanjih, ki interesirajo obe državi.
šenimi borci manifestirajo enotnost in strnjenost v graditvi socializma. Tovariš govornik je uvodni besedi še posebej pozdravil predstavnike Jugoslovanske armade, generala tov. Dušana Kvedra, tov. Vido Tomšičevo, članico CK KPJ, tov. Viktorja Avblja., predstavnika KP Mariborske oblasti, tov. Branka Babiča, sekretarja CK KP STO, tov. Evgena Laurentija. člana CK KP STO in predstavnika demokratični}} Italijanov STO-ja, tov. dr. Jožeta Vilfana, predstavnika FLRJ pri OZN, in tov. polk. Mira Benčiča.
Tovariš je med drugim prikazal borbe in uspehe borcev IX. korpusa, ki so v najtežjih letih nove zgodovine bili ob Rdeči armadi bitko Za življenje in smrt. Uspehi so postavili temelje našemu človeku, da si je mogel po uničenju fašizma utrditi že med vojno postavljeno ljudsko oblast in pričeti z gradnjo socializma. Danes, ko se moramo boriti proti vsem poizkusom zahodnih imperialistov, in ko so se jim pridružile v sovražni kampanji proti Jugoslaviji tudi države vzhoda, čutimo, kakšno dediščino smo pridobili z uspehi IX. korpusa. Dobili smo čvrste in vztrajne borce in z njimi graditelje socializma, ki se ne dado omajati in ki gredo po poti znanosti mar-ksizma-leninizma vztrajno proti cilju.
Za njim je spregovoril polk. tov. Benčič, ki je kot bivši komisar IX. korpusa konkretno prikazal zasluge borcev IX. korpusa ne samo v času narodno-osvobodilne bwbe, temveč je še posebej poudaril važnost akcije ob zlomu nacifašizma 1945. leta, ko je IX. korpus kot važen člen sodeloval s IV. armado in osvobodil Gorico, Tržič z Vidmom in Čedadom. IX. korpusu gre vsekakor velika zasluga, da smo primorski Slovenci kljub intrigam zahoda dosegli meje, kakršne S(J pač danes. Prikazal je današnjega jugoslovanskega delovnega človeka, ki si kljub blokadam in sovražnostim zahoda, in žal tudi z vzhoda, v najtežjih okoliščinah z de-
lom utira pot lepi bodočnosti: socialistični družbi. Poudaril je, da kakor si • civilno prebivalstvo Jugoslavije enotno in požrtvovalne izpopolnjuje industrijo, tako beleži tudi. vojaški sektor Jugoslovanske armade velike uspehe v. izpopolnjevanju in izgrajevanju vojske. S prepričanjem, aa bo jugoslovansko ljudstvo tudi v tej težki preizkušnji borbe s klevetniki — kopiin-fffl.nisti zmagalo. kajti resnica in pravica morata zmagati, je nazdravil delovnemu, človeku Jugoslavije, jugoslovanskemu vodstvu Centralnemu komitetu KPJ in heroju tovarišu Titu. Navdušene množice je ob koncu tovariševega govora burno vzklikala Titu im jugoslovanskemu vodstvu. .
Za njim je stopil na govorniški oder predstavnik delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja tov. Lau-renti Eugenio in V italijanskem jeziku med drugim povedal tudi sle-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Proračun OZN za 1.1950
LAKE SGCCESS, 22. — Proračun OZN za leto 1950, ki ga je pripravilo glavno tajništvo, predvideva 44.314.398 dolarjev in presega prejšnji proračun za 605.295 dolarjev.
Veliki del izdatkov bo šel za vzdrževanje sedeža organizacije, pri čemer so vštete tudi plače in delovanje raznih odsekov. Število oseb zaposlenih pri OZN bo 1950 leta znašalo 3912, dočim znaša letos 3717. Za izdatke preiskovalnih komisij, kakor n. pr. komisije za Balkan in Indonezijo, ter za nepredvidene konference je določenih 5 milijonov dolarjev. Izdatki za zasedanja glavne skupščine, komisij in komitejev bodo znašali 2.273.130 dolarjev, za tehnične programe in za tehnično pomoč pa 1.324.000 dolarjev. Mednarodno sodišče V Haagu bo prejelo 627.350
dolarjev.
in Mili zavetišče v FLRJ
BEOGRAD, 22. (Tanjug) — V teku zadnjih bojev med grško demokratično vojsko in vojsko atenske vlade blizu grško-jugoslovan-ske meje je prešlo na jugoslovansko ozemlje 728 vojakov in častnikov demokratične vojske ter civilistov. Med njimi je 130 častnikov, 120 ranjenih in 80 civilistov, ki so prišli v Jugoslavijo z določenim številom glay živine.
Organj jugoslovanske sanitarne službe sp nudili vso potrebno pomoč vojakom in častnikom grške demokratične vojske, ki so pribežali v Jugoslavijo. Vse ranjence so takoj prepeljali v bolnišnice. Jugoslovanska vlada je priznala pravico zavetišča vsem osebam, ki so pribežale na jugoslovansko ozemlje, in je podvzela vse ukrepe za njihovo nastanitev in prehrano. Glede članov grške demokratične vojske so se ravnali P.° določbah mednarodnega prava.
Skupina teroristov
pred sodiščem v Bujah
KOPER, 22. — V četrtek se bo V Bujah pričela sodna razprav1* proti skupini teroristov, ki so v noči 9. septembra lani napadli in umorili iz zased« dva borca NOB, ki sta stanovala eden v Merišču pri Momjanu, drugi pri Petroviji. Vse ljudstvo v okrožju z nestrpnostjo pričakuje te sodne razprave, ker je prepričano, da bo resen opomin vsem, ki iz podlih namenov poskušajo motiti mirno in navdušeno delo za izgradnjo boljše prihodnosti.
nzm
na tovariša Ukmarja
Sinoči ob 18. se je imel vršiti | zdi, tudi v Puljah. Javljajo namreč redni občni zbor Založništva ali : o dveh primerih banditizma pri Lavoratore d. z o. z.», na katerega Avro di Spinazzola in Santa Lucije bil z dopisom od 4. avgusta t. 1., ja v pokrajin; Bari, kjer so oboro-opr. št. 194/49 V. L., povabljen tu- žene in zakrinkane osebe napadle
di družabnik tov. Ukmar Anton. Dnevni red je obsegal dve točki: demisijo sedanjega upravnika Frausina Odina in cesijo deleža družabnika prof. Ferlana Oskarja.
Ob tej priliki so kominformisti organizirali škvadristični napad na tov. Ukmarja. Zastražili so vse dohode k tiskarni v ulici Montecchi št. 6; pri vhodu v tiskarno so postavili štiri pretepače, v vežo pa nadaljnje štiri. Pretepače je vodil znani Sergio Bortolutti, kateremu je pomagal znani bivši boksar in več drugih dobro poznanih komin-formističnih škvadristov.
Cim je tov. Ukmar stopil v vežo tiskarne, so škvadristi planili nanj in ga skušali podreti na tla. Kljub... fašistični premoči pa ko-minformistični škvadristi niso mogli biti kos partizanski udarnosti tov. Ukmarja.
Na energični protest tov. Ukmarja so bili ostali družabniki primorani odložiti občni zbor.
Vednn mi primeri banditizma v Italiji
PALERMO, 22. — Do včeraj je bilo aretiranih 115 oseb v zyezi z napadom sicilskih banditov na kamion karabinjerjev, pri čemer je izgubilo življenje 8 organov javne varnosti. Policijske operacije se nadaljujejo po vsem otoku. Podtajnik Y notranjem ministrstvu Ma-razza je osebno prispel na Sicilijo.
Banditizem, ki se je spočetka nastanil na Siciliji ter se -V poslednjem času raztegnil tudi na Sar-dinijo, pridobiva na terenu, kot se
avtomobile na poti. V prvem primeru so šoferja, ki je potoval sam, oropali vsega, kar je imel na sebi, v drugem primeru pa šofer ni ustavil temveč pospešil vožnjo ter uspel uteči, čeprav so banditi streljali za njim z brzostrelko.
un runariev zaradi stavke ne dela
LONDON, 22. — Stavka uslužbencev pri rudniških dvigalih se je danes dopoldne razširila iz Yorkshira na Lancashire. Stavko je objavil avtonomni sindikat mehanikov, ki so uslužbeni v rudniških rovih, da bi dosegel povišanje mezd in nagrad ter uradno priznanje avtonomnega sindikata.
Zveza rudarjev in vodstvo podržavljenih rudnikov je nasprotno stavki. Vendar se Pa tudi rudarji, ki so člani omenjene zveze rudarjev, ne marajo voziti v rove s pomočjo ljudi, ki so bili najeti kot stavkokazi. Računa se, da bo proizvodnja premoga zelo padla, tako n. pr. v pokrajini Doncaster s tedenskih 80Q.000 ton na 300.000.
V svojem popoldanskem poročilu javlja agencija ((France Presse«, da se število rudarjev, ki niso mogli na delo zaradi stavke 600 uslužbencev pri rudniških dvigalih, ceni na 100.000.
LONDON, 20. — Dopisnik ((Financial Timesa« iz Buenos Airesa piše, da vedno bolj prevlaluje mnenje, da lahko pride .v kratkem do razvrednotenja argentinskega pe-sosa.
Parižani slave petletnico pesto
PARIZ, 22. — Pariški osvobodilni odbor je organiziral spominsko svečanost ob petletnici predaje poslednjih nemških čet v Parizu pred postajo Montparr.asse. Svečanosti, ki se je vršila prav na tem mestu, se je udeležilo na tisoče oseb. Delegacije raznih odporniških združenj ter skupine 'bivših bojevnikov so obkrožale tribuno, ki je bila okrašena z zastavami na kateri so bili zbrani med drugimi polkovnik Rol, Charles Tillon, bivši komunistični minister Lavrer.t Casanova in Georges Cogniot ter admiral Muse-lier, Francis Cremieux je obnovil, dogodke, ki so dosegli svoj višek s podpisom predaje, ki jo je general Von Holtiz izročil y roke generala Leq!erca in polkovnika Rola.
Jugoslavija ima dovolj
premoga za si/oje železnice
Izjave ministra za železnice zvezne vlade Vujasinoviča - Iniormbiro ne bo uspel z nobenim sredstvom upogniti jugoslovanskih narodov
BEOGRAD, 22. (Tanjug) — Minister za železnice zvezne , vlade Todor Vujasinovič je govoril na nekem posvetovanju vodReljev in uradnikov železnic, ki je bilo v Beogradu. Poudaril je, da je Jugoslavija postala neodvisna od uvoza premoga iz inozemstva, in jugoslovanske železnice so ustvarile veliko rezervo goriva.
Velik doprinos k rešitvi tega vprašanja so dali novatorji, ki so uvedli poseben aparat za vbrizgavanje nafte, ki realizira na lokomotivi štednjo goriva za 25 odstotkov in omogoča uporabo premoga, ki ima manjšo kalorično vrednost.
Minister je nato obsodil, postopanje voditeljev Sovjetske zveze
in držav ljudske demokracije, ki skušajo , z gospodarsko sabotažo ovirati delo za zgraditev socializma v Jugoslaviji. Danes gradimo socializem in uresničujemo cilje petletnega načrta v izredno težkih po(gojihi je Ipoudarit Vujasinovič. Danes nas obdajajo sovražniki z vseh strani. Informbiro je najprej začel s politično kampanjo in je nato prišel na gospodarsko blokado. Nobeno od obeh sredstev ni imelo uspeha in to se je dokazalo lansko leto, ko so jugoslovanski narodi še bolj strnili svoje vrste okrog Komunistične partije Jugoslavije. Toda ne pozabite, da bodo nadaljevali s poizkusi za oviranje uspeha jugoslovanske petletke.
Z nedeljske proslave v Bazovici
MNOŽICA POZORNO SLEDI IZVAJANJU PEVSKIH ZBOROV.
DRUGI STRANI.)
(POROČILO O PROSLAVI NA
PARIZ — Uslužbenci mednarodne družbe spalnih vozov so danes popoldne s tajnim glasovanjem s 1.172 glasovi proti 279 odločili, da nadaljujejo stavko.
O
SOFIJA, 22. — Pri upravnih volitvah v nekem mestu in 23 vaseh v Bolgariji je dobila lista Domovinske fronte 34.740 glasov od 35.716 volivcev ali 97,3 odstotka.
M I LE N T IJ E POPOVIČ
0 ekonomskih odnosih med socialističnimi državami
III.
Nadaljnja razlaga neekvivalentne menjave
Torej, v pogojih svetovnega kapitalističnega trga, to je pri stihijnem delovanju vrednostnega zakona v ustvarjanju povprečne profitne mere in pri formiranju svetovnih cer,, nujno prihaja, na temelju objektivne ekonomske zakonitosti in neodvisno od volje *n razumevanja ljudi, do neekvivalentne menjave med državami z različno stopnjo razvoja, prihaja do pridobivanja ekstraprofitov iz zaostalih in nerazvitih držav ali «... favorizirana država dobiva v menjavi nazaj večjo količino dela za manjšo...« (K. Marx: Kapital, III, zv., str. 191.).
V mejah nacionalnega kapitalističnega trga se priznava posameznemu proizvajalcu samo tisti delovni čas, ki je družbeno potreben ali, kakor pravi Marx: »Tisti delovni čas, ki je potreben, da se v danih normalnih pogojih proizvodnje in ob povprečni
meri spretnosti in intenzivnosti pri delu proizvede kakršna 'koli uporabna vrednost«. (K. Marx: Kapital, I. zv. str. 7).
Prav tako se tudi na svetovnem trgu, kjer «postane blagovna vrednost univerzalna«. (K. Marx: Kapital, I. zv., str. 96, izd. «Kultura)>, Beograd), priznava samo tisti delovni čas, ki sc šteje v svetovnem razmerju kot družbeno potreben. Ker pa posamezne nacionalne vrste blaga ne odražajo samo pogojev proizvodnje vsakega posameznega nacionalnega proizvajalca, temveč predvsem proizvodne pogoje nacionalnega dela v celoti, zato bo tudi individualna vrednost vseh posameznih nacionalnih vrst blaga v svetovni menjavi odražala splošno stopnjo v celoti v odnosu na svetovno raven intenzivnosti in storilnosti dela.
Marx pravi:
«V vsaki državi obstoji neka rednja intenzivnost dela... Srednja intenzivnost dela je v vsaki državi drugačna, tu večja tam manjša. Te nacionalne povprečne velikosti tvorijo lestvico, katere merska enota je povprečna enota svetovnega
dela«. (K. Marx: Kapital, I. zv., str. 459).
Ce je torej v neki državi družbeno potrebni čas zaradi nižje intenzivnosti dela daljši, tega presežka delovnega časa na svetovnem trgu ne bodo priznali.
Toda osnovna razlika med posameznimi nacionalnimi pogoji dela ne izvira samo iz različne intenzivnosti dela v posameznih državah, temveč predvsem iz razlike v storilnosti dela. Večja storilnost dela v neki državi pomeni, da bo potreben za proizvodnjo enakega blaga krajši delovni čas kot v drugi državi, kjer je storilnost nižja. Zato pravi Marx:
cNekaj, kar še bolj modificira zakon vrednosti v njegovi internacionalni uporabi je to, da velja na svetovnem trgu tudi produktivnejše nacionalno delo kot intenzivnejše...«	(K. Marx:	Kapital, I. zv.,
str. 460).
To pa pomeni, da se izražajo razlike v stopnji tehnične in gospodarske razvitosti raznih držav v razliki storilnosti njihovega nacionalnega dela, ali da se, kakor pravi Marx, «delo napred-
nejše države valorizira kot delo večje specifične teže..., ker se delo, ki se ne plačuje kot kvalitativno višje, kot takšno prodaja...« (K. Mar.r: Kapital, III. zv., str. 190). Na primer: delo ameriških delavcev vproizvodnj i kamionov se prodaja na svetovnem trgu kljub temu, da je kvalitativno enako delu naših delavcev v proizvodnji kamionov, kot delo večje specifične teže, višje kvalitete, bolj kvalificirano, plačuje se —draže.
In to nadalje pomeni, da je tehnično in gospodarsko nerazvita država z nižjo storilnostjo dela v enakem položaju kakor industrijec, ki razpolaga s slabimi pogoji proizvodnje, nasproti svojemu konkurentu.
«Prav tako 'kot prodaja fabrikant, ki izkorišča kak nov izum, preden se je ta posplošil, ceneje kot njegovi konkurenti, a kljub temu nad individualno vrednostjo svojega blaga, to je, kot presežno vrednost realizira specifično višjo produktivno moč dela, ki ga uporablja«. (K. Marx:	Kapital, III. zv., str.
190, izd. ((Kultura«. Beograd).
