S2SV. 235
V Trstu« v torek 28. oktobra 1919
Letnik XiWI
I/kaJ« vstk dan, udi ob nedeljah ic praznikih, ajatraj. — Uredništvo: unca bv. F-^dšk* Astffetga *ev. 20. !. nadstropje. - Dopim naj se pošiljajo ured-*i*ivu — Nefr*nktraaa pisma sc ne Sprejemajo. rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj ln odgovorni urtdnik Štefan Oodina. - Lastnik konsorcij Usti Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'-, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo t girokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stoL Mali oglasi po 10 stol. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema insera'ini oddelek Edinost!. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 2-A
Iz Jugoslavii®.
Vesti o neredih in revolucionarnem gibanju v Jugoslavip zanik' e.
ZAGREB 26. Obzor zanika na najodločneje« način \esti, ki jih je razširilo pariško časopisje, o domnevnih zarotah proti regentu, o neredih v Ljubljani in na Hrvatskem in o nekih revolucionarnih gibanjih v Jugoslaviji. Glede a vton omi stičnih hrvatskih zahtev piše : Obzor*: Ne Hrvati, ne Bosanci, ne Dalmatinci, ne Crnogorci si nočejo ustvariti držav v državi, temveč samo zahtevajo, da se določi vsak ukrep, ki se ukrene glede njih ali ki se tiče njihove svobode, katero so uživali v stoletjih, v sporazumu z njimi in da se ne uveljavi z odloki, ki jih izda kakršenkoli ministrski svet.
»Pravd*« o Tittonijevem načrt« za rešitev reškega vprašanja.
ZAGREB, 26. ( Era Nuova«.) >Pravda« prinaša naslednje pismo od svojega poročevalca iz Pariza, kateri je v ožjem stiku s krogi mirovne konference:
Dcbro je, da vemo, kako so se do danes razvijala razna naša vprašanja, za katera se vedno pričakuje ugodna rešitev. Ministrska kriza je Imela žalibog svoje neprijetne posledice: pokvarila je na precej nevaren način nas ugled v inozemstvu, in nekatera vprašanja, katera je mirovna konferenca ibaš proučevala, so dobila popolnoma drugačno smer, za nas seveda neugodno. Odsotnost naše delegacije v odločilnih momentih je imela za nas le škodljiv izid. Reško vprašanje je postalo po odhodu naše delegacije jako težaven problem. Po svojem povratku je Tittoni s pomočjo nekega hlapčevskega pariškega^ časopisja razglasil na vse štiri vetrove ».zadnje in končno vel javne« popustit ve, s katerimi nas je hotela kovarna velikodušnost rimskega imperijalizma zapeljati v kakšen nov kompromis; lake popustitve so sestavljale načrt, ki »Sa je boulewardsko časopisje imenovalo »zelo spravljivega«. Ta novi poizkus politične spravijivosti, ki nam jo je hotela podarita Italija, nikakor ne zadovoljuje naših svetih narodnih aspiracij. V merodajnih političnih krogih sem tozadevno dobil naslednja pojasnila: Reka bi — po no vem načrtu — postala neodvisna državica in bi namesto svojega naravnega zaledja dobila neke »vrste« zaščito s strani Italije. Ni nam treba dostaviti, da odkloni naša delegacija sličen načrt na na;od-ločncjši način. Ce toi se udejstvil tak načrt, bi ostali mi brez onega naravnega izhoda na morje, ki pomenja za nas življenjsko vprašanje največje važnosti. Mi se nikakor ne moremo strinjati in sprijazniti z mislijo kakršnegakoli italijanskega vpliva na mesto Reko. Izkušnja nas jasno uči. kaj tbi to -pomenilo za nas.
Jugoslavija in podpis mirovne pogodbe z Avstrijo.
ZAGREB, 25. { Era Nuova .) > Hrvatu poročajo iz Belgrada: Po verodostojnih vesteh baje odstopi v kratkem Palic od svojega predsedniškega mesta v mirovnem odposlanstvu. Govori se tudi, da namerava sploh opustiti vsako politično delovanje. V zadnjih ministrskih sejah se je razpravljalo tudi o podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo. Nekatere vesti pravijo, da se je odločila vlada podpisati mirovno pogodbo v celoti; te vesti ne odgovarjajo resnici Po vesteh,' došlih danes iz Pariza, je gotovo dejstvo, da se Jugoslavija nc bo silila, da podpiše mirovno pogodbo.
TrtHBbićev pogovor z urevhiikoi« lista »Peilt
Parislen*.
PARIZ, 25. Trumbič je hncl takoj -po prihodu v Pariz pogovor z urednikom 1i<ta -Petit Parisien«.
Popustili smo toKko,« je rekel Trumbič, >-kolikor smo smatrali, da se more strinjani z ugledom in bodočnostjo države; varovati moramo ta ugied en to bodočnost pred vsemi in proti vsem. Napeli bomo, seveda, vse sile, da preprečimo nove težave na mirovni konferenci, toda z druge strani se ne sme od nas zahtevati, da b> vodili politiko popustljivosti Z največjim 'zaupanjem prihajamo k vrhovnemu svetu s predlogom, na} se vključijo nekatere izpreruembe v saintgermafesko pogodbo.«
»Tudi za Reko?<r
-Prosim Vas, ne govoriva u Reki,« }e odgovoril minister »ker kako naj jaz prehitevam >idvpe mirovne konference? Vse. kar Vam morem izraziti — tukaj je kazal ministrov glas pritajevano ginje-r,ost — ie iavno mnenje moje države. Znajte, da nt v našem narodu nikogar, ki bi mislH brez bridkosti na od trganje Reke od Jugoslavije, na ^od-trganje te luke, za katero se je boril skozi toliko <et proti Ma-džarjem. luke, ki jo potrebuje za 2iv-d'esije. ker ie ta h-ka edino mogoče izhodišče na Sastni obali.
Na vprašanje, kakšen ie notranji položaj države, je odgovoril:
•■Naše razmere mj izvrstne vkljub nesogiasieoi, Jd ohsto e v vseh državah, predvsem pa v drža-
vah. ki so bile pred kratkim ustanovljene. Naši domovini ie potrebna posebua državna moč, ker, bodite prepričani, Srbi, Hrvati in Slovenci so vsi zedinjeni v ljubezni do svoje države z^adi tesa, ker so prenašali s tolikim junaštvom" strahote te okrutne vojne, ki je sejala po celi Jugo>laviji smrt in uboštvo. Vsi, kmetje in meščanje, so se oprijel! dela. Oni hočejo samo eno: da postane njihova država cvetoča in bogata in da da svoj oboi za svetovni blagor. Da se jim .pa omogoči lidejsitvitev tega idealnega načrta .jim je treba dati sredstva za -uspešno delo, in to !e ravno, kar bomo zahtevali od konference.«
IZ RUSIJE.
Estonska pogajanja s Cičerlnom.
LONDON, 26. (S.) Iz Revate poročajo: Estonski minister za zunanje stvari Je poslal Cičerinu brzojavko v kateri mu javlja, da je nemogoče začeti v teh dneh mirovna pogajanja na sestanku v J-urlevem Sestanek v svrho mirovnih pogajanj bo mogoč šele pozneje, ker zahtevajo boji proti ru-sko-nemškim četam za sedai vso pozornost estonske vlade
Ofenziva proti Petrogradu.
REVAL, 26. (S.) Zakasnelo. Agencija >Union« poroča: Pohod proti Petrogradu se nadaljuje vkljub ojačenjem, ki so jih dobili boljševiki v zadnjih dneh. Zavzeli smo Coro in prodrli do postaje Nikolasa, ki je oddaljena od Petrograda tkomaj 20 km. Odbili smo protinapad severovzhodno od Carskoga Sela.
Boji na Murinanskem.
STOCKHOLM. 27. (S.) Iz Helsigforsa poročajo: Po odhodu angleških čet iz Murmanskega je belim četam zelo težko vzdržati premoč nad boljše viki. Beli Rusi so zato prosili pomoč pTi finski v!ad», ki pa je prošnjo odklonila.
Bele čete 15 km pred Petrogradom.
