PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uto 1. štev. 128 - Cena 3.- lire TRST, petek 12. oktobra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1-L Tel, št. 93806 93807, 93808. Rokopisi »e ne vračajo Mali »speli? Povzročitelji nesreče narodov Zunanji ministri petih vele' *'?) ki bi po sklepih potsd^ni-•fce konference morali ° Lon-ionu pripraviti mirovne pogodb 1*6 s premaganimi državami in ie nekatera druga vpra-so po dobrih treh ted-"to razšli, »o da bi podpisali ni-tt sncp« izmed Številnih sklepov, »o jih sprejeli tekom konfe-totce same. Kljub temu, da je to^/erenco v Londonu rešila ve-***o vprašanj, dokler so se zu-ministri torno držali sklepu potsdamske konference Ve-'ikih treh, konferenc« etvarno to tjo človeštva je zato o-Prornna. ?udi pri reševanju povojnih P^pbhmov pričakuje človeštvo velikih zaveznikov iste enot-ki je zavezniškim narodom zmago. Samo ie bodo jjteuteni narodi, zlasti pa Ve-trije, ki so za zmago naj-g' žrtvovali, ostali tako enotni, ~j°r so bili enotni v skupni "vRi, bomo z lahkoto prebroditi !*e povojne težave, ki nam jih k zapustil fašizem. Atlantska listina, jaltska in P°tsdamska konferenca vsebu* tejo načela, ki so bistvene var-to^ii tudi za reševanje vseh fyraianj, tičočih se zgraditve toii-M v povojnem svetu; načela •o jasna, preprosta, nedvoum-p; zakaj se danes pojavljajo rdje, ki smatrajo, da je treba Ohraniti nemtko industrijo pomeni ohraniti nemiki imperializem in militarizem Moskva, 12. Tass — V komen- Porurju predstavljajo v glavnem J®toiji rešitve izven sklepov teh čfjh konferenc, zlasti potsdam-ki je bila posvečena izključim vprašanjem organizacije mir Zakaj naj bi bil sedaj po-rebcjo, pred ljudsko demokra- ijhetovna reakcija se rut ti-ŽZn, veseli delnega neuspeha konference petih xu-ministrov; njeno veselje ^ krat kot raino. ker delni ne-londonske konference je potrdil uspeh konfe-t^C8 Velikih treh v Potsdamu, H- tobho sklepov te konference S?* in ne bo šlo. ioM , Se delnega neuspeha lon-i *ke konference ne veselimo, w,toi ne more veseliti, kar š. J* *esp4)razi*m med zdrufe-y Nesporazumi so ved- korist reakciji, zato so delo. Danes se svetovna nahaja v slepi utici, in dg Vfjjivo je, da poizkuša vse, 8reJ ae ponovno uveljavila. ji\ stev no izbira, če jih nima, !ja potvarja: od tvojske* krajin ***•> * partizan**» Miihajlo-'Monarhista* Mačka, *kr-tn J,t demokrata* Franca,, do «kranjskih klobas* delegacije, ena tojj V9ziga spletk, klevet in M * -zaupanja v pravično, . , -»..»- »jK a Ravnatelj Gudremon je dejal l*W»; želja, ki izvira iz stra- menSkim oftcirjem da so bile pro- »red nastopom svetovnih ...... 2*rednih delovnik množic, je svoj izraz m prvem delavskih sindikalnih y^nizacij v Parizu; iz strahu vedno odločnejšim poli tič-uveljavljanjem naprednih V/AW/AV.V.V.V.V.W.'.W.Vi W.VKVWAWAW Grški kolaboracionisti zaščiteni Atene, 11. oktobra. — Reuter, l jasnil potrebo demobilizacije. Go-Nadškof Damaskinos je ponudil vcrii sem tudi na sestankih prosto-voditelju liberalne stranke Sofulisu, j voljcev. Dabko mirno rečem, da so da sestavi koalicijsko vlado. Sofu-lis si je izgovoril čas za odločitev. Atene, 11. Tass. — Ust «Neos Dromos* piše v uvodniku, da regent Damaskinos molči o svojem pismu prejšnjemu kvizlinškem «mi-nistrskemu predsedniku* Šolakog-ku, v katerem odobrava predajo grške armade. List poudarja, da je nadškof odobril izdajo in da je bil sam vmešan vanjo; sedaj pa daje zaščito izdajalcem in sodelavcem z Nemci. cZato torej niso*, pravi članek, «nikakor kaznovali kolaboracionistov, ki so že vedno trdno zasidrani v vladnem ustroju, armadi, policiji, orožništvu in sodniji; izdajalski škof Anini vodi Sveti sinod.* Ravnatelj tekstilnega oddelka ministrstva za preskrbo Kelas- sionts in dva specialista iz komisije za industrijsko nadzorstvo so odstopili v znak protesta proti politiki ministra za preskrbo. Kelas-sionts je izjavil, da minister ni sklen’1 sporazumov z industrijci, katere je določila država, da bodo predelovali surovine UNHRA-e in zato veliki tovarnarji kot Faellos Velissaropuboa in Katsambos proizvajajo to, kar hočejo, brez nad zorstva. Posledica tega je, da ' blago, proizvedeno iz bombaža, k so ga dobili od' UNRit Ve po določeni ceni, prodaja na črni borzi. Prav tako objavlja, da je minister za preskrbo izroc1! vojski 50.000 metrov tkanih predmetov, Izdelanih iz UNRRA-inega bombaža, čeprav je slednja odločno prepovedala uporabljati njene dobave v slične svrhe. Navaja tudi celo vrsto zlorab ministra in induatrijcev. Minister Paraskcvopulos je odgovoril z izjavo, v kateri se izogiba vprašanju o zlorabah, toda obtožuje Kelas-Vontsa, da Je sodeloval z Nemci ter mu grozi s tožbo. Med okupacijo je bil v ječi gestapa ter je bil dvakrat zaprt. dukcija poljedelskih strojev sanje njegove in njegovega delodajalca Kruppa. Oni so Izvrševali vojna naročila proti lastni volji. Trdno upajo, da bodo dobili ameriško posojalo ter bodo obnovili »voje -rstare poslovne »veze* z ameriškimi družbami. Krupp upa, d« bo preživel. On je gradil ob pravem kasa tovarne v Argertinji ter poslal kon-actrukterj« in uradnike tjakaj. Izdeluje orodje za fašistom naklonjeno vlado v Argentini ji. Veliki zneski denarja so biti preneseni v inozemstvo. Partnerji Kruppovih ameriških in drugih, kartelov hranijo zanj. dividende, ki so se nabrati med vojno, varujoč jih skrbno pr&d m meriškimi zakoni. Najbolj pravilno bi bik), če bi bile Kruppove tovarne enostavno za-ptenjene in odpeljane iz Nemčije, toda do sedaj ni bilo slišati nte takega. Doptouik ettsvr Tor k Timesa* poroča, da »o v Angliji ljudje, kt ao naklonjeni obnovi Industrij* v jknrurjn »a Nemčijo. Industrijo v ■.Vk.W*V.VWAV.*.V»Wi ČVVUAVAMVVtVWVW.%WU Nacistični delovanje Da Švedskem Fašistične tolpe v Italiji Rim, IL Tanjug. — Na plenarni seji konsulte je govoril, kakor po. roča dopisnik Tanjuga iz Rima, predstavnik komunistične stranke Italije Longa, ki je med drugim dejal: «MB n« pripravljamo državljanske vojne, temveč delamo in obnavljamo. Zato sem jaz kot namestnik komandanta partizanskih odredov In komandanta Garibaldijevih odredov podpisal prve ukaz« o demobilizaciji in razoroževanju partioanakik odredov. Nisem se zadrževal pri izdajanju ukazov in pisanju dekretov. Zbral sem komandante in komisarj*. da bi jim po- ■ 7^* - ■ w--- * J!",lJ09hrvije, katere V del smo, že zaradi a . Pr«Me krvi in volje *n-ton’ ' utr hi hoteVi up i,Ue- <’Hl.ahh, itak tehtnih **niov. S. št*. lugfsldtf . to U. Tanjug. — Volivna Poroča uradna d* znaša ' h,, vrntee Tur« Nei nuao re k«l ime d drugim tole: V drugih državah je začel« naglo čiščenj* državnik in javnih, u-stanov od nacistov in njihovih po-Tu na Švedskem pa sploh tu čiščenja. Naši nacisti delujejo. popolnoma svobodno. 