newajs-eiEtiHS'
phe Oldest find Most Popular, Slovene Neto&paper Kn United States of, !America.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do tmagtl
GLASILO SLOV, KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Y CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
ŠTEV. (No.) 235
CHICAGO, ILL., SREDA, 7. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 7, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
RESOLUCIJA, PO KATERI NAJ BI SE P R E K L I C A L 18. AMENDMENT, PROPADLA V POSLANSKI ZBORNICI; _MANJKALO JI JE SAMO 6 GLASOV.—OBSTOJA PA UPANJE NA IZPREMENITEV VOLSTEADOVE POSTAVE.

Washington, D. C. — Skoraj kot prva točka na programu po otvoritvi zasedanja kongresa je bila v ponedeljek predložena v poslanski zbornici resolucija, ki je zahtevala preklic 18. amend-menta v ustavi. Za ta amendment se je pred 15. leti, v decembru 1917, izrazila zbornica B 282 proti 128 glasovi. Voditeljem političnih strank, ki nasprotujejo temu amendmentu, kateri je uvedel v deželo proslu-lo prohibicijo, se je zdelo, da je dozorel čas, da se temu "plemenitemu poizkusu" napravi konec in da se ga na enak način vrže iz ustave, kakor se je pred 15. leti glasovalo zanj, da naj se ga sprejme v ustavo.
Glasovanje pa, ki se je v ponedeljek popoldne vršilo poimensko v poslanski zbornici, je pokazalo, da je sicer zelo blizu čas, ko se bo lahko zavil vrat temu izrodku fanatič. suhačev, vendar pa, da ni še popolnoma do-| {Zorel. Še je manjkalo glasov, da 8e dobi za resolucijo dvetretjin-ska večina poslancev. Dočim pa bi te vrste predlog pred par leti še zdaleč ne dobil niti polovične večine glasov, mu je zdaj manjkalo samo šest glasov do dve-tretjinske večine. Za resolucijo, da se prekliče 18. amendment, je namreč glasovalo 272 poslancev, proti njej pa 144.
S tem je bržkone vsako ponovno glasovanje o preklicu 18. amendmenta tekom tega zasedanja končano. Govori se sicer,da se bo po par tednih stavila ponovna tozadevna resolucija in da se bo skušalo, dobiti med tem časom še par suhačev, da bodo glasovali za njo, vendar za to ni dosti verjetnosti. Pač pa je pokazalo to glasovanje, da je vsaj v poslanski zbornici dovolj poslancev, ki so "mokrega" mišljenja, da se lahko še tekom tega Zasedanja izpremeni Volsteado-Va postava v toliko, da bo dovoljeno izdelovanje in prodajanje Piva. Da se to doseže, je namreč Potrebna samo nadpolovična veČina glasov zbranih poslancev. Ako se bo pokazalo, da je tudi senat postal tako "moker", se lahko upa na skorajšen povra-tek piva. Popolni preklic 18. a-^endmenta bo pa delo kongresa, ki nastopi po 4. marcu.
-o-
CERKEV MARIJE VNEBO-VZETE, COLLINWOOD, O.
Collinwood, Ohio. — Dne 11. decembra ob 10. uri dopoldne ko tir posebna obrambena pridiga; vsebina: "Boljševiška Ru-je pravi raj." "Mene tovar-Živi." "Moj otrok naj se da Witi, če hoče, ko dopolni 18. leto." ««'Dajte nam dokaze,' jjfavi materijalist."— Evo! Pri-^te poslušat! — Vsi uljudno Vabljeni._v. Hribar.
OZNANILO
Članicam društva žena in ater oznanjamo, da se vrši ^ olitvena pobožnost za pokoj-® Mrs. Kosmach dartes zvečer 0 7• uri v hiši žalosti. Vse čla-
PROTI ODPU-STITVIDOLGOV
Ameriškim farmam grozi bankrot, ako se Evropi odpustijo
vojni dolgovi.
—o—
Chicago, 111. — Ob otvoritvi letne konvencije farmerske federacije v tem mestu v ponedeljek je predsednik resno zakli-cal ameriškemu narodu, kakor tudi kongresu, ki je začel zasedati isti dan, da bi bilo pogubno za ameriškega farmerja, ako bi Amerika odpustila evropskim dolžnicam vojne dolgove. Pripomnil je zraven, da ne znašajo ameriški skupni farmarski dolgovi nič manj, kakor dolgujejo evropske države Ameriki. Celotno namreč znašajo ti dolgovi na farme nad devet miljard dolarjev, kar pomeni, da je 40 odstotkov vseh farm zadolženih. Med temi je 800,000 farm, ki so zadolžene za več kot polovico svoje vrednosti, 300,000, ki nosijo dolga za 75 odstotkov, kar so vredne, in 125,000 farm je tako zadolženih da je dolg na nje večji, kakor je v njih vrednost.
Ako se zdaj Amerika prikrajša na svojih dohodkih s tem, da odpusti Evropi nje vojni dolg, bi to pomenilo, da bi moral tisti zmanjšan dohodek plačati ameriški davkoplačevalec iz svojega žepa. Svoj del pri tem bi dobile seveda tudi farme, ki pa stoje že zdaj tako nizko, da si morajo posojati denar, da lahko plačajo davke, in bi torej povišani davki pomenili gotov bankrot mnogih farm.
Odpustitev dolga, je izvajal govornik, bi seveda dobrodošla velikim ameriškim finančnikom, ker bi jim bilo mogoče, da bi lažje kolektali svoje privatne evropske dolgove, ko bi bila Evropa rešena državnih dolgov, pogubna pa bi bila ta odpustitev za nižje sloje, zlasti pa za farme.
PREGNANI BIVŠI SOVJETSKI VODJA
Znani vodja boljševikov v dobi revolucije, Leon Trotzky, se vidi na gornji sliki, ko je pred nekaj dnevi stopil v Marseil-lesu na francoska tla na svoji poti iz Turčije, na Dansko, kamor je bil povabljen, da predava o ruski revoluciji.
BAR0NSKA
VLADA
"ZVERINSKI MOŽ" UMRL
Tunja, Colombia. — V tukajšnji mestni ječi je v nedeljo u-( mrl v starosti 66 let neki Nicolas Jimenez, ki je bil splošno znan pod imenom "zverinski mož". Obsojen je bil namreč vsled 30 izvršenih umorov, ki jih je izvršil tekom svojega življenja, dveh požigov in števil-j nih ropov. Zadnja leta je opravljal v ječi delo vrtnarja.
-o-
NA POTI V PREGNANSTVO Rio de Janeiro, Brazilija. — ,V nedeljo je odplul bivši brazilski predsednik A. Bernardes na Portugalsko, ki bo stalen kraj njegovega bivanja kot izgnanca. Mož je bil ujet pred desetimi tedni, ko je bil udušen upor proti sedanji vladi, v katerem je on sodeloval. Predno je parnik odplul, so se v pristanišču pojavili mali izgredi. Neka skupina i je namreč izžvižgala odhajajočega bivšega predsednika in me-itala vanj kamenje. To je privedlo do pretepov, med katerim
Celotni prejšnji kabinet v sedanji nemški vladi.
Berlin, Nemčija. — Kakor je bilo včeraj poročano, je Nemčija dobila novo vlado, kateri stoji na čelu kot novi kancler general von Schleicher. Uprava Nemčije se s to novo vlado ni skoraj nič izpremenila; v njej so namreč isti člani, kakor so bili v prejšnjem Papenovem kabinetu, z eno samo izjemo, katero tvori dr. F. Syrup, ki je imenovan na mesto delavskega ministra, in je predsednik državnega delavskega urada.
-o--
NOVI DRŽAVNI PRAVNIK
Chicago, 111. — V ponedeljek je bil instaliran v urad tukajšnjega državnega pravnika za Cook okraj Th. J. Courtney, ki je pri volitvah 8. novembra kot demokratski kandidat porazil svojega republikanskega nasprotnika, dosedanjega državnega pravnika Swansona. Med sedmimi možmi, ki si jih je Courtney izbral za pomočnike, bo prvi pomožni državnik pravnik G. C. Niemeyer.
UPANJE KRI-
ŽEMGLEDCEV
Zdravitev križemglednosti brez
operacije.
—o—
New York, N. Y. — V tukajšnjem mestu se je.otvorila klinika, ki je prva svoje vrste v Ameriki. V njej se bodo namreč zdravili križemgledci, a ne potom operacije, marveč samo s pomočjo posebnih instrumentov, ki bodo navajali pacijente, da si z vajami izravnajo svoj pogled. Do zdaj so se te vrste defekti popravljali samo s pomočjo noža. Da je ta klinika potrebna, je dokaz ta, ker je samo v New Yorku nad 45,000 otrok, ki nimajo normalnega pogleda.
KRIŽEM SVETA
"aj se zavedajo avoje dolž h 'in naj
bodo gotovo navzo-J je padlo tudi več strelov in je bi Odbor društva.
ilo ranjenih število oseb.
"GLADOVNA ARMADA" V WASHINGTONU
Washington, D. C. — V popolnem miru ste prispeli v nedeljo v to mesto dve koloni "gladovne armade", namreč brezposelnih iz vseh delov dežele. Kakor pravijo, stoje komunisti za vsem tem gibanjem. Namen prihoda je ta, da se predloži kongresu, ki se je sestal v ponedeljek, peticija za pomoč brezposelnim. Policija je bila do skrajnosti pripravljena za sprejem te 'armade' in odkazala jim je kot taborišče neki osamljen del me mesta, ograjen z vrvmi. Za red skrbi okrog 300 policistov.
—	Seville, Španija. — Neki vojaški častnik je izumil nove vrste smodnika za krogle, s katerimi se strelja na aeroplane. V nedeljo se je vršil javni poizkus, ki se je baje dobro ob-nesel.
-— Bombaj, Indija. — V svoji ječi v Poona je mahatma Gandhi v soboto ponovno pričel s svojo gladovno stavko. — Njegovim zahtevam pa so tako hitro ugodili, da je z gladova-njem končal že po 36 urah. Grozi pa, da bo ponovno začel, ako ne bo šlo po njegovem.
—	Santiago, Čile. — Trije veliki vulkani v južnem and-skem pogorju so pričeli silovito delovati in mečejo iz sebe o-gromne množine pepela. Prebivalstvo se prestrašeno umika v oddaljenejše kraje.