(Nadaljevanje sledi.)
narašča nezadovoljstvo Marshallovih držav
PARIZ, 22. — Pri zasedanju Sveta OECE je prišlo, kakor smo že poročali, do ostrih kritik in protestov s strani držav, ki si imajo razdeliti Marshallovo torto. Kakor je znano, znašajo zahteve teh držav okoli 5 milijard dolarjev, dočim se pričakuje, da bo ameriški kongres določil v ta namen v najboljšem primeru 3 milijarde dolarjev.
Ker so skoraj vsi delegati izjavili, da niso zadovoljni s sedanjo razdelitvijo, so na sobotni seji dali nalog predsedniku Sveta Belgijcu Charlesu Snoyu in glavnem tajniku Francozu Robertu Marjolinu, naj zopet preučita posamezne zahteve in poročat?) Svetu glede novih predlogov.
V washingtonskih obveščenih krogih' izjavljajo, da bodo investicije ameriškega privatnega kapitala v inozemstvu na podlagi Trumanovega načrta «za pomoč gospodarsko zaostalim deželam« znašala okoli 2,5 milijard dolarjev. Vlada je zahtevala za izvedbo tega programa kredite 48 milijonov dolarjev in bo ostale investicije prepustila privatnemu kapitalu. Vlada bo dala v ta namen na razpolago nekaterim ameriškim družbam finančno pomoč Export-im-port banke in Mednarodne banke.
IX. Korpusa v Mul
TRŽAŠKI DNEVNIK
(Nadaljevanje p 1. strani)
deče:	Kakor smo se v narodno
osvobodilni borbi v sklopu /X, korpusa enotino borili proti fašizm in kakor smo znali takrat, kolik važnosti je za delovno ljudstvo slovansko - italijansko bratstvo na tem ozemlju, tako se danes po zlo glasni resoluciji zavedamo, v kak ino navamost nas spravljajo ljudje Kominfonna, in bijemo v Trstu in po vsej anglo-ameriški coni bitko proti temu škodljivcu interesov
delovnega ljudstva To kar ni uspelo spričo strnjenosti naprednih Tržačanov zrušiti anglo-ame-riškemu imperializmu, je uspelo Kominformu. Kot zvesti (dnterna-clonaiistis in «prijatelji» Sovjetske zveze vpijejo proti doslednim borcem proti imperializmu prav oni ki so se v. času, ko so se pošteni primorski Slovenci z naprednimi Italijani borili prav po teh hribih in mnogi žrtvovali življenje, skrivali po zakotnih sobah in smatrali za junaštvo ie samo odpiranje radio-aparatov in poslušanje moskovske ali londonske postaje. Ti ljudje, ki jih je res lahko sram svoje preteklosti, skušajo v svoji oportunistični in kapitulantski politiki prikazati tržaškemu delovnemu ljudstvu to slavno preteklost primorskega ljudstva, slavno borbo borcev IX. korpusa in padlih žrtev kot evergognoso passaton. Mi pa ki smo znali biti že takrat dosledni prijatelji narodov Sovjetske zveze, dosledni borci za idejo marksi-zma-leninizma, ki ne samo, da se nam ni treba sramovati svoje pre teklosti, ampak smo v borbi proti fašizmu in pozneje imperializmu napravili svojo dolžnost do delovnega ljudstva sijeta, lahko imenujemo to preteklost samo slavno in vzgledno Za vse proti imperializmu boreče se narode. V tej borbi skrešeno ita-lijansko-slovensko bratstvo pa bomo ne samo čuvali, ampak tudi utrjevali, saj vemo, da s tem ne koristimo samo samim sebi, temveč da jačimo pozicije socialistične Jugoslavije, d<j doprinašamo skupni fronti držav demokracije v borbi proti imperializmu, da s tem utrjujemo pozicije proletariata in delovnega ljudstva vsega sveta; in prav to nas učita Marx in Lenin in po tej poti bomo šli smelo dalje. Borili se borni s primorskim ljudstvom za slovenske narodnostne pravice, ki mu jih danes poleg zahodnih imperialistov tudi tržaški kominformisti - vidalijevci oskru-njajo in odvzemajo.
Naj živi socialistična Jugoslavija, naj živi voditelj jugoslovanskih narodov tov. Tito!
Tov. dr. Jože Vilfan se je spomnil časov težkih borb in požrtvovalnih Lokovcev, ki so imeli IX.
BAZOVICA - MEJNIK V ZGODOVINI PRIMORSKEGA LJUDSTVA
Ogromna množica je na proslavi 50-Ietnice
Pevskega društva „LIPA"
dokazala ljubezen do svojega jezika in narodne kulture
- y *
POGLED NA ŠTEVILNO MNOŽICO oPOD LIPO* NA GRUNTARJEVEM DVORIŠČU, KJER SE JE PORODILA MISEL O USTANOVITVI PEVSKEGA DRUŠTVA bLIPAb.
V nedeljo je proslavljala Bazovica, zavedna slovenska vas, važen dan, ki bo za vedno ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovini življenja in borb bazoviškega prebivalstva. Proslavila je namreč petdesetletnico ustanovitve Pevskega društva «Lipas, ki še danes pridno oznanja slovensko besedo na tr-aškem pragu.
V ta namen s o prireditelji izbrali Gruntarjevo dvorišče, kjer rase košata lipa, pod katero se je pred petdesetimi leti porodila v glavi Hrabroslava Raima misel o ustanovitvi pevskega društva. Lepa košata lipa je še danes zgovorna priča, simbol prizadevanj zavednih Bazovcev po kulturnem dingu in narodnem napredku.
Proslava petdesetletnice Pevskega društva sLipa» je bila povezana s svečano prireditvijo, na kate-so peli tudi pevski zbori iz Trsta in okolice. Na enak način so proslavili svoj čas tudi petindvajsetletnico društvenega delovanja.
Da je bil dogodek še bolj svečan, je k temu pripomogla ogromna množica Tržačanov kakor tudi ljubiteljev lepo zapete slovenske besede iz neposredne in daljne tržaške okolice.
Navdušeno množico je nagovoril tovariš Prešel Miro, tajnik Slovansko hrvatske prosvetne zveze, ki je v lepih in izbranih besedah prikazal trnjevo pot zavednih pevcev pevskega zbora «Lipa». Dejal je, da je Bazovica preživela težke dneve. Fašistični •bes se je izlil najprej na Bazovico, ki je morala zaradi tega žrtvovati svoje najboljše sinove, borce za svobodo slovenskega jezika. Ta dogodek po pravici daje Bazovici častno mesto v borbi primorskega ljudstva za svobodo in jo postavlja za mejni kamen borbenosti in odločnosti.
Pod svetlim soncem sužni dnevi so našli zavedne vaščane pripravljene na boj. Fašizem jih je preganjal in izganjal. Toda z njimi je
šla kot nesmrtna straža zastava pevskega zbora, simbol svobodne 'besede svobodnih ljudi.
Ker se je važnega kulturnega dogodka udeležilo tudi precejšnje število Italijanov, jih je v italijanščini pozdravil in jim isto obrazložil tov. Kosovel.
Govoru so sledile pevske točke, še prej pa simbolična predaja zastave mlajšemu rodu. Mladinec, ki je zastavo prejel, se je obvezal, da jo bodo nosili in branili kot največjo svetinjo.
Na odru so stali pevci in pevke bazovskega pevskega zbora. Med mlajšimi obrazi si opazil zastavne vaščane, starejše pevce Čufarja, Križmančiča in Grgiča, katerim je Slovansko hrvatska prosvetna zveza poklonila spominski album.
Najstarejša pevka Ražem Tereza je v poklon pripela na prapor spominski trak, prav tako tudi Prosvetno društvo Lonjer-Katinara.
Po Gruntarjevem dvorišču se je najprej razlegel glas pevcev «Lipe»,
ki jim je dirigiral Ražem, eden najstarejših pevovodij pri nas in obenem eden najstarejših bazovskih pevcev. Za njimi so pel; pevski zbori iz Nabrežine, Sempolaja, Sa-leža, s Proseka, z Opčin (kljub Malalanovi izjavi, da ne bodo peli!), iz Barkovelj, Padrig, Doline, Plavi), Skednja, Sv. Jakoba, Sv. Ivana in Komorni pevski zbor, ki so jih dirigirali pevovodje Zidarič, Obad, Čermelj, Malič, Grgič, Marc, Venturini, Švara in Vrabec. Slovesnost prireditve so samo še bolj povzdignili bazovski tamburaši z dekliškim oktetom kakor tudi pridnost godbe iz Flavij. Na zaključku so združeni pevski zbori odpeli «V no. ve žarjen, «Našo pesem«, ePartizan-skoD, «Fizkulturnon in vUbežnil:e».
Poudariti moramo, da je bila organizacija tega kulturnega dogodka kakor tudi prevoza pevcev odlična. Zahvala gre organizatorjem in točnosti naših pevcev. Skoda le, da je bilo za prevoz ljudi iz Trsta na razpolago premalo avtobusov.
PROCES PROTI JAKSETICHU
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
korpus dolgo v. svoji sredi. Spomnil se je vseh težav našega ljudstva in intrig s strani zahoda, ki niso nikoli prenehali od poizkusov intervencij in podkupovanja Jugoslovanov. Kakor smo zapadnjakom že leta 1943. ob neki priliki, ko so nam kot borcem IX. korpusa ponujali živež in oblačila, če se podredimo njihovemu vodstvu, odgovorili, da se ne bomo nikoli prodajali za moko, tako bomo tudi danes, ko si gradimo socializem, vztrajni in dosledni v tej borbi za svobodno in lepo bodočnost. Naj nam ponujajo zapadnjaki UNRRA-o ali kar koli, bi bomo šli pod Titovim vodstvom našemu eftju — zgraditvi socializma — nasproti. Pa čeprav moramo danes kot preizkušeni prijatelji Sovjetske zveze doživeti, da nam tudi njen o vodstvo mete polena pod noge, vemo, da bomo z našo enotnostjo in odločno toljo, z našim vodstvom in maršalom Titom dosegli, da bo pravica in z njo jugoslovansko delovno Ijudsttzo zmagalo.
Zadnji je spregovoril general-lajtnant tov. Kveder, ki je v svojem govoru med drugim poudaril važnost današnjega tabora partizanskih borcev IX. korpusa, ki tvorijo jedro graditeljev socializma in zanesljivo oporo vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije.
Po pozdravu tovariša generala je predstavnik goričkega okraja odkril spominsko ploščo na novem zadružnem domu, ki naj bo časten spomin in ki naj daje pobudo graditeljem socializma. Spominska plošča bo spomenik IX. korpusu, ki je užival gostoljublje in se boril v tem kraju eno leto od decembra leta 1943. Domača godba je zaigrala Internacionalo in nekaj partizanskih, nakar je zadonela partizanska pesem pevcev, ki so prihiteli na pariizanski tabor.
Po otvoritvi sc je vesela množica razgrnila po Lokvah, pozdravljali so se stari borci, obujali spomine na težke a lepe dneve narodnoosvobodilne borbe. Po lokovskih travnikih so se porazgubljale skupine partizanov, ki so hoteli videti vsak kraj svojih doživetij, ter prepevali partizanske pesmi.
Težko smo se Tržačani poslovili od naših soborcev in od lepih krajev, na katera smo tako navezani.
Oportunistična linija obrambe Ofloosen proces o nenamernem miru
10 »rea soois
IMBUKG, 22. — Pred britau-vojaškim sodiščem v Iiambur-e ba jutri pričel proces proti •mu fcldmaršalu von Manstei-Pa proces je zadnji v vrsti pro-i proti visokim nemškim voja-osebnostim, ki so bile obto-vojnega zločinstva. Britansko ško sodišče sestavljajo trije geli in trije polkovniki. Obtož-navaja 17 točk in proces bo >tno trajal 3 mesece. Sodišču bo toženo 800 obtežilnih dokumen-Von Manstein Je žc nekaj ča-r.eki britanski vojaški bolnici, si zdrav; oči.
Pred višjim zavezniškim sodiščem se je včeraj zjutraj začel proces proti Juriju Jaksetichu, bivšemu g!a_ nu stavkovnega odbora ali bolje rečeno proti celotnemu tržaškemu demokratičnemu ljudstvu in antifašizmu, ki si je julija meseca 1946 leta z dvanajstdnevno stavko z edinim orožjem, ki ga je imelo takrat v rokah, uprlo nekaznovanemu fašističnemu nasilju, ki se je pojavil v Trstu s skadrističnim; dejanji, s požigi in uničevanjem sedežev demokratičnih organizacij.
Razpravi predseduje bivši major Bayliss, vojaški tožilec je kapitan Dye, Jakseticha pa zagovarja odvetnik Zennaro. Proces se vrši po že starem receptu vojaškega sodišča. Citanje obtožnice, da je obtoženec kršil proglas VU it. 1 člen 5 oddelek 42, in zaslišanje obto-žilnih ter razbremenilnih prič, ter seveda prevajanje tedanjega glasila KR dnevnika «11 Lavoratore«. Obtožtini priči sla bil; samo dve, major Mc. Colm in policijski agent Cassini. Prvi je nastopil kot pomočnik superintemdanta CP, drugi, ker je zaslišal Jakseticha. Izjave teh obtožilnih prič so prav na las podobne onim, kot smo jih slišali na procesu proti ostalim članom stavkovnega odbora.
Kot jani pri Semllliju in Juragi, tako je tudi letos Jaksetichu v postavljena linija obrambe igrala oportunistično vlogo. Skušala je dokazati, da odgovornost za nadaljevanje stavke po petem juliju 1946, ko je VU proglasila stavko za ilegalno, pade zgolj na delavstvo. Stavkovni odbor pa, da je tako rekoč po tem dnevu izginil. Razbremenilne prič?, ki jih je poklicala obramba, in sicer Cesari Bruno, tedanji predsednik občinskih uslužbencev in Enotnih sindikatov, Duic Rudi lf, elan zveze ‘ S pomorščakov in pristaniščnikov ter Levi Jakob, tedanji tajnik prevozniške stroke ES, so ves čas ponavljali, da po 5. juliju niso več videli članov stavkovnega odbora, da se je n« vse načine skušalo delavsko prepričati naj neha stavkati. Ta naloga da je bilo zelo težka, ker je bilo ljudstvo zelo razburjeno.
Ker stavkovnega odbora tedaj ni bilo več, so proglas o prekinitvi stavke izdale demokratične organizacije.
Na vsak način veliko manj kapitulantski je bil Jaksetichev zagovor Juti njegovi odgovori na odvetnikova vprašanja. Uvodoma je Jakse-tich izjavil, da se prav za prav stavkovni odbor ni uradno razšel, pač pa da sc na neki način smatra še danes, za člana stavkovnega odbora. Izjavil pa je dalje da na vsak način stavkovni odbor po 5. juliju ni bil več tisti, kar je hil pred tem dnevom in to zaradi težkoč, ki so se mu bile na poti. Odgovornost za stavko, so sj prevzele organizacije, ki so na koncu izdale nalog, naj se stavka preneha. Sam stavkovni odbor je imel tudi to pravico, da prekine s stavko, vendar pa ta tega ni naredil, ker niso bili doseženi oni cilji, katere so si stavka-
SANTJAGO (Clle), 22. — Zaradi
policijskega nasilja so rudarji v premogovni!, n zopet zac li delati, Policija je več rudarjev aretirala.
Kakšna razlika je med Do-
polavorom in aProsvetnlm domom« na Opčinah?
Nobena.
joči zadali ob začetku stavke. Niti ni stavkovni odbor na kaj takega mislil, ker je bilo delavstvo preveč razburjeno zaradi skvadrističnih
izpadov in je zato hotelo imeti zadoščenje. Posebno pa je voljo do stavke povečala še odredba VU, ki je proglasila stavko za ilegalno.
Razprava, ki se je nadaljevala včeraj popoldne in se zaključila z dokaznim postopanjem, je bila od-godena do danes zjutraj. Verjeino bo še v dopoldanskih urah izrečena sodba.
Včeraj zjutraj bi se moral vršiti proces proti Josipu D’Arzenziu, k: je ponoči 18. junija t. 1. z avtomobilom ubil mladega študenta Ennia Cuccagno. Tragična nesreča, k; je izzvala tedaj toliko odmeva v časopisju ari javnosti,* se je zgodila na vogalu ul. Dante z ul. Mazzini.
Zagovornik obtoženca D’Arzen-zia je predlagal za svojega klienta zdravniško preiskavo. Obtoženca naj bi pregledal psihiater. Obtožencu namreč obtožnica očita tri kazniva dejanja; tatvino osebnega avta Fiat 1500, last Paskala Cordasca, da-
Tajinstven zločin
iz Nabrežine v ospredju
Ije, da je šofiral brez avtomobilske izkaznice in nenamernega umora. Z druge strar.i je tudi zastopnik zasebne stranke predlagal, naj - bi
sodišče klicalo na odgovor Paskala Cordasca, lastnika avtomobila, kot soodgovornega za nesrečo, ker je njegov šofer Anton Tognqtti pustil nezavarovan avto na cesti. Slednji Tognotti pa se že itak mora v zvezi s to zadevo zagovarjati, ker je pustil avto na cesti, r.e da bi ga zaklenil in podvzel take mere, ki bi omogočile nezgode.