2la adt isspufltljivoeti obtaatl so a* švedski nacisti »ček »pet gibati. Ko j« bU! list «Dagi’0*t*n» na tem, da pr»' nolia izhajati, poten* ko je bito »de krito, da je prejemal podporo od Nemcev, »o ga *lf“t oživeh z darom 100.000 Kron, zbranih v štirinajstih dneh. Mn«*« ljudi je na Švedskem, k. bi » »ripravlje-m izdati domovina. Od Our*»-bu-ga, pravi dalo8 N* kujejo liste kompromitira1** h a-dan, ki 1» sestavljena * prav* n e ko tučsiosbjBi Mo*o*, P* lastt proglaa:l<> to Usto * Cernu niea MB presiuU ***** ** odstranjeni z v*Snih m»*t’ List ^tftonbiad-t* poroča, da J® bilo. n* kaj fa*;ttov gripnim ih- °a ,,:"i m rr''t.*rrt:. Med govorom Nermana no žvižgali in * tatu poskušali razbiti miting. Pu Nerma-novem govoru so bila a kamni raz bita okna zgradbe. Ust «Escpr«escn» izraža »voj® n®-voljo zaradi zneska 100,1)00 kron ki je bil zbran za «Dagpoat*n»: «V naši državi a® oč iv letno ljudje, ki smatrajo m potrebno, potlpirartl nscistične Hat® .Tudi druge nacistično cjrguniaacije, «3w*mek aocie-liafika »ejmang* m »Švedska opozicija*, izdajajo to nadalje svoja glasi to. NaciBti delujejo še nadhljo tudi bili ukazi o razoroževanju v popolnosti izpolnjeni, kolikor se nanašajo na garibaldince in na prostovoljni osvobodilni korpus. Boljši u-»pehi pri urejevanju razmer v Italiji in pri demokratizaciji dežele bi se dosegli, če bi se vzporedno s tem izvedlo energično čiščenje fašističnih elementov, razoroževanje vseh fašističnih zločincev in njihova izročitev sodiščem. Strinjam »e s tem, da Jfe še preveč orožja po deželi in banditizma, toda tega »o krivi tisti, ki so se zoperstavili čiščenju in Interniranju fašistov. Krivi so predvsem tisti reakcionarni industrijci, ki so se sestali pred nekaj tedni v Torinu in vpisali vsoto 150,000.000 lir za organiziranje fašističnih tolp. Položaj v Arpntiniji Buenos Aires, 11. — Danea je bil imenovan za vojnega ministra poveljnik posadke v «Campo de Ma-yo» geperal Edvard Avelos. Nasledil je polkovnika Juana Perona, ki je kot podpredsednik, vojni minister ln minister za delo pedal o-stavko, ki jo je argentinska vlada včeraj sprijela. MonteVideo. 11. Reuter. — Nepotrjena poročila iz 'Buenos Airesa pravijo, da so argentinska mornarica In čete vojaškega taboiršča, «Campo de Majro* poslali predsedniku Farellu ultimat, v katerem zahtevajo naj izroči oblast vladi vrhovnega sodišča. Poročila dodajajo,” da gibanje docela podpirajo najmlajši častniki vojske. General Avalos, ki Je bil poveljnik v taborišču «Campo de M»y®»> dokler ni bil imenovan za vojnega ministra, je prispel v «Čampo da Mayo» in obljubil, da bo sklical takoj sestanek ministrov, da bo pisni V 90. dneh volitve, odprl učilišča, dovolil časopise ln odpravil obsedno stanj*. Voditelji upora »o »avrnili ta predlog. Poročila javljajo, da namerava predsednik Farell zavrniti ultimat In predlagati novo vlado narodne enotnosti. Pr, roči la dodajajo, da so včeraj odstopili zunanji minister dr. Juan Cooka, dva druga mlni-st -a in podpolkovnik Mittelbach, ki je bil določen za postovrčečega načelnika policije v Buenos Airesu. Stavka v Londonu ie traja London, 11. Reuter. — Kljub pozivu delovnega ministra Georgea lsaacea, naj se delavci vrnejo na delo, se je splošna stava pristaniških delavcev v Londonu danes še razširila, ko Je 1.500 delavcev iz petih različnih ladjedelnic zapustilo delo in s tem povečalo število onih, ki stavkajo v Britaniji, na 38.000. Razem toga je prenehalo z delom tudi mnogo stalnih nameščencev londonskih pristaniških oblasti;-pričakujejo tudi, da bodo delavci iz drugih ladjedelnic v Londonu še Pfedsiavaki Vseslovanskega odbora v Sloveniji Ljubljana, 10. Tanjug. — Predstavnika Vseslovanskega odbora iz Moskve, polkovnik Valentin Moča-lov, in književnik Maksim Rilskij, j ki sc že nekaj dni mudita v Slo- j veniji, sta v spremstvu predsednika I SNOS-a Josipa Vidmarja in pred- j sednika društva za kulturno sode- | lovanje s ZSSR, pisatelja Frana ■ Albrehta, obiskala Gorenjsko. 1 Gosta sta najprej v Kranju obiskala groba slovenskih pesnikov Vprašanje združitve Julijske krajine, vltevšl Trst, z Jugoslavijo je vprašanje obstanka svaba^ finega razvoja slovenskega naroda. Narodi Jugoslavije, ki so se stoletja borili za svojo svobodo ln za svojo združitev, bi smatrali to vojno za nensneSno, za nasilje nad pravicami malih narodov, Se bi se ne končala s priključitvijo Julijske krajine k Jugoslaviji. EDVARD KARDELJ Ob 25. obletnici koroškega plebiscita Ljubljana 11. Tanjug. — Ob prl-ičiji, kjer zo oborež®no enote vodile 'liki 25. obletnice plebiscita v ccmi trdovratem boj. Tor*J j* očividno, tekom današnjega dne prenehali z Preže..na in Simona Jen- delom. Glavni vzrok »tavkc je zahteva po dnevni mezdi 25 šilingov —* povišanje za 8 šilingov, — ter 40 urni delavnik. Ceh vlaki vojaštva so dane« prispeli v pristanišča, da začno raztovarjati ladje. Bolgarija in ČSR I na Koroškem je znani prvobori-telj za pravice koroških Slovencev Felaher napisal za slovenske čaao- nika vssslovanskega odbora odpotovala na Jesenice, kjer je polkovnik Močalov pregledal tovarniške naprave in se okoli 3 ure razgovar-ja! z delavci, ki so priredili velike i manifestacije Sovjetski zv<3zi in kli-I cali zbližanju in e d in s tv u slovan-Soflja, 11. Tanjug. — Bolgarska j g^jh narodov. Se isti dan so go- poročevalska agencija poroča, da j gtje obiskali Bled in Bohinj, pa- sta «e češkoslovaška in bolgarska vlada sporazumeli, da bosta določili »voje opolnomočene ministre. S tem so bile obnovljene diplomatske vezi med teme dvema deželama, ki »o bile prekinjene v letu 1939, ko bo nemške čete vkorokale v Češkoslovaško. Dr. Smodlaka v Bimu Rim, 11. — V Rim je priapel jugoslovanski predstavnik posvetovalnega Sveta za Itahjo, minister brez listnice, dr. Josip Smodlaka. Kongres alMilistniMmz Tirana, 11. Tanjug. — Albanska telegrafska agencija javlja, da je Zveza narodnih albanskih strokovnih »vez povabila strokovn« zvesti« organizacij* SZ, Velike Britanije, ZDA, Francij*, Poljska, Češkoslovaške Madžarske, Itolij*, Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in Grčije, naj pošljejo »voje delegacij* na prvi kongr«« albanskih narodnih zvez, ki se bo vršil 28. oktobra v Tirani. Sovjetski Športniki v Jugoslaviji Moekva, Ml TaMK — Sovjetska »portna delegacija ja bivala v Jugoslaviji približa* en m***8- IlQd' pr*d*ednik odbora sa fizkuiturno in šport ZSSR pito v easoptou «Krasnajt sptort* o prisrenetoi in prijateljstvu, s tatortaa so jugoslo-slovanski tovariši sprejeli a*vj*t-»ke športnike. Izjava nimunskega ministra Moskva, II. Tass. — Časopis »Romanja Libera* pito, da je rumun-ski minister za delo Radacanu, ki je govoril na sestanku socialdemokratske stranke, izjavil, da njegova »franka zavzema trdno stališče-do vseh tekočih vprašanj. Radacanu je ostro kritiziral »zgodovinsko stranko* in izjavil, «da je preteklost polna najbolj dramatičnih in najzgovornejših primerov, ki dokazujejo, kaj pomenita bahavi nacionalizem in «demokracija» zgodovinskih strank. Ne želimo si povratka v tako preteklost. Želimo novo resn čno demokratično Romunijo.