—	Tsitsihar, Mandžurija. — Japonske čete imajo pri svoji ofenzivi prot; kitajskim upornikom zaznamovati uspehe, kakor poroča njih glavni staa. Med drugim so zavzeli utrjeno mesto Hailar.
-o——
"NEVARNOST" ODSTRA-NJAJO
Mexico City, Mehika. — Mehiška država Guanjuato se je dodobra zavarovala pred "far-ško nevarnostjo" in se ji z vsem junaštvom postavila nasproti. V nedeljo je namreč stopil v veljavo novi zakon, po katerem sme samo na vsakih 25,000 prebivalcev priti po en duhovnik. Neka druga država je pa isti dan poslala v to mesto prošnjo, naj federalni kongres ukrene, da vlada zapleni vse cerkve po celi Mehiki in jih izpremeni v šole in druge javne zavode.
NAGAJIV OTROK
Chicago, 111. — Celo število policistov je bilo preteklo nedeljo zvečer alarmiranih, da poiščejo 91etno Jean, hčerko dr. D. Edwardsa, profesorja na chi-caški univerzi, ki je izginila iz svojega doma na 5623 Dorchester ave. ob 5. uri popoldne. Do ene popolnoči so jo povsod iskali, pretaknili So vso soseščino, obiskali sosednje hiše, preiskali obrežje jezera. Vse brez uspeha. Malo pred drugo uro zjutraj je prišel neki policist nazaj v hišo panično prestrašenih staršev ter se z njimi napotil v spalnico, kjer je postelj deklice, in kjer je spala tudi njena 11 letna sestra. Iz spalnice se zasliši pritajen smeh.Mati se po prstih splazi k postelji Jean, odgrne odejo, in tam leži otrok, popolnoma oblečen. "Celi čas sem se skrivala pod posteljo," je zmagoslavno izjavila.
OBISK PRI JUGOSLOVANSKEM KRALJU
Bukarešta, Rumunija. — Ru-munska princesinja Ileana in njen soprog, nadvojvoda Anton, sta s svojim sinčkom poletela v nedeljo v Belgrad na obisk na kraljevi dvor k sorodnikom; jugoslovanska kraljica je namreč, sestra Ileane.
Iz Jugoslavije.
KO ČLOVEKU PEŠA VERA, SI IŠČE RAZNIH RAZVESELJE-VANJ, KI GA KONČNO PRIPRAVIJO DO NESREČNEGA KONCA. — ZLATA KALIFORNIJA V JUGOSLAVIJI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI, NOVICE IN NESREČE.
" 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—-Rev. Čeme.
VOJAK SKUŠA BITI PRIDIGAR
Berlin, Nemčija. — Odkar ni v vojaškem stanu v Nemčiji več dosti posla, se hoče general Lu-dendorff, katerega ime je znano izza časa svetovne vojne, udej-stvovati na kakem drugem polju. Napravil pa je zelo ponesrečeno izbiro, ki se kaj malo sklada z njegovim vojaškim stanom; spravil se je namreč na versko polje in v tem novem poklicu je v nedeljo proglasil, da je sv. pismo starega zakona zanič. To da je judovsko sv. pismo in da je v njem polno mest, ki so smrtno nevarna za obstoj nemške države. Med te spada seveda tudi 10 zapovedi. 671et-ni militarist je povdarjal, da mora Nemčija to knjigo vreči skozi okno.
NA VAŽEN SESTANEK
ee vabi vse odbornike Slovenskega demokratskega kluba v sredo ob 8. uri zvečer v prostorih klubovega blagajnika gosp Joe Kukmana.
Z glavo pod brzovlak
Vevče, 16. nov. — Ko je že lezniški obhodnik France Ma-rolt z Dolskega sinoči pregledoval progo od Laz proti D. M. v Polju, je v bližini Podgrada pri Zalogu opazil ob tiru, po katerem vozijo vlaki proti Zagrebu, nedaleč od zunanje tračnice, sumljivo črno gmoto. Ko je stopil bližje, je na grozo opazil, da je to človeško truplo brez glave, katera je ležala sredi med tračnicami. Takoj je o najdbi obvestil orožnike v Vevčah, ki so na licu mesta kmalu ugotovili identiteto mrtveca. — Nesrečnik je brezposelni tesar Flarijan Bratun, po domače Zavirškov, ki je sicer veljal za dobrega delavca, a je bil hudo udan alkoholu. Zadnji čas je večkrat govoril, da si bo končal življenje, ker da zanj itak nima več nobenega pomena. O-rožnika sta r.ašla pri njem tudi ostro britev in vrv z zanjko. — Kakor sklepajo, se je Bratun pred prihodom vlaka vrgel na tračnico in kolesje mu je glavo odtrgalo. — Ljudje pripovedujejo, da so ga že celo popoldne videli, kako je zamišljen hodil tam okoli, vendar ni nihče niti najmanj slutil, da kaj takega namerava. — Že pred leti je v namenu, da se utopi, skočil s kašeljskega mostu v Ljubljanico, a se mu radi preplitve vode namera ni posrečila. Sedaj se mu je. — Tako je, če človek izgubi vero, niti lastnega življenja ne zna ceniti.
-o-
Sreča v nesreči
Na banovinski cesti v Peklu pri Švelčevi hiši. se'je pred kratkim dogodila velika avtomobilska nezgoda, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Cesta ima na tem mostu prav oster ovinek. — S tovornim avtom, naloženim z mehkimi pijačami, je privoz.il do tja sin sodavičar-ja K. iz Konjic. Hotel se je u makniti nasproti prihajajočemu kmečkemu vozu, pa je avto na spolzki cesti zaneslq, da je zgr-mel na nižje ležeči travnik, se dvakrat prekucnil in nato obležal s kolesi navzgor. Vsakdo, ki je videl nesrečo, je bil prepričan, da sta voznik in njegov tovariš gotovo mrtva, v najboljšem slučaju pa hudo ranjena. Na začudenje vseh sta pa oba zdrava prilezla skozi razbite šipe ven in pomagala zopet spraviti vozilo na cesto, odkoder sta nadaljevala pot proti domu.
Genič je že pred balkansko vojno povsem slučajno prišel dc zaključka, da je tam dosti zlate rude in strokovnjaki so potrdili, da je res. Pred svetovno vojno je dal Genič rudo preizkusiti nekemu pariškemu laboratoriju, kjer so ugotovili, da da bi se delo izvrstno obrestovalo. Pričelo se je kopanje, ki ga je pa vojna prekinila. Po vojni so se znova lotili dela in uspehi so danes tak?, da pridobe iz vsake tone po 38 gramov čistega zlata. Zadnji čas so pa našli povsem nove nedotaknjene zlate žile, ki so zelo bogate na zlatu. Prebivalstvo je prepričano, da bo bližnja prihod-njost razkrila ogromno vrednost jugoslovanske Kalifornije.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Marija Zeschko, roj. Wellunscheg. — V Št. Vidu nad Ljubljano je u~ mrla po štiriletnem trpljenju na bolniški postelji mati g. kaplana Josipa Pojeta. — V Mariboru je umrla Mar. Klausch, posestnica in trgovka, stara 73 let.
Zlato kopljejo
V Timoški krajini, nedaleč od Zaječaria v nekem romantičnem klancu blizu vasi Vratarnice, ki se imenuje Mijin Kladenac, v Srbiji, je rudarsko podjetje upokojenega ministra Geniča odkrilo velike zaloge zlate rude. — Že Rimljani so imeli v tej okolici zlati rudnik, kjer so pridobivali zlato, ki se je tudi pozneje večkrat kopalo.
Nagla smrt
Žena posestnika Suše iz Dol-ža na Dolenjskem je nedavno nagloma hudo zbolela. Takoj so se odpravili z njo v novomeško bolnico, pa jim je med potjo izdihnila.
-o-
V pomoč bližnjemu V Dobravi pri Škocjanu na Dolenjskem je bilo pred kratkim ustanovljeno novo gasilno društvo, katerega potreba je bila velika. Ljudstvo je ustanovitev z veseljem pozdravilo.
-o-
Brezposelnost pobijajo Praktično je pričela izvajati pomožno akcijo za brezposelne Ljubljana in sicer na ta način, da nudi brezposelnim prehrano v približni vrednosti 400 Din na mesec. Vsak podpirani brez-poselen, ki se poslužuje teh podpor, pa mora žrtvovati en teden dela za mesto. Izmed 10 brezposelnih jih 7 radevolje prime za delo, dočim se ostali na razne načine izgovarjajo, ker se jim pač ne ljubi delati.
-o-
Požar pri Naklem Dne 10. novembra popoldne je nastal na skednju gostilničarja Antona Križnarja na Piv-ku pri Naklem blizu Kranja ogenj, ki je kljub takojšnjemu nastopu bližnjih gasilcev in njihovemu napornemu delu, vendar poslopje uničil z vso krmo. Škoda je precej velika.
-o-
Zanimiv izum Mariborčan g. Amon je sestavil aparat, ki s pritiskom na vzvod pokaže vse mogoče informacije o poslovnem, trgovskem in kulturnem življenju v mestu. Aparat bo zelo pripraven za hotele, kolodvore in restavracije.

AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, T. "decembra llJ32 ^
.AMERIKANSKI SLOVENEC
frt>i in nojstarejši slovenski list v Ameriki, ^. ^
Ustanovljen Mi 1M
f M»ja VMk dan ra«111 aodelj, po ne-jUljkov in dnevov po prunildlb
Izdala in tiskat
fEDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprav«; 1849 W. 22nd St., Chicago, IU.
Phone: CANAL 5544
ft.
Naročnina!
„$5.00 _ 2.50 _ 1.50
E* celo leto _ Za col leta _ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evcopo:
Za celo leto ---$6.00
Za pol leta--- 3.00
Za četrt leta____1-75
The first and the Oldest Slovene Uewspaper in Amerik
Established 1891,
Issued daily, «cept Sunday, Monday and the day after holiday«!
Published By:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Subscription;
For one year---—
For half a year----
For three months
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year __$6.00
For half a year _—-■ 3.00
For three month« --- 1*75
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na liitu znači, do kedaj imate lift plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.	____
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredr.i-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo iteviiko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_
venske večernice! Letos prinašajo povest: "Beli menihi." Zanimiva povest je to iz slovenskega življenja in vsak Slovenec bi jo moral čitati. Dalje so zanimive "Pravljice" in "Kokošje-reja" je vrlo podučna knjiga, kako je treba ravnati s kokoši. Dalje sta še dve zanimivi knjigi, ena: "Zgodovina slovenskega naroda", in "Življenje svetnikov".