STOCKHOLM, 27. (S.) \l Revala poročajo;
Bele čete so zasedle vas Izoro na progi Moskva-Fetrograd in postajo Goreloge ju/'noe cd'Ligova. ki je oddaljen 15 ktn od Petrograda.
Položaj v Rig« neizpremenjen.
LONDON. 26. (S.) Iz Revala poročajo: Položaj v Rigi je neizpremnien. Mesto se še vedno obstreljuje z zadušljivhni bombami.
cz roijska.
Boji z boljševiki.
VARŠAVA, 27i (S.) Poročilo poljskega vrhovnega štaba pravi: Ponovne boljševiške nap-de na Perisov in Berino smo odbili. Okoli Alevskega živahni artiljerijski boji. Naši oddelki so pognali sovražnika iz mesteca Szepiczovke in ie zasedli.
Iz KemHs*
Zmešnjava v baltiških pokrajinah,
CURIH. 26. K zapletenemu vprašanju nemških čet v baltiških pokrajinah prihajajo sedaj še drugi zapletljaji. »Neue Berliner Zeitung'-piše, da so predložili nekateri poslanci narodne skupščine vladi zelo resne dokumente o sedanjem položaju v baltiških pokrajinah. Na podlagi teh dokumentov se je baje uvedla preiskava, tekom katere se je ugotovilo, da so se izdajale ubeglim vojakom želez-ne divizije prehodnice, ki so jih nemške obmejne straže priznavale, dočtm je vlada izjavila, da je onemogočen vsak stik med nemškimi četami v baltiških pokrajinah in Nemčijo. Nad sto vojakov železne divizije se nahaja baje v Berolinu na dopustu- Oprema za nemške vojake na Kuronskem se še nadalje izdeluje in prodaja v Berolinu. Agenti železne divizije kupujejo v Nemčiji vojni materijal, zrakoplove, municijo itd., ki se nato pošilja v baltiške pokrajine. Sokrivda vojaških krogov pri čudnem uporu nemških čet v baltiških pokrajinah je, kakor trde poslanci narodne skupščine, popolnoma dokazana.
Medtem javlja »Wolf<.f da so prvi oddelki baltiških čet, ki so sklenili, pokoriti se pozivom vlade in se povrniti v 'Nemčijo, prestopili v petek mejo. Gre za kakih 5000 mož. Nadaljnji transporti se pričakujejo prihodnji teden.
Nemški državni dolgovi.
CURIH. 26. (S.) Iz I?erolina por.očajo: Državnemu zboru je bilo predloženo poročilo o finančnem položaju, iz katerega je razvidno, da bo znašal dne 31. decembra založeni državni idolg 90 milijard. a ne založeni dolg S2 milijard. Izredni izdatki bodo znašali 32 milijard od katerih odpade 17 milijard za »zvršitev mirovne pogodbe. Dne 30. aprila 1920. bo znašat dolg 204 milijarde. Kolčna bilanca l 1919. znaša 58 milijard.
Slovo Memela od Prosijo.
CURIH, 26. Memelski poslanec dr. Matzies, socijalist, je imel včeraj v pruskem zboru poslovilni govor od Prusije. Med ozemlji, ki se anorajo odtrgati od države, ne da bi se vprašalo za mnenje prebivalstva, je reke! j Matzie9, se nahaja Memel. Okoli 140.000 prebivalcev tega ozemlja, ki hočejo po večini ostati združeni z Nemčijo, mora pod tuji jarem. Ententna mirovna politika 1>o povzročila iredentizem, ki bo lahko imel nedogledne po-
P O D LI S T EK
Za stara pravdo.
(24)
Avgust Šenoa: Seljačxa bima. — Zgodovinska poveM »z XVI. stoletja.
Bila je noč. temna noč. Po dnevu sem se veselil, častil Turke, grdil — Bog mi odpusti grehe! — krščansko gospodo, pil sem, a Turki so OT'.sliJi, da sem se opil. Zatisnil sem oči in Turki so zopei mislili, da spim pijan. Ali, čim so oni zasmrčali? sem odprl oči, vze! malo puško, nož in mošnjiček s cekini. Po trebuhu sem se plazil do vede Zrmanje in ob vodi sem se dovickel do morja. Našel scin •barko, dal mornarju polovico svojih cekinov in prepeljal me je do Senja, odkoder sem prišel v svoj k:ai Z Bogom, Mohamed! Meni seveda ni bilo do miru. Prijel sera za kopje žzno/a. Stal sem s svojo čelo v Dubici. Bilo je to leta 1538., ko je banov al Peter Keglevic. Gospoda Zrinj*ka so nam. ker je bila Dubi ca
sledice v političnem razvoju na vzhodu iti ustvaril nove povode za vojno. Dr. Matzies je prosil zibor, naj se ibori za revizijo mirovne pogodbe, in je pripomnil: »Ločujemo se z veliko žalostjo in proti naši volji v upu, da ločitev ne bo trajna. *Mi pripadamo k Nemčiji, mi smo Nemci in hočemo ostati Neinci. Nemčijo pa prosimo, naj ne pozabi svojih sinov« Govornik je dokončal ob velikanskem odobravanju na vseh klopeh. Predsednik Leineri je ginjeno zagotovil, da Nemčija mikdar ne pozabi memelskega prebivalstva.
Ljudsko glasovanje in nemška vlada.
DUNAJ, 25. *Neue Freie Presse« piše: »Nemška vlada je naslovila na prebivalstvo ozemlja, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje, proglas, v katerem izjavlja, da ni dvoma, da pripade to ozemlje nemški domovini, če izvrši vsak volilec svojo dolžnost. To ne velja samo za sedanje stanovalce na tem ozemlju, temveč tudi za tiste, ki so sicer na tem ozemlju rojeni, a stanujejo kje drugje, in so dosegli 20. leto starosti. Ravno število poslednjih je zelo veliko. Od njih je torej predvsem odvisno, da se pokažejo sedaj domovini hvaležne. Naj pridejo torej na dan glasovanja v svoje rojstne kraje in naj tam skupno z ostalim prebivalstvom podajo dokaz o svojem nemškem čutu. Proglas zaključuje z besedami: »Nešteto število vaših bratov in sinov je dal/^ivojo kri in življenje, da ohranijo domovino neoškodovano. Mislite na njihove težke žrtve in izkažite jim svojo hvaležnost s tem, da izpolnite svojo domovinsko dolžnost v velikem Času odločitve. Ostanite trdno pri svoji zemlji! Bodite zvesti svojemu narodu! Ohranite neoškodovano našo ljubljeno domovino! Podpisani so državni kancelar in člani državne in pruske vlade.
Iz Avstrija.
Predsednik Seitz odobril saintgermaiiiiko pogodbo.
BAZEL, 26. (S.) Z Dunaja poročajo: Predsednik Seitz je odobril saintgermainsko pogodbo.
Krščanski socijalci v opoziciji-
DUNAJ, 25. Krščansko-socijalni zastopniki se niso udeležili današnje seje mestnega sveta. Po pravilih mestnega statuta se lahko stavi predlog za izključitev člana, ki je neupravičeno izostal od seje mestnega sveta. Govori se, da se nameravajo uporabiti te določbe mestnega štatuta tudi proti krščanskim socijal cem, so odsotni že pri četrti seji. Mestas svet namerava baje razpisati nov*» volitve. Na isti način se nameravajo baje razpisati nadopolnilne volitve pri raznih odiborih, katerih delovanje je vsled odsodstva krščanskih socijalcev onemogočeno.
Cene svinjski masti In krompirju.
DUNAJ, 25. >Neue Freie Presse« piše, da je uspelo uradu za prehrano znižati cene svinjski masti od 75 kron za kg na 62 kron za kg, a slanini od 64 kron za kg na 54 kron z a kg. Te cene se uveljavijo za teden, >ki se začne s 27. t. m.
— Krompir se prodaja po 3'56 krone za kg. in sicer na izkaznico in po pol kg na osebo.
Is Amerike.
Konferenca »Trade Uiiions .
\VASHINQTON,-* 26. (S.) Konferenca »Trade Unions« se bo sestala v VVashingtomT dne 13. decembra.
