H^t vsak Četrtek in »dia s pcštaiio vred «li k Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 32 D, pol leta 16 9, Beti t leta 8 D. Izve« Jugoslavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-ni&tvo »Slov. Gospodarja* v Mariboru, Koroška cesta 5. List se do-
pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v aaprej. — Telefon inter-urfean št 113.
Posamezna Sterflka stan« 1-30 din.
Poštnina plaCana -v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
®*etaištvo je v Maribora, Koroška cesta St. S,
R*k«|»isi se ne vračajo, lipravništvo sprejema »ar®čnino, inserate in reklamacije.
Cene inseratom po dogovoru. Za večkratna ©glase primeren popust Nezaprte reklamacije »• poštnine proste.
čekovni račun poštnena urada Ljubljana 10.6ftf. Telefon Interurb. št V 3
41. iteviikir
lARIBOII, dne 24* septembra 1929.
59. letnik.
Dr. Korošec o političnem položaju.
Govor dr. Korošca na zboru SLS delegatov za maribor- j sko volilno okrožje v Mariboru 20. t. m.)
1
Po predzadnjih volitvah za Narodno skupščino se , je naša stranka odločila, da se zveže z najmočnejšo hrvatsko stranko, Radičevo stranko, in se skupno ž njo bori za uresničenje svojega državnopravnega programa, za samoupravo Slovenije. Nastal je takozvani federalistični blok. Ko so Radičevci i na to zap>ustili abstinenčno politiko in se pojavili lani [ v narodni skupščini, se je ž njimi osnoval širši blok >; združene opozicije, ki je mimogrede dobil tudi vlado v svoje roke. In ko se je po letošnjih volitvah zopet sesta- ' la narodna skupščina, se je ta blok obnovil, in sicer pod imenom: blok narodnega sporazuma in ljudske (seljaš- ' ke) demokracije. Toda že meseca julija tega leta so se j radičevci izneverili bloku, se odrekli njegovemu pro- i gramu, osvojili na celi črti vladni program radikalne ■ stranke ter ž njo ustanovili sedanjo, takozvano Pašič- i Radičevo vlado. Druge stranke bloka med njimi tudi j mi, so ostale zveste programu narodnega sporazuma in ljudske demokracije in vztrajajo v opoziciji. V opozicijo pa je prišla tudi Samostojna demokratska stranka, r.e sicer prostovoljno, ampak, ker jo je Pašič kot nerabno vrgel iz vlade. Novi vladi pa so nenaprošene vsilile svojo pomoč slovenska stranka samostojnežev in Prepeluhova stranka bivših republikancev ter avtono-mistov, ki sedaj z radičevci skupaj podpirajo izvajanje Pašičevega vladnega programa.
To je v najtesnejših obrisih naša notranja politi- j ka, kakor se je razvijala zadnja tri leta, ter trenutni po- ■ iitični položaj. Ako bi očitanja kaj koristila, potem bi | bil na mestu očitek, da Radičeva stranka ni bila lojalna, poštena in zanesljiva zaveznica, in sicer ne samo j glede taktike, ker se je ves čas sodelovanja v opoziciji | skušala škodovati predvsem svojim zaveznikom, am- j pak, kakor se je sedaj izkazalo, tudi glede programa, j katerega je navsezadnje v celoti izdala. Radičeva stran- i ka je zapustila republiko, federacijo, narodni sporazum ! in seljaško demokracijo. Ako kljub temu Radič na Hrvatskem in po Ženevi še vedno govori o neki seljaški demokraciji, je to smešno, ker je vendar znano, da Kmetje nimajo nobene besede v Radičevi stranki, a Radič nobene besede v Pašičevi vladi. Radičevi stranki se j godi kakor vsem dezerterjem, da se njihove usluge spre- , jemajo, a nje same se gleda po strani. Radič in Pucelj in Prepeluh morajo ponižno in poslušno služiti ne narodu, ne državi, ne kmetskemu stanu, ampak radikalni stran-
ki. To je njihova žalostna vloga v sedanjem političnem položaju.
Sedanja vlada je sicer po številu močna, toda v svp-
ji notranjosti neenotna in vsled tega slaba.
Radič si želi iz Pašičevega objema in Pašič iz Radiče-vega društva. Za to je bahanje, da bodo novi zavezniki vladali polna štiri leta, le znak nepoznavanja resničnih razmer. Obema vladnima strankama se hoče novih volitev. Radičevci si žele novih volitev, da bi se osvobodili sedanjega neprijetnega in poniževalnega položaja, v katerem se nahajajo, in da bi v volitvah, v katerih bi za nje deloval cel vladni aparat, pridobili na številu svojih poslanskih mandatov. Radikalna stranka pa tudi že govori o novih volitvah, ki pa bi naj nastopile še le po sprejetju rednega proračuna, s katerim še na vsak način hočejo obremeniti politično odgovornost Radiče-ve stranke. Radikalna stranka trdno upa, da bi si z že preiskušenimi nasilnimi sredstvi pridobila še toliko mandatov, da bi se ji potem ne trebalo ozirati na nobeno drugo stranko. Postati sama dovolj močna, da diktira svojo voljo dinastiji in narodom, to je njen ideal. Potemtakem izgleda sicer, da so tudi v želji po novih volitvah radikali in radičevci enega mišljenja in da je to zopet nova vez med njimi. Toda to je le navidezno! Radikali ne bi pod nobenim pogojem hoteli z Radičem na volitve, a radičevcem, ako niso na vladi, volitve ne bi nič koristile. In v teh različnih razlogih za nove volitve tiči velika nevarnost za kaki dolgotrajnejši obstoj sedanje vladne zveze.
Trdna za dolgo dobo pa ni sedanja vlada tudi iz drugih razlogov. Razpoloženje hrvatskih mas je tako, da pričakuje z gotovostjo skorajšnje revizije ustave in nove notranje državne ureditve. O tem je vsak razgovor odveč, to je nepobitno dejstvo! Temu splošnemu pričakovanju se je moral ukloniti tudi Radič in v Ženevi govoriti o reviziji ustave, čeprav dobro ve, da je to njegovim sedanjim političnim gospodarjem zelo neprijetno vprašanje. Ne da bi tudi v radikalni stranki ne bilo mož, ki «videvajo, da je sedanje centralistično stanje nevzdržljivo, ampak ker Pašič noče o tem nič čuti, a Pašič je še danes radikalna stranka. On ji še narekuje svojo voljo in svoje poglede! Narekuje pa ji tudi svoj tempo, svoje korake pri delovanju, ki so zelo, zelo počasni. Ta počasnost v delovanju je nesreča za vsako stranko, ki tvori zvezo z radikali, ker ne more v Pašičevi družbi ničesar doseči, če pride v njo še s tako dobrimi nameni. Starokopitnost in počasnost samodržca Paši-ča ubijata ž njim zvezane stranke, ubija pa nam tudi in zavira zdrav razvoj v celi naši notranji politiki. Stalni pravci v finančni politiki, dalekovidni pogledi v carinski in tarifni politiki, vodilne smernice v celem narodnem gospodarstvu, vsega tega še nam manjka ob
koncu sedemega leta našega zjedinjenja, in na tem umirajo stanovi in hirajo narodi. To kompromitira vsako stranko, in zato je nevarno vladati s Pašičem. Edina stranka, katere še ni spametovala družba i Pašičem, je očigledno Samostalna demokratska stranka.
O njej se čujejo neprestano glasovi iz Beograda, da bi bila voljna žrtvovati celo Pribičeviča in se popolnoma spojiti z radikalno stranko. Z namenom, da bi se lažje izvršila ta frizija na Slovenskem, bi se baje umaknil začasno iz politike in iz vodstva stranke njen sedanji predsednik dr. Žerjav ter prepustil vodstvo dr. Kramer-ju, ki je njegov naslednik na volilni listi demokratske stranke. Baje, tako se dalje govori, je to glavni vzrok, da se na Slovenskem še ni izvršila nobena sprememba uradništva, čeprav mora biti to stanje neznosno za slovenske radikale, samostojneže in bivše republikance, ki imajo svojo vlado, za katero morajo glasovati, a v Sloveniji izvršuje mesto njih vlast opozicijonalna stranka demokratska. V Beogradu, kakor čujemo, tej spojitvi ne bi bili nasprotni, pač pa v Sloveniji prizadete stranke še nočejo ničesar čuti o tem. Sicer pa to nas ne zadeva, pač pa slovenske radikale, samostojneže in radičevce. ki bi bili na ta način izigrani in vrženi med obrabljeno šaro. V najbližnjem času bomo videli, koliko je na vseh teh govoricah resnice.
Ni namreč izključeno, da so take govorice nalašč , za našo stranko izftiišljene. So gotovi ljudje, ki nas ho-l čejo za vsako ceno videti v vladi in na odgovornosti. Ti se z vsemi sredstvi in silami trudijo, da bi nas spravili v vlado: z žuganjem, plašenjem, obljubovanjem. No, vsaj za tako naivne nas ne smejo imeti, da bi mi storili kak političen korak zaradi slovenske demokratske , stranke. Ona je lahko zgoraj, spodaj, levo, desno, mi gremo svojo začrtano pot naprej. Samostalna demokratska stranka je nesreča za slovenski narod, a za nas ni nobena orientacijska tabla.
. Nočemo pla s tem reči, da je za nas v bodoče vsako sodelovanje z radikalno stranko načeloma izključeno.
Pod gotovimi predpogoji in pogoji bi bilo tudi to mogoče. Toda danes o tem govoriti bi bilo popolnoma brez potrebe, ker stvar ni na dnevnem redu. Tudi nismo tako , nespametni, da bi o sličniih stvareh javno razpravljali. Radikalna in radičevska stranka, ki sta sedaj na vladi, ne izvršujeta in nočeta izvrševati glavni točk političnega, kulturnega in gospodarskega programa slo-v en sitega naroda, za to je naše mesto za sedaj v opoziciji. Komur ni do programa in ljudstva, lahko kapitulira, kdor pošteno misli s svojim programom, mora vstra-jati. In mi hočemo vstrajati! V politiki sedaj po vojski hitro živimo, ne samo drugod, nego tudi pri nas. Tudi za
LISTEK.
___ !
Hodbe napoleonskega vojaka.	i
| Francoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil Al. B. 1
26
S tem me je zopet navdal s pogumom, a nisem imel več moči, da bi nosil puško — zdela se mi je težka kot svinec. Tudi jesti nisem mogel več in kolena so se šibila pod mano. Vendar še nisem obupal in sem si rekel:
»Saj ni nič hudega . . . Ko boš ugledal pfalzburški zvonik, bo prešla mrzlica. Tam boš dihal zdrav zrak in , Katarin ti bo stregla ... saj se bosta poročila . . .«
Res, da sem videl, kako so drugi, ki so bili bolni kot jaz, obležali med potjo, a nikakor nisem hotel biti tako bolan kot oni.