Nobena slovenska družina bi ne smela biti brez teh knjig v svoji hiši. Bolj zanimivega razvedrila ni za slovenske družine, za zimske večere, kakor so baš Mohorjeve knjige. Zato vsem, ki morejo, prav iskreno priporočamo, da si te knjige naročijo, dokler so na roki in v zalogi. Šest knjig je in stanejo s poštnino samo $1.25. Naročajo se'od Knjigarne Amerikan-fcki Slovenec, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Pišite še danes po nje, predno poidejo.

Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.________
Beseda o vojnih dolgovih
Vsa sedanja kriza je v glavnem izrodek svetovne vojne, ki je požirala skozi štiri leta in pol biljone in biljone. Urejene normalne gospodarske razmere, ki so vladale pred vojno, sicer niso bile najboljše, vendar vse je bilo preračunano in vse je šlo po nekem določenem proračunu. Vojna je pa vrgla vse proračunske podstavke iz reda. Upoštevala se ni ne gospodarska možnost, ne sposobnost narodov in držav, temveč delali so se dolgovi in prejemali krediti daleko preko gospodarske možnosti in sposobnosti narodov in držav.
Ko je vojna končala, je vzelo več let, da so narodi prišli do bolj jasnih proračunov. Toda ostali so velikanski dolgovi, katere treba plačati in poravnati. Statistika kaže, da samo Ameriki dolgujejo razne države 283 večjih posojil, ki jih jini je Amerika dala med vojno in takoj v povojnih letih. Vsa ta posojila segajo v silno visoke številke. To so biljoni in biljoni. Ves ta denar je prišel v zvezno zakladnico od ameriških davkoplačevalcev, ali pa so slednji pokupili od države razne bonde i. t. d.
Evropske države so na svoj vojni dolg dosedaj še prav malo odplačale. Amerika je baje že črtala gotovim državam closedaj okrog 53 odstotkov dolga. Torej več kot polovico je Amerika že odpustila. Toda Evropa še vedno ni zadovoljna, marveč s pobožnim obrazom zre na Ameriko, da bi ji še ostalo odpustila. Na drugi strani se pa evropsKe države ena med drugo zopet do zob oborožujejo in za militaristične cilje zapravljajo ves svog denar, ki ga prejemajo od svojih davkoplačevalcev.	j
Zahteva po popolni odpustitvi ali popolnem črtanju vojnih dolgov od strani Evrope nikakor ni upravičena. Amerika vendar ne more dopustiti, da bi sama plačala ceho za svetovno vojno, ki so jo povzročili evropski prenapeti militaristi. Evropa naj plača in mora plačati. Ako ima dovolj denarja, da ga šo vedno meče v žfelo militai'izma, ga naj ima tudi, da plača svoje vojne dolgove. Z drugo besedo: Evropa se naj razoroži ter naj ogromne svote, ki jih požira militarizem, obrne v plačevanje dolgov, pa bo v par letih plačala ves dolg. Prav nobenega vzroka'ni, da bi Amerika imela Evropi odpustiti vojne dolgove ...
Mohorjeve knjige med nami
Te dni so dospele tudi v Ameriko Mohorjeve knjige. Kdo re pozna Mohorjevih knjig! V starem kraju smo bili vsi veseli in posebno razpoloženje je vladalo v hiši, ko so dospele Mohorjeve knjige. S kako častitljivostjo smo jih vsi ogledali, ko smo zgotovili delo dneva, ko smo povečerjali in se je miza pobrisala.
Ob dolgih zimskih večerih smo jih brali. Prebrali smo Slovenske večernice, koledar in drugo. Vse smo prebrali do zadnje črke. Mohorjeve knjige so bile zanimive in vsakdo jih je rad bral, in kako tudi ne.
Mohorjeve knjige so še vedno zanimive. Tudi letošnje so zanimive, kakor so bile vsako leto. Šest jih je po številu. Koledar za leto 1933 je zelo lep v novih platnicah. Oče čas je naslikan na prvi strani. Vsebina koledarja pa pestra in nadvse zanimiva. Človek ga z največjim veseljem bere. In Slo-
RAZNE VESTI IZ PUEBLE Pueblo, Celo.
Vse preide, vse mine, tako so za nami že tudi predsedniške volitve. Ampak to pa lahko rečem, da izvolili smo tako, kakor smo sani i želeli. Da bi le že skova., nastop1 li boljši ča=i, da bi naši možje in sinovi zopet začeli delati, da bi nam zopet začeli prinašati domov z^-.li;žene "ped;:", (It bi se poplačalo to in ono: društva, hrana, stanovanje in še sto drugih potreb je pri naših družinah.
Ene volitve so torej za nami. sedaj imamo že zopet druge in to so volitve ,katere je razpisal naš list Amer. Slovenec. Skoro sem se prestrašila, ko sem brala vabilo na kampanjo, katero je razpisal A. S., ko vse tako toži. Pa vseeno ne bomo menda metali puške v koruzo. Kar bo v naših močeh bomo.n:.pravili in zato se priporočani, da kdo še meni odda glas, že veste zakaj. Jaz sama tudi ne bom mogla vsega zaslužiti, ke: nas je tukaj premalo in list imajo že skoraj vsi. Je pa še druga težava, katero mi zastopniki, ki okoli hodimo, dobro poznamo. Razmere so se vedno slabe. Marsikateri bi si rad naročil list, a ga pri najboljši volji ne more, ker je ta "depreša" res vse "sprešala". — No, pa se bomo kljub temu potrudili in napeli vse sile, da ohranimo naš list, ker bi bila za nas vse velika nesreča, če bi prenehal kot edini katoliški dnevnik. Pojdite vsi na delo in pomagajte, da .»as res ne aadeno še ta nesrečo. Dal Bog, da bi se že obrnilo k v. j kmalu na boljše. Cap je že, da bi se.
Imeli smo pri nas 40urno po-božnost v čast presv. II. T. Za ime tega č. g. duhovnika ne vem, vem pa to, da je bil hrvatske narodnosti, ki je imel tridnevni sv. misij on za Hrvate. Prav lepa mu hvala za njegov trud in delovanje med nami — Bog ga ohrani, da bi še mnogo let deloval za zveličanje duš.
Naše čč. šolske sestre so prav lepo naučile naše otroke, ki so nas zabavali ta večer, ko se jim matere prinesle nekaj daril, za kar so čč. sestre postregle s skodelico kave in dobrim prigrizkom, za kar se jim prav lopo zahvaljujemo. Pa tudi one so se vsem lepo zahvalile.	>
Tudi nekaj porok smo imeli. Tako sta si pred oltarjem ob ljubila zakonsko zvestobo Mr. Frank K oš a k in Miss Mary Fa tur. Novoporočencema želimo božjega blagoslova v novem stanu. Poročila sta se tudi Mr. John Centa in nevesta Miss E-! milija Jamnik, M sta si tudi' pred božjim oltarjem obljubila zvestobo do smrti. Tudi njima želimo obilo božjega blagoslova v novem zakonskem stanu. Na svatbi so se prav fajn imeli, pa mene niso kar nič povabili. — Pa brez zamere.
Ns bolniški postelji se nahaja Mrs. Frances Snajdar. Bila ie operirana in ji vsi želimo, da bi kaj kmalu okrevala in se svojega zdravja veselila med svoju družino.
Še enkrat ponovim prošnjo, da bi vsi cenjeni naročniki, kateri so z naročnino Amer. Slovenca zaostali, plačali sedaj, ko
štva Sokol št. 20 SNPJ. in član dr. Rudar SSPJ. V Ely žalujejo za njim soproga Frances, dva sinova, Joseph in Leopold, ter štiri hčere, dve omoženi, Mrs. Yalovsky in Mrs. Niskala ter J.u'lija in Angela, dva brata, Joseph in Rudolph ter tri sestre, Mrs. Martin Skala, Mrs. M. Ma-rold in Mrs. Martin Fink. —Počivaj sladko dragi nam sobrat. Žalujočim naše sozalje.
Iz Deličke gore pri Črnomlju je prišlo žalostno poročilo, da je tamkaj v vinogradih preminula Marija Vertin-Peshel v visoki starosti 76 let. Rojena je bila v Jerneja vasi št. 20. — Ko ji je umrl drugi soprog, Matija Vertin, se je preselila v vinograde. Tamkaj zapušča dva sina, Janeza in Jakoba Pešel, v Ely pa enega sina in hčer, Ano L. Grahek. — Ko sem pred 37 leti kot 161etni deček jemal slovo od nje, mi je rekla, da je ne bom nikdar več videl. To se je na žalost tudi uresničilo. -—Naj počiva v miru in naj ji sveti ! večna luč. Jos. J. PesheL -o--
ZA NAŠA PEVSKA DRUŠTVA
Brooklyn, N. Y.
Na isti strani današnje številke Amer. Slovenca bodo našla slovenska pevska društva oglas, ki jih bo gotovo zanimal. Iz lastne skušnje smem namreč trditi, da je marsikateri pevo-vodja večkrat v nepriliki, ne vedoč, po katerih pesmih bi segel .Pesmi, ki bi jo vzljubil pevec in pesmi, ki bi segla tja do srca slušalčevega, čim jo sliši. Mlajšim pevskim društvom je seveda polje široko, pesmi za nje je v izobilju, starejša pa, ki vztrajajo pri tem kulturnem de-
se jim nudi lepa prilika, ker sijlu po 12 in več let, so večinoma pri tem prihranijo celi dolar. *—'»si-
Prav rada bi dobila veliko novih naročnikov. Pa tudi drugi pomagajte in katerega dobite, ker list je do konca te kampanje za celi dolar cenejši in stane za Ameriko samo $4.00, za v stari kraj pa $5.00. Tisti, kateri ste pa včlanjeni pri ZSZ. in še posebno, kjer vas je po tri, štiri ali pet članov pri eni hiši, pa dobite dnevnik skoro zastonj. Bomo videli, kolik bo odziv v tej kampanji, iz Puebla.
Najlepše pozdrave vsem rojakom po naselbinah, kateri me poznate, pa mi naklonite svoj glas, za kar se vam že v naprej zahvaljujem in vam obljubim, da bom še kaj napisala iz naše naselbine, če ne, bom pa kar molčala. — Pozdrav sestri in bratu in bratrancu Jožefu Mencin ter njegovi družini onkraj luže.	J. Meglen.