Wilsooova bolezen.
\VASHINGTON, 27. (S.) Zdravniki pravijo, da gre \V:!sonu venomer na bolje. Poročilo o njegovi bolezni se bo izdajalo samo od časa do časa.
Is ftallie.
Vesti o uvedbi pristofbtae na olje ueresoičue.
RIM. 27. (S.) Nekateri li^rl so priobčili vest, da se uvede s prihodnjim cenikom na oljčno olje tudi pristobina na o!je. Vest je brez vsake podlage.
Kandidati za politične volitve.
<RLM, 27. Danes, v ponedeljek, po<yoJdne se morajo predložiti italijanskim prefekturam liste kandidatov za ipolitične volitve. Do sedaj se predvideva, da bo okoli 3000 kandidatov. Več kot polovica starih poslancev je odstopa. V nekaterih krajih preneha s sestavo list najdelovuejši in nal-bolj razburjeni rok volilne borbe, ker £o kandidati, katerih Imena so v listah na prvem mestu, več ali man) -gotovi, da vstopijo v »zbornico; veliko list, kjer ?ve obsitojajo stranke, je bilo sestavljenih samo zaradi tega. V drugih krajih pocebno pa v severni Italiji, i>o borba sJjula.
Turati proti revoluciji
MILAN, 26. Turati je govoril danes pred kongresom kemiških delavcev o delavskih organizacijah in o nalogi socialistične stranke. Naglašal je,"da se mora socijaJizem opirati le oa delavsko zavest, prosvetljeno z naukom in delom. Danes se dajejo starim stvarem nova imena, je rekel Turati. Cilj socijalizma je pa,
njihova, sporočili naj jo junaški ibranimo. Bili smo pravi dečki, izbrani kot golob je, ali redko posejani, Turkov pa cela šuma: deset na enega. Spominjam se, kakor da je bilo danes. Kakih dvajset nas zrinjskih strelcev je poslal kapetan, naj gremo v šumo nad cesto, kjer morajo Turki rarmo. Šli smo pevajoč na grič, dasi nam duša ni bila vesela, ker smo glavo v torbi nosili. Vsak se je postavil za svoj hrast, zažgal šibo, pa da vidimo, kaj bo. Utegnilo je biti okoli polnoči. Mesec je stal nad Uno, a jaz sem gledal, kako se 6vetloba leskeče v vodi. Naenkrat sem začel šumenje, a cJdaluč f.c je začelo rdečiti nebo. Pogledal icm — na nasprotnem brdu je gorela cerkev. Kmalu nato se je na cesti dvignil prah. Ni dvoma, Turki gredo. Pokleknil sem za hrastom in položil puško na koleno. Sedaj se je izvilo iz prahu nekoliko konjenikov. Kopje jiui je blestelo v mesečini. Na čelu je možiček jahal konja. Ob sedlu ste mu viseli dve krvavi glavi. Srce mi je zadrhtelo, zakipela kri. Čakaj! Naperil sem, sprožil. Turek je zahreščal: Aman in lopnil na zemljo na hrbet, vranec
pa mu je podivjal in je bežeč vlekel ob stremenu napol mrtvega konjenika. Strel za strelom se je zabliskal izza hrastov in oodiral Turke. Tu je padel konj, padel konjenik; pogani so se začeli mešati, kleti, kričati, ali mi smo stali visoko, oni pa sami konjeniki. Turkov je navaljevalo vedno več. Razpostavili so se pod gričem, napeli loke in dež strelic je padal v šumo. Ćul sem, kako strelice žvižgajo, kako veje pokajo, kako listje pada. Še v drugič so vrgli strelice. Tri so se zabodle v moj hrast, četrta je šla mojemu sosedu od strani skozi vrat. Izdihnil je na mestu. Ali, naše puške so kot toča rušile Turke. Vsak hip se je vzpel kak konj, vsak liip padel konjenik. Slednjič so stopili s konj in <kričaje »Ala« je gonja pritisnila v ;brdo. Prve smo vrgli ob tla, ali prišli so drugi, tretji, vedno več in več, a po cesti se je ogrnila cela množica proti Dubici. Zaklical sem tovarišem, da se povrnemo v mesto. Umeknili smo se proti Dubici. Prepozno! — presekali so nam pot. Izgubil sem tovariše v sumi. Blodil sem, blodil, čujoč, kako nas neverniki iščejo po grmovju. Da neumno
da odpravi izkoriščanje tovaren in zemlje po gospodarjih. Ker je pa država predstavitelj tega izkoriščanja, je namen delavcev polastiti se države in jo preurediti potom odprave razrednih razlik in emancipacije dela. Vprašanje je torej, je nadaljeval, ali se mora delavstvo polastiti naprej tovaren ali pa države. Jakoibinci gredo za polastitvijo države, a sin-dakalisti za polastitvijo tovaren; todi gospodarska revolucija ne more biti niti izključno jakobinska niti sindakalistična. Proletarijat, ki je popolnoma usužnjen zemlji in stroju, ne more postati nenadoma gospodar države, ker !bi ne mogel biti prevladajoči politični razred. Z druge strani ste dve Obliki socijalizma. Prva protestira, vihti zastave in kriči, toda v življenju nima nobene podlage; druga je v resnici nekaj bistvenega. Izgled za prvo obliko so francoski revolucijonarci, a za drugo Angleži, ki postopno pripravljajo duhove, dokler bodo sposobni, da prevzamejo državno upravo. Govornik je izjavil, da ne veruje v razširjenje boljševištva na zapad, a z druge strani ne more odpustiti ententi ogromne napake, namreč nadaljevalne lakotne blokade proti oni notranji revoluciji.
Iz ruske revolucije se more poroditi edinole federativna demokratska revolucija, toda ne socijalizem, 'kakor ga razumemo mi, je nagla-šal Turati. V duhovih manje izobražene mase se poraja ideja boljševištva, ki ni koristen ne za nas, ne za imovite razrede. Moramo torej preganjati te ideje. Res je, da se revolucije širijo, toda to je naraven in socijalen pojav, ki ga moramo preprečiti, ali pa vsaf omejiti, da ne pripelje v pogubo, temveč v mirno preureditev države. To je pojav sedanjega, težkega, tajinstvenega časa, ki ga moramo upoštevati.
Vsaka država, je zaključil Turati, ima svoj način revolucije. Revolucija v eni državi se ne more vzeti za zgled revolucije v drugi državi. Sedaj se pa vprašam: Kako naj se izvrši revolucije pri nas? Tu ste dve struji: evolucijska, preurejevalna, in nasilna, katastrofalna. Eni so za prvo, a drugi za drugo strujo.
Turati je nato govoril o škodi, ki ibi jo prinesla nasilna revolucija, v kateri ne vidi možnosti uspeha. Jakobinci, je rekel, pozabljajo velikanski napredek proletarijata v štiridesetih letih treznega in metodičnega dela. Če se ima jutri izvršiti ta slavna revolucija, je zastonj, da danes razpravljamo o nalogah tega kongresa. Pozaibljajo, da je danes splošna volilna pravica silna moč, s katero bo mogel proletarijat metodično doseči, kar bi lahko sedaj z nasiljem pokvaril. Ni večje nesreče za stranko, nego če pride na moč v času, ko ne more delovati. Zato je potrebno sodelovanje. Proporcijonala, ki smo jo uvedli, nam omogoča najobširnejši in najkoristnejši »porazum. Udejstviti moramo načrt sodelovanja in zvišanje produkcije. Turati je zaključil s pozivom na italijanski proletarijat, ki je doprinesel toliko žrtev za kapitaliste, naj začr.c z delom tudi za svojo bodočnost.
Cluffelliievo pismo volilcem.