* Radacanu je podal podro- j ben pregled o uspehih vlade in de- j Ja!: «Mi ne bi mogli vsega tega izvršiti, ko bi zastopstvo vlade, ki se je vrnilo iz Moekvc, ne bilo doseglo uspeha, ki ga poznamo, po zaslugi pozornosti in velikodušnosti našega velikega vzhodnega soseda.* ka nato pa Vrbo^ro stn, kraj Fban- , v katercm mzga!ja n€. erta Pretornm Mtedtna je v Vr*L ,n mahinacije pri tem priredila sovjetskim gostom prisr- \» .^ g katenTn * blla sloven. oem sprejem. Iz Vrbe ste predstav- KoroJke priklju’-eim Avstriji. Fred prebliseitom bo Nemci vpisali v volilne imenike približno 4 tisoč volilcev, ki niso imeli pravice glasovati v coni X. Priključitev Ko. roške Avstriji se je Izvršila predvsem s pomočjo italijanske delegacije in njenega vodje princa Livija Borghescja. Na predvečer pebiscita je svetoval Nemcem, naj ovirajo ivzajanje plebiscita s terorističnim delovanjem z namenom, da bi uporabil ta dejstva za odložitev plebiscita, predpostavljajoč, da je bolje, da se plebiscit sploh ne bi izvršil kot pa, da bi ga Nemci izgubti. Leta 1926 ob priliki njegovega bivanja na Koroškem je Princ Bor-gbese sem izjavil, da se morajo Nemci njemu zahvaliti zato, da so dobili plebiscit. Koroška pokrajinska vlada mu je za njegova zasluge darovala vilo. Da je bil Koroški plebiscit potvorjen, »o dokazale volitve v kmetsko zbornico, ki so se vršile 20. novembra 1022. Pri teh volitvah so Koroški Slovenci v coni 1 dobili 32 sedežev, medtem ko so vsi drugi udeleženci (lobih je 19 sedežev. Med drugo svetovno vojno — u-gotavlja dr. Felsher — so Koroški Slovenc« izvedli drugi resnični ljudski plebiscit, plebiscit z borbo. Samo na ozemlju Koroške se je bojevalo v koroških partizanskih odredih 3000 Koroških Slovencev. O-zemlje koroških Slovencev je bilo edino ozemlje v hitlerjevski Nero- to pa »o v Mariboru prisostvovali festivalu narodnih običajev in si ogledali elektrarno v Fali in tovarne v Rušah. Po povratku v Ljubljano, so »i gostje ogledali mest«»e znamenitosti, univerzitetno knjižnico in slovanski institut. Odpoldne sta goste »prejela podpredsednik zvezne vlade Edvard Krdelj, predsednik narodne vlade Slovenije Bori* Kidrič. Nato je sovjetske delegacija v spremstvu podpredsdnika zvezne vlade Edvarda Kardelja, predsednika narodne vlade Slovenije, Borisa Kidriča, predsednika SNOS-a, Josipa Vidmarja, podpredsednika narodne vlade Slovenije, dr. Marjana Bre-celja, generalnega majorja Ivana Mačka in ministrov Frana Leskov-ka in Toneta Fajfarja odpotovala na Rog, kjer »o pregledali položaje, na katerih »o bile med narodno osvobodilno borbo partizanske bolnice in tiskarne. Ob povratku v Ljubljano je ljudstvo v Črnomlju in Novem mestu priredilo gostom navdušene manifestacije. Delegacija vseslovanskega komttcta je odpotovala v Postojno in Opatijo. da ne more noben resničen demokrat smatrati izidov koroškega plebiscita iz 1. 1920 kot nepristranske in pravilo«. Priznanje jugoslovanske radikalne stranke Beograd, 11. — Notranji ministrstvo j« včeraj objavilo odlok, » katerim pravno-veljavno priznava jugoslovansko radikano stranko. Predsednik stranke je Aca Stanojevič. Fizkultura v Jugoslaviji Beograd, 1L Tanjug. — Na plenarnem zasedanju odbora za fiz-kulturo Jugoslavije so bili priobčeni podatki; ki pravijo, da je na do sedaj prirejenih tekmah sodelovalo 250 tisoč športnikov in športu?®. V teku čez drn in »trn ob priliki proslave rojstnega dneva maršala Tita je sodelovalo 10 tisoč mladincev tn mladink. Vršile »o se tudi prvenstvene tekme v nogometu, atletiki, plavanju in kolesarska dirka Trst-Varna. Mladinska delsgacila SZ na poti v London Minsk, 11. Tass. — Včeraj »e Je delegacija Beloruske sovjetska socialistične republike podala v London, da bi se udeležila mednarodne mladinske konferenc*. Delegacijo vodi tajnik centralnega komb te ja Leninove zveze mladih komunistov Bele Rusije ZimjanJn. Desetčlansko delegacijo sestavljajo partizanski junaki Sovjetske zveze Livencov, Mašerov, Parahnjevič, znani beloruski pesnik Arkadij Ku-lešov in drugi. Ostavka Sabaštča In Šateia Beograd. 11. Tanjug. — Predsedstvo ministrskega sveta je dalo sinoči naslednje obvestilo: «8. oktobra st* Ivan SubašK, zunanji minister in Juraj Sutej, ml-miniater brez Ustnice, podala o-stavko-* .VA*AAW.*.‘iiV.V.V/AW.,.’.,.VAV.%*AW/WJVAVA,,AWJWiWA5WAWAAN Sovražniki demokracije Spletk« reakcionarnega katoliškega tiska Orjaška turbina Moskva, U. Tass. — Za elektrar-med srednjetolai. Ilegalno delo se | no na Dnjepru, ki jo sedaj poprav-vrši v organizacijah «Nuclei* in [ ’jajo bodo zgrudili v Leningrajski »Udarnih odredih*, ki so jih orga. nizi ali fašisti. Nacisti razdeljujejo med otron literaturo Z rasistično propagando, Po vsem. svat* z izjem® Svedake, |\4stu*al®ta in Spamj«, n* m. Brzojavke imajo sledečo vsebino: Predsedniku zvezne jugoslovanske Vlade Josipu Brozu-Titu Delegati prosvetnih društev slovenskega Primorja in Trsta, libra/ni na ustanovnem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze za Primorje in Trst 7. okt. t,1., Vam pošiljajo v imenu prosvetnih društev m njihovih članov zahvalne pozdrave kot voditelju Jugoslovanske vojske, ki je osvobodila Trst in Primorje. Po dolgih letih suženjstva so se zopet obnovila naša prosvetna društva, ki jim je namen dvigniti izobrazbo v korist najširših množic primorskega ljudstvaZahvaljujemo se Vam za napore, da bi se za vedno popravile krivice, ki jih je moralo prenašati slovensko ljudstvo v Primorju in upamo, da se bodo z Vašo in Vaše vlade pomočjo uresničile naše pravične zahteve. Tujega nočemo — svojega ne damo! Smrt fašizmu svobodo narodu! Pojasnila & poročnika Simoni-ja Na povabilo se je dan naše re- i li. Obiskovanje osnovnih šol bo dakcije zglasil pri gospodu poroč- obvezno za vse otroke od 6-T4 let. niku Simoniju, častniku za pro- Zakoni o obveznem obisku šol bo-svetne zadeve pri ZVIT-ju, ki mu | do poostreni, upamo pa, da bodo Generalissimu Stalinu Delegati prosvetnih društev slovenskega Primorja in Trsta, Vam pošiljajo z ustanovnega občnega zbora Slovenske prosvetne zveze za Primorje in Trst z dne 7. oktobra t. I., v imenu vseh prosvetnih delavcev, prosvetnih društev in njihovih članov iskreno zahvalo za naklonjenost Sovjetske zveze pri reševanju vprašanja slovenskega Primorja in Trsta. Predsedniku Attlee-ju Delegati prosvetnih društev slovenskega Primorja in Trsta, Vas o priliki ustanovnega občnega zbora Slovenske prosvetne zveze za Primorje in Trst z dne 7. oktobra t. I., pozdravljajo v imenu vseh prosvetnih delavcev in članov prosvetnih društev, v upanju, da boste naklonjeno spremljali pravične zahteve slovanskega ljudstva v Primorju