SMRTNA KOSA
Ely, M?nn.
Dr.e 23. novembra je v naši naselbini preminil', previden s svetimi zakramenti za umiraj o-je Leopold Majerle, rojen leta 1880 v Vojni vasi poleg Črnomlja, kjer zapušča dva "orala in eno sestro. Pokojni je bil član več podpornih organizacij. Tako je bil Član društva sv. Jožefa št. 112 KSKJ., pri katerem je bil tudi dolgo vrsto let nad-
predelala vse doslej izšle pesmarice in, če se javi po dolgem prestanku kaka nova pesem, z veseljem sežejo po njej.
Izbral sem osem novih pesmi. Mlad pesnik in prijatelj moj, ki študira pravo na ljubljanski univerzi, jih je spel in vpoko-jen nadučitelj v Ljubljani je kot strokovnjak v tej stroki, sharmoniziral besedilo z glasbo in umetni zavod za litografijo v Jugoslaviji je preskrbel tisk not. Zbirka je lična in atraktivna.
Pesmi so sentimentalne, lju-bavne, domovinske in šaljive. Niso niti težke in z lahkoto jih bodo pel' i manjši zbori. A naj omenim vsako, da pevska društva vedo, k;, j jim nudi ta zbirka-	i , v
Pričenja s pesmijo "Materinski jezik". Značilna pesem, baš za nas ameriške Slovence, ozir. našo mlado slovensko generacijo, ki ne misli in ne čuti več slovensko in ki kaj rada pozabi jezik materin. "A naj mislim, ali prosim, naj v ljubezni hrepenim, vedno v maternem jeziku mislim, čutim, govorim."
In v pesmi "Pod Tvojim oknom" poje ptiček, ves ljubi, dolgi dan v gaju od rdečih rož ob-danem, o revnem fantu, ki ljubi, a se boji, da mu dekleta ne prevzame kak bogataš. Pel da ji bo pod oknom zmerom, da
zorni k. Dalje je bil član dru- jo bo spominjala pesem nanj
Staro zanesljivo
TRINERJEVO GRENKO VINO
Želodčna tonika in odvajalno sredstvo.
spet in spet, če bi moral radi nje v tuji svet.
"Pozabljen", je tretja pesem v tej zbirki. Tudi ljubavna pesem s kratkim a lepim bariton-solo: "Tako sem ljubil te zelo, dekle, neizrečeno, brez Tebe je življenje to težko in zapuščeno".
In v pesmi "Sen mladosti" se pesnik spominja mladih, žal, minulih dni. ',To bil je čas mladosti davne, čas pravljičnih o-troških dni, ko smo igrali se in peli, veseli, srečni vsi . . ."
Vsakemu poedinemu izmed nas, ki smo pred par leti šli v stari kraj k dragim in prijateljem svojim, bo pesem, _ ki je pravi biser v tej zbirki, "Še stare ceste so", ugajala nad vse.
Dovoli, dragi urednik, da citiram to pesem v celoti:
Spet v domači kraj sem prišel, gledal tu sem, gledal tam. Kakor tujec vse nekdanje ceste sem premeril sam.
Šel na groblje sem otožen, dragih mnogo sem spoznal | in pri kamnih ko da nekdo tiho mi je roko dal.
Kar sem nekdaj vroče ljubil, v grobu tem globoko spi. — Prosi, moli,, k Bogu kliči! Vse zaman! Vrnitve ni!
Še stare ceste ro, še stare hiše so,
prijatelji pa vsi — v grobovih spe.
(Zadnjo kitico poje bariton-solo.)
V "Večerni pesmi" opeva pesnik zvočno pesem večera. "Cuj večera pesmi zvočne, nad vodo kako done" in končuje se z veselim vzklikom: "Jubilate, jubilate, amen."
Po domovinskih, ljubavno-otožnih teh pesmih nas zbirka iznenaeli z malo šaljivo pesmico o dekletu, ki se nam smeje in roga.
"Res lep, a zvit je ta deklic,
brez mej. In spelje te na led ko nič, le glej.
Ima očesca divna dva, pa zreta hkrati semintja. Lasje so njeni kot zlato, pa laže kot cigan gladko. Ha, ha, ha. ha, Ti smeje se, roga — to dekle."
Osma in zadnja pesem v tej zbirki je .pa pesem za mešan zbor, pesem, ki nam vzbuja spomine na prošle dni. Vesela je in dražila jo nekdaj srca mladih deklet ob pogledu na naše fante v pisanih uniformah, plavih, rdečih, sivih in zelenih.
Kadar korakajo vojaki skozi mesto,
PEVSKA DRUŠTVA v Zed. državah Amerike, POZOR!
NOVE PESMI
Sedem moških zborov in en mešan zbor.
1.)	Materinski jezik moj,
2.)	Pod Tvojim oknom,
3.)	Pozabljen,
4.)	Sen mladosti,
5.)	Še stare ceste so,
6.)	Večerna pesem,
7.)	Smeje se ti,
8.)	Kadar korakajo vojaki.
Cena posameznih zbirk je........$2.50
Pri večjem naročilu 8—24 in več pa $1.00. (Poštnina je pri teh cenali všteta.)
Pri vsakem naročilu ne glede na število zbirk, 10 odstotkov popusta.
PIŠITE IN NAROČITE TAKOJ I. F. ADAMICH
85-50 Forest Parkway, Apt. 2 C WOODHAVEN, L. I., N. Y.
vrejo dekleta iz oken vseh na cesto.
, Vina steklenico, velik kos pe-I čenke
, svojim vojakom darujejo mla-J denke.
Pisane obleke, zvezdice in brade,
vse to poljubljajo deklice rade. Ej, ej, ej! Zakaj? Zato!
Cena posamezni zbirki je $2.50. ' Pri večjem naročilu, 8—24, pa po $1.00. Zaloga ni velika in želel bi, da se pevska društva, ki se zanimajo za krasno pesem, čim hitrejše javijo z naročilom pri meni. Naslov: 85-50 Forest Parkway, Apt. 2C, Woodhaven, L. L, N. Y. S pevskim pozdravom
J. F. Adamich.
NAZNANILO
Chicago, III.
V petkovi, številki je bilo po-ročano, da se nahaja naša rojakinja Mrs. Antonija Omerza v bolnici, 830 So. Wood St. — Obiskovalne ure so: Nedelja i» sreda od 2:30 do 4. popoldne, torek in petek od 7, do 8. ure zvečer.	(Ogl.)
-o-
"Amerikanski Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, pomagajte mu!
Mohorjeve knjige
za leto 1933
so dospele.
Družba sv. Mohorja je izdala za leto 1933 sledeče knjige:
1.	Koledar za leto 1933.
2.	Slov. večernice, 85. zV.
3.	Zgodovina slov. naroda
4.	Pravljice in povesti.
5.	Življenje svetnikov,
8. zvezek.
6.	Kokošjereja.
Knjige so zelo zanimive in jih vsem toplo priporočamo. Stanejo s poštnino vred
$1.25
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St, Chicago, IU.
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(88)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Poglejmo, kaj je med tem časom delal zlo-kobni Werper. On v svojem šotoru ni mogel zaspati tisto noč. Dražila in vznemirjala ga je misel na lepo ženo v sosednjem šotoru. On je bil opazil zanimanje Mahomeda Beyda za Ivano. Bal se je, da ga Arabec prehiti v svoji nameri. Na enkrat se je odločil in je vstal z svojega ležišča, opaše pas t. revolverjem ki naboji in gre iz šotora. Pogleda pred Ivanin šotor in vidi, da tam ni stražarjav.
Odločno gre proti šotoru in vstopi. • Lunina svetloba je medlo osvetljavah notri.njost. Ali kaj zapazi tukaj? Nad spečo Ivano je Slonela neka moška postava. Werperja je obletela silna jeza in srd. Stopi! je korak naprej, a v istem času je odjeknil ženski' krik. Ivana se je biia prebudila in spoznala Mahomeda. Ta jo je ca. grabil za vrat, da r.dnši krik in jo vrže naeaj na postelj. Worper, ki je to opazoval je bil poln srda nad tem činom.
■Začutil jo, da je prevarNsl Ona nc bo nikdar A robova, taled je e&teiiii rioŠetmi Werper in se jc zagnal, kakor ris na Mahomeda in Ka ie stisnil za vrat. Toda Mahomed je bil orjaški mož, ki se mu je hitro iztrgal iz rok in zdaj a« je načela orjaška borb«, na življenje in smrt mted Arabcem in Belgijcem. Pesti so padale, kakor težka kladiva,, a prestrašen?, žena Ivana je zrla na to borbo. Mahomed razven svojega noža ni imel drugega orožja. . .
rmuj o*
ul4
<&■}•<£*:< -J P'	7
. . . Werper pa je imel pri sebi revolver, ki ga je potegnil. V istem trenutku M .i homed Bey d potegne svoj arabski nož in zavpije: "Krščanski pes! Ppglcj ta. nož v mojih rokah. To je poslednja stvar, kar fccida tvoje oii vidalc!" S tem vzklikom se je navalil na Werperja. Arab je držal namcrjtno roko z bodalom, Werper pa je držal revolver. Stala sta si nasproti, kakor dva krvoločna tigra. Weri>er je previdno čakal, da se Mahomed približa. . .
^/^^>0<W>000<KK>0000<>0<)0<H>0<KKK><>00<>0<HK>00^^
POGLEJTE NA DATUM ' POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka 12.I52, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi Btroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 1&49 W. 22nd St., Chicago. 111.
Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca".
Mesto
^ OOOOOOOCKVO oo CKKKKXMXK)ooo o-ooo000000^^'''

' SreHa", 7. HecemKra 1982
ftiviERMANso SLOVENES
'jsapri*' rw#*mr gtran 3 ^
VOOOOOOOOOOO 0000<>0000000<>0<><}0<><X)<KK>0000<X)<)00000000<> )
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO.
Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 482S Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grura, 4V49 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik; Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, III
2.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo.
3.	porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio.
4.	porotnik: Edvard Tomšič, Box 121, Farr, Colo.
5.	porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, Hi.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmo-.ni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
iOvOOOOOOOO^OOOOOOCOOOOO OOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOO^
radi zabave, katero bomo imele po seji. Vsega bo dovolj, tudi j zavrtele se bomo lahko. Torej j na svidenje. — Pozdrav.
Rose Grebene, zapisnikarica.