Državni tožilec je s svoje strani
opozoril, da ni mogoče klicati na
odgovor še lastnika avtomobila, do-
Včeraj zjutraj so iz Rima pripeljali Jolando Godnigovo, prijateljico pokojnice
Jolanda Godnig, prijateljica pokojne Gizele Rustja iz Nabrežine, ki je našla smrt v tako tragičnem in tajinstver.-em okolju, je od 10.50 včeraj zjutraj v Trstu. Ob tej uri je izstopila iz II. razreda brzega vlaka, ki je prispel iz Rima. V Rim so jo šli iskat že v petek agenti tukajšnje policije.
Komaj je izstopila iz vlaka, je prevzela Godnigovo ameriška policija oziroma kriminalno preiskovalni oddelek te policije. Z jeepom so jo takoj odpeljali na Vrdelo, kjer je sedež ameriške policije. Tam so žensko takoj začeli zasliševati. Pri tem je prisoten tudi član civilne policije, irJ sicer podčastnik Lunar-delli. Ta je Godnigovo namreč v petek šel iskat v Rim.
Brezdvomno ima policija s tem dejanjem v rokah zelo važen adut. Edinole iz ust Jolande Godnigove bo mogoče nekaj zvedeti In šele rja podlagi njenih izjpv bo mogoče osvetliti tragičr.-o smrt pokojne Rustjeve. Godnigova je sicer že v Rimu, kjer jo je na poziv tržaške pridržala tamkajšnja policija, zanikala, da bi kaj vedela o usodi njene prijateljice. Prav tako o vojakih, ki so bili njeni prijatelji. Jasno je, da dekle še ni s tem vsega povedalo. To se bo šele zgodilo v Trstu.
Sedaj je prišel zopet ugoden trenutek za kroniste, Želne senzacij, pg naj si bodo te utemeljene ali več ati manj izmišljene. Ze ob včerajšnjem prihodu Godnigove v Trst, je žensko obdala skupina fotografov in kronistov. Skratka, postala je prava junakinja dneva. Brezdvomno pa čaka kroniste, ki so tako želni senzacij, nehvaležna naloga in sicer ta, kako bodo zanikali popolnoma iz trte zvito in skoro že za gotovo postavljeno mnenje, da je pokojnica postala žrtev prometne nesreče.
gradbeno podjetje Fratelli Bellini za približno 66,000.000 lir. Tržaško gradbeno podjetje Raffaello je predložilo najnižjo ponudbo, ki je znašala približno 10,200.000 lir za mizarska dela; napeljavo elektrike bo oskrbelo tržaško gradbeno podjetje Prešel Luigi za približno 4,800.000 tir.
Pri izvedbi teh načrtov bo zaposlenih približno 200 mož za dobo nekaj mesecev.
dal pa jg, naj bi šoferja Tognottija obdolžili soodgovornosti pri nenamernem umoru. Sodišče je po kraj-šlem posvetovanju odbilo predlog obrambe, da bi obtoženca podvrgli zdravniški preiskav; in da bj mu podeliti začasno svobodo. Končno je še sklenilo, da se vsi spisj vrnejo tožilstvu. To naj preuči položaj lastnika avtomobila in šoferja Tognottija v tej zadevi. Skratka, proces se bo moral začeti na novo.
Planinski teden
Ob planinskem tednu priredi Planinsko društvo iz Trsta 10. in 11. septembra množičen izlet na Triglav, čez Luknjo v Vrata — Aljažev dom, kjer bo tabor vseh planincev Slovenije. Vpisovanje do 1. septembra v čevljarni Gec v Rojanu, trg Tra i Rivi 2.
hi
SPISAL
rz
ILUSTRIRA M. BAMBIČ
lili
POGODBE ZA JAVNA DELA
TRST, 22. (PIO) — Oddelek za iavr.-e naprave ZVU je pred kratkim sklenil tri pogodbe v približnem skupnem znesku 81,000.000 lih za gradbena dela srednjega dela nove univerze v Trstu.
Zidarska dela je prejelo tržaško
■Epafrodit, Krist ti je naklonjen! Obsenčil te je Sveti Duh, da je kupila konje tvoja trgovska modrost, kakor Jih je vredna velika despojna. Zahvaljujem nebo za ta dar.u ■Božja Modrost je izbrala nevrednega hlapca, da poplača z drobtinico veliko svetost in molitev despojne.«
«In despot narodov te zahvaljuje vpričo Jasnega dvora in ti obeta svojo milost do konca!«
■Preveč je tvoje dobrote! Poplačan je hlapec zadosti, ko je smel zreti v sonce vesoljnega sveta, ki vlada v pravici in modrosti narode!«
■In tudi barbaru« — Justini-jan je pokazal na Iztoka — «je naklonil Bog zmago, ker biva v tvoji hiši. In zavoljo Boga In svete Besede ga poplača Justinijan s Častjo; centurio v palatinski vojski je in stopi...«
Azbad je prebledel ob teh besedah. Prekinil je samega carja in vzkliknil:
■On je iz vrst Slovenov, ki so uničili Hilbudija!«
Dvorjanom je zastala kri v žilah. Toliko žaljenje veličanstva! Azbad je zaigral glavo! Prekinil je nepozvan carja v besedi!
Teodora se je srepo ozrla s tro-na. Tudi Azbad Je vedel, da je tvegal življenje. Iztok, njegov tekmec, centurij v paiatinskih vrstah. Ne! Nikdar! Ob njem ne preživi dneva. Proč z njim, pogi-bel tekmecu — ali sebi. Smrtna zona ga je spreletela, vzkliknil Je.
Jasno mu Je bilo, da uniči vzklik njega ali Iztoka.
Nastala Je tihota. Kakor pošast je legel strah na vsa srca. Justl-nijanu se je mračilo čelo.
Tedaj Je Azbad padel na obraz pred tron.
■Despot morja in zemlje! Da-
Važno za kmetovalce, ki jim je toča uničila pridelek
Kljub temu da je preteklo že pre cej časa, odkar smo prvič pisali o težki škodi, ki jo Je v Lonjerju, Boljuncu in v Bregu povzročila toča, se danes ponovno vračamo k vprašanju, da povemo oškodovancem, kaj je treba napraviti, da bodo dobili odškodnino.
Kmetijska zveza Enotnih sindikatov je te dni poslala agrarnemu uradu okupacijske oblasti pismo, v katerem pravi, da je toča v zgoraj omenjenih krajih uničila tudi do osemdeset odstotkov pridelka grozdja, ki Je glavni vir za preživljanje tamkajšnjega prebivalstva. Kmetijska zveza pravi, naj agrarni urad izposluje pri okupacijskih oblasteh, da nakažejo prizadetim kmetovalcem materialno pomoč, zlasti še ker so prizadeti tudi mali posestniki, ki morajo poleg tega plačevati tudi velike takse.
Kmetovalci, ki jim je toča uničila več kot 30 odstotkov celotnega pridelka, naj se zglasijo na Kmetijski zvezi Enotnih sindikatov, kjer bodo dobili točnejša navodila o postopku za povračilo škode.
Prisega župana občine Repentabor
Včeraj zjutraj je po običajnem predpisu prisegel na prefekturi Josip Bizjak, novi župan občine Repentabor. Pri tej priliki je župana spremljal občinski tajnik Josip Ukmar,- ki je bil obenem za pričo pri uradnj ceremoniji.
2upanu so izrekli dobrodošlico predsednik cone, podpredsednik prof. '• Schiffer, svetnik Vuxani, svetnik Miceli, načelnik tiskovnega urada in zastopnik upravne policije. Po prisegi je dr. Palutan ovil novemu županu okrog pasu moder trak s tržaškim grbom in se z njim nekaj časa razgovarjal.
mtmm
Torek 23. avgusta
Filip, Bogovoljka
Sonce vzhaja ob 5.14, ob 19.00. Dolžina dneva I ■ ,una vzhaja ob 3.48, 1 j ob 19.05.	.
Jutri sreda 24. avgus j Jernej, BorivOj
SPOMINSKI DNEVI
1851 se je rodil Alojz Jirasek, češki romanopisec. Umrl je ta 1930.
1944 osvoboditev Pariza.
1944 kapitulacija Romunije.
le-
PRESKRBA
Razdeljevanje ječmenovega drož-
ja. V četrtek od št. 141 -190; v petek oči 191 " 270; v soboto od 1 - 30; v nedeljo Domjo in Oreh; v ponedeljek od 31-65; v sredo od 66-100.
OF
Danes 23. t. m. ob 16 bo redni sestanek okrajnih tajnikov OF v ul. Ruggero Manna 29.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico daruje ob obletnici rojstva padlega borca tov. Ludvika Gregoriča mati Katarina 1.000 tir. Ob peti obletnici smrti padlega tov. Josipa Kneza pa daruje družina Rebula 500 lir.
Za sirote padlih partizanov daruje ob obletnici rojstva padlega borca tov. Ludvika Gregoriča mati Katarina 1.000 lir.
Izlet v Kanalsko dolino
Planinsko društvo Trstu organizira 27. t. m. izlet v Kanalsko dolino, in sicer na Višarje, na Lovca, na Ojsternik. v Ovčjo vas — Zajzero in k Belopeškim jezerom. Vpisovanje do 26. t. m. v čevljarni Gec v Rojanu, trg Tra j Rivi 2.
Planinci in izletniki, ne zamudite te lepe prilike!
Nočna služba lekarn
se opravičuje
S tiskovnega urada tržiške prefekture smo dobili uradr.o po.cčilo ali popravek k članku pod naslovom «Oblasti morajo biti na razpolago občinstvu«, ki je bil v nedeljo objavljen v nekem jutranjiku. V članku se je A. P. tožil, da ga glede razgovora o sodni odpovedi iz njegovega stanovanja niso sprejeli na prefekturi, čeprav je zaprosil za sestanek. V popravku pa je omenjeno, da imajo na prefekturi toliko obiskov s strani zasebnikov, da jih vse naenkrat ne morejo sprejeti. Zato naj bi moral A. R. počakati na sestanek.
K zgornjem odstavku bi dodali še to, da je stanovanje A. P.-ijzvo nekdo kupil. Vsled tega s; je prvi oglasil na predsedstvu cone in zaprosil za sestanek, da bi tam na kakršen koli način njemu v Pi id posredovali za stanovanje, vzrok sestanka je bil take narave, da ni mogel trpeti odlašanja. In to bi moralo predsedstvo cone v takih primerih upoštevati. Saj bi moral A. P. izprazniti stanovanje do 3. septembra. Najprvo torej sestanki za nujne stvari, potem pa postopoma za druge Zadeve, ki so manj nujne!
Mutua Impiegati, trg Oberdan 2, tel. 6120; Lloyd, ul. dell’Orologio 6, tel. 6747; Zeleni križ, ul. Sette-fontane 39, tel. 90-857; Rovis, Goldonijev trg 8, tel. 8009. — Haraba-glia v Barkovljah, tel. 57-28 in Ni-coli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo.
Zaradi počitnic so do 3. septembra zaprte sledeče lekarne; Benus-si, Cassa Prov. di Malattia, Cipol-la, Godina-Patuna, Mador.na del Mare, Picciola, Piziul-Cignola, Ra-vasini.
KINO
Ujet slepar
Policija je le delj časa dobivala ovadbe s strani gostilničarjev. Ti so se tožili, da jih je prevaril neki Marcel Bizon, o katerem pa stranke niso mogle dati natančnejših podatkov. Prevara pa je obstajala v tem. Bizon se je zvečer predstavil pri gostilničarjih kot a-gent fiskalne policije. Proti. odškodnini, ki je navadno segla do nekaj tisoč tir, je zagotovil lastnikom lokalov, da imajo lahko svoje prostore odprte po polnoči.
V nedeljo se je na policijski postaji v ul. Caprin javila Zgubin Antonietta, ki ima gostilno v ul. Della Guardia 20. 2enska je povedala, da jo je Bizon prevaril za 3.500 lir. K sreči je gostilničarka povedala še zn naslov sleparja. Včeraj zjutraj ob 6 pa je policija obiskala Bizona na njegovem domu v ul. D’Annunzio 7. Policisti so moža odpeljati na policijo, kjer so ga takoj začeti zasliševati.
KINO OB MORJU. 17; «Roka, ki ubija«, Douglas Forlcn, Flis Adria. EXCELSIOR. 16.30: «Skrivnost Mary Harrisom:, Joan Blondell.
FENICE. Zaprt.
FILODRAMMATICO. Zaprt.
ITALIA. 15.30:	((Kristalne planine«,
V. Cortese, Mihael Denison.
ZTorej ALABARDA. 15.30:	«Uporniki na
ladji Bounty», Clarke Gable. IMPERO. 16: ((Pustolovščine v Valle chiara«, Stan Laurel in Oliver. VIALE. 16: «Dražest» Rita Haywort. GARIBALDI. 16, na prostem ob 21.30: «Usodne rože« Peggv Cummins, V. Mature, E. Barrymore,
MASSIMO. 16:	dGianni in Pinotto
v Hollywoodu».
ARMONIA. 15.30:	((Frankensteinovi
možgani« Gianni in Pinotto.
NOVO CINE. 16:	«Usodna zora«,
Henry Fonda.
SAVONA. 16: «Hči vetra« Bette Davis, H. Fonda.
ODEON. 16:	((Prepovedane	sanje«,
Danny Kaye, V. Mayo.
IDEALE. 16: ((Oropano življenje« Dolores del Rio.
AZZURRO. Li: ((Upornik Zapada« L. Young.
MARCONI. 16:, na prostem ob 20.30: «Trije mušketirji iz Missourija«. RADIO. «Tako se konča naša noč«, Frederic March.
VENEZIA. 16: «Strastt», Belita in B. Sulllvan.
VITTORIA. Samo na prostem ob 19,45: «VreČa zlata«, James Stevvart, P. Goddard.
GRAD SV. JUSTA. 21: «Orel», Ro-dolfo Valetino.
AUSONIA. 21.30: «2ivljenje v miru«, Fabrizi.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.45: «Sodnikov zločin«, Florence Eldrige in F. March.
SKOLJET. - na prostem ob 20.45: ((Jutrišnji svet«.
GOSTILNA BROCCHETTA. 21: Zgubljena mladost«, M. Glrotti in Jaques Sernas.
m
romel
Zaprla ulica za pn
Zaradi cestnih popravil ul. cini in Vigneti je prehoia ® ' ul. Pane Bianco do asm zaprt.
pOH0$
ROJSTVA, SMRTI IN
21. in 22. at
rojena), umrlo je 12 ose')' , pa je bilo 21.	J	_
P
Dne 20., 21. in 22. avgusti* v Trstu rodilo 15 otrok U -"j
šofer
Civilne poroke: nuzzi Guerrino in	TflMm
vagna	Gemma.	mehanik '.	Jjl
Enrico	in šivilja	Sulčic ‘‘ g0J*
mehanik Andreosso Aido m s-j dinja Bigollo Liliana. * v- C® Cerkvene poroke:	teza«	*
gnatti	Giulio	in	delavka	a
Pierina, vojak ameriške vol .J lomon	Hubert	in	uradnica	g
Mas, kotlar Benizza »It ... uradnica Nemaz Enrichett«.
nik Rizzioii Anton
Mračig Silvana, mehan*k
lo Frančišek in pletilja Berta, oficir ameriške voj»
s
nich Benedict P- in študenri^j.
li Carmen, podporočnik ^„,ii Alvaro in šivilja B°lzžcc°. jpj j Teresa, uradnik Zonta G.ae jf uradnica Gentsch AnneUes^jJ-vec Mochini Lionello in “ uk nja Kerbaučič Danica, v Pop Mihail in študentka . I Elisabetta, mehanik	jn
šivilja Renner Norina, tesar
burin Josip in como Tea, urar Rimoli - ^ uradnica De Gennaro R°z®„', 'J nik Basaldella Aldo in Kodri Darinka, stražnil . ni Eiiseo in šivilja Gludi« ^ na, pleskar Bobini Aldo i« ^ ka Minutti Anita, trgovski n) | nik Grassi Tullio in barust* 1 bani Itala, mornarski kaP! j/ pucia Bruno in gospodinja , Benedetta.	...	s#
Umrli so: 71-letni Baldim fajl 35-Ietni Di Donna UmbemLt ni Buffolini Anton, 49-letM dj ni Ida, 22-letni Kaluža rr?Už:, ino, 'vrt
59-letni Pizo-ztti Sabatino,
Kalc Marija, vd. Križman^ letni Moško Just, 74-letni “ H»l Timoleone, 70-letni Circolt dione, 74-letni Zorzet An.,.( letna Miletič Filipina, vd-
MALI
ogla!