in Trstu in popravili krivice ki so se mu godile na njegovi zemlji. Predsedniku Trumanu Delegati prosvetnih društev slovenskega Primorja in Trsta, Vas o priliki ustanovnega občnega zbora Slovenske prosvetne zveze za Primorje in Trst z dne 7. oktobra t. L, pozdravljajo v imenu vseh prosvetnih delavcev in članov prosvetnih društev, v upanju, da boste naklonjeno spremljali pravične zahteve slovenskega in hrvatskega ljudstva v Primorju in Trstu in popravili krivice, ki so se mu godile na njegovi zemlji. Podpredsedniku zvezne jugoslovanske vlade Edvardu Kardelju Delegati prosvetnih društev slovenskega Primorja in Trsta, zbrani na ustanovnem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze za Primorje in Trst, 7. oktobra t. I., Vam v imenu prosvetnih društev in njihovih članov izrekajo najtoplejšo zahvalo, da ste kot zastopnik federativne demokratične Jugoslavije na seji zunanjih mnistrov v Londonu odločno nastopili v obrambo pravci in zahtev slovenskega primorskega ljudstva. Smrt fašizmu svobodo narodu! Primorski Dnevnik" je, v zvezi s članki, ki jih je naš list prinašal glede otvoritve slovenskih in hrvatskih šol na področju ZVU-ja, dal sledeča pojasnila: 1. Zavezniška vojaška uprava je izdala odlok o ustanovitvi slovanskih osnovnih in srednjih šol v materinem jeziku oa področju, ki je pod njeno jurisdikcijo: Trst, Gorica in Pulj. Ta odsek izdaja vse smeihice za šolska vprašanja in ima vsa -potrebna pooblastila, da nadzira delovanje šol. Ukaze izdaja odsek preko šolskega nadzornika, področnih komisarjev, in častnikov za civilne zadeve. 2. Čeprav ostanejo v polni veljavi vsi obstoječi italijanski zakoni in odredbe o vzgojnem sistemu in delovanju šol, kakor so veljali pred septembrom 1943, razen v kolikor jih morejo navodila za prosvetno upravo št. 4, izdana od Zavezniške vojaške uprave, razveljaviti, nadomestiti ali dopolniti, je v naših navodilih rečeno in izrečno določeno, da je mogoče te zakone nadomestiti s praktičnejsimi in pravičnejšimi, kjer so pef.rebne spremembe za izločitev fašizma ali za dosego uC:nkovitejšega delovanja šol. 3. Italijanski prosvetni minister nima jurisdikcije nad področjem Julijske Krajine pod Zavezniško vojaško upravo, ki je izročila odgovornost za neposredno upravo vseh šol šolskim nadzorništvom, edinim zakonitim solskim oblastem, ki jih je imenovala in priznala Zavezniška vojaška uprava. 4. Navodila, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava za šolstvo, določajo da so šolski nadzorniki edino priznana šolska uprava — in edino tiste šole katere bodo oni priznali, bodo smele delovati v javnih šolskih zgradbah. 5. Častnik za šolske zadeve ne dela po svoji lastni pobudi. Zavezniška vojaška uprava je določila izvestno politiko za organizacijo slovenskih Sol za dobo dokler bo Imela zasedeno to področje — določila je postopek, ki nikakor ne bo oviral, da bi mogle slovenske šole napredovati in hoditi po svoji naravni poti, dokler ne bo Zavezniška vojaška uprava izročila svojih poslov novj vladi, naj bo že katera si bodi. 6. Kar se tiče dosedanjega dela in doslej izdanih navodil prosvetnega odseka Zavezniške vojaške uprave — jih ni izdelal častnik za prosvetne zadeve sam, marveč so nastale po dveletni izkušnji in zdravi politiki Zavezniške vojaške u-prave pri njenem zasedbenem delovanju v Evropi. Osebni napadi na izpolnjevanje dolžnosti poročnika Simonija kot zavezniškega častnika so posledica pomanjkanja točnih informacij. 7. Splošni ukaz št. 11 ne ograža napredka in demokratičnih uspehov slovenskih šol. Ce imajo šole pristojne, ne fašistične, širokosrčne, kvalificirane učitelje, učitelje brez predsodkov — in šolam ni predpisana izvestna politična strankarska usmerjenost, kakor je bilo v šolah pod nacifašisflčno vlado — se šolam ni treba bati za njihov uspeh. 8. Vsak šolski nadzornik in vse upravno osebje, imenovano za vodstvo šol bo sebno odgovorno, da v šolah ne bodo poučevali fašističnih naukov in ne uporabljali fašističnih obredov, svečanosti in simbolov in v šolah pod njihovim vodstvom ne bo smel nihče izvrševati protizavezniske propagande. Vsak učitelj bo odgovoren, da v šolah ne bodo pouoevali političnih naukov. Da bo študijski načrt objektivno izveden (daje novi načrt učitelju večjo svobodo in več ustvarjalnih možnosti, da lahko nudi otrokom zahtevamo snov). 9. Za vse otroke in mladino bodo odprte slovenske šole. 10. Te šole bodo ustanovljene v ekladu s številom prebivalstva: avstrijski solski zakon določa, da more imeti 40 otrok, bivajočih več kakor štiri kilometre od kake šole, svojo lastno šolo v svojem materinem jeziku. Da bi olajšali položaj in da bi bili pošteni do vseh, smo za poskušajo sprejeli isto določbo, zmanjšali pa smo število otrok na 25 — tako, da bo lahkb ustanovljenih več sol. starši razumeli pomen pošiljanja svojih otrok v solo in da krajevne oblasti ne bodo primorane uporabljati prisilnih sredstev. 12. Solski nadzorniki niso bili i-menovani proti volji ljudstva, marveč sta prof. Rubini in prof. de Vetta, ki sta zdaj še oba v službi, dobila «nulla osta* od slovenskega in italijanskega narodno osvobodilnega odbora. 13) Slovenskemu šolskemu odboru slovenskega narodno osvobodilnega odbora smo izročili prošnjo, za primerne solske knjige za slovenske osnovne šole, toda slovenski zastopnik go3pod Pahor jih nikdar ni predložil temu uradu, ki jih je zahteval in zato smo se morali obrniti naravnost na Jugoslavijo na nabavo najboljših primernih knjig. Knjige, ki bi jih uporabljali v slovenskih šolah bi bile najprimernejše v svobodni in nepristranski šoli — in če takšnih knjig ne bo, bodo morali učitelji pač uporabljati najboljša dosegljive pripomočke. 14. Ko je prišel častnik za prosvetne zadeve, poročnik Simoni v Trst, je stopil v neposredni stik z zastopnikom za slovenske šola, gospodom Pahorjem. Bilo je več sestankov in dosežen je bil napredek; ko pa je bil izdan splošni ukaz št. 11 glavnega stana Zavezniške vojaške uprave, so prišli gospod Pahor in solski odbori k častniku za civilne zadeve ter sporočili, da odklanjajo nadaljnje sodelovanje z Zavezniško vojaško upravo in z zakonito ustanovljenim šolskim nadzorništvom. Povedati je treba, da je prosvetni odsek vprašal slovenske zastopnike, ali lahko sodelujejo kot posamezniki, če ne morejo več sodelovati kot skupina, pa so to odklonili. Prof. Andrej Budal, ki ga je slovenski narodno osvobodilni odbor pismeno predložil kot kandidata za slovenskega šolskega nadzornika, je na primer podal ostavko na svoje mesto, ko ga je Zavezniška vojaška uprava imenovala za slovenskega šolskega nadzornika. Na njegovo mesto smo imenovali prof. Kacina. Slovenskemu odboru smo uradno sporočili, da bo na enako mesto v Trstu imenovan g. Pahor. On pa je odklonil sodelovanje in zato je prišel v poštev drugi kandidat. 