---o-
i IZ URADA SLOV. BRAT. DR. "WASHINGTON" ŠT. 32 ZSZ.
Cleveland, O. j Članstvo omenjenega društva se obvešča, da se gotovo udele-'ži prihodnje mesečne in obenem glavne letne seje, katera i se bo vršila dne 14. decembra 1 ob 7. uri zvečer v navadnih pro-!štorih. Kateri se ne udeleži in ! nima za to tehtnega vzroka, bo ! kaznovan, kakor je bilo na zad-i nji seji zaključeno. Torej, ako se hočete izogniti kazni, pridite gotovo na zgoraj omenjeno sejo.
Po seji imamo malo zabavo in prav gotovo ne bo nobenemu žal, kateri se bo seje udeležil. Pridite za gotovo vsi. Na svidenje 14. dec. v Slov. Delavskem Domu.	Tajnik.
-o-
SOBRATU ANTONU KONDA V SPOMIN
Midvale, Utah.
Ker je bila želja pokojnega sobrata Antona Konda, da se po njegovi smrti da v javnost,
drago, zlasti v bolezni, če ima/imamo za razpravljati o dveh Bratski pozdrav članstvu naše-[the news, so will close wishing
kdo z njim sočutje, pa tudi lepo j silno to nasproti
ČLANSTVU ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE!
Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos društva volila svoje uradnike meseca decembra. Zato vam svetujem in je vaša dolžnost, da si izvolite v odbor take člane (ice), kateri so sposobni in tudi delavni, kateri bodo gledali za napredek društva in ZSZ. Ni vam treba gledati na • prijateljstvo, ampak na zmožnost. Velikokrat je kakšen izvoljen v urad, posebno za predsednika ali tajnika, ki bi bilo boljše za društvo, da tak član sploh ne dobi nobenega urada, ker je len in brezbrižen in ga nič ne briga, ako člani plačujejo ali ne, in tudi ne bo nikoli šel okoli, da bi dobil novega člana. Kaj njega briga, samo da on dobi svojo plačo ob koncu leta, ali pa mesečno. Zato vam še enkrat priporočam, da gledate na to, da bo vaše društvo imelo sposoben, delaven in pošten odbor za leto 1933.
Opozarjam vas tudi, da boste nadzorovali bolnike in ako zapazite, da kateri član krši pravila, ali bi lahko delal, ni se treba bati povedati na seji, ko se bo razpravljalo o njegovi bolniški podpori. Vaša dolžonst je, da nakažete podporo tistemu kateri je je deležen, in odklenite tistemu, ki je ni deležen, ker' zapomnite si, da se plača bolniška podpora iz vaših žepov, ker Zveza nima nobenega drugega izvira za podpore, kakor asesment, in če sedanji asesment ne zadostuje, se mora razpisati izredni, katerega pa nobeden ne želi, še težje pa plača.
Ker nas še ni zapustila depresija in se ne ve, kedaj nas bo, "vam svetujem vsem, kateri ne morete plačevati svojih asesmen-tov, da prestopite v razred "B", ako ste člani že čez tri leta; tam boste dobili rezervo, katera se bo porabila vsaj za nekaj časa. Boljše je biti zavarovan za smrtnino, kakor da ste su-
Ijal do svoje smrti, zato sedaj spolnujem to njegovo željo. — Mislil sem, da bo kdo drugi o tem kaj napisal, a ker se ni nihče oglasil, sem začel jaz. — Tajnik društva Gorski Junaki v Spring Clen, Utah, sobrat John Dupin, h kateremu društvu je pokojni spadal, se je že pred tremi tedni oglasil in se zahvalil.
Sobrat Anton Konda je umrl 17. oktobra letos in bil pokopan dne 21. oktobra r Murray pokopališču s sv. mašo zadušnico.— Rojen je bil v vasi Gornje Lok-vice, po domače so mu rekli Šverketov. Umrl je v starosti 44 let. — Pokojnik je delal po večini v rudnikih čn premogovnikih v državi Utah. Leta 1931, ko se je delavski položaj povsod poslabšal, tako tudi v državi Utah, in so rudniki odslav-ljali delavske moči, je bil tudi pokojnik prisiljen si iti iskat dela drugam. Tako je šel mese-
i v j , v ..ca julija 1931 v sosednjo drža-soendirani ali črtani, posebno tisti, kateri ste ze dolgo časa pni J J	- ,
fcpeiiuuam cm w , t	^	v vo Idaho, a m bilo mogoče do-
društvu in Zvezi. Predno se vas suspendira, vprašajte vašega	Siučajno je * nastal
tainika on vam bo povedal, kaj vam je storiti. Ako pa ne ve, aela" N"ca nV pa f1 mi recite"d^naj piše na gl. tajnika in on vam bo rade volje v severaem delu drzave Idah« dal pojasnila. Vsi tajniki društva morajo tudi opozoriti člana,
je in vzpodbudno drugim.
Po končanih pogrebniških obredih smo se potem vsi skupaj sešli pri prijatelju pokojnega in sobrata Johnu Dupinu in njegovi soprogi, ki je tajnik društva Sloga Slovencev št. 14 ZSZ. v Spring Glen, Utah, edini član, ki je zastopal društvo, h kateremu je pokojni spadal. Raznotere stvari smo se tam pomenili in se nekoliko razvedrili. V teh pogovorih smo spoznali, da je pokojnik imel še veliko prijateljev, ki so ga spoštovali in ljubili radi njegove prijaznosti in mirnega značaja. Pogreba so se med drugimi tudi udeležili člani društva Triglav iz Bingham Canyon in člani društva Zapadni Junaki iz Midvale, Utah, katerim naj bo na tem mestu še enkrat izrečena prav lepa hvala, kakor tudi hvala vsem prijateljem, ki so se tudi udeležili pogreba. Enako hvala našemu slovenskemu pogrebniku Johnu Stampfelu, ki je lepo vse uredil za pogreb in pa za pogrebni govor, ki ga je imel, kateri je napravil na navzoče globok utis. Omenjene-
ZSZ.
John Speck, tajnik.
^iiiHiiiiiii[]uiiiiiiiiiiDiiiiRnniiaiiiiiuuHini!iintmiiufliinuni!r
1 ZSZ ENGLISH SECTION I
□ g
aiiinuiiuiUKiiiiiiiiiianiiniiiiuraiiHiiiiiiiaiiiiiiiiiiuuiiiHiiiiiiiK
LODGE PATHFINDER No. 47 W. S. A.
Ezra, 111
odkod je bil in kod se je preživ- POgretmika vam dragi roja-
kaj lahko naredi, predno ga suspendirajo, in to je edina pot v sedanji depresiji. Zatorej visi na delo za boljši in agilhejši
društveni odbor za leto 1933.
Anton Kochevar, glavni predsednik.
iHWBiiiiiiWBiiiftMiinrBHiinnMjigiBBBnjjaniijjW?rntBH!nrwinitwtbiimiiihi^k kakor smo v sedanjem. — Na
Dopisi lokalnih društev
_), ..........u!i>»«!iiiiuiniiaiiiimiiiiM
IZ URADA DR. CLEVELAND ŠT. 23 Z.S.Z.
Cleveland, O.
Tem potom vabim vse cenjeno članstvo našega društva, da prav gotove pridete v nedeljo, 11. decembra na letno sejo. Ne bom razpošiljal nikakih posebnih vabil, ker bi pomenilo nepo-.bene nikakega glasu. Zato sem trebne izdatke za društveno se namenila, da bom jaz malo blagajno, ki je itak suha. Saj .poročala, kako se imamo, ima vsak član glasilo, katerega Vsled slabih časov nam nika-
svidenje.
Lojze Rozman, tajnik.
-o-
IZ URADA DR. SV. KATARINE ŠT. 29 Z.S.Z.
Cleveland, O.
Ko dobim v roke glasilo naše ZSZ., hitro pogledam po dopisih, posebno sem radovedna, če je tam kaj zapisano od naših Katarine. Ne vem, kaj je vzrok, da »i tako dolgo od no-
ki kar najlepše priporočam, ker je možak v svoji stroki.
Glede delavskih razmer pa nimam še nič kaj veselega poročat. Stvari se še vedno niso obrnile na bolje in dokler se ne, je kaj težko pričakovati napredka pri naši organizaciji ZSZ. — Pozdrav celokupnemu članstvu in čitateljem širom A-merike, naše nove domovine.
Peter Blatnik. -o-
IZ URADA DR. SLOVAN ŠT. 3 Z.S.Z.
Pueblo, Colo.
Naša redna seja se bo vršila v nedeljo, dne 11. decembra. Vsi tisti člani, ki brez posebnega in zelo važnega vzroka izostanejo od te seje in se je ne u-deležijo, bodo kaznovani z globo 50c. Od te odredbe so izvzeti samo tisti, ki s6 na bolniški podpori in pa oni, ki živijo ven iz mesta.
Kakor vam je dobro znano, bo treba na tej seji izvoliti novi odbor. Zato pa, če ne bo boljše in večje udeležbe na tej seji, kakor je drugekrati, kako se naj volitev vrši? Kako se naj volitev izvede, če bomo na seji sami uradniki, članstvo pa doma? Dalje imamo za razpravljati na tej seji še veliko drugih zanimMh in važnih reči v korist članstvu, zlasti v korist brezposelnim članom, ki ne morejo plačevati svojih mesečnih prispevkov. Vsi oni člani, ki ne morejo plačevati svojih mesečnih prispevkov, bodo morali premeniti svojo posmrtnino iz razreda A v razred B. Ako tega ne napravijo, bodo suspendirani. Za bolj natančna pojasnila o tem se oglasite na seji, kakor je zgoraj omenjeno, in pa vprašajte tega ali onega odbornika. Že večkrat se je dogodilo, da je ta in oni član, ki je eno ali drugo stvar pozabil, prišel v neprijetno zadrego in
ažnih stvareh v prid društva. Zato je dolžnost vsega članstva, da se seje udeleži, da ne bo potem nepotrebnega prerekanja. Na tej seji bomo imeli tudi prosta okrepčila za članstvo. — Sobiatski pozdrav.
Fr. Brajda, predsednik.
--o-
IZ URADA DR. SV. MARTINA ŠT. 1 Z.S.Z.
Denver, Colo.