V nedeljo 21. a avtobusu, ki
o!>
,sii'
t.m. sem
je
vozil
vico, pleten jopič iz sive
vol!*'
šten najditelj naj ga upravo lista v ul. R. Mann8 '
SBI RADIO1*!
JUG. CONA T«s'
(Oddaja na srednjih vaio^’11 ali 1250 kc)
Torek 23. avgust3 y 6.30: Jutranja glasba. Ji
čila (v ital. in slov.). 7.15;.'JV glasba. 12.00: Pester soli54'H/
red. 12.30: Slovenski vokaV# tet. 12.45: Poročila (v ital. I? f 13.15: Igra saksofonist Dr*ž|Jpl Uverture. 13.45: Ljudska (v ital.). 14.00: Igrajo nam“y kestri. 14.30: Pregled tiska j^ čila (v ital. in slov.). 17' ar(: ^ in lahka glasba. 18.15:	,1»^
, j 	K.<
nata v A-duru nato lahka y
11 P-
14' m
18.45: Kulturni pregled 19.00: Glasbena medigra. frf rodila (v ital. in slov.). ^ . fr ta Koritnikova in Plevelu'' Puccini: aBoheme« - v *• j Kulturni pregled (v it®1’‘j $ Plesna glasba. 22.30: V&* pl' cert. 23.00: Zadnje vesti slov.). 23.15: Znani ritmi-
TRST II.
7.15:	Poročila.	7.30:_a	pft
A
glasba. 8.1-7■,
Za vsakega ,ne ,^9^
7.35: Jutranja la. 11.30:
Novi svet. 12.10: Pester spored. 12.45: Poročila- č:«
smi in plesi jugoslovans«.1 1 dov. 13.30: Iz Mozartovih " it' novih del. 14.00: P°r° Ja Dnevni pregled svetovneg ji 14.28: Popoldanska S^a"7ja. 'i Citanje večernega spore0 • II Plesna glasba. 18.00: Glasb3 fc moniko. 18.20:	Uverture-
Filmski trak. 19.15: Bale* j/ ba. 19.45: Poročila. 20-00-koncert sopranistke Otte 20.30: Okno v svet. 20;*>- (*tj| ke. 21.00: Vzori mladini: T KI liki. 21.30:	Lahka glasb3'vr
Mendelssohn: Koncert za 1 in orkeEter.	A\
A
rujem ti glavo, ki mi J°.| l'#' po pravici, ker sem A -pf l veličanstvo. Toda devet » (P
tebe.
daroval, samo da manjše nevarnosti spot!«
Azbad je ležal na
drhtelo in čakalo sodbe,
Tedaj se osrči Epafrodri/
je miren, pripognil kolen® tlsnil čelo na preprogo- #..
«0 despot, kdor ima tsjjMK ce, tistemu bi moral Bog še eno zemljo, da si 1 p : Zakaj ta bo premajhna moč!«	v/,.
Oba sta klečala Pre“ s'j Vsi so strmeli v carja, naslonil glavo na roko predse.	^ ?
■Govori, Epafrodit, ta Sloveni Res iz vrst hl)jlJ uničili H'16
ki so mu
Upravda ni dvignil otl' (<i»J «Slabe so moje roke '".njljfj mi upognila hrbet i' glava ni več dom misli. Toda tako gotov ,	•
Modro*'- €
me čuje božja
že vzkipel in sunil	"Jf
Slovenu, če bi bila rcsn'j,(H ( tev Azbadova, ki je ^ $V>\
pravici in poštenju.
r,,ty
mi je rešil življenje. * 'id y nave so se nagnali oS'oJgil' $ runove vojske in so n® j5je ^ ne, mirnega trgovca. 19 , |U jj vene Je klal Iztokov tj
Iztrgal smrti. Zato nje1 . fi j 1__________  x____k(va P ,
hvaležnost, zato biva v ( slreho In zato vem, da	||(
tistih, ki so sovražniki
despotu!«	.	flr
(Nadaljeval
PRIMORSKI DNEVNIK
3 —
P N E v N i K j vredna m
^OPRUZHICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/o PRITI. » TEL. 70	m e q	j |-| Q b d e I O V 0 IIII H Zadrug
Z gradnjo zadružnih domov
v boljšo bodočnost
•Sr« č deiati in erudm
otini" - ®^^lvn°st j o. Eden iz-
Miia / °v za to ie
ft Sradimn	domov' Kak0
ttiža PO našfh u vsakd0 pre' 7„j, . Slh> vaseh.
b‘®o°5 ■vPorom v te*ki bor-
^ lobodo ^ °.rili	'iudsko oblast
!l8vili coeni	smo tudi po"
Wania rJH Za odPravo izkori-ustvaril	ga žloveka- Se več,
tovezav,-, P°Soje za bratsko
Hn vasi' T'’ ‘Z mesta z de’
bitmo , pogoje pa uresni-
Tov, v Sra_dnj0	zadružnih do-
ftara za	uznem domu bo pro-
Vse, za gospodarsko, kul-
turno in politično življenje. Velika dvorana, kjer bodo predstave, bo služila tudi za množična zborovanja. Tam bomo obravnavali tudi vprašanja še tesnejše povezave med ljudstvom. Čitalnica nam bo služila za širjenje kulturnega obzorja. To je velikega pomena posebno tu pri nas. Globoko poznavanje kulture lastnega naroda olajšuje tudi poznavanje kulture drugih narodov in s tem utrjevanje bratstva.
Naše vasi niso poznale takega razvoja do nedavna. Tisti, ki so vladali, so hoteli, da ostanejo brez takih kulturnih dobrin. Ea kmeta
Velika javna dela
Ld oli n i S i č o I
Ce
ščeš leDo 1 Ponudi prilika, da obi-P°gledati n° Sičcl, ne zamudi ’ da s okobi sebe. Videl **• Dva o	. delaio velike stva-
t«la K..rta °bjekta, ki bosta pri-Velike t. a be8a sektorja zelo Strniš nSt-:	re8ulaciia potoka
'h rj-,,5 , *n zgraditev mostov in sv. Odorik.
^ zeln	Valdernige je
dežev,POlrel:>na’ £ai ie jesen-Vzr°Čalo ie skoro vsako leto po-hsdnih n ,p'ava. Posebno ob ne-
Phdelkl ^’ ko 3e zalUo poIi‘
lo, ko ■ ko ie bil° lansko Mine nie voda zalila velike po-1(tS i» , v' Posejanih s krompir-Sttn^adiŽnikom, ki ie zaradi
H r
i4 boUin- ^Su'aciji so se pričela til jjj1 " metrov. Do sedaj Petrov. hS8n izk°P na dolžini 600 P^jetno ® 0 ni lahko in tudi ne V	3e Potrebno kopati
H nekaj nad tri metre. Ne 0 Pa delo dobro napre-
Ntkji
I«,!. delavcev, ki so tu zapo-*! Vti; 5! anib- Večina dela pa 9 Prostovoljni podlagi.
Množične organizacije tega sektorja so sprejele obvezo, da bodo ta dela dokončale do otvoritve H-kongresa KP STO-ja. Te obveze bodo izpolnili le, če bodo dali svojo pomoč vsi ljudje tega sektorja, kateri bodo uživali tudi največje koristi.
Člani kmečke obdelovalne zadruge na Krogu bodo, kot smo zvedeli, dali na razpolago tri pare volov in stroj za izkopavanje, da bodo dela hitreje napredovala. S tem so zadrugarji pokazali, kako razumejo dela, ki bodo v splošno ljudsko korist.
Tudi dela za gradnjo obeh mostov so se že pričela. Tesarji pripravljajo leseno ogrodje. Predvidevajo, da bosta oba mosta zgrajena do 5. septembra. Skupina vojakov JA, ki je že zgradila več mostov v okrožju, bo tudi tu dala svojo pomoč. Zgradila bo oba mosta iz železobetona.
Ljudstvo bi lahko pripomogli^ s prostovoljnim delom pri prenašanju potrebnega gradiva. Treba je vedeti, da bomo le združeni dosegli vidne uspehe v splošno korist.
in delavca na deželi ni potreba graditi kaj takega, je bilo njihovo geslo. To je bilo le za gospodo .po mestih.
Naši ljudje zahtevajo danes elektriko, vodovode,	zahtevajo
kulturno življene, zahtevajo boljše socialne prilike. Ne zahtevajo pa vsega tega s prekrižanimi rokami. Dovolj j*m je, da dobijo načrt in tisti gradbeni material, ki ga sami nimajo, drugo napravijo s prostovoljnim delom. V naši coni se danes gradi na tej podlagi 18 zadružnih domov. Vemo, da se bo našel človek, k, bo dejal: Zakaj pa s prostovoljnim delom? In mu nato takoj odgovorimo: Zato ker hočemo, da bodo	t, zadružni
domovi res naši, ker jih bomo zgradili z našimi rokami, z našimi žulji in potom, z našo močno voljo.
Vse od objave zloglasne resolucije Informibroja se	vidalijevci
šopirijo, klevetajo in	obrekujejo
ljudsko oblast in podvige našega delovnega ljudstva. Pa naj pokažejo koliko so zgradili zadružnih domov in drugih objektov? Ce so res tako marksisti-leninisti, zakaj so izdali temeljna načela mark-sizma-leninizma? V Trstu vlečejo reakcionarni voz, ker so se udinjali kapitalistični Delavski zbornici. Uničujejo veliko pridobitev borbe demokratičnih množic — Enotne sindikate. To niso komunisti, to so izdajalci delovnega ljudstva, ker danes teptajo največje pridobitve NOB, pljujejo na padle borce in najsvetlejše ideale delavske borbe.
Nag odgovor: delo in gradnja, bratstvo in enotnost.
KNEZ. K.
KANALIZACIJAH PIRANU
je za sedaj najvažnejše zdravstveno higiensko vprašanje, ki ga bo treba čimpreje dokončati
Kdor ne pozna razmer v Piranu
in tukajšnega življenja, si ne more predstavljati kakšnega pomena je za to mesto kanalizacija Del prebivalstva mora že od ustanovitve tega mesta živeti v skrajno nehigieničnih razmerah. Saj so še danes številne hiše, ki nimajo stranišč in tako gledamo še v letu 1949 izlivanje golid v odprto morje. Zato spozna vsakdo, kateremu je na srcu zdravstvo tega mesta, velik pomen javnih del, ki so v teku pri urejanju kanalizacije. S tem priznava vsakdo izredno zaslugo ljudske oblasti, ki je dala pobudo in vso pomoč za izvedbo tega dela.
Kakor hitro je prevzelo ljudstvo oblast v svoje roke, se je lotilo tega nujnega vprašanja, samo da izboljša zdravstvene razmere našega delavstva in ostalega prebivalstva Pirana. S tem je napravila konec skoro sramotnemu stanju, katero so občutile neposredno zlasti žene, ker so morale ravno one odnašati vso nesnago in skrbeti za čistot v hišah.
Toda delo potrebuje veliko delovne sile, katere pa v Piranu primanjkuje. Zato se ljudska oblast trudi, da bi s sodelovanjem organizacij fronte postavila izvedbo tega javnega in obje koristnega dela na osnovo prostovoljnega dela, s čemer bi dosegli, da bo delo najhitreje končano. Poziv, ki so gp izdale organizacije, so prebivalci sprejeli z dobro voljo in tako vidimo od prvega dne, ko so dela pri kanalizaciji pričela, številne tovariše, ki se tega dela udeležujejo. Predvsem dajejo zgled tisti, ki prebivajo v okraju «Rione della Punta«.
Prav bi bilo, da bi ta zgled po-
snemalo tudi vse ostalo prebivalstvo, da bo na ta način kanalizacija čimpreje izvršena m da s tem pripomorejo rešiti najvažnejši problem Pirana-higienol
Dekani
Delom obme ■ sebi v korisl
Na zadnjem množičnem sestanku smo podrobno obravnavali pomen II. kongresa KP STO-ja in predkongresno tekmovanje.
Tovariš z okraja je orisal v kratkem gospodarsko-politični položaj. Za tem so navzoči stavili nekaj zanimivih vprašanj, med katerimi tudi iz kakšnih razlogov je S. Z. pričela kritizirati Jugoslavijo.
Ob zaključku sestanka so sprejele naslednje sklepe: V predkongresnem tekmovanju bodo popravili vso kanalizacijo po vasi, vsg krajevne ceste, vaške pralnice in zgradili en meter zidu za dvorano zadružnega doma.
To bo prispevek naših vaščanov na čast drugemu kongresu KP STO-ja.
( i-----
Salara
Delovna brigada za prostovoljno delo
Da bodo dela pri pripravah za gradnjo zadružnega doma hitreje napredovala, bomo ustanovili delovno brigado iz najbolj pridnih članov SIAU, ki bo nosila ime »Brigada Jerman«.
Sedaj, ko je delo na polju malo ponehalo, bo prostovoljno delo vsak teden enkrat. Vsaka družina bo podpisala obvezo udeležbe pri prostovoljnem delu.
Za pravilen razvoj kmečkih obdelovalnih zadrug, dvig boljšega gmotnega in kulturnega življenja zadružnikov, mora potekati razvoj živinoreje sporedno z razvojem o-stalih panog zadružnega gospodarstva. Brez razvite živinoreje si ne moremo predstavljati razvoja rastlinskih panog kmetijstva. Razvoj živinoreje vpliva tudi na razvoj obrti in industrije.
Čeprav se je y. Istrskem okrožju število živine po vojni precej dvignilo, ni že proizvodnja dosegla števila izpred vojne. Vzroki za to sc bili predvsem V pomanjkanju krme zaradi suše, posebno v obalnem pasu. Razvoj živinoreje je šel tudi različna pota. V hribovskih vaseh, kjer imajo več pašnikov in travnikov, je razvoj dosegel v nekaterih vaseh že predvojno stanje; tam pa kjer so kmetje bolj odvisni od nakupa krme, je pa napredovanje bilo počasneje. ,
Ni pa bil ta razvoj živinoreje smotrn in po načrtu. Vsak kmetovalec si je preskrbel tako živino, kakor se je njemu zdelo najboj primerno, ali kakor ga je sosed nagovoril in prepričal o dobri pasmi, ki jo tudi sam ima. Drugi si je pa nabavil to, kar je zmogel s svojimi sredstvi, ne glede na pasmo in kakovost živine.
Slabemu razvoju živinoreje (goveda) je bila kriva tudi jalovost, ki je nastala kot posledica slabega nadzorstva in slabega zdravljenja med vojno in prvo leto po vojni.
Ako hočemo pri nas v resnici priti do dobre in enotne pasme, se morajo predvsem kmetoze posvetiti živinoreji z večjo vnemo. Samo kmečke obdelovalne zadruge bodo lahko preskrbele našemu kmetijstvu dobro in odgovarjajočo pasmo živine. Jasen primer imamo pri obdelovalni zadrugi, ki je kot najstarejša zadruga dosegla v tem pogledu že znatne uspehe, toliko pri goveji živini, kolikor pri prašičih, prav za prav je uspeh pri slednjih še večji in vidnejši.
Delovne živine imajo naše obde-
ovalr.e zadruge skoro dovolj, posebno volov, kar jim omogoča redno obdelovanje zemlje, prevažanje gnoja, sena in drugih pridelkov. Ni pa še dovolj ostale živine, tako da bi se lahko osamosvojili, posebno kar se tiče gnoja in bi bili čim manj odvisni od umetnega gnoja, kajti najboljši gnoj je vendar živinski.
Zadruge si morajo za to preskrbeti plemensko živino in si na ta način zagotoviti podmladek, in sicer dober ter zdrav podmladek.
Ni vseeno, če zadruga ima večje ali manjše število živine; važno je kaj in koliko ji ta živina donaša (10 krav po 10 litrov mleka ali 5 krav po 20 litrov mleka), kajti od tega zavisi rentabilnost živine.
Za povišanje števila živine je pri nas predvsem važna krma. V naših krajih je po večini pomanjkanje dobrih travnikov in še več: dobrih pašnikov. Slednjim se ne posveča nobena pozornost. Pašniki so danes pri nas bolj zanemarjeni kot kdaj prej. Posebno ni nobenega zanimanja za pašnike tam, kjer so ti občinska last. Temu vprašanju bi se morale zadruge posvetiti z vso vnemo, kajti čim več in čim boljša bo krma, tem več 'bo živine in boljše bo hranjena,
Povečanje števila debele živine se mora izvršiti skoro izključno Iz lastnih virov z rejo telet, žrebet itd. Da ne bi klali debele živine in da bi prebivalstvo bilo preskrbljeno z mesom in jajci, bi se morale zadruge posvetiti 'bolj reji malih živali, perutnini, kuncem itd.