15. Treba je popraviti napačni vtis, ki ga je naredil ta list («Fri-morski dnevnik*), da bo italijan- ščina obvezna že v prvem razredu osnovnih šol in da bodo v slovenskih šolah poučevali 90% italijanske zgodovine. 16. Prvič — italijanščino bodo zaceli poučevati v tretjem razredu in to željo so tudi izrazili slovenski učitelji, ki so bili na sestanku na šolskih cadzorništvih v Trstu in Gorici (v italijanskih šolah bodo pospeševali in gojili študij slovenščine). Drugič — slovansko zgodovino in kulturo na splošno bodo pouoevali v italijanskih šolah tega področja, v isti meri pa bodo poučevali italijansko zgodovino in kulturo v slovenskih šolah, ki jih bo ustanovila Zavezniška vojaška uprava. Uspeh tega programa bo odvisen od kulturne stopnje in naprednih vzgojnih pogledov vsakega posameznega učitelja! 17. Rekli so vam, da bodo imeli slovenski učbeniki prevode iz italijanščine in angleščine. To je napačno. Mi bomo ali pripravili popolnoma nove knjige, ali pa bomo uporabljali knjige, ki jih bomo dobili iz Jugoslavije, ali pa sploh ne bomo uporabljali nobenih knjig; ker pa se otroci vsekakor morajo učiti — in ksr Zavezniška komisija Zavezniške vojaške uprave s pomočjo odličnih vzgojiteljev pripravlja nove italijanske učbenike, ki so najboljši učbeniki kot si jih more vsak narod želeti za svoje otroke, bi bilo zjzeljeno da bi nekateri učitelji uporabljali te nove italijanske učbenike in prevajali njihovo vsebino učencem v materinščino, slovenščino ali hrvaščino — bi bila to resnično širokosrčna rešitev težavnega vprašanja, kajti italijanski učbeniki so popolnoma nepristranski v svojem novem študijskem programu. To pa svetujemo seveda le za primer, če bi bile vse druge moznesti izčrpane. 18. Zelja tega odseka je, da bi sklenilo italijansko in slovensko ljudstvo tvorni sporazum o svojih šolah in da ne bi delalo pregraje med obema narodoma, kakor so želeli in še želijo nekateri voditelji — pouk znanosti in pouk resnice na vseh področjih človeškega prizadevanja mora biti želja vseh narodov — zato Zavezniška vojaška uprava ne želi. da bi tudi ona pomagala ustvarjati intelektualne pregraje ter je zato določila, da bodo vse šole svobodne in da bodo na njih poučevali jezik in zgodovino njihovih sosedov in skupni cilj tega je zgolj blaginja vseh otrok. 19. V skladu s prosvetnimi navo- dili št. 6 so vse kulturne ustanove podvržene nadzorstvu prosvetnega oddelka in marajo izpolnjevati njegove odloke, ako go javne ustanove in imajo svoj sedež v javnih zgradbah. 26. Prof. dr. Baraga, politični asistent častnika za prosvetne zadeve, je pokazal goreče zanimanje za svoje ljudstvo in je često odgovoren za spremembe pri določanju navodil, iz edinega namena, da bi dal slovenskemu ljudstvu na tem o-zemlju najboljše šole, ki so v teh okoliščinah mogoče. V nevezani besedi je gospod poročnik Simoni omenil, da je le slučaju pripisati dejstvo, da imajo nadrejeni organi ZVU-ja svoji sedež v Rimu. Da predniki g. poročnika Simonija niso italijanskega, temveč avstrijskega porekla; da je proti poizkusom italijanskega prosvetnega ministrstva vplivati na upravo šolstva na teoriju pod ZVU-jem Razstava tržaških umetnikov v Ljubljani Na čelu oživljenih slovenskih prosveti h ustanov im društev je društvo slovenskih upodabljajočih u-metnikov v Ljubljani prevzelo danes ne toliko hvaležno kot vse bolj častno in pomembno nalogo, da je priredilo v Ljubljani skupno z našimi tržaškimi prosvetnimi delavci prvo razstavo tržaških upodabljajočih umetnikov. Razstava 13 umetnikov Tržačanov, ki so se odzvali vabilu s 127 deli, je bila odprta v prostorih Jakopičevega paviljona dne 22. septembra in je vzbudila v slovenski prestolnic* največje zanimanje. Udeležba najširših plasti in odkupi so najboljši dokaz pomena in popularnosti te tako željno pričakovane prireditve, ki naj s svoje strani ponovno potrdi čustva in ponovno protestiral; da je zadevo i vezi, ki spajajo srca in misli Trsta prof. dr. Barage ZVU preiskala ter da ga smatra za nedolžnega in za takiga ga bo smatrala dokler se ne bo prepričala, da je kriv. Pogozdovanje Za pogozdovanje se bodo v kratkem priredili dečji dnevi, ki bodo Imeli za cilj vključiti vse šoloobvezne otroke in pionirčke v to akcijo. Vodstvo bo poverjeno organizaciji ZMS in pionirjem, katero pa bodo nadzorovali strokovnjaki ali in Jugoslavije v neločljivo zajedni-co. Čustva veselja in ponosa nas navdajajo ob dejstvu, da nam je revolucionarni tok svetovnih dogodkov naše dobe — po tolikšnih naporih in žrtvah končno tudi fizično približal prve znanilce naše primorske pomladi: vedro in življenja polno, v našo skupno veliko bodočnost verujočo trinajstorico umetnikov iz bratskega Trsta. Naše srečanje z vami, tržaški slikarji, kiparji in ri. sarji, nam pomeni odslej nov važen učitelji, ki so že vršili tako delo. WASWAVaVSVkVAWAViWAVyWA'WUWAVWA Prisilna selitev v Gorici Slovenski ljudski tisk v Gorici je | 2. Izdelovanje krst, prenos in po- i^wwwwywwww ■wwwww wwaw Ali se urača fašizem 7 Vse kaže, da so se povrnili časi fašističnega režima. Vsa dežela ve, kaj se dogaja v Slovenski Benečiji, ve, kako tam pretepajo naše ljudi, kako je preplavil vse gore in doline beneških Slovencev ob Nadiži, v Reziji, ob Teru val nasilja. Val terorja je udaril sedaj tudi preko v naso 3ončno Gorico. lov» in vandalskih podvigov,, kakor so jim še v krvi vse od davnega leta 1919. dalje. V pretekli noči so se po goriških ulicah kljub vsem predpisom o policijskih urah vile skupine reakcionarjev s palicami in koli in pričele razbijati po vrsti vse slovenske napise na trgovinah, na lokalih, napise zdravni- Znano je, da se je ljudstvo, ki je I kov in drugih profesionistov. Zbili 17 let ječalo pod tujim jarmom, sedaj po osvoboditvi osvestilo da se je pričelo vračati k svojim osnovnim človeškim in narodnostnim pravicam, da se ne plaši ved nobenega napora, nobene borbe ne le za svojo oblast, temveč tudi za svojo izrazno sredstvo, ki pomeni za ljudstvo slovenske narodnosti 3lvenski jezik. Predvsem je treba v tem duhu tolmačiti tudi slovenske napise, ki so se v zadnjih dneh pojavili po vseh trgovinah, obrtniških delavnicah, gostilnah in drugih o-bratih po deželi, kolikor so last slovenskih ljudi. Tako se je zgodilo tudi v Gorici. Reakcija, ki se odeva v plašč laž. ne demokracije in v svojem nacionalističnem šovinizmu sili deželo nazaj v jarem osovraženega imperializma z obeti vseh mogočih narodnostnih koncesij na šolskem, na upravnem, na političnem in gospodarskem področju, je nenadoma spet pokazala svoje pravo lice. Kakor v Trstu, je zagnala spričo slovenskih napisov na slovenskih prodajalnah in lokalih krik in vik tudi v Gorici. Le da je tu šla dalje, kakor tam. V Trstu se je omejila na histerične izpade v svojem tisku in v svojih ustanovah, ki se petoliz-niško zatekajo pod zaščito