Bil sem torej še vedno kolikor toliko dobre volje, dok- j ler nismo zvedeli na počivališču tri milje za Fuldo na cesti proti Salmiinstru, da nam hoče petdeset tisoč Bavarcev odrezati umik in da že stoje v velikih gozdovih, skozi katere smo morali iti. Ta vest me je dccela potrla, ker sem Čutil, da ne bom imel več moči za naskakovanje, streljanje in boj z bajonetom. Vendar sem napel še zadnje moči, ko so nam veleli dalje marširati, in sem hotel vstati.
»Jože, po koncu!« je zaklical Cebedej. »Le pogum!«
A jaz nisem mogel in sem pričel ihteti.
»Ne morem!« sem rekel.
»Vstani vendar«, je priganjal on.
»Ne morem ... za božjo voljo ... ne morem!«
In sem se oprijel njegove roke . . . Njemu so debele solze tekle po licih . . . Skušal me je nesti; a tudi on je bil preslab. Jaz pa sem se ga oklenil in kričal:
»Cebedej, nikar me ne zapusti!«
Stotnik Vidal je pristopil in me je žalosten pogledal.
*Le miren bcc'i, fant«, je rekel. »Čez pol UTe pridejo mano bolniški vozovi ... ti te sprejmejo.«
Jaz pa sem vedel, kaj to pomenja. Objel sem Cebe-deja in mu pošepetal na uho:
»Poslušaj! Pozdravi Katarino namesto mene . . . obljubi mi! Povej ji, da sem umrl s poljubom zanjo na ustnicah, in da si ji ti prinesel poljub v slovo.«
»Vse to storim«, je rekel in se silil, da- bi ne ihtel. »Vse ji povem ... O ti ubogi Jože!«
Nisem ga mogel izpustiti iz objetja. Zato me je sam položil na tla in hitel proč, ne da bi me pogledal. Kolona je odšla . . . gledal sem za njo, kakor človek gleda za zadnjim upanjem, predno. izgine . . . Sedaj so izginili zadnji zaostajalci bataljona v neki grapi . . . Zatismiii sem oči in šele čez eno uro ali še pozneje me je zbudilo iz omotice bobnenje topov. Videl sem, kako dirja mimo po cesti divizija garde z vozmi in topništvom. Na vezeh sem ugledal nekaj bolnikov in sem zavpil:
»Vzemite me s sabo! . . . Vzemite mi s sabo!«
A gihče se ni zmenil za moje vpitje . . . Drevili so mimo . . . streljanje je bilo čedalje hujše. Tako je šlo mir mo več "kot deset tiseč mož,- konjeništva in pešcev. Nisem imel več toliko moči. da bi zaikričal.
Nazadnje so prišle zadnje straže. Videl sem, kako so se oddaljile čake in telečaki ter izginili za bregom. Že sem se hotel uleči za zmerom, ko se je na cesti zopet oglasil silen hruip. Bilo je kakih pet ali. šest topov, ki so hiteli mimo z dobrimi konji. Na desni in levi so sedali topničarji s sabljami v rekah. Za njimi so prišli vozovi s streljivom. Tudi v te nisem zaupal bolj kot v druge, vendar sem pogledal tje ter ugledal poleg topa dirjati dolgega, suhega, rdečelasega, odlikovanega podčastnika. Spoznal sem Zimmra, starega lipskega tovariša. Jahal je mimo, ne da bi me videl. Zdaj pa sem zakričal, kar so dale moči:
»Kristijan! Kristijan!«
Kljub ropotanju in drdranju topov se je ustavil, se ozrl in me videl ležečega pod drevesom. Debelo je pogledal.
»Kristijan!« sem kričal. »Usmili se mel«
Nato je jahal nazaj, me pogledal in prebledel.
»Kaj? Ti si, dragi Jože?« je vzkliknil in hitro skočil s konja.
Dvignil me je kot malo dete in zavpil nad ljudmi pri zadnjem vo®u s streljivom:
»Hej! Stojte!«
Nato me je objel, me nesel na voz in mi telečak potisnil pod glavo. Videl sem tudi, kako mi je vrgel preko nog debel jahaški plašč. Nato pa je rekel:
»Zdaj pa naprej! Stvar pred nami je nujna!«
To je vse, česar se spominjam, kajti takoj naito sem omedlel. Zdi se mi sicer, kakor bi bil pozneje slišal divjanje viharja, vpitje in krike poveljnikov ter ponoči videl nad sabo vrhove velikih jelk — a to je zame kakor zmedene zanje. Le to je gotovo, da se je tisti dan za Sata munstrom v hanauskih gozdovih bila velika bitka zoper Bavarce in da smo jih premagali.	>
Dne 15. januarja 1814. leta, dva in pol meseca po bitki pri Hanauu, sem se prebudil v prijetno zakurjeni sobi in v dobri postelji. Ko sem ugledal nad sabo tramove na stropu in mala okna, iki jih je bil mraz okrasil z belimi rožami, sem rekel sam pri sebi: »Zima je!« Obenem sem slišal nekaj kakor topovsko bobnenje in pokljanje ognja na ognjišču. Ko sem se bil čez nekaj minut obrnil, sem ugle-dal mlado, bledo žensko, ki je s prekrižanimi rokami sedela pri ognjišču. Spoznal sem Katarino. Spoznal sem tudi sobo, v kateri sem preživel toliko lepih nedelj, predno sem» šel v vojsko. Samo topovsko streljanje, ki se je ponavljalo vsak hip, me je navdajalo s strahom, da še sanjam.
Dolgo sem gledal Katarino. Silno lepa se mi je zdela in pomislil sem: »Kje pa je teta Marjeta? Kako sem prišel semkaj? Ali sva jaz in Katarina omožena? Moj Bog, ko bi le to ne bile same sanje!«
Slednjič sem se ojunačil in prav tiha zaklical: »Katarina!«
Hitro se je obrnila in vzkliknila:
»Jože! Ali si me spoznal?«
»Kaj pa, da sem te«, sem odgovoril in ji ponudil roko.	I
t Tresoča se od razburjenosti in veselja je stopila bliže in dolgo sem jo držal v cbjetju. Oba sva jokala.
Ko pa se je znova pričelo streljanje, se mi je skrčilo erce.
»Kaj pa je to, Katarina?« sem vprašal.
nas še pride solnce, in sicer prej nego to mnogi ljudje mislijo. Ideja sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi ni mrtva, ona je živa še pri vseh narodih. Tudi njen dan pride, po bojih, težavah, žrtvah sicer, a brez truda in napora nikjer ni uspeba in zmage.
Za vse ono pa, kar sedaj tlači Slovence, moramo naprtiti odgovornost onim, ki so zavestno in namenoma zakrivili naše sedanje težave. Samoslalni demokratje in samostojneži so zakopali našo prejšnjo deželno avtonomijo in postavil z ustavo na njeno mesto sedanji nesposobni birokratičen centralizem. Hoteli so nam celo vzeti našo slovensko samožitnost, kajti demokratje in samostojneži so glasovali za to, da je prišlo takozvano »narodno jedinstvo« v ustavo. Državno in narodno jedinstvo, to sta sploh dve besedi, ki jih zadnjih pet let srečamo na vsakem koraku, se-^veda največ v plemenitih denuncijacijah in blagohotnih obtožbah. Državno jedinstvo smo vedno priznavali in Judi od nas zamišljena avtonomija se ne protivi državnemu jedinstvu. Glede narodnega jedinstva pa razločujemo. Izključujemo vsako narodno jedinstvo, po katerem bi se morali odreči svojemu slovenskemu jeziku in svoji slovenski narodni zavesti. V zgodovini ni primere, da bi se kateri narod odrekel svojemu jeziku in svojemu narodnemu življenju. So bili ljudje, kakor v avstrijski dobi nemškutarji, ki so se izneverili svoji lastni materi, a to so bili posamezni pokvarjenci ali zapeljanci, a cel narod je kljub preganjanju ostal trden in značajen. Tudi sedaj nastopajo slični ljudje, ki se po-smehujejo slovenski narodni zavesti, smešijo slovenske kulturne pridobitve in se odrekajo slovenskemu občestvu. toda vsake nove volitve pokažejo, da je slovenski narod ostal zvest samemu sebi. Tudi bratom Srbom moramo v tem oziru reči: Ako se slovenski jezik pri-' rodno zlije s hrvatskim in srbskim v enoto, dobro, mi bomo to dejstvo potem priznali. A ne zahtevajte od nas, da se kot nizkotne in podle izdajice odrečemo svojemu slovenstvu in da postanemo edini žalostni primer, kako en narod sam sebe izbriše iz zgodovine. Najmanj pa uporabljajte kako nasilje, kajti s tem uničite vsako upanje tudi na prirodno spojitev jugoslovanskih narodov. Ne držite se tudi izdajic slovenstva, kajti s tem si samo odbijate pošteno slovensko dušo in varate sami sebe o pravem razpoloženju slovenskega naroda. Ne leži slabost države v njenih različnih narodih, ampak samo v tem, ako se ž njimi krivo postopa.
Naloga in dolžnost majhnih slovenskih strančic izven Slovenske ljudske stranke bi bila po našem mišljenju pač čisto drugačna nego jo one dandanes shvačajo.
■Če le more kateri teh političnih drobcev, pa se obesi na vsakokratno vlado. Za vsako ceno, slepo, brezpogojno, brez ozira na potrebe in zahteve slovenskega ljudstva. Za svojo nalogo v vladi pa potem smatrajo, da z otročjim veseljem zadenejo par udarcev Slovenski ljudski stranki, ki boli prizadete, a stranki nič ne škodi, zraven pa pokrivajo udano in voljno vsa zapostavljanja in vse krivice, ki jih druge močnejše vladne stranke namenoma povzročajo slovenskemu ljudstvu. Kaj je n. pr. pozitiven uspeh večletnega hlapčevanja Samostalne demokratske stranke. Neznosni davki, ki ogrožajo obstoj vseh delovnih stanov, slaba carinska in tarifna politika, ki nam ubija vse narodno gospodarstvo, oviranje in zabranjevanje industrije na slovenskih tleh, odtekanje denarja iz naše zemlje, in vsled tega eksekucije, kon-ikurzi in kričeča brezposelnost, ki postaja poseben problem za Slovenijo. To so uspehi! Sedaj so se namesto njih vdinjali za hlapce najmočnejše vladne stranke slovenski radikali, samostojneži in republikanci. Njihovo prava slovenska domoljubna dolžnost pa bi bila,
» -
da bi se v sporazumu in dogovoru z edino legitimirano zastopnico slovenskega naroda, s Slovensko ljudsko stranko, zavzemali ne za svoje malenkostne strankarske koristi in željice, temveč za temeljne življenjske pogoje ljudstva, ki prebiva na slovenskem ozemlju. Pri vsej razliki strank bi se našlo tudi marsikaj skupnega, posebno to, kar potrebuje slovenski narod vsakdan neizogibno za svoj obstoj.