Vse člane in članice gori o-menjenega društva prijazno o-pominjam, da se v polnem številu udeleže prihodnje društvene seje, ki se bo vršila v sredo, 14. decembra, v navadnih- prostorih Doma slov. društev. Ta seja bo zadnja redna mesečna seja tega leta in se bodo na tej seji vršile kakor običajno, tudi volitve društvenih uradnikov za leto 1933. Važno je, cenjeno članstvo, da izvolite v urade
najboljše člane, ker njihovo de-ifew lineg to let you know lo je društvu v največjo korist, |about our lodge We held a kakor je tudi v korist članstvu idance Qct 8 for the benefit of in celi organizaciji ZSZ. Se en- 'our Iodge; ig wag a big success, krat torej vas opominjam, ce- ,so we decided to give another njeni člani in članice, da se'Qhe on Qct 22 lt dlg0 proved prav gotovo vsi udeležite ome- & succegs in gpite of the free njene seje, ki se bo vršila že dance given by the «Blue Mel_
ody Orchestra" of Canon City The lodge members wish to thank "Kid Ted Louis" and his orchestra and all the folks that
ga društva in vsemu članstvu everyone a Merry Xmas and a
Happy and Prosperous New, Year. — Fraternally yours,
Christine Konte, Treas.
--o-
MASKA GA JE UMORILA V Berlinu je 18 leten mladenič stikal po omari in našel staro plinsko masko, katero je oče
Notice to members of Lodge Prinesel iz svetovne vojne. No. 47, that Dec. 11th is our Ogledoval jo je m jo končno annual meeting. There will be P°sadl1 na <*raz- Pa »^enkrat election of lodge officers. Come ,mu zmanjkalo zraka. Mla-and take personal interest andidem,c 81 je zaman ^ušal sneti
help to enlive your lodge activities. Mary Supancic, Sec'y-
-o-
'Each member bring in at least one new member",
ROYAL GORGE CIRCLE LODGE NO. 46 W.S.A.
Canon City, Colo.
It is about time for an article for our paper so I will write a
masko, bila je pretesno na obrazu in so se robovi zajedli v kožo. Zgrudil se je in se zadušil.
-o-
"Branimo trdnjavo 'Amer. Slovenca' dokler smo še za njenimi močnimi zidovi. Niti ene luknje ne sme depresija napraviti v njil Vsi Slovenci k orožju! Vsi v bran našega katoliškega lista 'Amer. Slovenca'!" Rev. J. Černe.
zgoraj omenjeni dan in sicer ob 7. uri zvečer. Zberite se vsi, da se bomo vsaj enkrat v letu spoznali in se sešli skupaj. Naj se nihče ne izgovarja, da nima icame up from Pueblo to afctepd Izvolite si uradnike, ki the dances. Also many thankf
časa.
bodo gledali za napredek in procvit društva in ZSZ. in pa take, ki bodo vsem po volji.
Prosim, da vsak član in članica skrbi, da bo v mesecu decembru poi'avnal svoj mesečni asesment do dneva, ki je označen v društvenih pravilih, ker meseca decembra zahtevajo v glavnem uradu mesečni asesment do 28. decembra. Tako želim imeti tudi jaz do tega dne asesment skupaj, in ob koncu meseca in leta želim imeti skupaj čist račun, da lahko nadzorni odbor pregleda računske knjige, kadar mu čas dopušča. — Tudi one, ki so s svojimi me-
sečnimi prispevki vedno pozni, year
to Mr. and Mrs. Frank Jermane of Prospect Heights for their splendid support given us at both dances.
Our regular meeting was held Nov. 14; at this meeting the members made a motion that all members must attend our |ext meeting which will be held ec. 12, or a fine of $1.00 will -be assessed to'each who fails to attend. We will have several things to discuss; election of officers and the Christmas Tree Party will be agreed upon.
All members must try and pay up their back dues so books will be clear the first of the
V BLAGI SPOMIN OBLETNICE SMRTI
naše, nad vse ljubljene soproge in matere,
ANE SABEC,
katera je šla od nas v prerani grob dne 5. decembra 1931.
Tvoje truplo je sicer mrtvo, toda ti, draga pokojnica, še vedno v duhu živiš z nami. Kruta usoda te nam je iztrgala in nad vse bridek je bil tisti čas, ko s/i se od nas za vedno ločila, ko smo vsi tako iskreno želfeli, da bi še med nami ostala. ,;] Žalujoči ostali:
Paul Sabec, soprog; Anne, f^Či; Frank in Ernest, sinova.".
■jM
Diamcndville, Wyo.
in Washington velikanski gozdni požar in tako se je tudi on prijavil za gasiti. Z vso močjo so delali dn se trudili, da pogase ogenj, kar se jim je po velikem trudu posrečilo šele čez par tednov. Kako se v takem slučaju godi takim delavcem, je dobro znano le tistemu, ki je to že poskusil. Po napornem delu seje sobrat Konda podal nekega večera k počitku z drugimi sodelavci. Spali so pod milim nebom in tam se je močno pre-hladil in prijela se ga je zahrbtna jetika, od katere se ni več izlečil. Meseca oktobra leta 1931 je bil poslan v County bolnico in od tam v juliju 1932 v St. Marks bolnico, kjer je pozneje, 17. oktobra, umrl.
Pokojnik je imel veliko prijateljev in je bil vedno rad ve sel. Zadnja leta pred boleznijo to se tudi vam dogodi, če ne
naj prebere.
kor ni mogoče napredovati,
Prav umestne je, da se vsaj vsaj ne tako, kakor bi želeli, enkrat na leto zberemo vsi sku-. Upamo pa, da bo kmalu konec pa j, da se vidimo, kakšni smo, te depresije in bomo potem to-ker mesečnih sej se tako bojite'liko bolj agilne, zlasti kar se kot vrag križa. — Seveda, če bi tiče pridobivanja novih članic. v "mokrem" sejali, bi bila ude-j Naša delavna tajnica Mary ležba ne samo stoodstotna, am- Vidmar je na bolniški postelji l>ak najbrže 101-odstotna. Iz- že celi mesec. Vse ji želimo, da Kovor, da ste trudni, sedaj že čimprej okreva in zdrava pride bo veljal, ker že prosperiteta zopet med nas. — Sosestre, pri-dovolj skrbi, da se nihče z de- bližal se je čas, ko se vršijo po Ic-m ne bo pretegnil. Drugo društvih glavne letne seje. Za-vPrašanje je seveda, ce ste se to ste vse vabljene, da se naše morda "prehladih" in "mačka"; glavne seje vse udeležite, brez prejete.	j izjeme. Veliko važnih reči ima-
Priporočamo vsem, da paz- mo za rešiti. Ker so bile med 1)0 preberete članek sobrata1 letom soje boij slabo obiskane, tajnika in ga tudi upošteva- se marsikatera reč ni mogla re-
Da naši seji, če že niste so- Siti in tako je ostalo za glavno
te
dorn dna izbili.—Salo na stran! sejo. Potrebno je, da smo vsa, časi so tako resni, da j" enkrat m; leto vse skupaj zbra-s*Pajno važno, da se udeležite lie, da se tako skupno spozna-polnoštevilno, ker nekaj mo in skupno delujemo za dru-^'»mo ukreniti za prihodnje štvo. Ce je pa katera, ki bi jo { to' du ne bomo tako životarili, seja ne zanimala, naj pa pride
se je največ nahajal v Bingham Canyon okolici, kjer je imel veliko prijateljev in znancev. Stanoval je skoro največ pri dobro poznani in spoštovani družini Frank in Johana Košček, ki so mu bili za časa njegovega bivanja v bolnici v veliko tolažbo in pomoč in so ga obiskali večkrat tudi po dvakrat na teden, po enkrat pa gotovo. Nikdar pa niso prišli k njemu praznih rok. To je pravo prijateljstvo in resnično sama-rjtansko delo, ki ga je omenjena družina vršila nasproti bolnemu sobratu Antonu Konda. Niso ga obiskovali samo oni, tudi drugi rojaki iz Bingham Canyon in okolice so ga večkrat obiskali, zlasti družine Ko-pesec, Predovich, Težak, Ba lich, Skala in drugi, vsi spoštovani rojaki. Naj bo vsem tu izrečena prav lepa hvala. Lepo je, da smo prijatelji vsaj za času bolezni, ker je vsakemu'gotovo se te .seje udeležite, ker
pridete na prihodnjo sejo, da boste plačali kazen 50c. Po seji bomo imeli prosti prigrizek.
Nadalje se naznani vsem sta-rišem, kateri imate otroke pri mladinskem oddelku ali pri Pueblo Boosters, da se bo njihova seja vršila v nedeljo, 18. decembra. Vzi'ok, da se ta seja vrši tako ipozno, je ta, ker nam ni bilo mogoče poprej dobiti Miklavža in bo šele 18. decembra prišel v Pueblo. Vabite se torej, da pošljete svoje otroke na to sejo. Pa tudi starši teh o-trok lahko pridete in se boste z otroci zabavali in veselili, ker zabave bo veliko. — Na tej seji bo tudi volitev odbornikov za mladinski oddelek. —- Ne poza bite torej teh dveh oznanil.
Joe 3'atnik, tajnik. * * *
Seja zgoraj omenjenega društva je v nedeljo, 11. decembra ob 9. uri dopoldne. Člani, za-
opozarjam, da naj se vsaj zadnji mesec v letu toliko potrudijo, da bodo točni s plačevanjem in bo tako meni lahko oddati čiste račune in knjige novoizvoljenemu tajniku, katerega si boste izvolili. — Pozdrav vsem članom in članicam našega društva in ZSZ.
John Marolt, tajnik.
-0-
IZ URADA DR. HRABRI SLOVANI ŠT. 17 Z.S.Z.
Frederick, Colo. Opommjam vse člane in članice zgoraj omenjenega društva v Frederick, Colo., da se vrši društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan. — Naša prihodnja seja bo torej v nedeljo, 18. decembra, in se prosi vse članstvo, da se gotovo udeleži te seje v polnem številu'. Na seji se bo volil odbor za prihodnje leto. Poleg tega imamo pa še več drugih važnosti, da jih na seji rešimo, ki so izostale od prejšnjih sej. Upam, da bo ta prošnja imela uspeh in da boste vsi' prišli na sejo, vsaj enkrat na leto, da se bratsko pomenimo v korist članstva, društva in ZSZ. — Pozdrav.
Joe Tursick, tajnik. -o-
Well, I guess 1 have told all
KRANJSKE KLOBASE
Kdor si želi privoščiti prave, dobre kranjske klobase, naj se oglasi pri Mike Zorko, 2227 So. Irving Ave., Chicago, 111.