Opazili smo, da zadnja leta kljub porastu perutnine v Istrskem okrožju so se jajca v Kopru težko dobila. Vzrok je v tem, da so kmetje, kj niso imeli nakaznic za meso, jajca po večini porabili sami doma. Glavni vzrok je pa povečanje življenjske ravni našega kmeta, ker sedaj mu ni treba več rediti kokoši za gospodo kol je to bilo pred vojno, marveč sedaj kmetje pojedo kokoši sami, zaradi tega mestno
prebivalstvo skoro ne more na to hrano računati.
Kmečko obdelovalne zadruge bi morale z rejo raznovrstne drobne živine, posebno perutnine in kuncev, stremiti, da podprejo ljudsko oblast pri prehrani mestnega prebivalstva. Kokošjereja in zajcerc* ja ne zahtevata napornega dela in bi to delo v zadrugah lahko opravljale žene ali Pa starčki in -bolehni Člani, ki so nesposobni za težko delo.
Do sedaj zadruge v tem pogledu niso storile še ničesar ali skoro nič. Krivda leži v slabem pojmovanju uprav in vodstva zadruge, ker se ne zavedajo kako velike koristi ima lahko skupnost od tega in kakšne koristi bi imela zadruga sama. Pri zadrugi je vedno dovolj odpadkov in ostankov od debele živine, ki bi služili za krmo drobnim živalim. Zadruge po vaseh imajo mnogo možnosti za razvoj malih živali in ne smejo gledati na nje preveč prezirljivo, ker so velika pomoč za prehrano in čuvanje debele Živine.
Mlado in debelo živino se ne sme na noben način prodajati, marveč jo je treba čuvati da zraste. Paziti je treba, da se oplojajo samo matična grla ir. odgaja dobljeni podmladek. Posebno pozornost je treba posvečati mlečnosti krav, ker je proizvodnja mleka tudi velike važnosti za prehrano, kar pomaga pri štednji potrošnje mesa.
Pri dvigu živinoreje in proizvodnosti te se mora pri kmečkih obdelovalnih zadrugah posvetiti posebna pažnja pravilni razdelitvi dela po brigadno-skupinskem sistemu in na podlagi osebnih obvez.
Za to vprašanje se mora zanimati ves upravni odbor in tudi vsi zadružniki, ter ne prepuščati samo upravi, kajti živinoreja, bodisi debela ali drobna, je odločujoče važnosti za razvoj zadružnega in splošnega narodnega gospodarstva, za to mora biti tudi zanimanje splošno.
Zadruge naj si pri sestavi načrta dela za bodoče leto postavijo kot glavno točko povečanje živinoreje, in to vseh vrst, ker bodo s tem koristilo sebi in skupnosti.
C. S.
i nočiiniSHi lečal u Prtoma
1 Oke Istrskega okrožja
r°ŽU ijQS,Jsta se je pričel v Porto-Wh2^evalni tečaj za učite-
iS je krasen, zato tem-
vfch hudi611 teČaj' L3ud-?ka
prtn
spopolnjevanje
4‘našemu mlademu uči-.^w!v'l prilike za nadalj-
brs^l'	je	organizirala
Slov‘ ^a3u Predavajo iz-Ui. eniJt. j &1 - strokovnjaki iz lo J{|te|l|i* ai vodi tov. ravna-jo M 1 i,a Janež' Predavanja r ^ Ure. Po kosilu ima
v tem času ima
da si osveži telo Popoldanska pre-
SL^tel od 16' do l9- ure-
h % J* bedijo z zanimanjem v,.. davateliev Zavedalo
».7 W,-9vateljev. Zavedajo
Hi’1'1. Z«,MkliC’ tCmboli pa še “uleva smortnega in
k ? Iti «„S, bdiia- Vsak dan se
tv, S u, sk° delo nas vsako
,Pc)sablja za težek toda
% - Poklic
iv
Ji! . ’ CA ;
učiteljev-vzgoji-
se t«’ ozir°ma nekai dni po-„ te Erix«i	,___i____,
l(K.fčaj j,' Pri^i tudi izobraževal-lč«l,vi,i	vzgojiteljice	v
kjer je učitelji-1e|t jMee Ja- Iz učilnice se t
,l	Iz	učilnice se ti
na naše morje. a v£eh 8 vrtnaric, ki Vi	vse	iz Istrskega
, atl moramo, da so
N l2°bi;azbo
dekleta z osnovno-šol-
ki so se
bij- s<užbov k‘ so se v enem tj«? UsPešnon3a usPosob'le' da
voj poklic. Pri tem m, n hi dobro voljo do , -čaduljnje izobraževanje.
iljjl i, 9jlJ	-	»—	..v/u.uuv	.
V,., )! predavajo profesorji, S. ^ t0y sP°sobljena vrtnarica.
nčiteljica Skočirjeva
?ehatVaOjoh, , zar>tmanjeni
ter J? Posegajo tudi
slede
O izkušen!p°v,eduiej° kaj iz 1| hiti	Vlasti si želijo iz-
<(ii '5 se an]e jezikovnega pou-9šlh nii°^obne3e seznaniti z bti , do adlnskih in pisateljev, ^ KV°iem Praktično uporabljale b ti°d° ha -U' Prepričani smo, . k8.a tem nK 3u mnogo pridobile 'lis So °satilc svoje znanje. " st Pomožne vzgoji-
■ a» gledr-V Kopru' tako bi že-
,{ll /‘ddeikte Vse vabilu prosvet im.l>id; ‘,a v ’■
Navilo “Cileliev> da se Sc
cm jo1. k tečaju. Obojnim
S5>'
Utto v	prihodnjem
'm	na več	uspeha pri
INsm1*10 se ra6m šolskem dclu-\ ,niši t,	.!	da nam	je za vsak
ini dv>g	nuSe Hud-
•	Ker zna	ceniti uči-
oodružnice I0L0 ttaMD
SrS *in«L°„Teaa KP STU
ne podružnice ao3taiJ... —nem ljudskem l%ina*lednje 7!°0C- da bodo
C na *eu» . epe, ki so jih V bei'!a 19«” područntce dne
ParK ei'Zetl3 naloge gle-- čNmJ** « ««ki (n na tr0u >io,i ftk t dela za klub. Ta
četrtkih » bnirtthllču 9att pri delu m on	h	’ m kanalizaciji,
i<>\ Zvih in dru-
in	. .boren! ’ da “e Za 30
1	‘tiese* sprejeti delovni
*no tekmovanje, tovariše ob pomo-
či prosvetne komisije, da se ustanovi pevski zbor, dramska družina ter organizirajo predavanja o političnih, kulturnih in gospodar-sldh vprašanjih. Ustanoviti žensko vrsto za odbojke, sodelovati pri tekmah v šahu, ping-pongu, ki jih priredi kulturni krožek ter ustanoviti nogometno moštvo.
3. Zboljšati delovno disciplino in delovne odnose s tem, da se odpravijo zamude in druge pomanjkljivosti na delu ter zboljšati tudi način poslovanja s strankami.
4. Plačevati točno sindikalno članarino.
5. Ustanoviti komisijo, katere naloga bo, da koordinira razdelitev dodeljenega blaga, upoštevajoč potrebe vseh, v prvi vrsti pa tistih, ki so najbolj delavni.
6. Pri množičnih sestankih podružnice se ne bodo priznavali neopravičeni izostanki ter se bo izvajalo nadzorstvo prisotnih.
7. Odbor sindikalne podružnice ima namen, da do konca tega meseca organizira primeren izlet.
S. Uvedla se bodo tekmovanja : drugimi podružnicami.
Marezige
Kdo so tisti ki govorijo o ,.lakoti v coni B?"
Ni potrebno veliko govoriti o prebivalcih te revolucionarne vasi, saj je znana po vsem okrožju, in ie razen tega kot ena najbolj naprednih v I^tri. Borba svobo-do je tudi v tej vasi zapustila svoje sledove: požgane in porušene hiše in druga gospodarska poslopja. Pridnost teh ljudi pa spreminja nekdanjo staro vas v er|o najbolj modernih in lepih. Sredi vasi se dviguje nova šola, katero so Ma-režani zgradili še poprej kot hiše. To še posebno označuje prebivalce te vasi, ki so želeli dati svojim otrokom šolo prej kot sebi stanovanja. Prav te dni bodo tudi pokrili svoj zadružni dom, katerega dvorano so dogradili že lansko leto. Dela zelo hitro napredujejo, je Pa pomanjkanje delovne sil^'
Med temi odločnimi ljudmi. Ki dajejo vse sila za to, da bo obnova čimprej dokončana, pa je ne kaj takih, ki bi jih označili za - nezavedne, čeprav bi zasluzi-i se kakšno bolj primerno ime. Ti ljudje rajši prodajajo svojo delovno silo reakcionarnim Izkoriščevalcem v Trstu, kot da bi pomagali obnavljati domačo vas. Ljudstvu so zelo dobro znani in pričakuje ud svojega krajevnega ljudskega odbora, da podvzame potrebne ukrepe.
Prav je, da vsi spoznajo take e-lemente, zato navajamo njihova i-mena. To so: Kermac Aleksija iz Klincev št. 81, Marija in Amalija Babič iz Burjev ter Justina in A-inalija Sergon iz Marezig št. 111. Vse te hodijo na delo v Trst in na »romanjih« med obema conama prenašajo najrazličnejše vesti med katerimi tudi... da je nemogoče živeti V coni B, da je tu lakota, in podobno. Tako postajajo o-rodje v rokah reakcije, ki ie takih ljudi zelo vesela, ker ji pomagajo pri njenem razdiralnem de-u.
Naj vedo vse take in njim podobne, ki blebetajo in čvekajo o nekakih nevzdržnih pogojih pri nas, da ljudstvo Marezig in drugih vasi ne bo več prenašalo njihove ga obnašanja,
Pogajanja z opekarnarji in kmečkimi delavci
Včeraj dopoldne so se vršila v goriškem uradu za delo pogajanja za poravnavo spora z delavci pri opekarnah, zlasti za rešitev vprašanja odškodnine za menzo in pa za akordno delo pri opekarnah.
Danes ob 9. uri pa bodo istotam razpravljali v prisotnosti sindikalnih zastopnikov in delodajalcev vprašanje kmečkih delavcev s podeželja z ozirom na sestavo nove delovne pogodbe.
Natečaj za 250 službenih mest
Goriška prefektura sporoča;
Državni zavod za zavarovanje in pomoč državnim uslužbencem je razpisal natečaj z diplomami im izpiti za naslednja službena mesta:
1) Za 20 mest uradnega sluge r.a peskušnji v svojstvu nižjega uradnika (diplomski natečaj);
2) za 150 mest gojencev na po-skušnji v svojstvu rednega osebja (■natečaj z izpiti);
3) za 60 mest podtajnika na po-skušnji za upravno službo (z izpiti);
4) za 20 mest nižjega račune vodje na peskušnji za računovodstvo in tajništvo (z izpiti).
Vsa podrobnejša pojasnila bodo zainteresirani lahko dobili pri krajevnem sedežu ENPAS, v ul. Randaccio št. 14, od 8. do 12. ure.
Novi primeri živinskih bolezni
Pokrajinski živinozdravnic ki urad javlja, da so se v prvi polovici t. m. pojavili v nači pokrajini naslednji primeri kužnih bolezni med živino: Slinavka: 1 primer v Fari in 3 v Romanou. Od prejšnjega meseca je bilo obolele živine še 7 glav v Koprivi in 4 v Rojnansu. Za svinjsko rdečico je bil 1 primer v Krminu. 2 v Dolenjah, 3 v Gorici, 1 v Zagraju in 3 v Škocjanu ob Soči. Od prejšnjega meseca je ostalo če: 10 primerov v Gorici, 5 v Zagraju in 3 v Škocjanu ob Soči.
 ,
Podturn se je oddolžil svojemu patronu
V nedeljo je bil kakor vsako leto ob tem času v Sv. Roku, ali po domače v Podturnu, tradicionalen domač praznik. Podturnci so se že navsezgodaj pokazali na skrbno posnaženlh pragovih njihovih hiš v prazniški obleki. Takoj za njimi so se pojavile brhke vaščanke, od katerih so se zlasti najmlajše šopirile v bogatih tradicionalnih nošah, ki so jih nosile že ■njihove prababice.
Dekleta so že v zgodnjih jutranjih urah pričela skrbeti za svojo pričesko in so še enkrat z mehko krpo odrgnile bleščeče
obroče njihovih vedr in stekle na trg po svežo vodo.
Pri mladini pa je vsa priprava usmerjena le za na «brjar» in so se dekleta in fantje že pred cerkvijo pomenkovali izključno o tem dogodku. Vendar je prišel večer in so se vsi stari in mladi ob zvokih valčka zavrteli na. domačem plesišču ter si zalili dobro voljo z žlahtno kapljico. Slavje se je zaključilo pozno ponoči in sicer, ko so bili le vsi zadovoljni z zabavo in zaužitimi dobrotami.
KOLO NI IIOTELO CEZ KAMEN
V nedeljo popoldne je šel 27-let-ni Roman Vižintin iz ul. Caprin s svojim dolesom na sprehod v Ločnik. Kot spreten kolesar si seveda še misliti ni mogel, da bi se na strmi cesti pred vasjo, v katero je bil namenjen, lahko prevrnil. Da bi nekoliko prihranil na času, se je fant spustil po cesti navzdol z vso naglico. Toda njegovo prednje kolo zadene v debel kamen, ki ie kot nalašč stal na desni strani ceste, in kolesar je Pad«l na ua'
GOR IŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
Delavska zbornica in družinski davek Bannearske leka««sorišiii uaiiai
Zvišati davčno osnovo - Davek naj se računa samo na previške od najnujnejšega za življenje - Ločitev dela od kapitala
V soboto 20. t. m. popoldne je tajništvo Delavske zbornice skupno s člani izvršilnega odbora, ki bivaju v Gorici, imelo svojo sejo in je temeljito preučilo' z vseh strani novi občinski davek, ki bo obremenil goriške občane.
Ker družinski davek, kljub nekaterim manjšim popravilom, zadeva v preveliki meri predvsem delavske sloje in one malih in srednjih posestnikov, Delavska zbornica ni mogla ostat, ravnodušna in zato je zavzela, s tisto social-o občutljivostjo, ki je značilna za vsako njeno manifestacijo, odločno stališče, z nekaterimj kritičnimi dognanji in s svojimi predlogi, za katere bo mobilizirala vse zainteresirane občane.
Delavska zbornica in organizirani delavci, k, jih zastopa, v principu niso proti uvedbi družinskega davka, ker mora ta prispevati za zadostitev socialnim potrebam celotne občinske skupnosti jn bi bilo nemoralno začeti borba v cilju, da se odtegne občane finančnim dolžnostim, ki jz tega izvirajo, ali da bi jih pozivali naj se jim jzo-gnejo. Toda pravično je zahtevati, da naj ta davek plačajo samo imo-vitejše družine in za tisti del dohodka, ki presega najnujnejše potrebe za življenje. Tajništvo Delavske zbornice bo v seriji člankov razložilo temeljne misli : voje kritike tega sklepa občinskega odbora in niegovega postopka pri odmerjanju davkov. Poleg tega opozarja izvršilni odbor na velika bremena, ki bi se naložila, če se zahteva plačanje davka za nazaj, kar bi pomenilo finančni polom pri mnogih delavskih družinah in upokojencih vseh kategorij. Ta sklep je nezakonit tudi zaradi lega, ker ne upošteva po zakonu določnega roka v tej zadevi, po katerem b( se ta davek ne smel uvesti pred 1-januarjem 1950.
Ce upoštevamo najmanjšo davčno osnovo 38.000, pomeni to dnevni družinski dohodek od 121 lir. medtem ko je najnujnejša potreba tipične družine letno viš:a od 600.000 lir ali 2000 lir na dan. Delavska zbornica zato smatra, da je davčna osnova prenizka in bi morala biti višja od 240.000 lir za družino z eno samo osebo ter bi morala doseči 850.000 lir za druž ne z d<> 13 člani; nadrlje bi morali davčno osnovo zvišati za 20000 lir še za vsako osebo nad 13 družinskih članov. Iz lega jzvira, da bi morala davčna odmera zadeti samo tisto davčno osnovo, ki presega najnujnejše potrebe kakor so navedena zgoraj od 240.000 do 850.000 itd.
Poleg tega b; bilo treba davčne osnove, ki izvirajo iz dela ali iz pokojnin, zmanjšati najmanj za polovico v sorazmerju dohedki, ki izvirajo iz glavnice. Glede te teč-ke izdeluje enotna sindikalna organizacija posebne razpredelnice, ki jih bo predložila potem javnosti v diskusijo.