oblasti, v Gorici se je spomnila «Mangane- so napisne table dr. Medveščka, dr. Rutarja, cele vrste obrtnikov ;n trgovcev. Mimo vseh žalitev ljudske in narodne časti so prizadejali ljudem škodo, ki gre v desetisoče. Re. akcionarji, ali da jih imenujemo z njihovim pravim imenom, fašisti, so nastopali v skupinah po 60 ljudi, Zastopniki zavezniških oblasti so danes izjavili, da bodo poskrbeli, da se tak primer fašističnega vandalstva ne bo več ponovil, da bodo proti reakcionarjem nastopili z vso strogostjo, če jih zasačijo. Naj bo kakorkoli, pričo takega besnega in hkrati podlega nastopa, goriška reakcija zlepa ne bo mogla več trditi, da so napačni očitki, ki ji jih je ljudstvo vedno znova zabrusilo v obraz, da bi ne bilo res, da je v resnici še zmerom-fa-šistična. Pojav SAM (squadre d’a-zione Mussoliniana) ki o njem poroča italijanski tisk, niso bajka, to so dokazali v pretleki noči gonški fašisti. Uveljavljanje zakonov izpred septembra 1943 je napaka, pomeni vodo na mlin fašistični reakciji. Z dejanjem pretekle noči je bila ljudska borba za ljudsko oblast, za dejansko uveljavljanje vseh socialnih, pa tudi vseh ljudskih ln narodnih pravic prebivalstva v naši deželi, znova v polni meri utemeljena. bil davi vržen iz svojih prostorov. Spočetka se je govorilo, da so njegovi prostori potrebni vojaštvu, nazadnje se je izkazalo, da so tičali za stvarjo čisto drugi nameni. V torek zvečer so se zglasili v prostorih »Soškega tednika* in podružnice »Primorskega dnevnika* na korzu bivšega Viktorja Emanuela III zastopniki goriškega Seprala in na lepem zahtevali prostore zase. Kakor je v prvem trenutku kazalo, da gre za zahtevo, ki se nanjo zlepa nihče ne bo oziral, ker pač ni bi. la utemeljena, tako se je vsa stvar danes nepričakova no zasukala. Ne glede na ves skrajno neugodni vtis, ki so ga v Gorici nepravili znani dogodki pretekle noči, je včeraj nastopila vojaška oblast in prisilila slovenske novinarje, da so se na vrat na nos* odselili iz hiše. Lokali so bili prvotno namenjeni italijanski trgovinski zbornici, potem pa so zmešetarili tako, da je zbornica do. bila prostore Seprala, Sepral se je pa preselil v sedanje prostore slovenskih ljudskih listov. Spočetka je zastopnik AlS-a kapetan Štern sicer obljubil, da bo preskrbel ured. ništvu fn upravi naših listov takoj druge primerne prostore, nazadnje pa se je Izkazalo, da svojih obetov ne bo izpolnil. Z dvema vojaškima tovornima avtomobiloma so odpeljali opremo iz dveh sob dosedanjih prostorov »Soškega tednika* in podružnice »Primorskega dnevnika* v Ljudski dom, kjer so našli za u-redništvi in upravo zasilne prostore ki zdaleka ne odgovarjajo potrebam. SkupSfina refavskih zadrug na Proseku Dne 13. oktobra ob 19.45, se bo vršil zadružni sestanek v dvorani Zadružne gostilne na Kontovelju. Ta sestanek se vrš: na zahtevo 127 elanov Delav. zadrug iz Proseka. Vsi zadružniki imajo ne samo pravico, ampak dolžnost, da se zanimajo, kako so fašisti gospodarili z njihovo lastnino. V imenu odbora 127 članov, vabimo vse člane prodajaln ic Prcsek-Kontovelj, da se sestanka udeleže polnoštevilno. Prireditev v Kobjeglavi Dne 30. septembra t. 1. je prosvetno društvo iz Kobjeglave in Tulpec ob priliki svoje obnovitve priredilo miting. Uprizorili so igro •Tri sestre* in kuplet »Čevljar in krojač*. Prireditev je prav dobro uspela. S tem smo pokazali da Kradri slaček* pridno dela. Nabiralna akcija Z. P. P. Zveza Primorskih partizanov sporoča, da je imenovala posebno komisijo, ki se bo oglasila pri raznih mestnih podjetjih da zbira prostovoljne prispevke v prid zveze, ki si je nadela sledeče naloge: 1. Iskanje in prekop trupel padlih partizanov. greb partizanov. 3. Razni stroški za podporo najpotrebnejšim družinam padlih partizanov. 4. Podpora potrebnim invalidom. 5. Podpora prizadetim po nacifa-šističnih zločinskih dejanjih zaradi njihove poroči in podpore partizanski borbi. 6. Podpora bolehnim partizanom, ki potrebujejo zdravniške nege. 7. Ustanovitev «partizanskega doma*. Člani komisije se bodo predstavili raznim podjetjem in bodo predložili pooblastilo in osebno izkaznico, ki jo bo izdala Zveza. Ravnateljstva mestnih zavodov so naprošena, da »poročijo članom omenjene komisije koliko, nameravajo prispevati v prid Zvezi primorskih partizanov. Opozarjamo, da omenjena komisija ne bo inkasirala omenjenih zneskov, pač pa naj se ti položijo na bančni tekoči račun, naslovljen na Zvezo primorskih partizanov pri Cassa di Risparmio Triestina, via Casaa di Risparmio, Trieste. Številko tekočega računa bo Zveza javila potom članov komisije. UNRRA dobavlja Trst, 10. Včeraj Je ..prispela, v tržaško luko ladja UNRRA-e »Port Mingan* s tovorom 7478 ton ameriških lešnikov, katere bodo v Zagrebu predelali v olje. Šprtnl klub Barkovlie Danes ob 19. uri naj se zbereta I. in II. četa za košarsko zaradi ražnih obvestil in zaradi treniranja. VABILO Prosimo vse, ki »o kedaj imeli priliko nastopati v plesu »Ceska bes:rla», da se zglasijo v nedeljo ob deseti uri predpoldne v prostorih v Vicolo dell’Ospeda!e militare št 2. Akcijski odbor »Za našega dijaka*. mejnik v utrjevanju onih vezi, ki nas nenehoma povezujejo od roda do roda, od vsega početka naše zgodovinske poti pa do zadnjih skupnih žrtev in junaštva, trpečega in zmagujočega v znamenju rojstva novega sveta,. 2e na početku tega stoletja je veljala naša druga večja razstava, ki so jo priredili slovenski umetniki iz Ljubljane, vašemu in našemu ljubljenemu Trstu. Neprecenljivi napori nas vseh, l«.ko na. kulturnem kakor političnem po-dročju, so oplodili duha naših narodov, slovenskega in italijanskega, prav v današnjih dneh z onimi vrlinami požrtvovalne vztrajnosti, ki so bile in bodo ostale neuklonljivo svojstvo oblikovalcev usode našega ljudstva. Nič manj ne cenimo značaja in posebnosti vašega življen-skega in umetnostnega okolja, ki nas prerašča v vseh dobah naše preteklosti, kadar sledimo rojaki tako bližnjih planinskih in panonskih dežel žilovim utripom kraških vasi, sončnih Brd ter bajno lepega Trsta ob morju: vse to nam je stmUa čudovita pesem neugasnega hrepenenja po sreči, miru in svobodi, nam in vam, enako v vaših in naših podobah. Kaj bi mogel povedati spričo takih občutkov v današnjih borbenih dneh recenzent, ki naj vrednoti predvsem umetnostne uspehe in neuspehe razstavljencev? Kakšna je njih lepota, njih pravi smisel in namen, kaj je dobro in kaj je slabo? Ali ni bo''-', ds ce pogovorimo o tem še tudi drugič, na popolnejšem, pravičnejšem prerezu? Ne. Pribijmo kar danes: današnja razstava tržaških umetnikov še ne more biti izbran prikaz vsega in najboljšega, pač zmore več ali manj nazorno prikazati posebnosti, značilnosti, težnje poedinih umetnikov, ki so se odzvali danih razmerah, kar ni bilo lahko, našemu vabilu. Iz vljudnosti molčati zaradi pomisleka na zgolj