Samo po uradni statistiki imamo Slovenci sedaj okoli 30.000 brezposelnih. Vsaki 30. človek stoji na cesti — brez posla in brez kruha! Vsiljiva politika slovenskih strančic je kriva, da nas večje vladne stranke pač čujejo, ako se lasamo slovenske stranke med seboj, a ne čujejo, kadar jim javljamo potrebe slovenskega ljudstva, ker vedo, da so jim male slovenske strančice itak na razpolago in že samo za ministrski stolček radevolje pokrivajo vsa zapostavljanja Slovenije. Hlad noflcrvruO. se koraka preko najtežjih ifi najvažnejših vprašanj, ki se tičejo našega ljudstva. Kaj naj počnemo z brezposelnima!? Izseljevanje mi urejeno, ni oirgan'i)z.irano, zato je izseljevanje nemogoče. Zemlja se Slovencem ne deli, industriji na slovenski zemlji se delajo neprestano največje ovire, ustanavljanje novih industrijskih podjetij se ne dovoljuje iz ničevih vzrokov, kmeta in trgovca se ubija z davki — od česa in kako naj živimo Slovenci? To vse je žalostna posledica neumnega hlapčevanja slovenskih strančic vsakokratni vladi. Zato pa bodo naše male stranke morale revidirati svojo dosedanjo politiko doma in v Bel-gradu, iskati enotne slovenske fronte, ali pa bo nairod moral enkrat za vselej obračunati ž njimi.
Napram slovenski industriji vlada v Belgradu naravnost sovražno razpoloženje. V središču naše drŽave se namreč zastopa mnenje, da se industrijska podjetja ne smejo nahajati na meji, ampak vse bolj v sredini države. Čudno je, da se isto stališče ne zavzema napram industriji v Belgradu in okoli njega, v Pan-čevu, Nišu itd., ki so še bližje meji, nego nekatere naše industrije. Sicer pa je to stališče tudi načelno pogirešnc. Ob mejah po teh teorijah ne sme biti industrije zaradi vojske, da ne pride sovražnikom v roke in službo. Odkdaj in Jcje pa velja pravilo, da se mora celo narodno gospodarstvo razbijati saimoi z ozirom na morebitne vojske? Ali hočemo res postati izrazito militaristična država? Naša industrijska podjetja so deloma že stara in se ne dajo premikati, kakor figure na šahovski deski, a nova industrijska podjetja se ustvarjajo tam, kjer ne morejo uspevati druge stvarne kulture in kjer so za to dani predpogoji. Slovenija ne more postati eno samo veliko žitno polje, a za industrijo ima dovolj kvalificiranega prebivalstva in prirodnega bogastva. To ne gre, da bi mi z oaircm na morebitne vojske morali že danes začeti gladovati! Kaj takega ne more nobena država od nas zahtevati!
Naša zunanja politika mora biti zaradi tega tako usmerjena, da nam trajno osigurava mir. A kako stojimo danes z inostranstvom? Noben sosednjih narodov nam ni prijatelj. Sploh ne poznamo naroda na svetu, ki bi nesebično in odkrito, iz celega srca simpatij ziral z nami. Ne dopadajo jim naše politične metode, ne naše socialno reakcionajrstvo, ne naše nekonsolidirano gospodarstvo, ne naša kulturna zaostalost. V kolikor imamo simpatij v inozemstvu, one se nanašajp samo na kosti naših vojakov. A nam so njihove kosti predragocene, njihove duše presvete, da bi ž njimi kupovali simpatije tujih narodov. Velikokrat izrečeno, a vedno resnično je pravilo: Najboljša zunanja politika je dbbra notranja politika!
Naša stranka pa hoče državo na znotraj za vse tri narode pošteno, pravično in svobodoljubno urediti, stanovom in njihovemu delu nuditi potrebno podporo, o-sebnostno in tvarno kulturo vsestranski pospeševati.
Mi smo nositelji narodne in socialne pravde ter z^jo-vojniki vsakega kulturnega napredka. Mi smo stTanlui bodočnosti. Zato pa vstrajajmo, ako še ni prišel na* dan. A on pride, in da prej pride, za to hočemo deteta in se truditi!
Kulturne politika države.
Cerkev — država — šola.
'k.
»Topovi streljajo pred Pfalzburgom«, je odgovorila in sne objela še trdneje.
»Topovi?«
»Da, mesto oblegajo.«
»Pfalzburg? . . . Sovražnik je na Francoskem?«
Več nisem mogel reči . . . Toliko trpljenja, toliko solza, dva milijona na bojiščih žrtvovanih ljudi — vse to je torej nazadnje privedlo do tega, da je naša domovina izročena plenitvi in pustcšenju! . . . Kljub veselju, da sem objemal z rokami svojo izvoljenko, me ta grozna misel celo uro ni zapustila niti za trenutek. Še danes, ko sem živ in star, me še vedno navdaja z žalostjo . . . Da, mi starci smo to doživeli in prav, da mladina to zve: videli smo, ikako je na Francoskem gospodoval Nemec, Rus, •Šved, Spanec in Anglež, kako so garnizije ustanavljali v naših mestih, vse, kar jim je bilo všeč, odvažali iz naših trdnjav, naše vojake zasramovali, našo zastavo izpremi-njali in med sabo delili naše pridobitve, ne samo tiste iz cesarskih časov, ampak tudi tiste iz časov republike — drago je bilo plačanih deset let slave!
A ne govorimo o teh stvareh, bodočnost bo sodila o tem! Oznanjala bo, da so nam sovražniki po bitkah pri Lihzenu in Bautzenu ponujali Belgijo z delom HoJandije, ves levi renski breg do Basela in italijansko kraljestvo s Savojsko, in da se je cesar branil sprejeti to ponudbo, ki je bila vendar dobra, ker mu je bilo zadoščenje lastnemu ponosu več nego sreča Francije!
Da se vrnem k svojemu pripovedovanju, moram še omeniti, da so štirinajst dni po bitki pri Hanauu pričeli defilirati tisoči vozov z ranjenci in bolniki na vojni cesti od Strassburga proti Nancyju in Vier-Windenu. V eni sami vrsti se je to nepretrgoma vleklo iz Alzacije na Lota-ringijo.
Teta Marjeta in Katarina sta videli z veznih vrat, kako se je vlekel mimo ta žalostni vlak. Mislim, da mi ni treba praviti, kaj sta si mislili pri tem. Mimo je šlo že več kot dvanajst sto voz, in mene ni bilo med njimi. Tisoči očetov in mater, ki so bili prihiteli iz okolice dvajset milj
daleč, so ob potu gledali, kje ugledajo svoje sinove. Koliko se jih je vrnilo, ki niso našli svojega otroka!
Tretji den me je spoznala Katarina na spletenem vozu iz okolice Mainza med drugimi nesrečniki, ki so bili kot jaiz upadlih lic, silno shujšani in napol mrtvi od1 lakote.
»On je! . . . Jože je!« je klicala že od daleč.
A nihče ni hotel verjeti. Teta Marjeta me je morala gledati dolgo ča^a, predno je mogla reči:
»Res je on! . . . Vzemite ga z voza . . . naš Jože je!«
Dala me je prenesti v hišo in mi je stregla po dnevu in po noči. Ker me je vedno žejalo, sem venomer zahteval vode. Nihče v vasi ni mislil, da bom okreval. Rešila pa me je sreča, da sem dihal domači zrak in gledal svoje drage znance.
Kakih šest mesecev pozneje sva se s Katarino: poročila. Gospod Gulden, ki naju je ljubil ¡kot svoja otroka, me je sprejel za družabnika svojega podjetja. Stanovali smo skupaj v hiši in smo bili najsrečnejši ljudje na svetu.
Vojne je bilo konec. Zavezniki so se v dnevnih pohodih vračali drmov, cesar je odšel na otok Elbo in kralj Ludovik XVIII. nam je dal pametne svoboščine. Še enkrat je nastopil lefbi čas mladosti, čas ljubezni, dela in miru. Človek je lahko zaupal v bodočnost, lahko si je mislil, da si bo vsak z lepim življenjem in štedljivostjo priboril prijetno življenje, da si bo pridobil spoštovanje dobrih ljudi in da bo pošteno vzgajal svojo rodbino, ne da bi se mu bilo treba bati, da ga čez sedem ali osem let potem, ko ga je bila zadela vojaška služba, zt pet zadene nov vojaški nabor.
Gospod Gulden, kateremu ni bil posebno povšeči po-vratek starih kraljev dn starega plemstva, pa je trdil, da so ti ljudje v tujih deželah pač dovolj trpeli, da izprevidijo, da svet ni samo zanje in da morajo spoštovati naše pravice. Tudi to je mislil, da bo cesar Napelecm toliko pameten, da bo dal mir ... Pa se je motil: vrnili so se Bur-boni s svojimi starimi nazori in cesar je samo čakal ugodnega trenutka, da se maščuje.
Konec.
(Govor nar. poslanca dr. H o h n j e c a na zboru delegatov SLS v Mariboru 20. septembra.)
Kultura. ~ ■ ' a.
Beseda kultura je latinskega izvora ter je prišla v rabo za časa rimske svetovne države. Glagol colere po-menja obdelovati, nadalje to, kar je obdelano in zasajeno, negovati, varovati, gojiti in častiti. Zato je agricultura = poljedelstvo prvo kulturno udejstvovanje človeka. Iz glagola colere tudi izvira beseda cultus, ki je bila izpočetka istoznačna kakor cultura¿ hkrati pa je znacila bogoslužno češčenje Bogá, brez katerega ni bil©' ne obdelovanja zemlje, ne uspehov od njegá.