Poleg tega predlaga Delavska zbornica, da naj bj se za tiste meščane, ki nimajo fiksnega dohodka in ga je treba šele ugotoviti, postavili posebni občinski davčni odbori, ki bi jih sestavljali zastopniki vseh kategorij pi zastopniki sindikatov. Tl odbori bi morali bolj sorazmerno razdeliti breme občin- I
skega davka tudi med člane iste
kategorije, ki dostikrat niso v enakem položaju.
Izpiti in vpisovanja
na slovenskih srednjih šolah v Gorici
Jesenski izpiti se bodo na vseh štirih srednjih šolah v Gorici vršili v drugi polovici septembra v vrstnem redu, kakor je označen na razglasni deski vsake šole. Samo licejska in učiteljska matura bosta v prvi polovici oktobra. Za popravne izpite ni potrebna nika-ka prijava; samo prošnje za pripustitev k maturi je treba vložiti na šolsko skrbništvo (Provedlto-
i rat) najkasneje do 31. avgusta in navesti tehten razlog, zakaj ni bila prošnja vložena že v poletnem roku. Za vse nove izpite pa je treba vložiti prošnjo na kolkovanem papirju, naslovljeno na ravnateljstvo šole, najkasneje do 8. septembra.
Vpisovanje v vse srednje šole se prične l. septembra in se zaključi 25. istega meseca. Samo za tiste, ki bodo v septembru polagali izpite, bo rok podaljšan do 2. oktobra.
ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK?
Pokal etu si osvojila Nlovenca, ki sta bila najboljša med vsemi tekmovalci
V nedeljo je Goriško balincar-sko društvo priredilo tekme v ba-lincarju za pokal «S?.nta Gorizia«. Za to tekmovanje, ki je bilo založeno s številnimi in bogatimi darili, se je prijavilo mnogo ekip. Samo' za prve štiri najboljše ekipe so bile naprade vredne preko 50.000 lir. Vsega skupaj se je prijavilo 77 parov, ki so že v jutra-njih urah začele tekmovati na osmih igriščih, da bi si pridobili mesto v izločilnih tekmah. Sodelovali so tekmovalci iz Tržiča, Vidma in bližnjih goriških vasi, ki so si poleg goričkih ekip prizadevali, da si pridobijo častna mesta.
Ob 17. uri so se nato pričele v gostilni Kralj na Livadi zaključne tekme, ki so se zavlekle pozno v noč. Razen dveh goriških ekip. od
IZ SLOVENSKE BENEČIJE
ni
i
Težko stanje Slovencev v ahtenski občini - Vasi Porčinj in Podrafa zaradi siabe ceste brez zdravnika in babice - Oportunistična občinska uprava
Med Tarčentom in Čedadom, že skoraj y furlanski nižini, tik ob vznožju zadnjih obronkov Julijskih Rredalp leži vas Ahten, ki šteje približno 1200 prebivalcev, vsa občina pa jih ima čez 3500. Občino sestavlja šest vasi, od katerih so štiri popolnoma slovenske in tvorijo večino prebivalstva. Pred štiridesetimi leti se je skoraj v vsej ahtenski občini govorilo slovenski in je bilo le 15 odstotkov furlanskega prebivalstva. V dobi raznarodovanja pa sta vasi Ahten in Retluž popolnoma podlegli furlanskemu vplivu.
Ta kraj je mnogo trpel za časa zadnje vojne. Velik del prebivalstva, zlasti Slovenci, so se V veliki meri odzvali klicu in se vključili V partizanske odrede ter v borbo proti nasilnim fašistom. Fašistična in nacistična drhal se je seveda hotela nad njimi maščevati in se je z vso silo zagnala na te ljudi ter besnela nad njimi kakor divja zver. V Ahtenu so požgali tretjino hiš, ostale Pa mojjio poškodovali. Najbolj pa je bila prizadeta slovenska vas Subid, kjer so požgali m porušili skoraj vse hiše s cerkvijo vred. Pa tudi ostalim zaselkom ni prizanesla kruta okupatorjeva roka, ki je opustošila in oropala, vse, kar je dosegla. Živinski hlevi so ostali ponekod popolnoma izropani in med ljudstvom se je nastanila revščina in beda. Med občani je bilo tudi mnogo človeških žrtev, saj so bili mnogi internirani po nemških taboriščih, iz katerih se je le malokdo vrnil.
Po končani vojni je bilo dela čez glavo in tudi skrbi kako obnoviti požgane in porušene domove, za kar je manjkalo sredstev. Ker je vojna odnesla vse imetje, so se morali ljudje zateči v banke po posojila, da si je do danes večina za silo obnovila krov nad glavo. Vlada jim pri obnovi ni prav nič pomagala, razen s kuponi obljub, s katerimi pa ni mogoče obnoviti stanovanjskih in gospodarskih poslopij.
Danes je življenje zelQ težks, ker
obresti, ki jih nalagajo banke, so tako visoke, da le malo kdo zmore njihovo plačevanje, kaj šele da bi vračali posojilo. Zadnje čase so banke začele groziti, da bodo dolžnikom prodale na javnih dražbah njihovo imovino, če ne bodo v redu plačevali zastankov. Vlada je pomagala le pri gradnji župnišča in cerkve v Subidu, ki bo še lepša in modernejša kot je bila prej. Za dokončno popravilo za silo pokritih hiš pa je vedno težje, ker manjkajo potrebna sredstva in so bila za to vsa obnovitvena dela enostavno prekinjena. Tisti, ki so bili zaposleni prj obnovi hi-, so ostali seveda brez dela. Zato vlada velika brezposelnost in njena posledica je, da živi mnogo družin v veliki revščini.
Brezposelnost bi se dala v tej občini precej zmanjšati, če bi pričeli z nujno potrebnimi javnimi deli. Tu imamo primer slovenski vasi Porčinj in Podrata, ki sta oddaljeni več ur hoda od občinskega sedeža ter nimata cestne zveze do središča. Zaradi tega morajo prenašati vse tovore na hrbtih po gorskih stezah. Ti dve vasi šteje,ta približno 700 prebivalcev in lahko sj predstavljamo obupen položaj teh ljudi v primeru bolezni. Zdravnik ali babica ne moreta ali nočeta napraviti toliko ur hoda po slabih stezah iz Ahtena do njih. Ko smo pred nedavnim obiskali te kraje, smo imeli priliko sami videti tak primer. V bližini Maline smo srečali četvorico krepkih mož, ki so v nosilnici nesli ženo, ki je imela roditi in je bila potrebna zdravniške pomoči. Uboga žena je morala več kot tri ure ležati na trdi lestvi, ko so jo med bolestnim vzdihovanjem nesli do zdravnika, ki ji bo mogoče mogel rešiti življenje Žalosten primer. Dejstvo je, . da morajo vse bolnike prenesti tako v nosilnici ali na ramenih v Ahten do zdravnika. Večkrat se je zgodilo, da je bolnik na dolgi in naporni pot} umrl. In vsemu temu je krivo pomanjkanje vozne ceste, ki bi vodila iz Ahtena v ti dve vasi.
Po drugi strani pa nam je povedal neki občinski uradnik, da je v občini preko 600 brezposelnih mož, ki zaman čakajo, da bi dobili kakšno delo. Dela pa ni zato, ker se vlada ne zanima, da bi pričela s prepotrebnimi javnimi deli.
Pri občinskih upravnih volitvah je v ahtenski občini zmagala levica. in sicer ljudski blok, ki so ga sestavljali komunistični in socialistični kandidatje. Od 20 občinskih svetovalcev so samo trije Slovenci, ostali pa z županom vred sq Furlani. Prebivalstvo slovenskih vasi, ki je zanje volilo, ni prav nič zadovoljno z njimi, ker niso uresničili ničesar od tistega, za kar so se obvezali pred volitvami. Ljudstvo je bilo trdno prepričano, da bodo izvoljeni možie dobro upravljali njihovo občino, in skrbeli posebno za vasi, ki so v celoti oddale zanje svoje glasove in sq najbolj potrebne, da bi olajšali njihove težke življenjske pogoje.
Napredni zastopniki slovenskega življa, ki tvorijo večino prebivalstva ahtenske občine, so nam dejali, da komaj čakajo, da bodo zopet volitve. Takrat se bodo združili s Slovenci in sestavili svojo listo s slovenskimi kandidati, ki bodo prav gotovo napravili za ljudstvo več kot pa sedanji upravniki.
Izlet na Višarje in Lovca
Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča vsem članom in prijateljem, da priredi v soboto in nedeljo 2/. in 28. t. m. poslednji avgustov	izlet na	Višarje in
Lovca.
Odhod bo v soboto popoldne ob 14. uri s Travnika. Vozil bo o-premljen kamion. Prijave se sprejemajo v trgovini Rolih na Verdijevem korzu št. 5. Voznina stane za člane 650 in za nečlane pa 750 lir.
Planinke in planinci, ne zamudite. tega razvedrilnega izleta.
katerih je predstavljala prva Mednarodno balincarsko društvo in druga pa Goriško balincarsko društvo, so bile vse ostale iz goriške okolice, Vidma in Tržiča.
Tekmam je prisostvovalo številno občinstvo ki se je že balo, da bo tudi letos odnesel goriški pokal Videm, kakor se je to zgodilo lani. Ta bojazen se je posebno polastila vseh, ko sta pri tekmi pogorela Kralj ini Tamburin, ki ju smatrajo za dokaj dobra igralca. Toda zadnje nade, ki so preosta-jale med gledalci, pričakujočimi goriško zmago, je ob 23. uri okrepila dvojica Mednarodnega balin-carskega društva Pavlin Milan -Sošol Josip, ki je zmagala nad moštvom Solvaya iz Tržiča n tako zasedla prvo fnesto.
Izid tekem je bil sledeči:
1. Pavlin Sošol - Mednarodno balincarsko društvo; 2. Dorigo -Girotto - $olvay (Tržič); 3. in 4. enakovredno Nigri - Doretto od »Liberi forti« Videm in Blanch -Marino iz Ronk; 5., 6., 7. jn 8. mesto so zasedli Di Fierj - Zanolla, Solvay, Kralj - Tamburin, Goriško društvo, Brešan - Cim, Ločnik, Blason - Donisi, Videm.
Nagrade so bile naslednje: Za zmagovalce: Pokal tujsko prometnega društva in 25.000 lir, za II. dvojico:	pokal	«Vuga» in 14.000
lir; za III. 8000 lir in pokal «Bres-san«, za IV. 5000 lir in umetnino. V., VI., VII. in VIII. ekipa so prejele vsaka po 2000 lir
Mednarodno balincarsko društvo, ki se je ustanovilo šele pred kratkim. si lahko šteje v ponos to zmago nad najboljšimi balincarji goriške pokrajine. Vsem pa prav gotovo ni bilo pogodu, da je prešel pokal v slovenske roke. Toda sprijazniti so se morali z dejstvom in priznati zmagovalca.
Pozno zvečer So v gostilni pri Pavlinu vsi tekmovalci nazdravljali mlademu društvu in njegovi lepi zmagi.
Dva ponesrečenca v bolnišnici
Neznani motociklist je včeraj podrl na tla pred lekarno Manto-van na Korzu 4 leta starega dečka Obidiča Silvana iz ul. Mazzini št. 10, Po nesreči, pri kateri je deček odnesel težje poškodbe na Ustih in nosu, je motociklist urno obrnil svoje vozilo in zdrvel, da ga n nihče mogel spoznati. Ponesrečenega otroka so odpeljali v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili potrebno pomoč.
S kolesom se je včeraj popoldne ponesrečil v Romansu, kt mor je šel po opravku, 65-lstni Roman Germi-no s korza Roosevelt. Pri padcu se je pctolkel predvsem po obrazu. Ranil se je nad desnim oč fom, na čelu jn na ustnicah. Rešilni voz Zelenega križa ea je pripolja] v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga obvevali in mu razkuž li rane.
KINO
VERDI. 17; «KoIesarska tekma v Franciji«.
VITTORIA. 17: Zaprto zaradi obnove.
CENTRALE. 17: «Tatovi z rumenimi rokavicami«, J. Payne.
MODERNO. 17: »Pustolovščina v Havani«, N. Shearer.
EDEN. 17: «Tarzanova revanša«, J; VVeissmueller.
Odgovor jugoslovanske viatie na noto sovjetske vlade od 17. t. m. I O O S P O © M* P S X V ®
DIM COffll, HDD
v borbi za narodne in demohratične
JE BIL DOSLEDEN
pravice koroških Slovencev
Politika? ki jo sedaj vodi sovjetska vlada, škoduje tudi protiimperialistični fronti na svetu
(Nadaljevanje s 1. strani)
s prošnjo, naj se zavzame vsaj za kompromisno rešitev koroškega vprašanja v trenutku, ko je sovjetska vlada že napovedala, da ne bo podpirala jugoslovanskih zahtev.
d) V luči takega stanja dejstev se kaže poskus note sovjetske vlade, da bi pismo E. Kardelja A. Višinskemu aprila 1947 prikazala kot odpoved vlade FLRJ o priključitvi Slovenske Koroške Jugoslaviji, kot pačenje resnice, storjeno z zamolčanjem bistvenih okol-nosti, ki so povzročile omenjeno pismo E. Kardelja. Pravi pomen pisma se vidi že iz njegovih uvodnih besedi, ki se glase: «Ker je možnost, da bodo jugoslovanske zahteve do Avstrije v sedanji obliki v celoti odklonjene, in če Vi želite staviti nov predlog, sem pripravljen za ta primer opozoriti Vas na vprašanja, glede katerih bi bilo za FLRJ velike važnosti, da bi bila pozitivno rešena«.
Z drugimi besedami:	Jugoslo-
vanska vlada, ki je upoštevala pripravljenost vseh štirih velesil, da dajo Slovensko Koroško Avstriji, je začela prav s tem pismom borbo vsaj za manjšo spremembo meje, pri čemer je upala, da bo uživala vsaj pri tem nepopustljivo podporo sovjetske vlade. Mislila je, da je maksimum, kar lahko doseže, to, da bi velesile, ki so pripravljene pustiti kor. Slovence pod tujo nemško oblastjo, priznale vsaj z majhno popravo meje, da ta meja ni idealna in da je versailleska ureditev Evrope na tem mestu pustila neko resno nerešeno vprašanje«.
Iz zgornjega jasno sledi, da nota ZSSR zamolčuje bistvene momente, ki so narekovali pismo E. Kardelja z dne 20. aprila 1947. S takim pačenjem smisla in vsebine tega pisma, ki ni bilo poslano nekomu «za hrbtom« sovjetske vlade, temveč prav njej, in to na podlagi njene sugestije ter po ustnem dogovoru z njenimi najvišjimi predstavniki, skuša sovjetska vlada dejansko zaman dokazati popolnoma nemogočo stvar, namreč da je vlada FLRJ, ne pa sovjetska vlada opustila koristi ljudstva Slovenske Koroške, da se je vlada FLRJ, ne pa sovjetska vlada odpovedala jugoslovanskim ozemeljskim zahtevam do Slovenske Koroške in da je vlada FLRJ, ne pa sovjetska vlada, odgovorna za protidemokratični pariški diktat, pri sprejetju katerega, kakor je znano, vlada FLRJ ne samo ni sodelovala, ampak tudi ni bila vprašana za mnenje.
Toda, z besedami ni mogoče zanikati dejstev, za katera ve najširša javnost ne samo v naši državi, t=m-več tudi v drugih državah. Najširša javnost ve, da se vlada FLRJ ni nikoli odrekla in se ni prenehala boriti za priključitev Slovenske Koroške FLRJ, da je bila pripravljena popustiti samo zato, ker je to zahtevala sovjetska vlada in ker vlada FLRJ ni imela nikakega drugega izhoda. Sirčka javrost pa prav tako ve. da se sovjetska vlada ni odpovedala samo zahtevam, da se vsa Slovenska Koroška priključi FLRJ, ampak tudi minimalnim mejnim popravkom. Trditev, da se je sovjetska vlada hotela boriti za priključitev Slovenske Koroške FLRJ in da vlada FLRJ tega ni hotela, meji torej na roganje naro. du, ki se borj za svojo narodno svobodo jn zedinitev.
Končno je nesmiselnost trditve, da je pomenilo pismo E. Kardelja od-noved Koroški, dokazana tudi z dejstvom, da so sovjetski predstavniki celi dve leti po tem pismu podpirali zahteve FLRJ za priključitev Slovenske Koroške vse do trenutka, ko so to zahtevo opustili in dosegli ugodno rešitev vprašanja nemških aktivov v Avstriji v korist Sovjetske zveze.