TRST, 27. Giuffelli ie poslal svojim votflccni v Umbriji pismo, v kafflerem na-prlasa, da ni bila vojna narodu vsiljena, iu da nI pečila niti ena puška, proden ni zbornica z več nego 400 glasovi in senati enoglasno j>ooblastii vlaido na napoved vojne. Ciitfelii smatra, da se ne sme zahtevat« od vlade, kar naredijo lahko zasebniki. Treba je zvišati produkcijo, omejiti uvažanje in zvišati izvažanje. Govori nato o Reki in liaidaša, da ne more kot !i-beraJec odobravati vojaškega upora, ki se protivi vsem italijanskim tradicijam tnčl za časa revolu-cijoname&a g:banja; ugotavlja pa. da se ni resko .podjetje Izvršilo proti volj! naroda, vlade ali parlamenta. ker so vse oblasti proglasile itaUjanstvo Kvarnera in delale ter delajo še vedno vse mogoče, tda je udejstviio. Javno mnenje ni obsodilo reške ekspedicije z odločnostjo ki bi io htk> pokazaJo pri kakršurisibodi notranji vstaji, ker se >e ta ekspedicija tolmačila kot izraz razpoloženja v celi državi, <ki je že zdavnaj čutila, da pariška konferenca ne upošteva njenih želja, njenih žrtev in njenih moralnih ter materijalnih interesov.
Kar se tičo kandidatov ki prtpadajo isti listi v kasten se (tahaja njegovo i<r.e, izjavlja, da se strinjajo z bistvenim programom italijanske politike i« da se strinjajo v odporu proti službeni socialistični in novi italijanski ljudski (klerikalni) stranki. On in vsi njegovi tovariši so proti politiki nasilja. .	-
Pismo se -zaključuje z obljubo »adalje^anja dela za pokrajino in drŽavo.
Brez našim
Že jparkrat smo omenjali sprejem deputacije Nemcev iz južnotirolskega ozemlja, priso-jenega Italiji, pri italijanskem ministrskem predsedniku, fz' razgovora med zastopniki Nemcev, bodočih državljanov Italije — iz zahtev, ki so jih prvi stavili, in obljub, ki jih je dajal poslednji — smo izvajali zaključke t
poginem? Ne. Zavlekel sem se v* grmovje. Odtod sem mogel razločevati silno streljanje. Slednjič je zaplamtela Dubica, vzeli so jo Turki. Zjutraj ob zori sem se spustil na cesto in krenil proti Kostajnici, ker je bilo vse tiho. Hknau pa sta prihitela za menoj dva konjenika Bošnjaka.«
»Stoj, kavrin!«' je zaklical prvi. Hotel sem se braniti, ali v hipu mi je drugi z buzdovanom izbil puško iz rok". Že je zamahnil, da mi razmrvi glavo, ali drugi mu je rekel: »Pusti, Jusuf, prodava ga med sužnje!« Vzela sta mi nož, kapo, plašč in tako sem korakal peš med obema konjenikoma ' proti Dubici. Težko mi je ibilo. Stokrat sem se bil na nože, na sabljo, se vgledal s Turki po krajini, a sedaj so me tako zajeli, ne da bi bil izstrelil puško. Zakaj siisem imel konja! Hkratu je rekel tovariš Jusufu:
.»Čuj me! Grem doli k Uni, da napojim konja, a ti počakaj tu in straži kavrina!«
(Dalje.)
ozirom na slovansko prebivalstvo, ki se u-tegne priključiti h kraljestvu. Zaključek naš je !bil povsem logičen in upravičen: kar je prav za bodoče državljane Italije .nemške narodnosti, mora ibiti tudi prav za slovenske ljudi, ki jim bo določena enaka usoda.
Naravno je, da se je nemško časopisje Živo ibavilo z rečenim sprejemom, z izjavami ministrskega predsednika Nit lija ter da se je živo zavzelo za zahteve svojih soplemenjako\, bodočih državljanov Italije. Zlasti graška Ta-gespost<: je storila to na znamenit način. Iz-pregovorila je zelo odkrito 'besedo, kakor je mi ne moremo izpregovoriti dotičnim našin-cem v prilog. »Tagespost« je mogla to, kei izhaja v Gradcu, v Nemški Avstriji, mi pa govorimo v Trstu, v zasedenem ozemlju. Razsodnemu človeku ni treba razlagati razlike. Vendar hočemo poizkušati, da sporočimo Čitateljem v ublaženejši obliki, kar je rekel graški list na naslov Italije t odkritostjo, ki mu je dopuščena.
UgotovivŠi, da so Nemci načelno nasprotniki aneksije, ibeleži izjavo, da so združene nemške stranke južre Tirolske pripravljene za lojalno sodelovanje z italijansko vlado za vzpostavo in razvoj dežele. Pozdravlja prijazne Nittijeve besede, ki so zagotovljale Nemcem spoštovanje njihovih narodnih pravic ter naglašale, kako veliko važnost polaga vlada v sodelovanje priključenega nemškega ozemlja na uravnavanju upravnih vprašanj.
Potem pa je napisal graški list znamenit siavek: vNemško-italijanski sporazum je stvar, ki ni osneiena samo na dogovor z nemško južno Tirolsko... Avstrijska oficijelna politika se je že v naprej oprla na sporazum in ta nada ostaja, ko silijo Italijo stvari vedno bolj na našo (nemško) stran, in ko bržkone volitve v Italiji pomorejo -do vpliva možem, ki se ne bodo odtegali politiki, prijazni nem-štvu. Nemški južni Tirol ne bo samo zemljepisno most, ampak razmerje med itaH-anskim in nemškim narodom bo odvisno cd postopanja s tistimi 2GO.OOO Nemci, ki pripadejo Italiji.«
Prav in resnično. Istotako resnično pa je tudi, da obstoji tudi Jugoslavija in da bo jugoslovanska oficijelna politika soodločujoč Činitelj na razmerju med itaHjanskim in jugoslovanskim narodom, da ibo to razmerje odvisno od postopanja z jugoslovanskim elementom, ki utegne pripasti k Italiji, ter da je vsaj pričakovati, da tisti ljudje, ki pridejo (kakor pričakuje graški list) po volitvah do vpliva v Italiji, ne bodo smatrali iega razmerja za postransko, brezpomembno stvar!
Graški list se izraža pohvalno o kraljevem generalnem komisarju v južnem Tirolu, eksce-lenci Ludoviku Credaru. Uverjen je, da pri tem funkcijonarju ne bo nedastajalo dobrohotnosti za južnotirolsko nemštvo.-:
Mi želimo, da bi bilo tomu tako. To že vsled naše zvestobe do načela pravičnosti, do enake pravice za vse, a tudi in še posebno iz — recimo — narodnosebičnega razloga, da bo vse, kar se zgodi novim državljanom nemške narodnosti v prilog, dajalo nam trdno neoporečno podlago za zahteve slovanskim državljanom Italije v prilog!
Potem pa piše graški list tožbe, rekrimina-cije, Češ: »Vkljub vsemu temu se vedno glasneje oglašajo pritožbe radi narodnega pri-' tiska, in obljube državnikov v Rimu prihajajo vedno bolj v navzkrižje z dogodki v nemški ju>.ni Tirolski. Posebno se žali narodni čut z italijanskimi krajevnimi imeni-.... Sledi svarilo in grožnja, ki je ne moremo tu dobesedno posneti, ker 3bl nam cenzura napravila križ. Recimo torej v čim najblažji obliki: graški list svari, da bi — če bi se nadaljevali taki poizkusi raznarodovanja — moglo nastati med Nemci južne Tirolske razpoloženje, kakršne« ga si Italija ne more želeti! Tako razpoloženje pa da bi -gotovo nastalo, če bi nemško južno Tirolsko sklopili s Trentinom. Le popolna avtonomija nemške dežele da more odvrniti tako razpoloženje. To da je edina pot, ki more dovesti Italijo preko vprašanja nemške južne Tirolske do mirne bodočnosti! Značilno je _nadaljuje — in migljaj za italijansko politiko dejstvo, da tudi resni trentinski politiki
_ n. pr, profesor Basilio Capeletti — nujno
priporočajo odcepitev in samostojnost nemškega ozemlja! V posebnem pismu do generalnega komisarja svari rečeni profesor pred vsakim poizkusom raznarodovanja, naglašu-joč, da se 200.000 Nemcev ne more z nasiljem pridobiti za italiianstvo. In profesor Capeletti naglasa, da soglašajo žnjim poslanca Conci in Tambosi in cela vrsta drugih važnih osebnosti v Trentinu in državi, ki pametno in pravilno mislijo o tem!!