Pozneje se je beseda kultura in z njo združen ppV jem prenesel na človeka kot najvažnejši predmet obdelovanja in gojenja. Zgled za prenos besede kultura od poljedelstva na človeško izobraževanje nam daje slavni rimski govornik in pisatelj Cicerón, ki je rekel: »Kakor njiva, najsi je še tako rodovitna, brez kulture (obdelovanja) ne more biti plodonosna, tako tudi ne duh, brez poduka in izobrazbe.«
Njiva kot taka, kot del prirode ne (vori kulture, bistvo kulture je v obdelovanju zemlje po človeku z ro-kanji in orodjem. Tako tudi niso naravne sposobnosti človekove in nadnaravni darovi božji sestavni del kulture, marveč svobodno udejstvovanje človeka in človeštva ter uspehi tega delovanja.
Po predmetu človeškega delovanja razlikujemo te le vrste kulture: 1. gospodarska kultura, ki ji je namen zadovoljiti človeka z materijelnimi (tvarnimi) potrebščinami (poljedelstvo, obrt, tehnika . .). 2. Duševna kultura = gojenje, obdelovanje duha, gojitev in dviganj« duševnega življenja, torej predvsem obsežno polje znanosti in poduka. 3. Etična (moraina) kultura = urejevanje in pospeševanje individuelnega (osebnega) življenja človeškega. 4. Socialna kultura = urejevanje iu pospeševanje socialnega (družabnega) življenja. 5. Religiozna (verska) kultura = spoznanje in priznanje najvišjega bitja v mišljenju in hotenju, v dejanjih in stvo-ritvab bogoslužja. Poslednja je najlepši cvet in sijajna krona vsega človeškega udejstvovanja.
Religija je najvažnejši kulturni faktor.
Že iz tega sledi, da mora država, ki ima nalogo pospeševati vsestransko kulturo svojih državljanov, religijo, brez katere ni prave in blagonosne kulture, ščititi ter jo podpirati v njenem delovanju.
Krščanska vera je edina resnična, ker je od Boga samega razodeta, in katoliška cerkev je njena najpopolnejša oblika. Ako si država ni na jasnem o pomenu cerkve ter ni do nje v pravem odnosu, ne more voditi dobre in blagonosne kulturne politike.
Cerkev in država.
Država in cerkev sta dve družbi, vsaka v sebi popolna in od druge neodvisna. Da ne pride med obema do nesporazuma ali celo do spora, je treba, da se med njima začrta mejnica, in to tembolj, ker imata obe iste ljudi za člane.
Država je naravna popolna družba, ki ima za namen obrambo in časno blaginjo svojih članov. Cerkev je od Kristusa za vse ljudi vseh krajev in časov ustanovljena družba, da jih vodi k večnemu zveličanju.
Obe oblasti sta od Boga: cerkev je neposredno od Boga, država pa posredno, v kolikor je utemeljena v socialnih lastnostih in potrebah človeške narave, ki izvira od Boga kot stvarnika. Vsaka teh oblasti je v svojem področju najvišja in neodvisna od druge, vsaka ima svoj delokrog, v kojem nastopa samostojno. So pa stvari, v katerih se delokroga obeh dotikata. To so ta-kozvane mešovite reči, ki pod raznimi vidiki spadajo v delokrog obeh oblasti, kakor imovinsko vprašanje, zakon (ženitvene stvari) in zlasti šolstvo.
Ako bi država, to je vodilni činitelji v njej priznali ta načela, bi povse naravno iz tega priznanja sledilo to-le idealno razmerje med cerkveno in svetno oblastjo: Cerkev se ne samo priznava kot javna ustanova, marveč država se priznava k njej, jo s svojimi sredstvi k dosegi njenega cilja načelno in faktično podpira ter svojo zakonodajo spravlja v sklad s cerkvenimi normami (pravili).
Naravno razmerje med cerkvijo in državo je torej: koordinacija (vzporednost, enakost) in kooperacija (sodelovanje). Papež Leon XIII. je v svoji okrožnici Im-mortale Dei (1. novembra 1885) složno sodelovanje države s cerkvijo proglasil ter proslavil kot idealno obliko medsebojnega razmerja in kot najkoristnejšo za obe. Kot sredstvo za dosego splošnega sodelovanja je priporočil pogodbo med cerkvijo in državo (konkordat), da se doseže sporazum zlasti o menjih točkah, to je v zadevah, ki spadajo v področje obeli.
Taka skladnost in tako sodelovanje ima najblago-nosnejše posledice osobito za državo. Cerkev okreplja državno avtoriteto in oblast s tem, da kaže na Boga kot njen vir in temelj. Ona z verskimi nagibi podpira zakon in moralo ter je najboljša učiteljica in pospeši-teljica socialnih čednosti. V tem oziru so pomenljive besede, ki jih je veliki ameriški državnik Washington izrekel na kongresu leta 1789: »Religija in morala sta najpotrebnejša stebra državnega blagostanja. Zaman bi
se dicil .s patTijolizmom tisti, ki bi hotel porušiti ta glavna stebra društvene zgradbe.«
In vendar je bilo ter je še takih državnikov in politikov, ki ta dva glavna stebra društvene zgradbe rušijo, zahtevajoč, da mora država biti areligiozna (brez-verska) in ateistična (brezbožna). Po mnenju ljudi takih načel bi bil najprimernejši odnos cerkve do države ločitev države od Cerkve.
Tudi ob takem razmerju do države se cerkvi ni treba bati za obstoj, saj je celo vstala ter se čudovito razširila pod krvavim preganjanjem rimske države. To naj pomislijo na eni strani tisti, ki se preveč plašijo, na drugi strani pa tisti, ki nastopajo z grožnjo ločitve države od cerkve kot s plaši lom. Cerkvi, ki ima od svojega božjega ustanovitelja jamstvo večnega obstoja, se ni treba ničesar bati. Ugotoviti pa je dejstvo, da ločitev države od cerkve ne odgovarja zgodovinskemu razvoju, ki za Evropo spričuje sodelovanje Cerkve in države pri ustvarjanju temeljev sedanjega kulturnega življenja. Drugačne so razmere v Ameriki, kjer je Cerkev vršila misijonsko delo ločeno od države. To razmerje ločitve je ostalo ter trajalo naprej, ko je mesto misijonske organizacije nastopila stalna hierarhična organizacija.
Razmerje, ki se označuje kot ločitev cerkve in države, se mora od strani države smatrati pravilno in pošteno ter se Cerkvi prepuščati popolna svoboda. Tako je v Zedinjenih državah Severne Amerike. Tako je v Braziliji, ki ima kljub ločitvi svoje poslanstvo pri Vatikanu. Tako je v Belgiji, kjer so zasebne verske šole ne samo tolerirane, marveč tudi podpirane iz javnih sredstev (države, občine . . .). Sovražno pa se je ta ločitev izvršila na Portugiškem in zlasti na Francoskem. Zato je papež Pij X. (okrožnica Vehementer nos z dne 11. februarja 1906) obsodil francoski zakon o ločitvi države od Cerkve.
V	novi dobi se je razvil tip (oblika) države, ki stoji nad vsemi konfesijami (veroizpovedovanji) ter vsem verskim družbam , v kolikor so priznane od države, ustavno zajamčuje isto svobodo vere in veroizpoveda-nja. Zato se taka država imenuje paritetna država (pa-ritas = enakost).
V	vrsto teh držav je tudi stopila naša država. Po členu XII. ustave so vse v državi osvojene in priznane vere enakopravne. Vršiti smejo svoj verozakon javno. Svoje notranje verske posle upravljajo samostojno. To so splošna načela paritete, ki jih je treba podrobno izvesti v posebnih zakonih. Kakšnih zakonov je v tem oziru pričakovati, dokazuje od vlade izdelani osnovni zakon o verah in medverskih odnošajih, ki je že dostavljen zakonodajnemu odboru narodne skupščine, pa še ni prišel v razpravo. O tem zakonskem načrtu sem takoj obvestil javnost potom podrobne razprave v časopisju. Izjaviti moramo, da je ta zakonski načrt s katoliškega stališča absolutno nesprejemljiv, ker je ne samo omejitev, marveč direktna negacija cerkvene avtonomije, ki je celo v ustavi zajamčena. Poedine določbe tega zakonskega načrta so ozke spone, v katere bi držav-■a nadoblast povezala cerkev, njeno samobitnost in neodvisnost. Ta načrt je potekel iz nekrščanskega načela, da je država vir vsega prava, da torej tudi cerkev nima nič več in nobenega drugega prava, nego samo toliko m to, kar ji priznava država. Kakor da bi ne bilo Boga, ako ga država ne prizna!
To načelo odklanjamo z vso odločnostjo. Odklanjamo vse tipe zakona in vse tiste vladine ukrepe, ki temeljijo na načelu absolutistične države in njene nad-oblasti nad Cerkvijo. Odločno tudi zavračamo prevlast-nost tistih članov režima, ki se drznejo take cerkvene predstojnike, kateri branijo cerkveno svobodo ter se držijo pravih norm Cerkve, obsojati kot črne pike na beli karti naše države. Izjavljamo, da mora zasedanje škofij, župnij, in drugih cerkvenih služb načelno biti popolnoma Cerkvi prepuščeno. Zahtevamo, da se povsod izvaja v ustavi odrejeno načelo sorazmernega podpiranja vseh veroizpovedovanj. Zato ugovarjamo proti krivičnemu zapostavljanju katoliške Cerkve in katoliške duhovščine v gmotnem oziru od strani države. Brez «poštevanja teh načel ne more priti do sklepa konkor-data med državo in rimsko stolico, o kojem se bodo po izjavah vladnih organov razgovori zopet začeli v tej jeseni, niti do trajno zadovoljivih odnošajev med Cerkvijo in državo.
šola.
UJU (Udruženje jugoslovanskih učiteljev, pover-jeništvo Zagreb) je na svoji skupščini v Osijeku 25. in 26. avgusta 1925 proglasilo to-le načelo: »Gla^ ni problem, ki ga mora rešiti osnovna šola, je vzgajanje dece za državne potrebe.«
Načelo, ki ga sedaj po naši državi propagirajo liberalni učitelji in z njimi istomiselni političarji, ni originalno niti novo. Prvič se je to načelo proglasilo devet stoletij pred Kristusom v grški Šparti. Tam je otrok veljal za last države, namenjen za njene potrebe. Po rojstvu otroka je prišel uradnik, da ga je pregledal. Ako je dognal, da je otrok preslab, so ga v votlinah Taji-getovih izpostavili v smrt. Če je smel ostati pri življenju, so ga izročili materi, da ga prehrani. Ko je dorasel, je uradnik zopet prišel, vzel olroka, ter ga oddal državi, da ga odgoji za svoje potrebe, ki so bile militaristično-imperijalističnega značaja.