2. Nota sovjetske vlade prav tako trdi, da se je baie «naknadno» pokazalo, da se je vlada FLRJ «za hrbtom« sovjetske vlade razgovar-jala s predstavniki Velike Britanije o odpovedi Slovenski Koroški. Ta trditev je v noti spremljana s številnimi nesposobnimi insinuacijami ■ o nekakih «tajnib» sporazumih in zvezah vlade FLRJ z zapadnimj silami, da bi dalj na ta način tej trditvi vsaj nek; videz verjetnosti. Toda tudi pri tem vprašanju je ozadje, ki ga hoče nota sovjetske vlade javnosti prikriti, ki pa pojasnjuje tako sovjetsko kakor tudi jugoslovansko ravnanje od moskovskega do pariškega zasedanja Sveta mmistrov.
Dejstvo je. da so prav sovjetski predstavniki večkrat zahtevali, tako tudi Molotov in Višinski, mrd moskovskim zasedanjem Sveta mi. nistrov aprila 1947, trdeč da n; nekakih upov za osvoboditev koroških Slovencev, naj jugoslovanska delegacija neposredno posreduje pri za-padnih vladah, da bi te odstopile od načela nespremenljivosti avst-ijskih meja in pristale na kompromismo rešitev.
V istem smislu sta predlagala predstavnika ZSSR namestnika mi. nistra Koktomov in Zarubin jugoslovanskim predstavnikom v teku leta 1948 v Londonu, da mora jugoslovanska dele8acUa napraviti diplomatske korake pri zapad i silah, konkretno pri francoski vladi. Tako je n. pr., kakor se \ U iz poročila A. Beblerja vladi FLRJ,
I sovjetski namestnik ministra Kok. tomov v razgovoru z A. Beblerjem dne 5. maja 1948. v Londonu večkrat vprašal: «Kai je storila jugoslovanska delegacija, da bi olajšala dflo? Ali je jugoslovanska dele. gacija že napravila pri francoski vladi nove korake?« Z drugimi besedami, sovjetska vlada je dala obljubo avstrijski vladi v osebi kanclerja Rennerja, da se bo zavzela za nespremenljivost meje, obljubo, kj ni mogla ostati niti en dan neznana vladam zapadnih sil in pri tem pošiljala jugoslovansko vlado k istim zapadnim silam, da bi dosegla od njih nasprotni rezultat: sprejem načela spremenljivosti meje v obliki vsaj majhne poprave meje.
Vlada FLRJ ie smatrala za svojo sveto dolžnost, stor ti vse. kar koli je mogoče za koroške Slovence, in je sprejela kljub skoraj popolnoma brezupnemu položaju pobudo sovjetske vlade in vztrajno posredovala pri vladah zapadnih sil, da bi priznale načelo spremenljivosti avstrijske meje, to je, za kompromisno rešitev koroškega vprašanja na podlagi zmanjšanih zahtev vlade FLRJ. Podpredsednik vlade Edvard Kardelj je obiskal že v Moskv; zunanjega ministra Francije gospoda Bidaulta in imel z njim razgovore v smislu sugestije Molotova. Na prvem prihodnjem sestanku Edvarda Kardelja z M. V. Molotovim je obvestil jugoslovanski podpredsed. nik V. M. Molotova o svojem razgovoru z gospodom Bidaultom.
Podobni so bili tudi razgovori drugih predstavnikov vlade FLRJ s predstavniki zapadnih velesil. Njeni predstavniki so si prizadevali, da bi pri zapadnih predstavnikih dosegli kompromismo rešitev, o vseh teh prizadevanjih po so sovjet, sko vlado redno obveščali. Tako je b i o razgovoru zunanjega min:stra FLRJ S. Simiča in pomočnika ministra A. Beblerja z anglešk>m mi-nistrrm K. Noel Bakrom junija 1947 v Beogradu obveščen veleposlanik sovjetske vlade A. Lavrentijev. O razgovorih A. Beblerja z angleškima državnima podtajnikoma H. Mayhewom jn Sargsntom, ameriškim namestnikom mmistra R b r-jem in francoskim namestnikom Couve d? Murvilleom v teku maja 1948 v Londonu je redno A. Bebler obveščal sovjetskega namestnika ministra Koktomova in veleposlanika sovjetske vlade v Londo. nu Zarubina. O razgovoru jugoslovanskega veleposlanika v Parizu M. Rističa s francoskim zunanjim mi1 nistrom Bidaultom 19. maja 1948 je bil obveščen po. istem. M. Rist:ču sovjetski veleposlanik v Parizu Bo-gomolov. O razgovorih A. Beblerja februarja 1949 v Londonu z držav-' nim tajnikom E. Bevinom, britanskim namestnikom ministra Ma-rjoribanksom, ameriškim namestnikom ministra R~b: rjem in francoskim namestnikom ministra Bert. helotom kakor tudi o razgovoru A. Beblerja jn M Rističa s. francoskim zunanjim ministrom Schumanom 26. februarja 1949 v Parizu, jo obveščal A. Bebler veleposlanika sovjetske vlade Zarubina. jn to na vsakem sestanku, k; jih je bilo večje število, o vseh razgovorih od zadnjega sestanka.
Kako neumna je ta trditev, izhaja že iz tega, da je sovjetska vlada prva, >n to do kraja ((popustila« v koroškem vprašanju, in sicer brez vednosti jugoslovanske vlade, v pismu J. Stalina kanclerju K. Rennerju. Ce je bila torej katera od obeh vlad dolžna prevzeti odgovornost za popuščanje, potem je bila to sovjetska vlada, ki je izključna pobudnica popuščanja in ki je o tem popuščanju, ali točneje, o popolni opustitvi zahtev za Slovensko Koroško vnaprej in za hrbtom vlade FLRJ obvestila kanclerja Avstrije, s tem pa tudi zapadne velesile.
Toda kljub takemu stanju stvari «za kulisami« je bila vlada FLRJ tista, ki je na vztrajanje sovjetske vbde in njenih predstavnikov prevzela pred Svetom ministrov oziroma pred njihovimi namestniki vso odgovornost za popuščanje. Na zasedanju namestnikov v Londonu maja 1948 je stavila nov predlog, s katerim je znatno zmanjšala svoj prvotni, v Moskvi razloženi predlog. Sovjetska delegacija je dodala takoj po tej svoji izjavi o podpiranju nove zmanjšane jugoslovanske zahteve izjavo, da je pripravljena obravnavati vsak kompromisni predlog, ki bi ga bil kak drug član Sveta, se pravi, zapadni, pripravljen staviti.
Ker je bila iz popolnoma razumljivih razlogov tudi ta nova zmanjšana jugoslovanska zahteva odklonjena, je stavila vlada FLRJ n« prihodnjem zasedanju namestnikov 1949 tretji predlog, ki je bil v tem, da je zahtevala sprejetje načela, da je treba spremeniti mejo, in dodala, da je pripravljena predložiti nov kompromisni predlog, če bo omenjeno načelo sprejeto. S takim stališčem je prevzela vlada FLRJ pred javnostjo vso odgovornost za dejansko sovjetsko popuščanje v tem vprašanju. Postavljanje zahteve, da se sprejme samo načelo spremenljivosti meje, in to javno na seji namestnikov, je pomenilo tudi javno izjavo, da je vlada FLRJ pripravljena sprejeti, če treba tudi minimalno spremembo meje.
Sicer pa sam rezultat razgovorov o Avstriji najbolje pojasnjuje tako vlogo vlade FLRJ kakor tudi vlo-
go sovjetske vlade v vprašanju Slovenske Koroške. FLRJ, zaveznici sovjetske vlade in drugih velesil v vojni, ki je največ trpela, od udeležbe Avstrije v vojni, soglasni sklep štirih velesil ni samo vzel pravice do kosa njene lastne narodne zemlje, ampak tudi do vsake gmotne odškodnine, to je, do reparacij, sovjetska vlada pa, ki je izrazila soglasje s tem, da ostanejo koroški Slovenci pod avstrijsko oblastjo, je dosegla v svojo korist povišanje odškodnine za nemško imetje v Avstriji v znesku 50 milijonov dolarjev. Po obtožbah v sovjetski noti bi morala Jugoslavija za ceno svojega prehoda v tabor 'kapitalističnih držav na podlagi dozdevnih pogodb s kapitalističnimi silami dobiti Koroško v celoti ali pa vsaj njene dele. Toda znano je, da FLRJ s pariškim diktatom ni ničesar dobila, temveč so tudi brezobzirno poteptali njene zakonite pravice in koristi, dečim ie prav tako znano, da so zahtevam sovjetske vlade, katere predstavniki so pri tem diktatu sodelovali,- z znatnem obsegu ugodili.
To so dejstva, ki najbolje govore, kdo je bil in kdo ni bil dosleden v borbj za narodne demokratične pravice koroških Slovencev in kdo je «za hrbtom« paktiral z zapadnimi velesilami o tem vprašanju.
4. V tej luči dobiva izmišljena trditev sovjetske vlade, da stopa FLRJ v enotno fronto imperialističnih držav, poseben pomen. Z njo skušajo prikriti prav nekaj nasprotnega, namreč dejstvo, da je bila sovjetska vlada v vprašanju Slovenske Koroške pa tudi v drugih vprašanjih v zvezi s pogodbo o Avstriji, ki zadevajo jugoslovanske koristi, v enotni fronti z zapadnimi velesilami proti neki socialistični državi. Dejstva so taka. da se je sovjetska vlada, ne pa vlada FLRJ, pogajala in se pogodila z zapadnimi silami v škodo koristi jugoslovanskih narodov, da vodi sovjetska vlada proti FLRJ. ne pa vlada FLRJ proti sovjetski vladi sovražno politiko, ki je jasno prišla do izraza na konferenci Sveta zunanjih ministrov v Parizu. Sicer pa jugoslovanskim naro-
dom tega dejstva ni odkrila šele nota sovjetske vlade z dne II. avgusta 1949, kajti oni že poznajo tako sovražno stališče sovjetske vlad.e iz številnih njenih ravnanj v zadnjem času proti FLRJ. To stališče je samo izraz politike, ki jo sedaj vodi sovjetska vlada, ki pa ne nasprotuje samo koristim narodov socialistične Jugoslavije, ampak škoduje tud; celotni proti-imperialistični fronti na svetu.
5. Kar se pa tiče tona, v katerem je napisana nota sovjetske vlade z dne 11. avgusta letos kakor tudi kar zadeva žalitve in obrekovanja, ki so bile tako v omenjeni noti kakor tudi y prejšnjem dopisu izrečena na naslov vlade FLRJ, je vse to nov dokaz, da sovjetska vlada napačno razume odnose. ki morajo vladati med sovjetsko viodo in drugimi socialističnimi državami. Toda vlada FLRJ gre preko tega in je šla preko tega doslej ter prepušča demokratičnemu javnemu mnenju, naj sodi tudi o takem tonu ter o takem in podobnem žaljivem ravnanju z neko neodvisno in demokratično državo.
TRGOVINA
INDUSTRIJA • PROMET •
Brifansko-ameriški razgovori zaradi petrolej
Britanski listi posvečajo zadnje čase mnogo prostora vestem in poročilom v zvezi s petrolejem. V prikritem sporu med ZDA in Veliko Britanijo zavzema petrolejsko vprašanje važno vlogo. Britanskim družbam sicer deloma uspeva izboljšati položaj (dobava petroleja Argentini in Egiptu), vendar pa nalete tudi na težave, kakor kaže primer Perzije (Irana), kjer je parlament zavrnil ratifikacijo pogodbe z Anglo Ira-nian Oil Company. Vzrok naj bi bil prenizki znesek, ki bi ga morala angleška družba plačati perzijski vladi za podelitev koncesije (18.5 milijonov funtov šterlin-gov), vendar pa je zelo verjetno, da je v ozadju tudi ameriška intriga, ker je znano, da je Perzija v težkem finančnem položaju.
Kaj takega je mogoče sklepati glede splošnih odnosov med angleškimi in ameriškimi petrolejskimi družbi iz pisanja londonskega «Daily Telegraph« ki napoveduje, da bodo v angloameri-ških gospodarskih razpravljanjih v Washingtonu v bodoče predvsem govorili o skupni politiki teh dežel glede petroleja. List podčrtuje, da so ameriški krogi zelo slabo sprejeli vest o anglo-argentiski i n anglo-egiptovski trgovinski pogodbi, v kateri bi
Velika Britanija dobavljala Ar-gentiniji za 16 milijonov funtov, Egiptu pa za 5 milijonov funtov petroleja. List meni, da bodo an-gloameriški razgovori razpravljali o sledečih vprašanjih: ureditev proizvodnje, razdelitev tržišč, določanje cen, strateška obramba petrolejskih ležišč na Srednjem vzhodu, finančna in tehnična pomoč zaostalim deželam. Nadalje tudi razgovor novih kapitalov kakor tudi o določenju cene za kavčuk, juto in kositer.
Nov ameriški kredit družbi FIAT
ECA je podelila torinskemu avtomobilskemu podjetju novo posojilo v znesku 5,144.000 dolarjev za nabavo raznih strojev nemškega in ameriškega izvora za izdelovanje jeklene pločevine in pasov. Od ECA je dobil Fiat doslej 20 milijonov dolarjev posojil.
Hungarian Foreign Trade
Prejeli smo prvo številko madžarskega dvomosečnika za proizvodnjo in izvoz, ki očitno nadomešča poprejšnji «Danubian Tra-
KOSARKA
Ljubitelji košarke Trst-Enotnost Ljubljana 39:19 (19:6)
PRVO POGLAVJE SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Ljubljanska Enotnost je prišla d.o Kopra, da bi se pomerila z našimi znanimi in odličnimi igr 1-c; košarke kot so Liciniani, Veri-ta. Micol, Sauli, Reselli, Brus in tovariši, k| so vedno nadvse častno zastopali barve našega mesta tako v Jugoslaviji kot v Italiji. Tudi v nede'jo niso razočarali, saj so s svojo tehnično igro visoko nadkrilili Ljubljančane, ki so pač morali priznati visoko kvaliteto tržaških igralcev. Tržačanom sicer še manjka oster in dober trening, saj se jim je poznala površnost pes?bno v streljanju osebnih strelov na koš, od katerih sta samo 2 od 8 končala srečno. Tržačani so prvi polčas zaključili v svojo korist 19:6, v drugem polčasu pa so napravili 20:13 golov.
Srečanje obeh moštev se je končalo i jepo zmago Tržačanov. katerim je številno občinstvo navdušeno ploskalo.
JUGOSLAVIJA - IZRAEL 6:0 (4:0)
V nedeljo je bila v Beogradu prva mednarodna nogometna tekma za svetovno prvenstvo med reprezentancama Jugoslavije in Izraela. Ta mlada državica je s svojo udeležbo na mednarodnih tekmah pokazala, da se resno ba-vi tudi s športom kar nam daje upati, da bomo imeli priliko še večkrat slišati q njej.
Tekmi, na stadionu «Crvene zvezde,, v Beogradu, je prisostvovalo 35.000 gledalcev. Italijanski sodnik Galeatti je .vodil zelo dobro. Gole so dali: Pajevič 3, Senčar 1, Čajkovski II. 1 in Bobek 1. Reprezentanca Izraela je nastopila v naslednji postavi: Ho-dorov-Schnaior Weis - Ellifuchs, Sch\veizer,. Gambasz II.-Mirmo-vitsch, Csicsek, Lit\vak, Al Malia
JhijatcJpke nocfoimlm tekme
Repr. Izole-Sv. Jakob 1:1
Izolani, ki so znani ljubitelji nogometa in vroč:	podžigalci
svpjih igralcev, so imeli v nedeljo zopet priliko, da se ob ne preveč toplem vremenu naužijejo u-ro in pol lepega nogometa. Med seboj sta se srečala reprezentanca Izole, ki je imela v svojih vrsta odlične igralce, ki igrajo danes v Ederi. Libertas itd. in zmagovalec pokala «Triesle Športa« Sv. Jakob.
Po začetnem ostrem napadu Izolanov je kazalo, da bo moral Sv. Jakob popustiti zmago domačinom. Toda Sentjakobčani, ki so imeli v svojih vrstah tudi odlične ljudi, so zbrali vse sile in sc vrgli v napad, ki jim je prinesel neodločen izid. Več n'* sta obe moštvi mogli narediti. Na vsak način smo od Izole pričakovali precej več, saj imena kot so vratar Chelleri, dalje Cor-batto, Paoli, Pugliese in tovariši pomenijo v našem nogometu mnogo. Nasprotno pa je Sentja-kobčane spremljala majhna smola, vendar dvomimo, da bi dosegli kaj več pri borbenih Izo-lanih.