Tel. Canal 4690.
ŽELIM
sposobnega Slovenca, državljana, s primerno sveto denarja za pomlad kot soseda, ki si želi u-stanoviti farmo po amerikan-skem zakonu. Zemlja leži v So. Dakoti in se lahko dobi in ogleda. Kdor se zanima za to ponudbo, naj piše na Frank Jakše, McGregor, Minn.
OR. ALLAN J. HRUBY
"Specialist za pljučne in srčne
bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel At*. TeL Austin 2376, Chicago Urad: 3335 We« 26th Street Uradne ure: 5 do 9 z več. razen «red| »b »redah 9 do 11 dop.i ob fobouH 1 do 4 ooo.
Phone Cicero 66
Dr. Rudolph P. Zaletel
SLOVENSKI ZDRAVNIK PHYSICIAN AND SURGEON
4830 West 22nd Street, CICERO, ILL.
Uradne ure: 10-12 A. M., 2-5 in 6-8 P. M. — Ob nedeljah na sporazum.
IZ URADA DR. NAPREDNI
SLOVENCI ŠT. 25 Z.S.Z.
West Frankfort, III.
Tem potom poživljam vse člane in članice omenjenega društva, da se v polnem številu zberejo na prihodnji seji, katera se vrši v nedeljo, 11. dec., v navadnih prostorih in ob navadnem času.
Ker je to zadnja seja v letošnjem letu in je tudi važna, je po pravilih dolžnost vsakega člana in članice, da se te seje prav gotovo udeleži. Na dnevnem redu imamo volitve odbora za leto 1933. — Kakor vam je dobro znano, je napredek društva veliko odvisen od uradnikov. — Zatorej ne pozabite se udeležiti omenjene seje. Naj se nikdo ne izgovarja, ker časa imamo sedaj vsi v izobilju. —
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI naše ljubljene in nepozabne hčerke in sestre
Merice Režek,
ki je umrla 7. decembra 1931 v najlepši 17 let.
dekliški dobi v starosti
Kakor slana nežno rožo sredi vrta zamori, si za vedno že zaspala draga Merica nam Ti.
Ljuba hčerka, sestra mila, leto dni že v grobu spiš; duša večni pokoj vživa, nad zvezdami se veseliš.
Ah, kako je hiša prazna od kar ljube Merice več ni, ta hiša prej tako prijazna, ne vljudna, tiha, se nam zdi.
Ah, kak' vtrinjajo solzice na zeleni grob se Tvoj, kjer počivajo koščice naše hčerke Merice.
V hladnem grobu že počiva poleg ljubega očeta tam, v družbi srečnih se nahaja, zdaj pri Bogu kliče nam:
Dragi moji, ne žalujte jast prestala že sem smrt, s svojim bivam tu očetom, tudi Vam bo grob odprt.
Z Bogom draga hčerka mila prezgodaj si se od nas ločila. Spavaj mirno v žemljici rodni in prosi pri Bogu za nas.
Žalujoči ostali:
ANNIE in FRANK BORŠNIK, starši;
JOHNIE in ANNIE REŽEK, brat in sestra; ELSIE BORŠNIK, pol sestra.
Chicago, Illinois.
F SfranS
SMERIKXN3K1 SLOVENEC
Sreda, 7. decembra 1932

5SS
Kmečki piint
Sl.t
AVGUST SENO A: j/1 J Poslovenil Joža Glonat ■. $
HJUfm »t»w»»t»»»»»»	wvww »»t»


-J
"Jutri, sveti oče moram umreti. Tako je sodil Bog. Slava njemu, prav je, da umrem, Bog je pravičen, upam, da me bo vzel k sebi. Odpusti mi, duhovni oče, da sem te poklical v tem 5asu, ko mi dajejo zadnji krvavi kelih. Tebe sem hotel imeti pri sebi v zadnjem bridkem trenotku, ker je moje srce pred teboj kakor odprta knjiga. Ti beri in razsodi, ali sem kriv? Ali to moje srce, ki mi z naglimi udarci šteje zadnje trenotke, mi šepeta: Grešnik si, vsi ljudje so grešniki, toda po nedolžnem boš šel v smrt, ker si iskal pravico in naletel na krivico, ki te je ubila. Da," je rekel jetnik in skočil po koncu, da so verige zažvenketale, "Bog je dal moji duši peroti, da bi poletel k zvezdam, Bog mi je dal gorko srce, da čutim vsako solzo, vsak vzdih naroda, iz katerega sem vzrastel.
Ljubim ta narod, ki me je rodil, ljubim narodno grudo, ki me je redila, toda ravno to je moja smrt. Ko je bil kelih solz poln, ko so vzdihi narasli do burje, sem vzdignil ljudstvo na svoje peroti, smo vzdignili pesti proti lažni gosposki pravici.
Pravdo smo izgubili. Ubilo nas je naše zaupanje, ubilo izdajstvo lastnih ljudi. Prezgodaj smo prišli. Mladika se še ni bila okrepila v debo. Toda čas teče kakor večna struga in iz gostega mraka bodočih dni mi sveti zvezda, svoboda našega ljudstva. Večna roka bo na mah izenačila vse sinove človeške, in kar bo enemu pravica, ne bo drugemu krivica. Ta moja vera pa je greh pred današnjim svetom. Za njo bom dal svojo glavo, naj kriči njihova pravica in naj me muči. Da, neumna povest bo šla o meni, da sem zločinec,izvržek človeškega rodu, toda čez stoletja, ko bo solnce resnice razgnalo meglo, bo vsaka poštena duša rekla: Bil je poštenjak, čast njegovemu spominu! Toda pustimo zemljo, moja duša je obrnjena proti nebu," je rekel jetnik in pokleknil, "oče pripravi mi pot v nebesa, prosim te, reši mojo dušo grehov. Vse grehe ti bom povedal. Jeza me je zgrabilo na gospodo, toda tudi gospodje so moji bratje, ljudje, in jeza je greh. Bog odpusti meni in njim. Pred vsem pa me je zgrabila jeza na enega, na Stepka Gregorijanca. On je kmete ščuval, on jih podkupoval, on jim dajal poguma, on jih goljufal, on je krivopri-sežnik, zaradi njega je tekla kmečka kri, zaradi njega bom brez obsodbe izgubil glavo jaz. Brez obsodbe, oče! Kajti, če me postavijo pred sodišče, pa bilo tudi gosposko, bi gospodi za-klical resnično besedo, naštel število njenih grehov. Tega se bojijo, zato me hočejo na naglem odpraviti in nič ne pišejo, da bi njih sramota črna na belem ne prišla v roke poznejših ljudi. Toda ko bo veter izpod krvnikove roke razgnal moj pepel na vse strani sveta, pojdi, oče, k Stepku Gregorijancu, pozdravi ga od mene in reci mu, da sem mu od vsega srca odpustil, da nas je zapustil, goljufal in zatajil svojo prisego---"
"S skesano došo mi je jetnik izpovedal vse svoje grehe, jaz pa sem ga odvezal, okrepil z nebeško popotnico in ž njim kleče premotil vso noč. Prišla je nedelja. Skozi jutranji zrak so se razlegali cerkveni zvonovi, v zvonenju pa je stokalo cinkanje mrtvaškega zvonca. V ječo je stopila straža in stražar je zaklical:
"Pojdimo! Cas je!"
"Jetnik je še enkrat pokleknil, še enkrat sem nad njim razprostrl blagoslovljene roke. V sredi oborožene čete sva šla iz ječe. Na trgu pred Markovo cerkvijo se je trlo ljudi, glava ob glavi, človeška radovednost pa je čakala tudi v oknih in na strehah. Mestni sodnik je šel z žezlom pred nama, ob nama dve vrsti grajskih
čuvajev, z nama kmet Pasanec v železju, za nami pa rabelj v rdeči obleki in njegovi poma-gači. Ponosno je dvigal moj jetnik glavo, gledajoč preko radovednih ljudi, ki so se stiskali in šepetali:
"Glejte, to je Gubec, kmečki kralj!"
"Sredi trga se je pokazal prazen prostor, obkrožen z bansko vojsko, na njem pa ogenj in kolo. Prišli smo tje. Tedaj je stopil pred ljudstvo sodnik, vzdignil žezlo in rekel:
"Ljudje, čujte! Tukaj stoji Matija Gubec, kmet iz Stubice, razbojnik, zločinec, požigalec, katerega zločinska roka se je vzdignila zoper božjo in človeško pravico zoper kralja in deželno gospodo. Ta pa je Andrej Pasanec, poma-gač zločinca Gubca in sam zločinec. Toda pravica je zmagala in za zločince je prišla sodba. Pasanec bo najprej s kolesom strt in odsekana mu bo glava. Matija Gubec pa, čigar hudobna suženjska duša se je predrznila igrati kralja, bo sprejel kraljevsko čast, kronan bo z razbeljeno krono na razbeljenem prestolu in nato razsekan na štiri kose."
"Gubec je obledel, zadrhtel, stisnil zobe in pogledal v množico. Množica se je zganila, sodnik pa je zlomljeno palico vrgel pred noge jetnikoma in zopet zaklical:
."Rabelj, tvoja sta! Začni!"
"Pasanec je poljubil Gubca, pokleknil pred mene in strmel v zemljo, toda komaj sem ga blagoslovil, so ga že zgrabili rabljevi hlapci in ga iztegnili po tleh« Rabelj je visoko zamahnil s težkim, okovanim kolesom in mu ž njim začel razbijati kosti v rokah in nogah. Pri vsa-ken udarcu se je( začul grozen krik s trepetajočih, posinelih kmetovih usten. Ko je bilo končano, je hlapec vzdignil Pasanca za lase, rabelj je zamahnil z mečem in pokazal množici odsekano glavo. Razbito telo je rabel splel na kolo, ki so ga rablji vzdignili in nataknil na pripravljen kol."
"Med tem je stal Gubec nem in bled kakor kamen, gledal je pred se, samo pri vsakem Pa-sančevem kriku mu je solza zablestela v očeh."
"Oče, sedaj pridem na vrsto jaz," je šepnil. "Bog mi pomagaj! Bog pomagaj ljudstvu!" Rabelj je pristopil, toda Gubec je zamahnil z roko in rekel: "Počakaj, da še pomolim. Blagoslovi me, oče!"