Za časa francoske revolucije leta 1789 je revolucij-ski voditelj Danton slovesno proglasil isto načelo: »Čas je, da obnovimo ono vzvišeno (špartansko) načelo, da otroci pripadajo republiki, predno so staršev.«
To načelo se direktno protivi naravnemu pravu, po katerem otrok pripada staršem, ki morajo za njega skrbeti, ga negovati telesno, ga vzgajati duševno. Vzgoja otrok Je dolžnost staršev, in ker dolžnosti odgovarja pravo, tudi pravo staršev. Ker starši nimajo vselej časa
pa tudi ne sposobnosti za poduk otrok, jih zamenja njihov pooblaščenec. Ako je to namestništvo tako organizirano, da večja skupina družin izroči deco v poduk in vzgojo učitelju, ki jih podučuje na določenem kraju določeni čas, nastane šola.
šola je torej nadomestni in pomožni zavod za starše, ni pa in tudi ne sme biti birokratičen zavod, ki bi bil nad familijo. Z izrazitimi besedami je to povdaril t dr. Krek v »Katoliškem Obzorniku« leta 1906 s temi besedami: »Starši so odgovorni za vzgojo otrok. Zato morajo skrbeti, da se tudi šolska vzgoja vrši v tistem duhu, ki so v njem sami dolžni vzgajati svoje otroke. Starši so pa dolžni svoje otroke vzgajati versko. Šola jih mora v tem oziru podpirati. Zato jo plačujejo. Ko bi učitelji plačevali starše, ker jim pošiljajo otroke v šolo, bi imeli seveda sami govoriti o tem, kaj jih uče. Dokler pa starši plačujejo šolo in učitelje, se morajo učitelji zavedati, da so namestniki staršev, ki uče in vzgajajo v imenu in po volji staršev, in v nobenem drugem imenu ne, tudi ne v imenu dežele ali države.«
Poleg staršev ima pravo poduka in vzgoje v šoli tudi Cerkev, ki ima pravico in dolžnost podučevati in vzgajati otroke in njihove starše. »Pojdite in učite vse narode . . .« To povelje je Kristus dal apostolom in njihovim naslednikom. Brez dovoljenja in pooblaščenja cerkvene oblasti ne sme nikdo katoliškega veronauka učiti v šolah. Novi cerkveni zakonik (Codex iuris Canonici, can. 1381, par. 1) določa: »Verski pouk mladine v vseh šolah je podvržen oblasti in nadzorstvu Cerkve.« To je temeljno načelo naše Cerkve, ki ni od njega odstopila ter tudi ne bo nikdar odstopila nobeni državi ali vladi na ljubo. To naj dobro pomnijo odločilni činitelji v naši državi, ki hočejo z novim zakonom o osnovnih (ljudskih) šolah okrniti to pravo Cerkve. Kakšni so njihovi cilji, najboljše pojasnjuje redukcija veronauku določenih ur v meščanskih šolah in namera v višjih razredih srednjih šol veronauk sploh eliminirati (odstraniti) Na ta način se ne pripravlja pot konkordatu, marveč se izziva takozvani kulturni boj s katoliško Cerkvijo.
Kakšne pravice ima država do šol po naravnem pravu? Država mora otroku zavarovati pravico do vzgoje ter starše v njihovem vzgojnem delu podpirati. Ker je država naravopravna družba, ima pravo zahtevati, da se otroci vzgojijo v dobre državljane. Pripada ji tudi pravica čuvati nad tem, da si njeni državljani zlasti v mladih letih pridobijo potrebno mero znanja, da morejo boljše in lažje doseči blaginjo. Država ima torej pravo zahtevati, da starši oskrbijo otrokom potrebno mero znanja (prisilno učenje). Zahteva, da se to mora zgoditi v šoli (prisilna šola), je le takrat moralno dovoljena, ako se otroci na drug način ne bi mogli priučiti. Pravo nasilje nad vestjo pa je, ako starši morajo svoje otroke pošiljati v državno šolo (šolski' monopol), zlasti ako ta šola ni v skladu z njihovimi verskimi načeli. Ne moremo in ne smemo privoliti v to, da bi šola bila mo-nopolizirana ustanova in instrument države. Poleg državnih šol morajo biti dovoljene tudi zasebne šole, katere mora država ne samo priznati, marveč tudi podpirati. Naša zahteva slove: svobodna šola!
Cerkvena oblast je obsodila državni šolski monopol. Papež Pij IX. je 8. decembra 1864 obsodil ta-le nauk: »Vsa oblast nad javnimi šolami, v katerih se podučuje in vzgaja mladina kakšne krščanske države, se more in mora izročiti državni oblasti, in sicer tako, da se nobeni drugi oblasti ne prizna pravo mešati se v zadevo šol. Vse ljudske šole in sploh vsa javna učilišča se naj docela odvzamejo oblasti cerkve, njenemu nadzorstvu in vplivu ter se naj popolnoma podvržejo volji civilne in politične oblasti, da se uravnajo po načelih tistih, ki so na vladi, in po pravcu javnega mnenja« (Syllabus 45, 47).
Šolsko vprašanje je torej vprašanje eminenlne važnosti. Papež Leon XIII. je pri neki priliki izjavil: »Šola je bojišče, na katerem se mora odločiti, ali bo družba (človeška) ohranila svoj krščanski značaj. Šolsko vprašanje je za krščanstvo vprašanje za življenje ali,smrt.« Sedanji papež Pij XI. pa je letos pri sprejemu francoskih romarjev dne 25. maja izjavil: »Največja moč naroda v današnjem času je krščanska šola in najboljše delo je kristjanizacija šole. To vprašanje je življenjskega interesa ter mora geniti vsako srce.«
Velik pomen konfesionalne vzgoje poudarjajo tudi možje, ki niso katoliške vere. Naj samo navedem bivšega angleškega ministrskega predsednika Salisbury-a (t" 1903), ki je rekel: »Religiozna vzgoja je ena izmed naših najdražjih pravic. Zahtevam, da smejo vse kon-fesije mladino vzgajati po svojem veroizpovedovanju, ne pa po sramotnem sistemu neke splošne religijozne vzgoje, ki je v nekaterih šolah v navadi.«
Zato slove naša zahteva, izražena kratko in točno: za slovensko katoliško deco — slovenska katoliška šolal
Politični oglede
DRŽAVA SHS.
Politično zatišje v Beogradu se nadaljuje. Iz Črne gore, kjer so bile slovesno prenešene kosti pesnika in vladike Petra Petroviča Njegoša v grob vrli Lovčena, se ministri polagoma zopet vračajo v Beograd, večje politične živahnosti pa ni pričakovati, dokler se tudi Pa-šič ne vrne.
Odnosa ji med vladnimi zavezniki
so nespremenjeni. Radikali ne sprejemajo nobenih ra-dičevskih predlogov, češ, da ni mogoče, dokler ministrski svet ni polnoštevilno zbran. V prikrivanje svojega
popolnega neuspeha je vodstvo Radičeve stranke odredilo, da je volilcem dovoljeno le pismeno sporočali svoje želje vodstvu stranke in da se nihče ne sme osebno in naravnost obračati do ministrov in poslancev.
Želja po volitvah
se vidi iz mnogih radikalskih izjav. Gotovo je pa, da bodo radikali volitve prejkoslej sami izvajali, radičevcea» pa poprej naprtili velikansko odgovornost ter jih potem brezobzirno odslovili, kakor doslej še vse svoje vladne zaveznike.
Radič v ženevi.
Sprva je Radič svoji zgovornosti lahko zadostil samo na raznih banketih in napram novinarjem, katerim je pravil, da je bil poprej bedast in da je vodil bedasto politiko, končno je pa le nastopil tudi uradno pri razpravi neke komisije o armenskem vprašanju. S svojim nastopom je napravil prav slab utis in kakor se iz nekaterih beograjskih listov vidi, je radikalom to prav všeč. Nekaj se tudi govori, da ga mislijo po zasedanju Zveze narodov poslati v Ameriko na agitacijo za posojilo. Če bo imel kak uspeh, je dobro, če ga pa nima, je pa tudi prav, samo da je daleč proč od doma.
NEMŠKE VOJNE ODŠKODNINE.
Po objavi generalnega nadzorstva za odškodninske zadeve v Berlinu je državno železniško podjetje točno plačalo prvi obrok od 28 milijonov zlatih mark. V drugem letu bo treba plačati po Dawesovem načrtu 250 milijonov zlatih mark.
KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV.
V	Rim je sklicana posebna konferenca nasledstve-nih držav v svrho sporazumne razdelitve fondov, ustanov in premoženja dunajske poštne hranilnice, kar je pripadalo prej Avstro-Ogrski monarhiji. Po rezultatih' te konference se skliče nova glavna konferenca nasled-stvenih držav v ¡Prago. Konferenca v Rimu se vrši sredi oktobra.	v
RUMUNSKA SRAMOTA 20 VEKA.
V	Rumuniji v Kišinevu se vrši pred vojno sodnijo politični proces proti 386 kmetom, obdolženih ustaje v Besarabiji. Pred prvo razpravo je podal zagovornik Praschivescu nastopno izjavo: »Sinoči ponoči so vdrli v zapor častniki in podčastniki, oboroženi s kiji, pasjimi biči in železnimi palicami ter so jih skoraj tri ure mučili s tem orodjem. Obtoženci so morali poklekniti na tla in reči: »Jaz sem kriv, vaša milost, jaz sem morilec in razbojnik, ki si zasluži, da ga z nogo poteptate.« Mučene so bile tudi ženske. Predsednik sodišča polkovnik Mattiac je izjavil, da je bič za kmeta edino vzgojno sredstvo. To so cvetovi rumunskega režima v času civilizacije! — Tristo najuglednejših francoskih in drugih pisateljev je podpisalo protest proti temu strašnemu nasilju, rumunska vlada pa se za to ne zmeni.
prirtdshfe.
Slov. izobraževalno društvo »Skala« na Zg. Polskavi
priredi v nedeljo, dne 27. t m., v Društvenem domu na Zgornji Poiskali igro »Lovski tat.« Med odmori svira tam-buraški zbor. Nastopi tudi preurejen pevski zbor z nekaj novimi pesmi. Prijatelji naše mladine iin poštene zabave uljuclno vabljeni!
Kdor ima srečo, naj pride v nedeljo, dne 4. oJctobra (v slučaju slabega vremena v nedeljo, dine 11. oktobra), k Sv. Juriju ob Ščavnici. Tam ga na veliki tomboli Bralnega društva čaka več vreč pšenice, deške za pohištvo in nešteti drugi' dobitki.