Naj pridodamo tu Še, da neki dopis iz Bolesna v rimskem »Messaggeru* nujno poziva generalnega komisarja v Trentinu, naj hitro odpravi zadnjo sled izjemnega slanja! Dovoli da naj svobodo združevanja brez vsake omejitve, dovoli naj svobodno uveljavljanje vseh političnih sil, če se hoče, da bodo Nemci sodelovali na političnem življenju Italije. Nemci južne Tirolske niso mladoletni in noben na. rod nt mladoleten!
Veliko resnico je napisal tu rimski lisi. Resnico, ki je pa naj ne uvažuje samo kraljevi generalni komisar v Trentinu, marveč tudi oni v Trstu. Priznanje, ki je izreka »Tages-post' ekscelenci Credaru naj si pridobi tudi ekscelenca Ciuffelli z isto dobrohotnostjo in državniško modrostjo, pri čemer ga menda ne bo motilo dejstvo, da * južni Tirolski živo Nemci, na naših straneh pa Jugoslovani. Kajti, tako razlikovanje bi bilo nepravično, neliberalno, nedemokratsko in nesodobno, torej tudi — nevarno, ker ne bi izostala neljuba presenečenja. Kako pravi > Mcssaggero«? Noben narod ni mladoletenl Državniki, ki jih obremenja ogromna odgovornost, ne W smeli pozabljati te resnice. Zlasti pa naj italijanski državniki uvažujejo dejstvo, da poli« tJka Italije — ako se ji priključijo stoti«n£*
btr*m H.
»lev. 295.
V Trsiu, iLic 2S. ukiobr«. 191V.
drugorodnili državljanom — nc bo mo^Ia fciti več agcli narodna, martcč — narodnostna! J« imajo velesvari!en zgled pred seboj: av-«tro-oj*rska, .monarhija so je pogulvla, ker nfetii nemški in mudžarski državniki niso tnaH ali niso boteli izvajuti pametne in poltene narodnostne politike. Pagttba monarhije ući, d« zgrešena in krivična na rod nos L no politika ae poraja zla samo med eepojredao prizadetim, ampak naivarja zlo in nevarnosti tudi od izveo meja države-...! Nacionalnu ideja je duševna velesila — neodpravljiva je in nepremagljiva. Če izvršuješ na nji nasilje, stopa črez bregove in poplavlja. Pasneten. državnik jo navaja zato v nenevarno strugo.
Kako se rešujejo države.
Kakor je mano, se v Italiji v svrlio vsaj «del;ie-pokritja osrosnuih vc nih državnih dokov uve-jde prisilno po&oHlo, kat-ero nai hi z, druži ni finančnimi operacijami pokrilo vsaj najn-ujneiši del državnega do&a. Narečno s*ccr menda ni še preračunan donos teh finančnih operacij, toda 00 zatrjevanju zaki^dneza mtofetra naj bi sc vrtci tam okrog 25 inifjard. Ni na>o. stvar, da b'r pretehtava-!*, je ta način reševanja državnem gospcdarsrve-nega vprašanja najprimernejši za italijanske razmere, ker ie to pač calog?. in rfsrb ►talijanskih državnih upraviteljev, toda ugotovimo naj tu edino le de^tvo, da se Je drusod to državno življenjsko vprašanje rešilo sa3i se pa vsa« skuša rešiti na drug način. Morda tiči vzrok te različne načiue v različnosti gospodarski, pridobitnih razmer, morda. pravimo, ali pa v različnem — 11 c vemo. a!i boljšem ali slabšem — umevauju stvarnega poio-iaja v državi. Dejstvo Je. da je Nemčija kot premaganca, vkJub ogroitm^in bremenom, ki ji iili je naložila vcrsai&eska mirovna pogodba na vso težo vojnih dolgov, pač v zavesti svoje neziomlicne proizvajalne, pridobitne sile, posegla po enkratni imovinski odda J!, izrezani z davkosn na imovinski prirastek ne pa po prisilnem posojilu, kakor stori Clede proizvajalne, pridebime sile gotovo siabeiša Italija, dasiravno zmagovalka. Nemčijo si je vzela za zgled tudi Nemška Avstrija, ki upa, da dob; po enkratni imovinski oddaji, izpoln i eni s postopnim imovinskim davkom ter davkom na imovinski prirastek, v svoje državne blagajne orem do deset milijard kron. V Italiji, državi, ki šteje v primeri z Avstrijo več kot šestkratno število prebivalstva, bi potemtakem tako izvedena enkratna imovinska oddaja morala prinesti državnim blagajnam oO do 70 milijard. Zakaj neki Ur.Hja, ki je na druui strani menda vendar gospe carski znatno močnejša od popolnoma ob tla pritisnjene, pred državnim go-•spodarfekim polomom siojcče Nemške Avstrije, ni posegla po tem sredstvu samopomoči?
Načelo enkratne imovinske oddaje po ncm.sikem vzorcu obstoji v tem, da se obdači imetje vsakega posameznika. Zasebniki ter pcsamezn'kl ali druž-binske tvrdke so pcdvr/.ene obdavčenju z vsem svojim imetjem, delniške družbe pa san;o s čistim imetjem, ki obstaja po odbkju temeljne glavnice, katera se rtak obdavču.c delničarjem sami-n. Imovina v smislu zakona ie vse premično »n nepremično imetje po cdbitju dolga, pri* čemer pa se ne upoštevajo tolgovi domačega gospodarstva. Glavniška vrednost rent in nezapadlili zavarovalnim je tudi pcrffvivena obdavčenju, nc pa pohištvo in hišna oprava. Lišp in dragotine se obdavči jo, če znaša njihova vrednost nad 30.000 mark. Zava-rovanjske rente in pokojnine so neobdavčene. Za domače gospodarsko imetje se smatra le imetje obeh zakoncev, imetje otrok pa st prišteva le v toliko, kolikor obstoji iz daril staršev cd začetka vojne sem. Število rodbinskih glav se upošteva na ta način, da pri dveh ali več otrocih poleg prvih vedno neebdačenih 5000 mark ostane za vsakega otroka neebdačen nadarjen enak znesek (pri štirih j otrocih torej 25.000 mark). Davek na otroško imetje znaša ie 10 odstotkov.
Imovina se obdači po vrednosti, ki jo bo imela 31. decembra leta 1919.
Višina oddaje »e različna. Delniške družbe »n ustanove plačno 10 odstotkov oddaji ."odvrženega imetja. Pri posameznikih so imetja do 5000 mark prosta davka. Davek se takole: ■
za prvfh začetih al! polnih „ daljnih ff „ „
stopnjuje	potem
mark	o/ ' 0
so.mn	lo
50.0 0	12
10 )000	14
2 O.OtO	20
2 O.'^CO	2i
20- .000	30
20«».(XJO	35
50w.0ro	40
5«H.>.0(>0	45
1,00« 0 K)	50
2,' O- M'OO	55
	60
. • . •	65
„ nad ljne zneske
Tako je petem n. pr. Imetje 20.000 mark obdavčeno s 7*5?«, imetje lOO.OoO mark z 11%, 8 milijonov -z nad 5075.
Plačevanje se bo vršilo na tri načine: takoj, ali v 30 leJh v celoletnih, polule n:h ali četrtletnih obro-ih s 5% obrestmi aJi pa se o.daja izpreme-ni v 50 letni zemljiški dolg z enakim obr<?stova-1 jem. Oddaja se lahko plača z vrcdnostnicami vc.nesa posojila. in sicer do največ dveh tretjin in se bodo sprejemale po kirrzu okoli 75%.
PosloTmi imovinski davek in davek na imovinski prirastek se določata na poetagi cenitve, ki t-e bo izvrševala vsaka tri leta.