Reprezentanca Reke-Umag 2:1
Reprezentanca Reke se je pokazala za znatno močnejšo,od U-maga in je tudi .zmagala. Povsem razumljivo kajti Umag je igral eno izmed svojih srednjih tekem, da ne rečemo eno izmed svojih slabših. Morda je bilo vreme krivo, da se igralci niso tako vživeli V igro, morda kaj drugega, vendar eno je, da so domači ljubitelji odšli z igrišča z grenkim občutkom. Kdor pozna Istro, b0 pač vedel, kako ljubosumno pazijo domačini na domače moštvo in kako ?a podpirajo. Tem bolj žalostni Pa so. če domače moštvo igro izgubi. Sicer bo Umag lahko drugič poplačal svoje gledalce s kakšno zmago. In v to upajo vsi: vodstvo, igralci in seveda nikoli zadovoljno občinstvo....
Lepa zmaga Govorčina v Bujah
Na lahkoatletskem tekmovanju v Bujah so poleg domačinov nastopili tudi Tržačani, ki so zasedli vsa prva in druga mesta razen v teku na 10 km, kjer je bil drugi Gordini in v teku na 100 m drugi Monte.
Največje zanimanje je vladalo za tek okrog Buj na 10 km dolgi progi. Tu je z lahkoto zmagal Go-vorčin v času 50’20”. Drugi je bil Gordini, 2’45” za njim, tretji tudi Istran Mates. V nadaljnjih tekmah so bili zmagovalci: tek na 100 m
Mislej, na 600 m Fonlanot, na 3 km Abram (Nabrežina), skek v višino Cimadori (Nabrež.na), met uteži Metlika (Nabrežina), met kopja Mora (Nabrežina), Tekmovanje je zelo lepo izprdio in le škoda, da niso prišli tudi športniki iz Pirana in Kopra, kar bi vsekakor dvignilo zanimanje in borbenost.
Gaston Reiff v Beogradu
Belgijski tekač, ki je pred kratkim postavil nov svetovni rekord v teku na 3000 m bo skupno z raznimi atlet; mednarodnega slovesa nastopil 27, in 28. avgusta v Beogradu, kjer bo veliko lahkoatletsko srečanje.
Van Steenbergen-svefovni kolesarski prvak profesiomstov
Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Copenaghenu je Belgijec Van Steenbergen pretekel progo v času 7.34’44”- in s tem postal nov svetovni prvak za leto 1949. Drugo mesto pa je zasedel Švicar Kobler, medtem ko je bil Italijan Faustn Conpi šele tretji, čeprav je ves čas borbe bil stalno na prvem mestu Van Steenbergen je vsekakor boljši cestni tekač in šprinler, kar mu je prineslo orvo mesto.
in Weinberger. Jugoslovanska reprezentanca: Šoštarič, Petrovič, Stankovič, Jakovetič, Jovanovič, Čajkovski I., Senčar, Mitič, Bobek, Pajevič, Čajkovski čl.
V nedeljcj so številni ljubitelji nogometne igre v Beogradu imeli priliko prisostvovat; mednarodni nogometni tekmi med reprezen-tancana Izraela in Jugoslavije.
Maio pred 16.15 sta pritekli na igrišče obe reprezentanci, kj sta bili od številnega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo stadion »Crvene zvezde«, burno pozdravljeni. Izraelski reprezentanti so bili v modrih dresih, dočim so jugoslovanski igralci nastopili v belih. Po odigranju državnih himen,, pozdravu gostov in izmenjavi cvetja med. igralci je italijanski sodnik Galeatti dal znak za začetek.
Prvi udarec so jmelj Jugoslovani. ki so takoj prešli v . napad in že v prvem naletu uspešno ogrožali nasprotnikova vrata, Z lepimi kombinacijami so osvaja-
v prvih minutah
li teren in dali. slutiti, da bo jugoslovanska reprezentanca, izšla iz. dvoboja kot zmagovalka. Posebno učinkovito je v prvem polčasu igrala napadalna vrsta, v kateri se je posebno izkazal in odlikoval ((novinec« Pajevič, član . Budučnosti, ki je danes prvič nastopil v državni reprezentanci.
Po prvih uspešnih napadih na vrata izraelske reprezentance, ki sicer niso prinesi; gola, so jugoslovanski igralci zaigrali ie bol j povezano in premišljeno. V 12. minuti je srednji napadalec Bobek izvedel uspešen prodor in v kazenskem prostoru nasprotnika poda! Pejevieu. ki je z lepim u-darcem povedel jugoslovansko reprezentanco v vodstvo z 1:0.
Zalem so gostje napadali, tc<la za odličnega Šoštariča njihovi strelj niso preri-tavljali velikega
problema. Po uspešni kombinaciji jugoslovanske krilske vrste je znova dobil žogo Pajevič in povišal v 19. minuti prvega polčasa rezultat na 2:0.
Napadi jugoslovanskih nogometašev so se vrstili drug za drugim in se zlasti izraelski reprezentanti niso mogli znajti še posebno zaradi nenadnih menjav mest v jugoslovanskem napadu. Po krasni kombinaciji Bobek-Senčar-Mitič-Pajevič, je slednji že tretjič potresel nasprotnikovo mrežo. 2e tri minute za tem je jugoslovanska napadalna vrsta dobesedno oblegala nasprotnika in v 42. minuti je Senčar postavil rezultat prvega polčasa 4:0.
Po odmoru so znova poskušali napaaatj gostje, toda jugoslovanska odlična obramba je vse napade* odločno in sigurno odbijala, ali pa so streljane žoge postale plen razigranega Šoštariča.
V drugem .polčasu so jugoslovanski igrale;. precej * popustili, igra je postala raztrgana in ležerna. žoga je prehajala v nekoristnih dvobojih od igralca do i-gralca. V tem času so gostje poslali na vrata nekaj strelov, ki pa so bili lahki in nenevarni'ter končali v rokah odličnega vratarja ali pa zgrešil; vrata.
V 19. minuti drugega, polčasa je bil po uspešni kombinaciji Čajkovski II.-Mobek-Mitič-Cajkovski 1. ta uspešen in .ie z lepim udarcem v spodnji levi kot povišal rezultat na 5:0.
Sedaj so igralci jugoslovanske napadalne vrste izmenjal; svoja mesta in igrali v naslednjem redu: Mitič. Bobek. Senčar, Pajevič, Čajkovski II. Tudi Čajkovski I. j» igral nekakšnega šestega napadalca. Od sedaj naprej jugoslovanski reprezentanti popolnoma prevladujejo na terenu, toda mnogi udarci napadalcev so zgrešili
cilj ali pa jih je ulovil razmeroma dober vratar Hodorov, ki je svoje moštvo rešil mnogo večjega poraza.
V 38. minuti je Čajkovski I. lepo povedel, podal Bobeku ki je preigral enega igralca gostov in lepo plasiral žogo v gol ter s tem postavil končni rezultat srečanja s 6:0.
Kakor že omenjeno, jugoslovanski reprezentanti niso imeli težkega dela, vendar so pokazali zelo lepo, pa tudi učinkovito igro. Slabega mesta v reprezentanci ni bilo, najboljši pa ie bil vsekakor napad in v njem mladi in nadarjeni Pajevič. Povsem nista zadovoljila Rajko Mitič in Bobek.
25. septembra i. 1. bo povratno srečanje v Tel Avivu. Gotovo je, da se je Jugoslavija z današnjo visoko zmago ie plasirala v drugo kolo svetovnega nogometnega prvenstva za tekmo proti reprezentanci Francije.
Osma zmaga <iHajduka» v Avstraliji
Hajduk - reprezentanca Oueenslanda 10:0
BRISBANE. 22. — Nogometno moštvo ((Hajduka« iz Splita je v nedeljo na svoj; turneji po Avstraliji odigralo svojo deveto tekmo. Tokrat je bila njegov nasprotnik reprezentanca Queen-slanda. Tekma je bila odigrana v mestu Brisbane. »Hajduk« je v tej tekmi znova potrdil visoko kvaliteto jugoslovanskega nogometa in z odlično igro zmagal z visokim in prepričljivim rezultatom 10:0 Od devetih odigranih tekem v Avstraliji jih je ((Hajduk« odloči! osem v svojo korist, eno pa je igral neodločeno. Skupaj je «Hajduk» na turneji po Avstraliji del doslej 43 golov, dočim jih' je prejel sam 10.
de«. Kakor prva je ^ revija sijajno opremljc”® ^ jena, razlikuje pa se 0 L tem, da je namenjena Pr^ neposredni trgovski Qr°t j.
številka ne
ter vsaj prva »("•- j| je informativnih člankov.5
ga značaja o
madžarskem S
Uvozniki, trgoVa
darstvu. uvoznw, - - , ^ stali interesenti p° st j . pridom ogledali. 2® večbarvni, oprema in & j
to-prikazi vsakovrstnih ^ skih izdelkov, namenjenih
voz, govore o njih i-vrs ^ vosti in lepem okusu ur Naslov revije: 31, Ba}W sky-ut, Budapest.
Avstrijska indu$lr'i! vžigalic
štirih
Proizvodnjo štirin aV5ltf' tvornic za vžigalice ce'111
milijonov škatlic, notra^
trošnja pa znaša le 250 n> Dejanska proizvodnja
znašala 265 milijonov
letošnjem prvem milijonov škatlic. InG f imela spočetka težave 1	.
manjkanja kemikalij, P° , jo je prizadel na notranja uvoz vžigalic iz ZDA v ko imenovane «Amerii»4 či». Zelo važen zato 'upi pa je izvoz, ki je lani milijonov škatlic in tvomice izvršile že velesi čila. Večji del izvažajo n>^ kompenzacijskih poslov a države, zlasti v Francij^
govzhodni Evropi ih na vzhodu, kjer so imele 8 &
vžigalice pred vojno
/strtfsg
sča, pa je naletel av: na močno konkurenco s Sl‘ {j lijanskih tvornic. Nan*ejj<j»* diti tvornico vžigaUc v j*
s vBM
vsekakor v zvezi jem in kaže, da bi
; Trst ^
uspešno vršiti svojo
Ltnkcij*
bi ga ne pritiskali italh81 spodarski krogi.
POGLED NA POSTAV LEZNE KONSTRUKCj fft GRADNJO MARTINO;^1, DELO TOVARNE LO^p^ IN ZELEZNIH KONS1;- S> «DJURO DJAKOVIC« , s VONSKEM BROV
i
iiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiniiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliilHl||ll||l'j
Novi svetovni rekordi v plavanju
Japonec Furuhaši je postavil kar tri svetovne rekorde na 400 m, 300 m in 1500 m, japonska štafeta pa na 4x200 m.
Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Loj Angelosu so prvič po svetovni vojni nastopili tudi japonski plavalci. Ta zopetni poseg Japoncev na svetovne tekme je potrdil njih sloves posebno v tej vrst; športa. Hirono-š; Furuhaši je postavil kar tri svetovne rekorde in sicer na 400 m, 800 m in 1.500 m. Progo 1.300 m je preplaval v rekordnem času 18:19,0 in s tem porušil rekord iz leta 1938, ki ga je imel Japonec v času 18:58,8. Progo 800 m je preplaval v 9:35,5 in postavil tudi v tej disciplini nov svetovni rekord, ki ga je imel Amerikanec Smith v času 9:50,9 min. Progo 400 m pa je Furuhaši preplaval v času 4:33,0 ter s tem zrušil stari rekord Francoze. Janyja iz leta 1947 v Monte Carlu 4:35,2.
V plavanju na 4x200 m je japonska štafeta v postavi Furuhaši, Hamaguni, Murajma in Mura postavila nov svetovni rekord 8:45,4 min.
Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM
Dejstva postavljajo na laž trditev, da Tr5* ne more živeti od svojega zaledji
70
Toda oporekali nam bodo: ((Obravnavanje narodnostnega problema, h kateremu nas vabite, lahko opustimo, ker je nekoristno. Etnični činitelj ni odločilen. Do aneksije Julijske krajine lahko prav tako pridemo po drugi poti! Italija bo lahko odplačala pomanjkljivost svoje nacionalne pravice do tega ozemlja s tem, da bo dokazala svojo sposobnost, da kljub temu «popelje Julijsko krajino po poti kulturnega napredka«.
Ali bi bila Italija zmožna česa takega?
Tu se lotevamo obravnavanja v ožjem smislu vzetega ekonomskega faktorja, in v tem tiči morda bistvo tega vprašanja.
dobi pred prosto luko. Kljub veliki premoči Benetk in klju^ ^ habsburškega cesarstva Trstu uspe, da se navzlic rmioS*1’’. jf . in padcem obdrži na površju in da razvije posebno med T* ^ K svojo trgovino. Ta trgovina je kakor današnja v glav"1’^ žitna in je večidel usmerjena proti lukam nasprotne °^a tj skega morja. Vzhodna jadranska obala, to je Istra in Dal|l!^ j! Trstu zaprta, ker Benetke ne dovoljujejo svojim podložni1'f’- L trgovali s kom drugim nego z njimi in v njihovi službi. T>-	< ,
iivs
IV, POGLAVJE EKONOMSKI CINITELJ.
Kriza proste luke. — Trgovina in tranzit, — Zaslepljenost avstrijske države in iluzije italijanskih iredentistov. — Dejstva postavljajo na laž trditev, da Trst ne more živeti od svojega zaledja, — Z zedinjenjem Italije začne pešnti italijanska trgovina v Trstu. — italijanski iredentisti zahlei<ajo najbolj avstrijsko železniško politiko, — Načrt Za prekope med rekami srednje Evrope ogroža tržaško trgovino. — Vzroki gospodarske nemoči Italije nasproti Julijski krajini. — Italijanski interesi na Balkanu. — Novi zametki bodočih nasprotij zedinjenje jugoslovanskih narodov. — Tako imenomni trializem, Italija in Julijska krajina.
Videli smo, da jc nasprotje med ekonomskim in nacionalnim čini-teljem tista rdeča nit, ki so vleče skozi vso tržaško zgodovino. To nasprotje prihaja do izraza po vsej Julijski krajini posebno pa na vzhodni isttrski obali in v Furlaniji. Ta dva predela pa si v bodočnosti, kakršne koli že naj bi bile njene politične tvorbe, težko zamišljamo z drugačno politično in upravno usodo, kakršno bo imelo njuno naravno središče Trst.
Nikakor se ne izplača muditi se pri ekonomski zgodovini Trsta v
zato, ker ni podložen Benetkam, sicer trguje z njimi, netke les in železo iz svojega zaledja in izvaža iz BencU!,jC ^-:l dišave, pozneje tudi kavo, toda istočasno lahko tudi naveZ pč' stojne poslovne zveze z italijanskimi mesti, kakor Ferra1'0'^ < Pcsarom, Brindisijem. Otrantom. Trst ima lahko svoje kor>z
s
coni, Bariju, Manfredoniji. Prav tako lahko zalaga s " jot
z vinom svojih vin°^ jji
Romagne, z oljem in sadjem z
luga,
soljo svojih solin, ki jih jc trdoživo branil pred beneškim ^<rjk Ljubljano in Gradec ter celo Prago in Dunaj. Skratka, Ti- „ F f
iduii,	•iti
propadatiJe rj>
z gospodarskim utrjevanjem avstrijske države s	^
ter tejnu sledečim osvobajanjem trgovine Jadranskega .,) J manjšanjem istrske konkurence in končno -- kar ni nal ge* prosto luko razvija svoje čeprav viharno in neslal110 f, sko življenje.	,.tj	?
Dunajska kancelarija, preden se je odločila osredot°c	j e	•
Trs*,'.!« fJ
napor avstrijske države za dvig državne trgovine v \>d3
mislila tudi na druge luke zahodne jadranske obale. Ko
vsej
nost proste luke. dana kateri od leteh, bi bila ta luka P°
j-ei'
nosti postala, pa čeprav bi bila brez vsake trgovinske	fj.z
‘u .oglU.j
Trst 20. stoletja. V tem primeru b; je danes, ko proste 1L^ ^Sodelovala proti Trstu stoletna tradicija. In če bi bil Trst P
bližji kot tranzitna luka nekaterim predelom avstro -	.	l^|
bi bila ta njegova prednost z lahkoto odstranjena (Kar	.Il5ki
bolj pozneje) z drugimi, ki bi jih država izkazala ZS°	.
avstrijske monarhije.	(NadaljeParl1
UKEDN1STVO: ULICA MONTECCH1 štev 6, III. nad.. -	y j^mTi' stolpca: trgovski 40, finanfino-upravnl 60, osmrtnice 70 lir.
OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18. tel. 83^r Cene oglas	t	s.oIpca za vrste oglasov po 10 Din
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarsklzavod. - Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel.
Telefon štev 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 - Telefonska številka 83-51.
...	I	_	.4(1	flnAnšen.imemmi	Krt	nemrtn	rc	7fl	lir
Koper, ul. Battistl 30/a, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna "2600 lir; Cona B in FLRJ: 55. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega
Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
jtfjf
Inozemske^3 J
a