Pokleknil je na zemljo, se prekrižal in zaklical :
"Bog! Daj mi poguma in moči! Naj mi s telesom ne umre duša! Za pravico in svobodo sem se vzdignil, za njo bom umrl. Odpuščam vsem — tudi Tahu in Gregorijancu. Blagoslovi me, oče!"
"Položil sem roke na njegovo glavo in zdelo se mi je, da se moram pogrezniti v zemljo."
"Sin moj, pojdi v miru, grehi so ti odpuščeni," sem rekel.
"Amen!" je dahnil suženj, rabelj ga je zgrabil in začel ž njega trgati obleko. S silo so ga pritisnili na razbeljen prestol. Lice mu je zardelo in zatrepetalo. Tedaj je pristopil rabelj, ga začel z razbeljenimi kleščami ščipati za roke, noge in razgaljena prsa. Povsod je zazijala rana, telo je zadrhqelo, čelo je oblil gost pot, iz prsi se je izvijal zamolkel stok. Nazadnje je rabelj , s kleščami vzel iz ognja razbeljeno krono iz železa.
"Tukaj imaš krono, kralj," je zaklical rabelj in pritisnil i*azbeljeno železo na Gubčevo glavo. Koža je počila, kri brizgnila, blede ustnice so zadrhtele, mrtva bledica je preletela Gubčevo lice, še enkrat me je pogledal kakor uboga žival in šepnil:
(Dalje prih.)
"Prijatelja »poznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v depresiji!"—Rev. J. Černe.
POZOR!
Na tisoče Slovencev in Hrvatov se mi je zahvalilo za moja zdravila, katera so rabili z najboljšim uspehom, kakor za lase, reumatizem, rane, in za vse druge kožne in notranjne bolezni. Mnogi mi pišejo,, da je moj brezplačni ' ;enik vreden za bolnega človeka nad "500. — Zaradi tega je potrebno, da ' Vsakdo takoj piše po moj brezplačni •enik za moja REGISTRIRANA iti GARANTIRANA ZDRAVILA.
JAKOB WAHČIČ, ! J436 E. 95th St., Cleveland, Ohio
"Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v depresiji!"—»Rev. J. Černe.
:hxk>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Za Božič
DENARNE POŠILJKE
Brez vsake izgube za pošiljatelje
►
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci - Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
za
I pošiljamo mi denar v stari kraj ze ' nad 13 let točno in zanesljivo, v dinar-, jih, lirah, dolarjih itd.
' $ 3.00...... 170 din $ 5.70...... 100 lir
i 5.00...... 300 din 11.20...... 200 lir
j 10.00...... 610 din 16.40...... 300 lir
20.00......1,250 din 26.75...... 500 lir
50.00......3,250 din 52.50......1,000 lir
Pri večjih zneskih sorazmeren popust.
KOLEDARČEK
Vsak rojak, ki bo poslal denar v stari kraj za Božič, bo dobil zastonj ličen slovenski žepni koledarček za leto 1933.
POTOVANJE V DOMOVINO.
Ako ste namenjeni v stari kraj, pišite nam po Vozni red najboljših par-nikov in druge informacije. Pošljemo jih zastonj.
Leo Zakrajšek
General Travel Service 1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y.
Božične
razglednice
tiskane s slovenskim voščilom za božične praznike in Novo leto so na razpolago in se dobe
Q razgled-4 Aa
0 nice za
Naročajo ce v
KNJIGARNI VMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, 111.
ITALIAN @UNE
"ITALIA" —"COSUMCH"
333 N. Michigan Ave.	Chicago
Telephone: Randolph 9257
IRSKA OBSOJA ANGLIJO
Dublin, Irska. — Neki tukajšnji list je priobčil oster u-vodni članek, v katerem očita Angliji nepravičnost, ker se hoče izognil plačilu dolga Zed. državam. List pravi, da Anglija brez vsakega tehtnega povoda prosjači, da bi se ji dolg iz-pregledal. Med tem pa ona sama ni imela niti najmanjšega usmiljenja z Irsko in je brezobzirno zahtevala, da ji je točno plačevala letne prispevke, do katerih ni imela nikakih pravic, Nasprotno pa se zdaj izogiblje vračilu poštenega posojila, ki ga je dobila iz Amerike.
DIREKTNI PREVOZ DO TRSTA
na razkošnih parnikih
VULCANIA ................................22. dec,
SATURNIA ...............................21. jan.
EXPRESNA SLUŽBA od New Yorka do Slovenije v 7 dneh
Conte di SAVOIA ....................14. dec,
REX .............,...........-.................6. jan
Druge plovbe:
Conte GRANDE ........................ 7. jan,
ROMA ............................................11 feb.
Sijajne udobnosti. — Izvrstna kuhinja.
Vprašajte
S
lokalnega agenta družbo.
ali to
OTROK ŽIV ZAZIDAN
V Friedbergu je gospodar vlagal v kleti sadje in poljske pridelke, pa je pri tem izkopal trupelce majhnega otroka, ki je bil ves v srajčko zavit, a pod kupom kamenja in opek. Oblasti so ugotovile, da je bil otrok štiri dni zazidan in da je bil pred zakrivanjem še živ. Mlada, nezakonska mati je izpovedala, da je povila krepkega dečka, .pa ker je močno vpil, ga je nesla v klet, obrnila mu obraz k tlom in potem nameta-la nanj kamenja in opeke. — Še strašnejša žival ne bi mogla kaj podobnega storiti svojemu mladiču ...
"Vaše darilo
je nad vse porabno!"
Ali si morete predstavljati bolj primerno božično darilo kakor telefonsko postrežbo? Imamo načrt, po katerem lahko obdarite s telefonsko službo prijatelja ali sorodnika, in se bo mesečni račun pošiljal vam. Lahko pa tudi podobno ukrenete, da podarite svoji materi, sestri, ali komurkoli udoben in pripraven podaljšek telefona (extension), in se vam bo računal samo ta "ekstra" telefon, vsak mesec. Skozi leto bodo ta darila hranila čas in korake tistemu, ki jih prejme.
PRVO PISMO V ZRAČNI POŠTI
Društvo francoskih filatelistov ponuja 120,000 mark za omot pisma, ki je bilo prvo poslano po zračni pošti. Seveda je treba najprej dokazati, če je bilo to ali ono pismo res prvo po taki poti poslano. Dasiravno pa je take vrste pošta šele iz novejšega datuma, je bilo pismo, katerega kuverto francosko društvo išče, poslano že 9. januarja 1793. Vzel ga je s seboj Francoz Jean Pierre Blan-chard, ko se je vzpel v Ph-ila-
delphiji z balonom. Podpisal pa je to pismo sam George Washington.
-o——
TIHOTAPSKI PREHOD POD ZEMLJO
Varšavska policija je odkrila v bližini poljsko-nemške meje podzemski rov, ki je služil tihotapcem za tihotapljenje blaga z nemške meje na Poljsko in s poljskega ozemlja v Nemčijo. Za vhod, oziroma izhod sta služili tihotapcem dve zapuščeni jami.
-o-
ZARUBLJENA DUHOVNIŠKA OPRAVA
Pravoslavni rumunski duhovnik Nikolaj Carmanus je v bu-kareških listih objavil, da že 9 mesecev ni prejel nikake plače in zato ne more plačati davkov. Komaj so zvedele pristojne oblasti v Bukarešti za to pismo, so obvestile davkarijo v Funda-ti, naj takoj pobere tudi zaostale davščine pri duhovniku Carmanusu. In davčni ekseku-tor se je takoj spravil nad žup-nišče; ker pa je izjavil duhovnik, da nima s čim plačati za nazaj, mu je zarubil vso duhovniško opravo in cerkveno po-sodje, tako da je duhovnik na cesti in ne more opravljati svojih duhovniških dolžnosti. -o-
"Amer. Slovenca" je rodila ljubezen do naroda, naj ga ta ljubezen tudi podpira!—Rev. J. Černe-
BLAZNIKOVE
Pratike
ZA LETO 1933
smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Pratika stane
20c
s poštnino vred.
Razpečevalcem, ki jih na-roče najmanj en ducat, dobijo poseben popust.
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL.
DRUŽINSKA PRATIKA
ZA LETO 1933
je tudi dospela te dni in je na razpolago vsem, ki si jo želijo nabaviti.
—Letošnja Družinska Pratika je zelo zanimiva. Ilu-strovana je z 22 slikami. Slike predstavljajo: 1. Skupino mlatičev iz Orehovca pri Kostanjevici. 2. Slika Ribnice na Dolenjskem. 3. Pogled na Žiri na Gorenjskem z novo cerkvijo. 4. Šoštanj pri To-polšici. 5. Notranjščina škofjeloške cerkve. 6. Logarjeva dolina. 7. Pudob pri Starem trgu. 8. Znameniti kraj Nad-lesk pri Ložu ter druge razne slike. — Tudi druga vsebina je zelo zanimiva in zato priporočamo vsem, da si to Pratiko čimpreje mogoče nabavijo, dokler ne bo razprodana. Stane s poštnino vred
-20 CENTOV-
ter se naroča od:
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd Street, Chicago, IU.
ČEMU
bi ■e mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon!
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRAN GRILL, predsednik
1729 W. 21st Street,	Chicago, 111.
Tel. Canal 7172-7178
ČISTO MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO, — iz —
Wencel's Dairy Products
2380-82 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois
Telefon Roosevelt 3678
Na razpolago vam za vaše zdravje v svpjih novih modernih svetlih mlekarskih prostorih.

DENARNE P0ŠILJATVE
BOŽIČNA DARILA
svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Čemu plačevati posebne stroSke za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali:
DINARJI:
100 din ..............................$..1.95
250 din ..............................$ 4.40
500 din ......... ..................9 8.25
1000 din ..............................$16.25
2500 din .............................$40.00
5000 din ..............................$79.00
LIRE:
100	lir
200	lir
300	Ur
400	Ur
500	lir
1000	lir
..............$ 5.75
..............$11.40
____________$16.60
..............$22.00
............„$27.00
.............$52.75
Za izplačila v ameriških dolarjih:
Za izplačilo $ 10.00 morate poslati__________________J 10.80
Za izplačilo $ 20.00 morate poslati.......................$ 21.00
Za izplačilo $ 30.00 morata poslati.....................$ 31.10
Za izplačilo $ 50.00 morate poslati_________________$ 51.30
Za izplačilo $100.00 morate poslati---------—:........$102.50
Prejemniki dobijo Izplačila v dolarjih.
JOHN JERICH
1849 West 22nd Street,
Chicago, III.