Kakor rečeno, upa Nemška Avstrija da jI prinese ta en! ratna imovinska oddaja osem do deset milijard kron. za šestmilijonski narod gotovo lepa dajatev, ki razmerno daleč presega dajatev, ki jo nalaga Italija svojemu štiridesetinilijonskemu narodu, in kaže, da v kij ub vsemu in vsem vojna nikakor ni ubila nemikeca naroda in njegovih energij. Jasno je, da Nemci i v Nemčiji i v Avstriji ne bodo zadnji med narodi, ki bodo okrevali po ranah, ki Jim jih je zadala svetovna vojna.
D^srase vesii.
In to da ie — morala? V uedefHkem izdanju .smo posneli članka v »Nazione« o reškem vprašanju — svarilo pred manifestacijami proti predsedniku \Vilsonu, ker da so take manifestacije zelo škodljive za italijansko stvar v reškem vpašanju. En stavek v članku pa moraato še enkrat in posebno podčrtati, oziroma posnetek iz-popoSiiith
t Dr. Karel Mattuscto. Kakor se javija \z l^tage, 24. t m. umrl za kapjo dr. Karel Mattnsch (Ma-tuš), star 83 let. Pokojnik je bil eden najznanejših čeških politikov. Rojen je bil v Mzribovem gradca j in je 4eta 1S61. promovira! na praški pravni ia-kulteti. Kot odvetnik v Mlad: BoleslavS je bil iz-voljen tamkaj zx župana, leta 1866. pa v češki de ž dni zbor, potem -pa iota 1879. v thraajs&i državni zbor. Posta! je JonaJu eden najuglednejših voditeljev staročeške stranke. Bil j-e med onim! 82 češkimi poslanci, ki so 22. avguste 1. 1868 podpisali deklaracijo, v "kateri so se feiavHi za češko državno pravo in oteme-kvvaH svojo odsotnost *z deželnega zbora. Ko so vstopili Cehi v državni zbor, sc ie pokojnik kmalu izkazal s svojim bo-gaiim finančnim in gospodar.-kim znanjem <er prevzel v marsikaterih stvareh vodilno ulogo. Ponovno je nastopil za spravo med Ceni ia Nemci. Udeležil se je tudi glasovitih punktacijskih pogajanj leta !iS8?) m 1890. Ker je bH precej naklonjen Nemcem, 'O porabni to Mladočehi proii njemu kot agitacijsko sredstvo, in ko so se punk-tacijska pogajanja razbiia, ja odložil mandat, <er leta 1S95. tudi izstopil iz češkega deželnega zbora. -Nato ]e bii imenovan za višjega ravnatelju Češke deželne banke, kjer je mnojgo stori! za porast zavoda. Po smrti dr. Riegre je prevzel Ma'msch vodstvo staročeške stranke in je <bil leta 1899. imenovan aa dosmrtnega člana gosposke zbornice, kjer je posebno sodeloval v finančnih vprašanjih. Leta J £01. je dosegel volilni kompromis z MJadočehi, leta I90Č. ipa je odsiopil- od vodstva staročeške stranke. Ko se je krta 1916. uscanovil češki narodni svet. je bil pokojnik izvoljen za predsednika. Ko sla sc potem stsročeška in niladočeška stranka strnili v narodno stranko, je fcii Mattuš izvoljen za predsednika te stranke. Ko se je leta 1917. v gospodarski zbornici ustanovila češka stranka, je bil tuli njen načelnik. Ko so se razmere proti koncu leta začele čim dalje tem bolj poostrovati, jc odložil vse častne službe. V zadnjem času je živel popolnoma kot zasebnik. Češki narod izgublja v pokojniku enega naj odličnejših svojih politiških mož. Slava njegovemu spominu 1
Mestna praznika. Mestni magistrat naznanja: Izredni komisar je odredil., da se smatrata dneva 30. oktobra in 3. novembra, v katerih se praznuje odrešenje Trsta za mestna praznika; na ta dva dneva ostanejo vsi občinski uradi zaprti. Praznovanje mestnega patrona Sv. Justa se fco vršilo 4. novembra, ker se je po cerkvenih sklepih odgodilo počaščenjc spomina pokojnikov od 2. na 3, novembra.
Vojna odškodniita trgovskim In obrtnim tvrd-katn v Istri. rOsservatore« piše: Istrska trgovska zbornica poroča: Generalni civilni kcrmisiT za Julijsko Benečijo je odredil naj se ugotovc direktne in indirektne škede, ki so jih trpeli trgovci in obrtniki vslcd vojne, da se naznani vladi skupna svota za eventualno c-dškcdmno s strani bivše avstroogrske monarhije. Kot škode se smatrajo poškodbe, povzročene po granatah, minah, nezakonitih zasegah, opustošenje stanovanj in poij s strani vojaštva in uslužbencev bivše vlade, szgube v«led zatvoritve trgovskih in obrtnih obratov radi internacij in konfinacij. Škode morajo bi-ri potrjene z izpričevali, ki jih izdajo občine aH druge oblastt. Trgovci in obrtniki preulože svoje vloge pristojni občini, ki j-ih mora posiati tr-govske-obrtni zbornici v Rovinju do 10. »lovem-bra 1919.
Zrelostni izpiti na slovenskem učitljišču v Gorici. Dne 16. t. m. so končali v Oorici zreiostni izpiti na slovenskem učiteljišču pod predsedstvom .prot Qiov. Lorcnzomja. — Za zrele so bili proglašeni naslednji kandidati in kandidatinje: Carli Alojz (Tolmin). Cebokli Peter (Gorica). Cekada Miroslav (Trst). Cubej Marija (Gorica), fakin Frančišek (Škrbina). Feriolja E!da (Trst), Fer-iat Ladislava (Gorica), Kodeija Frančišek (Gorica), Komac Vilko (Log), Kosmina Janko (Nabre-žina). Lešlan Avgust (Miren), Lipovž (Miren), Makovec Frančišek (štandrež), Nanut Viljem (šrtandrež). Novine Rozi (Gorica). Pahor Amgela (Trst), Peršič Vladimir (Trnovo), Plahuta SLava (Gorica). Slokar Pa stiska v (Lokavec), Sovd-at Frančišek (Kobarid), §kolaris Jožef (Vipolže), ^dh Jožef (Staroselo), Stubelj J^via (Šmarje), Shirm Anton (Kobarid), Uršič Pavla (Bovec), Vil-Icr Albert (Gorica). — Dva kaaidkiata »n dve kan-didatinji imajo pcifavljalni izpit iz dveh predmetov; eden kandidat je -nesposoben za prestop v IV. letnik učiteljišča.
Slovensko gledališče. Pojutršnjem, v četrtek, 30. t. m., se prvič uprizori Alexandre Bissonova tri-dejauska burka »Nadzornik spalnih vozov« z gg. Silo in Terčičem, ter gdč. Mezgfičevo in go. Silo v glavnih lilogah. Ta burka je izredno zabavna in polna komičnih situacij. Na našem odru se je igrala nred farnimi leti in ie ztlo ugajala.
Gospod Blecha, lastnik hotela »Balkan«, ie daroval gledišču nekaj krožnikov in kozarcev. Iskrena hvala. Nadaljnji darovi so vsikdar hvaležno sprejmejo.
Tvrdka Greiaitz prešla v italijanske roke. Javlja se nam, da je velika železninska tvrdka Grei-nicz prešla v italijanske roke. Kupila jo je milanska tvrdka Ratti. Tvrdka Greinitz, ki ima svojo centralo v nemškem Gradcu, ie ustanovila v Trstu podružnico leta lb86. Tedaj jc bilo zaposlenih pri podružnici 7 uradnikov. Kako sijajno se je razvijala ta tržaška podružnica, kaže najbolje dejstvo, da ima poleg velikih skladišč v raznih delih mesta svoje glavne prostore v krasni lastni palači sredi Korza ter je imela sedaj, preden je prešla v dVuge roke nameščenih 160 uradnikov, med njimi tudi precej naših ijudi, in sicer zato, ker se je njeno poštovanje v veliki meri raztezalo po jugoslovanskih deželah. Kaki razlogi so napotili graško centralo, da je prodala tržaško podružnico, nam niso znani, aH mislimo si jib lahko. V koliki meri bo nova tvrdka sledila svoji prednici po njenih trgovinskih potih do jugoslovanskih tržišč in odjemališč, pač pokaže bodočnost. Zasedaj so ji ta pota gotovo caprta, »n razmere kažejo. iJa se še ne odpro tako kmalu.