Svetinje pri Ormožu. Katoliško slovensko prosvetno društvo pri Srvetinjah vprizcri v nedeljo, dne 27. t. m., lepo in podučno igro »Kmet tožbar.« Začetek je točno ob treh popoldne pri g. Franc Weberju v Ivanjkovcih. Svira svetiinjlska godba. Ker je ta predstava letos kot zadnja, Vas uljudno vabimo: Pridite! Za obilen obisk se priporoča — odbor.
Bralnro društvo v Žičah ponovi na splošno željo dne 4. oktobra ob pol treh popoldne veseloigro v treh dejanjih »Davek na samce« s petjem Ln veselico. Med odmori igra godba. Po igri vinska trgatev v gostilni g. Zdolšeka. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih kulis» se prijatelji smeha k obilni udeležbi uljudno vabijo. Vstopnina: sedeži. 5 din., stojišča 3 din. — Odbcr.
Bralno društvo v Novicerkvi priredi v nedeljo, dne 27. t. m. po dolgem molku krasno: Moljerovo šaloigro »Skopi nove zvijače.« Svira malodolska godba polnoštevilno. Pojeta dva pevska zbora, na koncu bo prosta zabava, licitacija itd. Okoličani, pridite pogledat trud naših fantov in deklet! — Odbor.
Dopis iz Pilštan:a. Dan za dnem čitamo o raznih shodih, nastopih, predstavah, ki se vršijo širom naše prelepe slovenske domovine. Taiko smo si želeli tudi v naših krajih kaj slličnega. Pozni smo sicer, toda nekdo pa mora biti zadnji. Tako si je zbrala mladina zadnjo nedeljo septembra, dne 27. Ta dan se vrši na prijaznem pilštanjskem gričku farno žegnanje. Obenem pa bode velddoci zborovanje Marijinih družb kozjanske dekanilje. Pred sv. mašo ob desetih sprejem in zbiranje pri trški' kapelica. Nato je pridiga in slovesna sv. mašo. Po isti pa se vrši zborovanje pred ka-planfjo. Na vzporedu so deldamacije in govori. Med drugimi tudi govori g. kanonik Časi iiz Maribora. Torej v nedeljo vsi na Pilštanj, Marijine družbenice, vabljeni in dobrodošli so pa tudi vsi drugi!
Svetogorski romarji! Ob vznožju Svetih gor, kjer v slo večem hramu božjem kraljuje Svetogarska gospa, kamor vsako leto roma na tisoče in tisoče dobrega katoliškega
—
ljudstva, v prijaznem Sv. Petru, se misli postavita Katoliški Jon«, kjer se bode vzgajala mladina v smislu krščanskih načel. Romarji svetogorski, foi ljubite Sveto goro, ki žrtvujete vse, čas in denar ter prihajate leto za letom na Sveto goro ter s solzo v očeh odhajate od mdiostipolnega kraja, kjer ste preživeli blažene ure, ali bodete imeli zaprto srce, ko prihaja pred Vas z milo prošnjo dobro šentpetersko ¡ljudstvo, ki vzdržuje to slcvečo božjo pot? Gotovo da ne! ¡Pomagali mu bodete sedaj, ko zbira prispevke za svoj Katoliški dom. Najlepši spomin na svetogorsko Mater božjo bodete imeli gotovo, aka kupite srečke Katoliškega prosv. društva v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki ena stane samo 5 dinarjev. V srečnem slučaju lahko s to srečko zadenete glavni dobitek: celo pohištvo iz trdega lesa, fino politirano in sficer: 2 postelji, 2 nočne omarice, 1 omara, 1 umivalnik z zrcalom, 1 miza, 4 stoli in 1 podoba. Lahko pa» tudi zadenete nov šivalni stroj Singer, ali lepo zofo s stoli, 200 litrov bizeljsloega vina, prašiča, trsno škropilnico, vrečo 20 kg fine kave, belo platno ali bicikl, ali krasen daljno-ged. Saj dobitki so res vsi krasni in jih je 250 v skupni ¡vrednosti 50.000 dinarjev. Romarji svetogorski! Pokažite, da z svetogorsko Gosipo ljubite tudi župnijo, ki vzdržuje to božjo pot ter pišite še danes pa čim več srečk na Loterijski odbor Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami ter priložite tolikokrat po 5 dinarjev, kolikor srečk si želite. Svetogorska Mati Vas bode imela zapisane.
Tedenske novice.
Zbor delegatov SLS za mariborsko volilno okrožje se je vršil zadnjo nedeljo predpoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Zborovanja se je udeležilo nad 600 delegatov iz vseh krajev: Slov. Štajerske, Koroške in Prekmurja. Zbor je otvoril mariborski g. župan Leskovar, ki je pozdravil voditelja dr. Korošca, navzoče poslance in vse zborovalce. O političnem položaju je poročal dr. Korošec, kojega govor je bil sprejet ¡z burnim navdušenjem in trikratnim živijo. Nadalje je govoril o davčni politiki poslanec Pušenjak, o carinski politiki poslanec Ivan Vcsenjak, o razmerju države do cerkve in šole poslanec dr. Hohnjec, o razvoju notranje organizacije SLS pa strankin tajnik Marko Krajnc. Po poročilu gg. predavateljev se je vršila volitev delegatov za posamezne okraje in ob 1. uri popoldne je bilo lo veličastno zborovanje zaključeno.
Dr. Korošcev shod pri Sv. Marjeti niže Ptuja. 27. t. m. vrši pri nas po rani sv. maši (okoli1 pol osmih) shod Slov. ljudske stranike. Na shodu govori načelnik SLS, minister in. r. in narodni poslanec g. dr. Anton Korošec in g. poslanec Ivan Ves en j a k. Somišljeniki SLS iz sosednih Župnij vabljeni!
Ali zopet kuluk? Vsi cestni odbori in okrajni zasitopi so dobili sledečo, okrožnico: Z brzojavnim odlokom z dne ¡26. 8. 1925, br. 14741, je Ministrstvo javnih del ukazalo, «ia se takoj začno popravljati samoupravne ceste z uporabo ljudskega dela (kuluka), v kolikor se to že ne godi, ker ge zdaj za to najugodnejši čas. Gradbena direkcija jje o tem ukazu obenem obvestila velika župana v Ljubljani m v Mariboru s prošnjo, da naročita občinskim oblastvom, da sestavijo sezname zavezancev, kakor to določata čL 2 in 3 PraiviMka o uporabi ljudskega dela za popravo javnih cest fUredha št. 188, Uradni lisit št. 57 iz lete 1924). Oba velika župana sta se naprosila, da smatrata sestava sezna-anotv zavezancev za neodložljivo, ker želi gradbena direkcija že to jesen imeti priliko za uporabo ljudsega dela. To so glavne točke iz te oikrožnice, vendar pa lahko vidi naš kmet, delavec in obrtnik, ki mora plačevati davke, kaj to ¡pomeni.
Iz županskih krogov. Srezko poglavarstvo je naročilo teopet delo za župane. Izdelati se morajo posebna uverje-»ja za vojničke ¡sprave vsem vojnim obveznikom, ki istih fee nimajo. In to bi na zahtevo komande vojnega okruga moralo biti izgctovijeno do 20. oktobra t. 1. Da je to sploh nemogoče v taiko kratkem času storiti, je pač jasno vsakomur, ker v tem jesenskem delu ljudje nimajo časa ne po noči in ne po dnevu, in pri tem mora tudi ubogi župan svoje delo na polju in' v vinogradu in sadcnosniku opraviti. Zaito pozivamo vse župane, naj zaprosijo pri sretzkem poglavarju /za podaljšanje tega roka do novega leta.
MARIBORSKA POROTA.
V zadnji številki našega lista smo poročali o prvih dveh razsodbah letošnjega jesenskega porotnega zasedanja. Danes prinašamo še ostale slučaje:
Dne 17. t. m. se je zagovarjal pek Štefan Steinauer iz Ljutomera. Njegov slučaj je pokazal bedo in nadloge, ki imorijo in tlačijo naše male obrtnike. Štefan Steinauer je odprl svojo pek arijo leta 1921 in sicer s pomočjo svojega bratranca, Id mu je dal na razpolago denarna sredstva. Skraja je obrt dobro prospevala, pozneje pa so prišli slabi 'Časi in Steinauer je zabredel v velike dolgove, ki so visoko presegali njegovo premoženje. Vendar se ni udal, še nadalje je izvrševal svojo obrt ter 'kupoval moko pri raznih ¡mlinih, ne da bi jo plačal. Oškodoval je na ta način svoje dobavitelje za 28.000 dinarjev. Ker je videl, da se ne bo mogel nikoli izkopati iz dolgov, je skušal pobegniti na Madžarsko, toda bil je aretiran in zaprt. Porotno sodišče ga je oprostilo.
Vnovič se je zagovarjal pred poroto Štefan Hozjan iz ¡Velikih Poljan v Prekmurju, ki je že sial pred par meseci pred porotniki, toda razprava je bila takrat preložena Obtožen je, da je ustrelil v noči od 11. na 12. marca 1924 v 'Trnju 381etnega posestniškega sina Štefana Hozjan a. Obtoženec je hotel pri Hozjanu v družbi dveh tovarišev krasti kure. Pri tem so jih domači zalotili in sin Štefan je tatove zasledoval. V strahu, da jih ne dohiti, je obtoženec ustrelil ier zadel zasledovalca v nogo; presitrelil mu je glavno žilo in Hozjan je vale d izgube krvi umrl. Pred poroto se je za-
govarjal, da ni imel namena, svojo žrtev ubiti, vendar je bil obsojen na pet let ječe.
Dne 18. t. m. je porota obravnavala slučaj grde maščevalnosti, izvirajoče iz medsebojnega praivdanja. Rodbini Mihaela Emeršiča in Janetza Cafute v Velikem Okiču sta živeli že dolgo v medsebojnem sovraštvu. Pravda je sledila pravdi in posledica so bili velikanski pravdni stroški. Dne 19. junija t. 1. se je vračal Emaršde iz Ptuja, kjer je plačal znatno svoto svojemu odvetniku. To ga je spravilo v silno slabo voljo in na potu domov ga je srečanje s sovražnim sosedom Cafuto še bolj razjezilo. Prišel je domov, vzel iz omare lovsko puško ter šel do hiše Janeza Cafute, kjer so sedeli pri večerji. Pomeril je skozi okno ter ustrelil Cafuto v glavo. Strel je bil smrten in Cafuta je takoj izdihnil. Emeršič je orožnikom priznal, da je z namenom ustrelil svojega soseda, pred sodiščem pa se je zagovarjal z nepremišljeno, slepo jezo. Obsojen je bil na 3 leta ječe.