umetnostno kritične vidike v resnici ne moremo in ne smemo spričo vsega upoštevanje vrednih dokazov izrazite umetniške zmogljivosti in zrelosti, kakršno razodevajo v vsej jasnosti na pr. Moro Giuseppe, Spacal U>r ze, Lukezič Avrelij, Cesar Jože ® morda še ta ali drugi. V celoti opažamo razumljive vplive bližnje italijanske modeme, t® laife po pariških vzorih v obeh ut-njih generacijah, ki se je nato oblikovala na domačih lastnih tleh & stne tradicije in okrog določeni!1 centrov samostojneje. Današnja evropska umetnost je v bistvu sod maniristična in električna. še zanimivejši. Kot učenec A. ^ nigoja je nedvomno mnogo ^ S«1- - Dr. FRAN SIJAI^ (nadaljevanje jutri). S*»W.W.V%WrtVWiiW.W*wS%%ww;V.Vrt1^ slikarstvu se križata tako trecento kako* Picasso z vsemi atributi i5 emanacijatru. Novi figuralni slog & neobjasneiiega. realizma, ki ga P° trebujemo, aer se nam spontan« prikazuje v najboljših stvaritvah naše dobe, prikaže i«. počasi — ®le" dače pripombe so reduciran« 08 minimum: Bastianutto Riecarfr razstavlja freske v okvirjih, — 08 svetlih ploskvah se odražajo pri®1 tivistično zvodenele figure, —' 11 prizorčke, rahlo zajete odmeve 11*®’ n-ih emocij. Taka sanjava tišina daja. «*- or. »Slikarjevo veseli^' «Ribiče», »ki iv-nostne privide kakršne običajno Sijemo na **’ motnih poteh Spacalov« un-otno*0, Bembina Margherita bi bila g»*"; vo po učinku žvahnejša in nič m40* preprosta, če bi se odrekla nek preskromni enoličnosti in se oprij*-la, barv, kakor jih ponuja bogssh’0 oljnega slikarstva. O njeni nač4 rjsnoetl in okusu ne dvomim«- • smemo soditi le po teh delih. tem ko oba imenovana slikarja ta nekaj prav primernega v široko položenih dekorativnih rf skev, se izživlja slikovito te razgibani Cesar Jože v pristneje in intenzivnejšem barvnem ® rialu. Siikcr si je izbral ne* dobrih vangoghovskih potez * prav vidno uveljavlja kot slikat ® lidnih, v kompoziciji, v barvi i®11 sbi pogodenih kvalitet («Pri vfi- r nju», »Sončnice*). Tudi Cesar nadvse razveseljiv talent in ^ stal z večjo variacijo v izbiri 60 mlatenje prazna slan* Iz Zgonika V nedeljo 14 t. m. bo ob 2.30h na prostem prireditev Prosvetnega društva «Volnik». Pridite v polnem številu pogledat in poslušat, česa smo se naučili. Prireditev 4. bataljona Odreda J. A. V soboto 13. oktobra 1946. ob 18. uri, priredi kulturna skupina 4. bataljona odreda Jug. armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro, skupno z mladino iz Pliskovice, kulturno prireditev v Brestovica na Krasu. Na sporedu so recitacije, pesmi in Klinarjema igra v devetih slikah: -Mej«**. Prireditev v Danah pri Seianl Z. M. S. iz Dan pri Sežani je preložila svojo prireditev od sobote na nedeljo ob treh popoldne. Prosimo, oprostite! 46 Nikolaj Ostrovski Kako se je kalilo jeklo (Roman) — Jaz sem ti rekel to kot tovarišu, — ji je rekel, — a ti meni... Kaj aem rekel tako protirevolucionarnega? Tovarišica Ustinovičeva, lahko mi verjameš, da drugič ne bom govoril. — Hitro ji je ponudil roko in potrt odhitel v mesto. Nekoliko dni zaporedoma Serjo-ni Šel na železniško postajo. Ko g« je klicala Ignatijeva, se je izgovarjal in se skliceval na delo. Toda bdi je tudi v resnici vedno prezaposlen. Nek« noči je nekdo streljal na Sadika, ki se je vračal domov po ofici, v kateri so večinoma stanovali višji uradniki sladkorne tovarne. V zvezi a tem so bile izvršene preiskave. Našli so orožje in doku-- men te organizacije »Strelec*, pristašev Prisudskega, Na posvetovanje v revkomu je prišla tudi Ustinovičeva. Odpeljala js Serjožo malo v stran in ga mirno j — A, ti si zapadel v malomeščansko samoljubje? Osebni razgovor prenašaš na delo? Tovariš, to ni prav. I--i zopet je Serjoža pričel o prilikah zahajati v zeleni vagon. Bil je na oglasni konferenci. Dva dni je vodil ognjevite prepire. Tretjega dne se je skupno z vsem plenumom oborožil in gonil celih 24 ur po gozdovih na oni strani reke bando Za-rudnega, se ne potolčenega starešina Petljurovskega. Ko se je vrnil, j« našel Uslinovičevo pri Ignatijevi. Spremil jo je na postajo, in ko se je poslavljala, ji je močno stisnil roko. Ustanovičeva mu jo ja jezno iztrgala. In zopet dolgo oasa ni zašel v vagon agitpropa. Posebno s« ni hotel srečati z Rito, niti tedaj ne, kadar je bilo potrebno. Na njeno numorno zahtevo, da ji pojasni svoje obnašanje, pa j« odsekano d, I ščanstvo ali celo izdajo delavskega razreda. Na kolodvor so prišli vojaški transporti kavkaška rdečearmejske divizij«. V Revkom so prišli trije crni komandirji. Tisti visoki mršavi, opasan z okovanim pasom, je vpil na Dolinika: — Nikar mi nič ne govori! Daj mi »to voz »ena. Konji bodo poginili. Serjoža je šel z dvema rdečear-mejcema po seno. V neki vasi so naleteli na kulaško obrambo. Rde-cearmejce so razorožili in jih pošteno pretepli. Serjoža je bil tepen manj kot ostali. Samo zaradi njegove mladosti. V mesto pa so jih pripeljali komcdevci. V vas je bil poslan odred. Seno pa so dobili drugi dan. Sorjoža je ležal v sobi Igoatijeve, ker ni hotel žalostiti družine. Vrnila se je Ustanovičeva. Ta večer je prvič čutil stisk njene roke. Tako prisrčen in močan, za kakršnega se on ne bil nikdar odločil. Toplenega popoldneva, ko a« je Kaj naj govorim s teboj? 7,o- i vrnil v vagon, je Serjoža čit&l Riti j pet mi bo» očitala, kako matom*- ‘ Koroaginovo pismo in ji pripovedo- val o svojem tovarišu. Ko j« odhajal, Ji je rekel: — Gram v gozd, da se bom kopal v jezeru. Ustanovičeva je pustila delo in ga zadržala. — Počkaj, greva skupaj. Obstala sta poleg tihega, gladkega jezera. Mamila ju je topla prozorna voda — Ti pojdi na pot in počakaj, jaz pa se bom okopala — je poveljevala Ustinovičeva. Serjoža s* je vsedel na kamen poleg mostička in se obrnil proti soncu. Za njegovim hrbtom je pljuskala voda. Skozi drevje je opazil na poti Tonjo Tomanovo ln vojnega komisarja agitacijskega voza Cuzanlna. Lep, s kicosko kapo, s pasovi, v čevljih iz boksa, ki »o škripali j« 4®i s Tonjo pod roko in nekaj pripovedoval. Serjoža je Tonjo poznal. Prišla je k njemu s pismom od Pavluee. Tudi ona ga je pozorno gledala. Gotovo ga je spoznala. Ko sta se mu približala, je Serjoža Izvlekel iz žepa pismo in ustavil konja. — Trenutek, tovarišica. Imam okoplje pismo, katero se deloma nanaša tudi na vas. Ponudil ji je popisani listek. 