Opozarjamo ie enkrat, da se nahaja v našem uredništvu pismo, naslovljeno na >gospo Marc«. Nekateri menijo, da ntegne biti na sJ ovij tok a pri Sv. Ivanu.
Kaueoosek. Po Trstu hodi neki nuznanec, kateri se izdaja za kameuoseka, ki izdeluje hi popravlja nagrobne kamne na pokopališču. V nekaterih slučajih so mu stranke dale dogovorjeno svoto v naprej; delo, ki je Jc izvršil kamenosek, ni nikakor odgovarjalo <zaihtevam naročnikov. Večkrat si je že pomagal kemenosek s trditvijo, da se na grobove morajo postaviti nagrobni kam-
ro. Tukajšnji magistrat izjavi j.: da niso bili s strani v-biasti nikdar izdani taki ukazi, in opoaarja občinstvo, naj nikakor nc verjame goriemenjen« oscii ter naznanja, da ne >^?.ktcva nrkakšno pravilo, da se postavijo na grobove nagrobni kamni.
Popravek. V včerajšnji kritLki dr. Graianaurje-ve Kratke zgodovine slovenskega slovstva« naj se opomba:
*) i. —V. dobe so izšie v posebni kitjigi ki jo jc izdt.'a >.Katoliška bukvama < i. 1917 (ne I. 1911!) kot I. del : Kratke zgodovine slovenskega slovstva. Sprsai Ivan Grafenauer, ki ic prišla pomo'omn- ^redi kritike uvrsti pod črto.
rViesuia zastavljalnica tteues predpoklne -ce bedo prodajali raztri že zapadli, dragoceni predmeti serije 144 od št. 2701 do 4100. popoldne pa razno perilo in obleke.
SREBRN denar kupuje pi> :\u\\ Manzoni št. 17. vr. 2. priti
HIŠA na Opčfnah št. 37S (Costantini), dvonadstropna. s 6 stanovanji, 2 trgovinama, skladiščem, dvoriščem in vrtom je na proiaj. Ponudbe sprejema dr. Ivan Kimovec, odvetnik v Trsiu Oberdankov trg 5, I.	4214
PRODA se 1500 kg brinja, da se tudi v zameno j za stavbeni les. Naslov pove ins. odd. Edinosti. I	4371
Pri igri Ivau Bimolin«. star 11 let, stanujoč na Pcnčaui 151 se je včerai ekrog lfi igral z drugimi tov .riši na Istrski ulici; med igro je nesrečno padel in si elomrl pišča! desne no®c. Dečki so preplašeni ebežaJi in pthstiii reveža samega na cesti. Nek? šofer, Iv^n Pailara, ki je slučajno vozi! s svojim avtomobilom po Istrski cesti je iKksl\ blizu železniškega mesta dečka ki je ležal kraj ceste v nezavesti. Vzel ga je s seboj v avtomobil in ga odpela-! v mestno bolnišnico. Nahaja se sedaj v X. odde'kit.
Okloiutal |o je. Ema R. stara 20 let, in fiermin
Baibi si^r 30 let, £ta že več časa stanovata skupaj v ulici Conti 28; v zadnjem času j>a se je ona točila od njega, ker jo je vedno zmerjal in včasih tudi pretepal. Včeraj ob 20 jo je Čak-Jl -pred hišo in jo potem hotel spremiti v neko prodajalno. Medpctcma sta se začela prepirati, nakar jcf je on udari! s pestjo po cbrssu, da jc morala iskati pomoči na rešilni postaji.
Tatvine. V stanovanje Morije Picciola v ulici Nava'r 17 so minulo noč vdrli s ponarejenimi ključi tatovi Hi ubili celo vrsto kokoši; nato so prebrskali vse on^jc in odnesli hišni dekli razno perilo, vredno 280 l»r. Picciolove kokoši so bife vredne 600 iir.
—	V stanovanju Ivanke Bitsich v ulici Muzic 3 so se spravili ponočnjaki na s&iatenino. Skoda, ki jo trpi Ivanka Busich, znaša 2000 Ur.
—	Včeraj so aretiral! nekega. Josipa Ugninija, k? se ie udeležil tatvine na stanovanju Terezije Voresi v ulici Farneto. Na-šSi so pri njem nekaj obleke. Pripovedoval je da so -udrii v njeno stanovanje s ponarejenimi ključi in si porazdelili precej obleke, ki so jo našli po omarah. Svojih »setn.dnikov« ne poena. ObL'ka, ki je zmankala Tereziji Voresi, je Wla vredna 2000 lir.
P^dla sta iz voza. Neki stotnik se je peljal danes ponoči ob 0*30 z vojakom Ksaverjem Lor.e-rijer:i, starim 23 Jot, v dvokolesnem vozu po ulici Ghega. Voz je zalete! v kup kamenja mi se hapoma ustavil, konj je pakiel na tla, stotnik in vojak sta pa zletela iz voza in padla na tlak. Stotniku sc ni zgodilo nič frnde&a, vojak pa je dobil razne poškodbe ob bokih in rano na desni rok«. Poklicali so zdravnika rešilne postaje ki je dal Loneriju prvo pomoč, nakar so ga odpeljaii v etapno bolnišnico.
Tatovi na dela. Marija ReŠč, vratarka v hiši na Korsu Garibald* ^t. 22, je šla včeraj po opravkih iz hiše. Ko se je povrnila je našla, to je ni našla 850 Ik, zlate verižice in drugih dragocenosti, ki so bile shranjene v omari v njenem stanovanju na V. nadstropju. Tatov! so porabili njeno odsotnost, uerti vrata stanovanja in po dokončanem delu Izginil! brez sledu. Vratarka je naena-nHa tatvino orožnikom.
Mina je eksplodirala. Včeraj je pripravil Anion Bussa, star 29 let, mino na vrtu nekega Krecine, za katerega jc delal vodnjak. Mina pa je prehitro eksplodirala in poškodovala Busso na raznih krajih gornjega telesa, dobil je precejšnje rane na obeh rokah in izgubil mezinec na desni roki; tudi čelo mu je ož£alo. Krecina ga je odpeljal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v X. oddelek.
Poizknscn samoumor. Včeraj okoli 20 se je prostitutka Zora Jersek prepirala z neko prijateljico; posledica tega prepira je bila ta, da je prostitutka izpila precejšnjo množino kar-bolne kiseline. Prihitel je zdravnik rešilne postaje in ji izpral želodec; vendar je njeno stanje precej nevarno.
Tatovi in ogenj t prodajalni čevljev. Včeraj zjutraj okoli 6.30 so se ustavljali ljudje pred prodajalno v ul. RSborgo 39. Skozi poluodprto okno je namreč prihajal gost dim. Eden izmed gledalcev je tekel v bližnjo Polakovo mesnico telefonirat ognje t as ceni, ki so kmalu nato prihiteli na lice mesta. Ognjegasci so planili skozi okno v prodajalno in pogasili požar, ki je bil zajel nekatere zaboje, mize itd., toda pri tem so ugotovili, da so bili pred njimi že drugi gostje v prodajalni. Prvi hip niso namre# niti izapazili, da manka na oknu železni križ. Ko je pa bil ogenj že pogašen, so zapazili, da mankajo tudi v zabojih... čevlji. Izpostavilo se je, da so obiskali prodajalno ponoči tatovi. Ni znano, ali so pustili pomotoma svečo v prodajalni, ali pa jim je padla pri delu na tla, ki jc potem povzročila požar, znano pa je, da trpi lastnik prodajalne, Bouitta, okoli 2000 lir škode.
M^U ©OLMS
se računajo po 10 sto*, beseda Najmanjša pristojbina L T —. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša pristojbina L V—.