Radi detomora se je zagovarjala 311etna Neža^Jratuš iz Paradiža. S čevljarjem Mihaelom Kokoljem je imela lju-bavno razmerje in dne 12. junija t. 1. je porodila nezakonsko dete, ki je imelo pohabljeno levo roko. Ker baje ljubimec ni hotel priznati očetovstva, ni otroka namenoma hranila, da je umrl vsled splošne oslabelosti. Obsojena je bila na pet mesecev strogega zapora.
Dne 19. t. m. je prišel na vrsto 571etni tesar in mlinar Jurij Polanec iz Spodhjilh Gorč, ki je obtožen, da je hotel sežgaiti skedenj svojega gospodarja Valentina Smreč-nika. Ker je pri mletju bolj gledal na svoj žep, kakor pa na zadovoljstvo ljudi, ki so prinesli žito v mlin, ga je gospodar mlina poklical na odgovornost. To in nek spor, katerega je imel radi posojila že prej z gospodarjem, je Po-lanca razjezilo, da je podtaknil v gospodarjevem skednju ogenj, ki pa je k sreči kmalu sam ugasnil. Polanca soi zalotili in zaprli. Dobil je 1 leto ječe.
Isti dan se je zagovarjala morilka svojega moža Elizabeta Ribič itz Zgornje Voličine. S svojim možem Francem ni živela v miru. Mož je bil pijanec ter je ženo večkrat pretepel. Dne 23. julija t. 1. sta se vračala iz vinograda domov. Kakih 90 korakov pred hišo je mož zaostal ter pijan zaspal. Zvečer se je žena vrnila z motiko nazaj k možu ter mu zadala več smrtnih udarcev po glavi. Z razbito glavo je obležal mrtev. Morilka je šla nato mimo spat, drugo jutro so pa že orožniki odkrili njen zločin. Obsojena je bila na 6 let ječe.
Dne 21. t. m. je imela porota opravka s samimi tatovi in vlomilci. Dopoldan sta se zagovarjala 331etni Štefan Horvat in 291etni Štefan Vogrinc iz Prekmurja. Dne 17. 'junija t. 1. sta okradla iz Amerike došlo posestniloo Katarino Legen iz Gančanov v Prekmurju. Odnesla sta ji 11 tisoč 500 dinarjev in mnogo obleke. Štefan Horvat je bil od porote oproščen, Štefan Vogrinc pa obsojen na 3 leta ječe.
Kot drugi je prišel na vrsto Albin Abrovšek, pristojen v Mislinje pri Stovenjgradcu. V noči od 9. na 10. aprila 1921 je v družbi dveh tovarišev vlomil v trgovino Karla Vorše v Mariboru v Gosposki ulici. Pa vlomu je pobegnil v Avstrijo, do čim sta njegova dva tovariša že prejela zasluženo plačilo. Letos ga je Avstrija izročila našim oblastem in pred poroto je dobil 18 mesecev ječe.
i
Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v ponedeljek, dne 21. t. m., po dolgotrajni in mučni bolezni Herma Bobek, hčerka vladnega pristava v pokoju g. Mihaela Bobek, dijakinja 01. letnika drž. ženskega učiteljišča v Mariboru v nežni starosti 19 let. Pokojna je bila vzor kot otrok in zelo marljiva dijakinja. Bodi ji lahka domača žemljica m prizadeti družini pa naše iskreno sožaije!
Požar pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. V nedeljo, dne 20. t. m. zjutraj kmalu pa polnoči je izbruhnil v Župečji vesi ogenj v gospodarskem poslopju kmeta Krosi a, ki se je vsled močnega vetra taiko naglo širil, da je bilo, še predno so domači šentlovrenški gasilci mogli priti na lice mesta, že petero hiš z vsemi objekti v plamenih; samo stanovanjske dele, ki so bili z opeko kriti, se je razen ene hiše dalo rešiti. Pogoreli so razen Krošla še kmetje Kozo-derc, Črnko in Dolenc ter zidar Sardinšek Živino in vozove so večinoma rešili, a dosedaj spravljeni pridelki so izgubljeni. Zavarovalnina seveda od daleč ne krije škode. Poleg domačih gasilcev so kmailu prihiteli tudi oni iz Cirkovec in Šikol in s požrtvovalnim delom pomogli, da se požar ni še dalje širit. Domneva se, da je zanetila zlobna roka, ker je že prejšnja noč zgorela kopica slame pri Kroškr, a so takrat ljudje to pravočasno opazili.
Novice od Sv. Martina pri Vurbergu. V nedeljo, dne 20. t. m., nas je obiskal poslanec g. Franjo Ž e b o t ter nam prav po domače razložil sedanji politični položaj, Ra-dičevo netaktnost in slovenski privesek republikancev. Shoda se je udeležilo mnogo domačinov in sosedov, kar teri so odobrili enoglasno poslančeva izvajanja in delo ! Slovenske ljudske stranke. Kaj pa gospodje demokratje, skiičite vendar tudi Vi en shod ter povabite poslanca g. dr. Pivka, katerega ste tako hvalili pred volitvami, da nam pojasni svoje zasluge za večje davke in drugo. Gospod Ko- j stanjšek, pravili ste, kaj vse bo naredil narodni blok, prosimo Vas, razložite nam, da se nam bodo glave še bodj razsvetlile in ne bo treba pisati po »Domovini«, katere ne čita skoro nikdo pri nas. Vi Martinčarji pa lahko vidite, katera stranka je prava in kdo pride k nam ne samo pred volitvami, ampak tudi drugače ter razloži svoje delo v parlamentu za naše koristi. Dobili smo novega šolskega voditelja g. Lazarja, o katerem pravijo ljudje, da je član JDS. Bo vsaj nekaj politične zabave! Naši Orli so priredili tudi lepo igro »Andahrma«, katera nam je prav ugajala. Želimo še več sličnega!
Blagoslovitev nove aJtarne plošče. Dne 29. t. m. bode g. vladika dr. Andrej Karlin pri Sv. Barbari v Halozah posvetil novo ploščo velikega altarja, blagoslovil novi taber-makelj ter prenovljeni aitarni nastavek.
Srečke efektne loterije dij. podpornega društva v Ljubljani se do konca tega meseca prodajajo po vset» Spodnje Štajerskem. Prosimo tem potom ponovno č. duhovščino, da nam kolikor mogoče gre na roko pri tem delu. V mnogih krajih nimamo daleč na okrog nobenega dijaka, ki bi lahko prodajal te srečke. Navezani smo torej na vašo pomoč in upamo, da nam boste pripomogli z vašo besedo. V mnogih krajih nas gleda ljudstvo nezaupno, ker je nepoučeno. Zato bi bila v teb krajih župnikova beseda prav na mestu.
Požar v Zdolah pri Kozjem. V torek, dne 15. t. m., pred 9. uro zvečer, je izbruhnil pri posestniku Alojziju Klakočar na Zdolah požar, kateri je uničil: gospodarsko poslopje, kozolec in klet. Zgorelo je vse žito, orodje ter še ena ovca. Rešili so samo živino. Najhujše je bilo to, ker so domači že spali in so sosedje prvi opazili požar. Kozjanska požarna bramba, katera je prispela na lice mesta, požara ni mogla preprečiti. Kako je nastal požar, ni mogoče ugotoviti, sumijo pa, da je bil ogenj podtaknjen in so se v to svrho vršile že aretacije.
Ali znate brati? Opetovano smo naše p. n. cenj. bralce •opozarjali da morajo pri vsakem vprašanju na upravništvo tudi priložiti poštnino za odgovor (dopisnico, znamko, denar), ker brez te priloge ne dobijo odgovora. Namesto da bi se občinstvo tega načela držalo, pa dobimo vedno več dopisov, ki jih moramo brez odgovora pognati v koš, ker ni priložena poštnina za odgovor — v škodo vprašalca, pa tudi oglaševalca. Brez poštnine za odgovor se nobenemu ne odgovori! — še nekaj! Ako vprašate za kakšen naslov, drugega Vam upravništvo vobče ne more povedati, blagovolite pripisati številko oglasa (v levem oglu na koncu oglasa). S tem prihranite upravništvu mnogo nepotrebnega dela. Priporoča se — upravništvo.
Poskusite takoj in prepričali se bodete, da ima milo »Gazela« take vrline, ki ga usposobijo za nenadomestljivega pri vsakem varčnem in pametnem gospodinjstvu.
Za jesen in zimo došla velika izbira štofov za moške in ženske obleke, barhentov vseh vrst, hlačevine, koče, odeje, slamnice, nogavice, zimsko perilo, svilnati robci, dežniki. Prvovrstno blago je najcenejše, zato si nakupite zmiraj le najboljše blago, katero dobite .po zelo zmernih cenah v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Istotair se kupujejo jajca, maslo, zabelj, mast, suhe gobe ter vsa deželni pridelki, vedno po najboljših dnevnih cenah. 1108
Kak-o priti do denarja H Odgovor je prav enostaven: treba štediti. Štedi pa vsak, kdor dobro in pa kar je glavno,, da ceno kupuje. To pa vsak doseže, kdor sulcno, volno za ženske obleke in neveste, hlačevine, barhent, platno, klobuke, perilo itd. kupuje pri tvrdiki Franc Mastek v Mariboru na Glavnem trgu 16. Z enkratnim nakupom pa se vsak prepriča o res dobrem blagu in nizkih cenah.
Nabiralci gob morajo vedno stremeti za tem, da dosežejo za suhe gobe čim največji izkupiček, da se jim trud najboljše poplača. Razni prekupčevalci, ki švigajo od hiše do hiše, obljubljajo navidez ugodne cene za gobe, vendar pa se navadno hočejo pri tehtanju okoristiti. Priporočamo torej vsem, da se, predno prodajo suhe gobe, vedno prepričajo o najboljši ceni' v trgovini Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer, kjer bo lahko vsak suhe gobe vednia po najvišji dnevni ceni prodal. To si je treba dobro zapomnita!
Podpisani Alojzij Brečko, Kuretno pri Laškem, sem v »Domovini« z dne 4. t. m., št. 35, javno pozval Ivana Deželaka, tajnika SLS, da mi vrne dokumente, katere sem jaz n jemu lansko leto odstopil, z žuganjem, da sem primo-ran iskati' druga pota. Ker sem pa predmetne dokumente sam v pismu poleg prošnje oddal na pošto, je jasno, da ne morem od njega zahtevati dokumentov, priznavam, da sem mu storil krivico in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe., — Alojizij Brečko, Kuretno pri Laškem.