0-svobodfla »i je roko in pričela či-tati. Listek ji Je komaj opazno zadrhtel v roki. Vrnila ga je Serjo-zi in ga vprašala: — Ali ne veste nič več o njem? — Nič, — je odgovoril Sergej. Zadaj za njimi je pod nogo Usti- novičeve škripnil pesek. Cuzani Je opazil Rito, se obrnil k Tonji in ji šepnil: — Gremo. Tedaj ga je Ustinovičeva s porogljivim in prezirljivim glasom zaustavila. — Tovariš Cuzanln! V vodu vas že ves dan iščejo. Cuzenln jo j« netovamiško pogledal: — Nič zato! Slo bo tudi brez mene. Ko je gledala za Tonjo in vojnim komisarjem, je Ustinovičeva rekla: •— Kdaj bodo končno poslali stran tega malomameža! Gozd je šumel, hrasti so nihali s svojimi velikimi krošnjami. Jezero je bilo mamljivo s svojo svežino. Serjoil as j« zahotelo, da se Po kopanju je našel Ustinoviče-vo ob podrtem hrastu. Odšla sta v globino gozda in se razgovarjala. Na mali planoti porasti! z visoko svežo travo »ta se odločila, da boeta počivala. V gozdu je tiho. Hrasti šepečejo o nečem. Ustanovičeva se je vlegla v mehko travo in si podprla glavo z roko. Njene vitke noge, obute v stare zakrpane čevljčke, so bil« pokrite z visoko travo. Serjoža je slučajno pogledal na njene nog« in opazil na čevljih krpe, pogledal na svoje čevlje s solidno luknjo, iz katere je silil prst, in prasnil v »m«h. — Kaj ti je? Serjoža je pokazal na čevlje: — Kako naj se borimo v takih čevljih? Rita ni odgovorila. Grizla je bilko in mislila o nečem drugem. — Cuzanln je slab komunist, — Je rekla nazadnje. Pri nas vsi politični delavci delajo veliko, a on se briga samo za sebe. Slučajno j« v naši partiji... Glej, na bojšču J« v resnici težko. Nasa zemlja bo morala dolgo prenašati težke borbe. Malo je pomolčala, nato pa dodala: (Be nadaljuje) 10. t. mv se je vršila druga seja mestnega občinskega sveta, ki ga je imenovala ZVU. Na seji so gospodje svetniki načelno razpravljali o marsičem, skle. nili pa pravzaprav niso ničesar, kar bi prineslo vsaj malo izboljšanja delavskim množicam.. Govorili so približno ta kolo: Morale bi se popravljati hiše, če bo mogoče (torej če...!) tudi podjetja, ki so postala občinska last bi morala oživeti, če bi bilo mogoče (zopet če...!) Ugotovili so pa, da bo o vsem tem treba še podrobno razpravljati in tako obljubili, nove diskusije. (Ali bodo prinesle kaj več kot prejšnjet). Dejali so tudi, da za sedaj nimajo namena določiti nekaj točnega, temveč samo pripraviti teren, da bi se lahko kasneje pristopilo h konkretnim — pa ne dejanjem — temveč predlogom. Da se bo to zgodilo nekoč, v dogledni bodočnosti, so imenovali dve komisiji, eno za socialno skrbstvo in preskrbo, drugo pa za javna dela. Nek drug gospod svetnik je potožil o »nujnem, tragičnem, neodložljivem itd. itd.* problemu plač občinskih nameščencev, ki imajo kljub visokim kvalifikacijam zelo majhne plače. Ugotovil j«, da je to pravzaprav poniževanje za te občinske nameščence, ki so se Junaško borili v času nemške okupacije, ker niso nikoli zahtevali povišanja plače od nacifašistov. (Priznamo, da takega junaštva še nismo srečali). Gospod svetnik tudi ni mogel razumeti, kako to, da ima tipkarica 5.000 lir mesečne plač«, medtem ko ima občinski funkcionar «samo» 10.000 lir. Posebno so ga zaskrbele plače funkcionarjev. (Gospod svetnik pa se ni spomnil nobenega delavca, nobenega uradnika, kaj šele tistih delavcev, ki so bili odpuščeni in so sedaj pred nastopajočo zimo s svojimi družinami postavljeni na cesto). Nek drug gospod svetnik je dejal, da je potrebno intervenirati pri ZVU, da bodo vsa šolska poslopja — posebno pa dečji — zavodi — izpraznjeni i, »da se v njih ne bi več širile razne politične tendence*. Nato so obravnavali še nekaj »problemov*, do sklepov pa ni prišlo. Ponesrečen sestanek Sinoči so sklicali neki partizani sestanek, da bi ustanovili novo zve. zo italijanskih partizanov z naslovom «A»soclazione dei partigiani L taliani*. Sestanka se je udeležilo okrog 16 ljudi, ki so imeli namen vstopiti v to zvezo. Prav tako se je udeležilo tega sestanka precej članov »Zveze primorskih partizanov*, ki so odločno protestirali proti takemu razbijanju enotnosti, katero so si partizani v borbi pridobili. Na sestanku niso bili sprejeti nobeni sklepi in tudi Zveza ni bila organizirana. zadevne odredbe. Omenjena ob)® v listih ima le namen spraviti tarje v zmoto. . « Odsek za ekskurzije. V n 14. t m. organizira ekskurzij0^ stični odsek enotnih sindikate^ let v Lipico. Udeležijo se ga 1 - vsi delavci. Hrana iz nahrbto^ Zbirališče ob 8. uri ob javni nlci na trgu Foraggi. Povratek^ 21, uri. Informacije dobite v od 19. do 20. v ulici Imbriani 5. ba št. 4. Tekme v nogometu, košari in odbojki Zveza društev za telesno v*®u za FTimorje in Trst razpisuje tuf v za prvenstvo primorske mladih® nogometu, košarki in odbojki. ^ Turnirjev se lahko udeleže m0 kateregakoli društva. Igralci j, smejo presegati 25 let starosti. - , me se bodo vršile v dveh dotia*1' tržaški in goriški. Prvaki vsak« ne pridejo v finale. Turnirji začno v nedeljo, 21 «*. bra. Za tržaško cono se sprejc®^ prijav« v pisarni «Zveze društ**. telesno vzgojo za Primorje in ulica Fabio Filai 10-1. vsak da® ^ 9, do 12. in od 16. do 19. ur*l goriško cono pa v pisarni P°“^f ra »Zveze društev za telesno jo* v Gorici do 18. oktobra. Tekmovalo se bo za tri P° Se do za rri y- -p-«Telesne vzgoje* (po eden gamet, košarko in odbojko). Prehrana »■ Paradižnikova konzerva. nes do petka 19. t. m. se bo v Tri*, delilo po 100 gr paradižnikove zerve na osebo. Ker se bosta dva tipa konserve, so obroki « , čeni takole: za trikratni konceh ^ po 100 gr na osebo, za Šestkr^ koncentrat po 50 gr na osebo • j, poslednji rentira dvakrat tol* Cene so seldeče: triktatni koh , trat po 126 lir za kg, šestk0®1 koncentrat po 250 lir za kg. ,r Biškoti. V tem mesecu lahko ^ bijo biškote v zameno kruh« skupine potrošnikov. Dobi ee **•%• po deset rnesečnih obrokov h® jt, drezke zia kruh skupno z h oh* 21 In 22. Odgovorni urednik STEB CIRIL Poizvedbe ^ JOSIP KLEBUCAR, roj. v Dachau-u, ujet št. 74519, odP* , I 1944 v Flossenburg, od takr®1.^ njem nikate veeti. Klobučar^1 Pristava pri St. Petru na J* g ali Mini Blasi, Trat, vla_MugS Tovariši interniranci! šCdof p>- Enotni sindikati . Sindikat vratarjev. Vsi vratarji, ki niso še dvignili bonov za hrano, naj s« oglasijo v naši pisarni, v ulici Imbriani 8, od 8. do 12. in od 16. do 19. ur« v teku 16. t. m. Vratarji, ki »o organizirani v e-notnih sindikatih, se opozarjajo, da ne verjamejo novici, ki Je bila objavljena v tukajšnjih listih glede obnovitve koncesij. Do danes niso tukajšnje oblasti izdal« noben« to- ve o mojem možu TOMA"* jjii' Tri a rr»T TT 1.1 S. v.41 u.M.orifl FAELU, ki Je bil januarja chenwalda premeščen v Hmh* 13 b, naj proti nagradi toniji Tomažič, Postojna 6*;— ... -----—avE Tl£,0 Kdor bi kaj vedel o S/’® (SANTI) FRANCU, roj. v Kačičah, iz Trsta, odšel v .„0i za,ne 15. 9. 1943, naj »poroči »r Trst, via Molino a venta_h’ ^ 0 Prosimo vsakogar, rnr.nnsm ,rjnri7o-rn DE GUERINU (BRUNU) letnik 1926, iz Sv. Ivana Pn^d»F šel v partizane 3. 8. l9uitll» ^ se je oglasil oktobra. Obve f je oglasil oktobra. si družina De Ceco, Sv. Trstu 1766 Cave Faccanon». MALI O GL POŠILJKA GALICE, vet&V šanica na drobno, vin*; konjaka, žganja Al da. Androna 8. Eufem1« šek vla delTUnl, TRI PROSTORNO SKEDNJU, 160.000 Ur, P*0" ret, Trst. via SoVitsrio l.