ELEGANTNE sobe iz orehov ine, svetle, se prodajo po ugodni cen«. Scala Monticelle 3 I. vr. 9 a<i ul. Giulia 98.	_4278
RADI selitve se proda ped ccno: hiša 2 20 sobami z dovolfcnjem za gostilniško obrt, trgovino, mesnico, pekarno, z velikim, s kostanji obsenče-»lim dvoriščem, hlevom, vrtom 3000 m3 in kmetska hiša, hlev, več ajiv z vodno siio in vodnjak. Vse pri postaji. Katarina Ličen, Rihemberk 174 pri Gorici.	4256
PRODASTE se dve hiši v Roianu s tremi stanovanji, majhnu trgovino, kletjo, dvoriščem, vodovodom in plinom. Ul. Saradavis št. 28. 4279
SLUŽKINJO, Slovenko, veščo tudi v kuhanju, išče majhna slovenska družina. Naslov: Leutič. ul. Felice Veoeziaa S. pisarna, od 10—11. 3325
DAMSKI klobuki v veliki izberi po jako ugodni ceni. Sprejemajo se naročila in popravila. Modni sa^on, Cotso Garibadli 15 III._4380
ZEMLJIŠČE se proda v Rojanu Scala Santa. Za pojasnila: ul. Felice Veneztao 10 IV. 4281
PLANINO prvovrstne dunajske tvrdke, s prekri-žaoimi strunami, skoraj nov «e proda radi odhoda. Ogledati si danes do 10—12 ul. Tor S. Piero 6 IV. vr. 22. Preprodajalci izključeni.
4282
POHIŠTVO — Jedilnica, spalnica, kuhinj«, omara za predsobo in drugi predmeti — pripravno za zakonske, se proda en bloc adi posamezne dele radi odhoda. Ogledati si danes od 14—16 n!. Udine 21, skladišče Car o & Jelinek. Preprodajalci izključeni.	4283
KDOR se hoče spominjati svojih mrtvih, naj si nabavi družinski spomenik za L tftOO. Ulica Ros-settl 35 A.	P 712
OREGt RU P*:CJAK: SoLs!:! ^u/itvenik v . a-uo v ezan. — Večna touiltev pred Jezusom v zakramentu ljubezni, v platno v„ia?>. — VaUavcc Ita-lljansko-slovenski slovar, v platno veza r, ja dobi v Knjigami Katol. tisk.	Goric;«,
Montova hiša.
A. FANIN, Gorica, samo trf. Carducci št. 19 pr.v dala na debc^ in na drobno. Velika izbera mani-fakturnega blaga, perila naprvljeneg in na meter, iopcc, nogavice, sukanec. bo?nbaž in vso v to <aroko spadajoči predmeti. Sprejemajo se vsakovrstna naročila v izdelavo, perila po meri
V ILIRSKI BISTRICI št. 136 se prods: 6 konj 2-7 let, l breja 4ietna krava, l bre>a junica, 2 mladi junici, 1 bik plemenjak švicarske pasme 20 mesecev star in gospodarski vozovi. 12 ha arodivana posestva večinoma sadovnjak in 9 oralov lepega gozda.
Cenjeni inserenti, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas Šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi ml, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno.
ICAREL MSSLEJ
p« do mate Paikvai, posestnik
}e včeraj po doigl in mučni bolezni mirno v Gosp hiu zasp.?i
Žalujoča soproga Kar^t sinovi JbSt, ioSko, C«nilq in Franc, hčeri K;rol n«
m Kanja, zetje m nevesta, naznanjajo to bridko izgubo vsem sorodnikom, priiatenem .1 znancem	1 J
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil danes 28. oktobra, ob iti iz Inše žalosti pri Sv. Al. Magdaleni Spodnji 5t 3i9 na domače pokopališče v Škcdcnj. TRST, XI. oktobra 1919.
Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III. št. 47.
kupim takoj v velikih in malih množinah, suha in sveža. — Prosim ponudbe stalne.
. An&il, Trst, d. tm št. I
Oglase in osmrtnice si reje m a Inserat^i oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 20. pritličje.
I ziflTARMicj g. rm, mi
se nahaja na Korzu s t. 13 ("ilvli zala?nl(a G. Z R vOVI. 2 & Fii I
Velika libera srebnillt In sla!th u», uhano/, ver-tic itJ.
Naznanamo cen?. odji.m lcem, da smo prejeli veliko množino
is mm noorn imm in Mm ra,
dalmatinskega Opo!io po eg italijanskih vin, vse transito in brez cirire — V za'ogi imamo tudi vino Chianti v ori-g nalnih steklenicah, asti, šampanjec, marsalo, vermouth, z\ran a in fina vina v steklenicah.
Ernest Ročsaar m KnrcaclcU
Trst, ulica XXX. ok'oUra štev. 14
(prej ul. Caserma)
1 glliii k** sli
* 1	pripravna za vsako obrt.
j Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod štev. 3814.
v	——. ^ -	—
Županstvo v Bovcu
razpisuje mesto
IZREDNA PilUKA!
Žganja .......L 6.	lit.
Rum........L 6. —	„
Vermouth L 4.40	n
Maršala.......L 4.40	„
Kr>nj'ik po......L 8. —	„
Malinovec po.....L 6.—	,
prodaja I. RlIŽDlCnSt M. Ql. 33. o!t2:f2 3.
Zahteva Si popolno 7nanje slovenskega in ita ijanskega jez ka v govoru in pisavi.
krošnje, cpremijene z do^az li doseda Jega služb^vania in z za-nte <> p aće, n se vio^ij * do I. novembra
Nastop službe I f *n >arja 1**20*
Žapansan u ii^vcu
dne 15. oktobra 1919.
ŽU pan : Leopold Jon^co.
ZALCSfl US Ki ZLSTAKtic
na velUo Izbero »e vdobi pri
A. POVH v Trtiy
TRG GAR1DALDI (BARRiEliA) n.
liTT-
i
U HI i A ii
GOSTILNO s stanovanjem, v bližini Trsta »Če v najem premožna oseba. Ponudbe pođ »Oo-
s-tflna« iKt fns. oddelek -Edinosti«.	4^5
aKaifti^b^s? ZOBOZDRAVNIK ^esk^u^ -mr^^
D".	msj
Corso 24, L nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3 - 6 poo.
Brezuolestiiij iziinaiB za vlntimi in cn2fii zo e
n
iLiMn**
Delu- ijltv. K 3 ', t ►.'» »J, Rccrva ti S.jJ ».J .0 Centrih: T)ir
mm di vm\) 5 - Kil i fl:ffl!
Podražili:«: Dubrovnik, Duiaj,. Cjtir, .ju-Ijana, Metkovi':, )sitiji Spit. ii »e.ii i Z.ilar Ekspozliura: Kranj.
Ooav.ja vse v b uču strjcs sr»ilij3:i piiia
I	Spraja vJa^a
S na Hranilne knjižica priti i/t' , letiln ■»'ir;-siiin v oan;o^irj pr>netu proti i' j l:til i »-bresti.n * n oJp>veJ navezi ie z:eiv* --jeina po n.ij[iLjoJiiej5 Ii pobojih, ki sa i.najj pogoditi od slučaja do slač.ija.
laiev n^jsa )uiili (iiiu lijuifiiL
Blagajna posluje od 9.30—i2.3U in	1(>
Rlunione Adriaffca d Slcurta o Trstu.
(Lastna palači/.	Ustanovljena leta 183$.
Zav»xov. proti škodi, povzročeni po osnju, streli la eksplozijah. Zavarovanja stekknih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška ilavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199.625.992*40. Stanje zavarovalne Klavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405.849t—. Cdkar obstoja družba, je bilo v vseh branžah izplačano oa škodah K 872.*53.443'85. Zastopstva v vseli deželnih zlavnib mestih !n važnejših krajih.
Dr. FRANZUTTi
i
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, uka Genova št 13. 1 nadstr. (prej ulica Campanlle) Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka - UdJnnj» zob brez ooletin. Plombiranja. Umetni zoaje.
najzanesljivejše poizkušeno sredstvo odpravi v najkrajšem času vse
Ena doza zadostuje za celo hišo. Cena L 2 s poštnino vred proti naprej poslanemu znesku
Preprodajalci dobijo popust.
0 Lekarno J. MED o OipauL lS=,i==ir====Q6ž===if=ir=^