■■■I
Špecijalist za ženske bolezni in porotfruštvo
DR. FRAN TOPLAK
se je vrnil in zopet redno ordinira: MariboT, Glavni trg št 18, od 10. do 12. in od 14. do 16. ure.
»aaiMi«aaaeB«MiBaiB!iii«BJBiiaBiBBi
Dopis!.
črna v Mežiški dolini. Zadnjo nedeljo, dne 20. t. m.
je imel narodni poslanec dr. Andr. Gosar pri nas javen shod. Na tem shodu je poročal o sedanjem političnem položaju v Jugoslaviji in Sloveniji. Obširneje se je ba-vil z raznimi davki, s posebnim ozirom na delavski in poselski davek. Kar se tiče politike SLS stranke, je na-glašal s posebnim povdarkom, da je smer Slovencev popolnoma pravilna in da moramo vztrajati do končne zmage. Shod se je vršil na prostem in je bil povoljno obiskan. Na tem shodu so se sprejele sledeče resolucije: Resolucije sprejete na javnem shodu SLS v Črni, dne 20. t. m. 1925. I. Več let zaporedoma in zlasti zopet v tekočem letu imamo zlasti v naših krajih slabo letino. Dvakrat je že po višje ležečih legah zapadel sneg in žito poškodoval; nato je zopet dvakrat slana vse pomorila. To zadeva zlasti Koprivno in Javorjev. Neki Koprivec se je izrazil: »Bomo tudi letos imeli svoje kašte v Črni.« To dovolj pove. Davčna oblast se naj na to dejstvo ozira in temu primerno odpiše prizadetim kmetom davke. -II. Šolske počitnice na ljudskih šolah so bile v poprejšnjih letih v mescih septembru in oktobru, sedaj pa v mesecih juliju in avgustu. Zborovalci zahtevajo, da so počitnice za ljudsko šolo določijo kakor so bile poprej, ker ravno v septembru in oktobru rabijo stariši otrok« za potrebno jesensko pašo pri živini. III. Pri naših ura-
dib se slovenščina vse premalo upošteva. Dopošiljajo se tiskovine pisane v cirilici. Prosto ljudstvo cirilice ne zna citati in še manj more razumeti. Zahtevamo, da se v •»seh uradih slovenski jezik upošteva, kakor nam je zajamčeno v ustavi. IV. Ponovno terjamo od vojaške oblasti, da naše mladeniče-vojake med vojaško službo pustijo doma v Sloveniji službovati ali vsaj v takih krajih Jugoslavije, kjer se ne nalezejo raznih bolezni. Radi tega ostanejo ravnotako dobri Jugoslovani — in še boljši — kakor če bi bili nezadovoljni v za nas nezdravi južni Srbiji in Makedoniji. V. Ravnotako hočemo, da se odpravi ostudni delavski davek, ki je vnebovpijoča krivica. Eksistenčni minimum naj bo tudi za delavca 20.000 dinarjev. Davčni uradi naj na položnicah natančno označijo, kakšne davke terjajo. Davčni uradniki naj tudi s strankami uljudno postopajo. Davkoplačevalec je človek ne pa žival! Davki morajo biti, toda pravični. Da bi pa Slovenija morala polovico več davkov plačati kakor jih je predpisanih, vzbuja pri davkoplačevalcih ogorčenje in nezaupanje v davčne uradnike. VI. Državni — posebno davčni uradi se branijo sprejemati državni papirnati in kovani drobiž. Kam z njim? Zborovalci zahtevamo od gg. poslancev, da se zavzemajo za to, da državni uradi sprejemajo državni denar drobiž vsaj v plačilo davkov. Enake resolucije so se sprejele tudi na shodu, ki ga je imel omenjeni gospod poslanec isti dan v Mežici.
Zavrče. Dne 20. t. m. je priredil pri nas shod poslane« dr. Pivko. Poslušalcev je bilo v celem do 13 oseb. Demokratov je bilo 3 osebe, drugi so bile različnih strank. Vprašamo poštno ravnateljstvo, naj poizve, kdo je službo vršil, ko je selski pismonoša zastopal demokrate!
Lsožno blizu Rogatca. Kljub slabemu vremenu, ki je nagajalo in nam delalo preglavice cela dva dneva pred blagoslovitvijo našega velikega zvona, smo isto vendar srečno izvršili dne 13. t. m., t j. na nedeljo Marijinega imena. Prvo hvalo smo dolžni preč. g. kanoniku Caslu, ki je zvon blagoslovil ob asisitenoi domačega č. g. župnika, č. g. stoprškega župnika Šireca in križevskega kaplana č. g. Julija Vajda, ter potem v prelepem cerkvenem govoru o Marijinem imenu in novem zvonu vernike do solz ganil Preč. g. kanonik rad .pribiti na naše lepo Ložno ter se ne ustraši ne dežja, ne vetrov, ne daljne poti, ne strmega brega, ne polzganja po bregu navzdol. Zato ga upamo še večkrat videti pri naši romarski cerkvi. — Za ta zvon, ki tohita 714 kg in s svojim močnim glasom prevladuje vse bregove tostran sivega Boča, so zopet darovali sledeči dobrotniki in častilci Lcženske Device: preč. g. djakovski in iavamtinski konzistorijalni svetnik in nadžupnik Sv. Križa pri Slatini Franc Korošec že v drugič HO din.» gospa Terezija Ogrizek pri Sv. Križu 100 din., neimenovan iz Šmarja 100 dinv neimenovan iz Makoi 100 din., Jera Ogrizek iz Kostrivnice 250 kron, Jakob Fric iz Žetal (Ko-čaoe) lOO din., Martin Kropeč nabral po makobki župniji 112 din. Za vse te blage dobrotnike, ki bi naj našli obilno posnemovalcev, se bosta služili še dve sv. maši v mesecu oktobru na Ložnem, pa tudi za tiste, ki še bodo kake večje zneske darovali ali poslali na župni urad Sv. Florijama na Boču. Na zahvalno nedeljo, t. j. zadnjo nedeljo v mesecu ■oktobru,, pa upamo videti tudi vse tiste romarje, ki sedaj ob blagoslovitvi radi blatnih in mokrih potov niso mogli priti, pa bi bili radi priromali Torej na obilno svidenje takrat, da se bomo dostojno poslovili od Loženske Matere božje do druge spomladi!
Kozje. V zadnjem »Kmetijskem listu« nekdo sanjari, da je v Kozjem neki boj med pristaši SLS samimi ter da obstojajo drve grupi SLS. Mi dveh grup ne poznamo ter moramo ugotoviti, da obstoja v tukajšnji krajevni organizaciji SLS najlepša edinost. Jasno je pa, da SLS nikjer ne računa z ljudmi, ki menjavajo svoje politično prepričanje tako kot samostojneži, kateri site včeraj prisezali, da je Vaša politika, katero ste vodili, sveta, danes jo pa že preklinjate in narobe. Kdo naj neki zaupa stranki, katera za dosego svoj®» osebnih ciljev zataji svoj program in vse, kar je za dosego tega treba?
Gospodarstvo.
KAKO RAVNAMO Z NAMIZNIM GROZDJEM.
Gonilne säe za gospodarski napredek so izšle večjidel cd ljudi, ki so se nahajali v stiski za svoj vsakdanji kruh, kajti človek, ki je obložen z dobrotami tega sveta, je navadno brezbrižen in neproduktiven. V časih, ko so posamezne gospodarske panoge preživljale največjo krizo, je iznajdljiv človeški razum storil največ za njih napredek. Zato je tudi za vsako krizo sledil prav kmalu znaten napredek dotične panoge.
Od raznih kmetijskih panog pri nas je bilo vinogradništvo v zadnjih letih v največji zadregi Še prav posebno letos, ko se obeta Obilen vinski pridelek, bo treba vzeti svinčnik v roko in računati, po kateri ceni naj ga prodamo, ; da ne bomo utrpeli občutne gospodarske škode. Vpošte- i vajoč treznostno gibanje v skoro vseh naprednih državah, je umni vinogradnik začel misliti na to, kako bi spremenil način dosedanjega vinogradništva ter prideloval več namiznega grozdja. V nastopnih vrsticah slede kratka navodila o izbiri najprikladlnejših namiznih grozdnih vrst, o gojitvi, trganju, razpošiljanju in hranjevanju namiznega grozdja.
Za prodajo grozdja prihajajo v prvi vrsti v poštev grozdne vrste, ki rano dozorevajo, imajo dober okus in katerih jagode so obdane s čvrsto kožico, da lažje prenašajo transport in se gnilobi dobro upirajo. Za poznejši trg, — po zimi in v pomladi' — pa so pripravne tudi pozne grozdne vrste, ki jih dičijo sicer svojstva, koja se zahtevajo od namiznega grozdja. Te vrste shranjujemo do upo-»abe t posebnih grozdnih hladilnicah.
Rane namizne grozdne vršite so: rana magdaienka, rani malingovec, rumena svilenka, rana rdeča malvazija, rani burgundec, modra portugalka in Biser iz Csabe.
Namizne grozdne vrste za zimsko in pomladno uporabo so: bela in rdeča žlahifenina, muškatna žlahtnima, rumeni, rdeči in modr imiuškat, beli kalabrezec, beli imperial, muškaftni silvanec ¡m modri tirolan.
Ako hočemo vzgojiti lepo namizno grozdje z debelimi jagodami, je potrebno, da jagode pred zoritvijo primerno razredčimo ali cizeliramo. To storimo v času, ko so dosegle debelost graha. Grozdja, ki itma že po svoji naravi redke jagode, kakor iimperial, seveda ne bomo cizelirali, pri gostojagodnem grozdju, kakor pri vseh vrstah muškatov, pri muškatnem silvancu itd., pa bomo odstranili približno eno tretjino pregostlih in drobnih jagod. Za izrezovanje jagod nam služijo nalašč za to pripravljene špičaste škarje.
Trganje namiznega grozdja se vrši najbolje zjutraj, ko je grozdje sveže, toda mokro ne sme biti. Pri tem poslu moramo paziti, da ne obrišemo tanke voščene odeje, ki pokriva jagode, ker bi to kvarilo zunanjost grozdja in bi zmanjševalo njega stanovitnost. Potrgano grozdje odnašamo iz vinograda v navadnih košarah, ki naj se oblagajo s trsnim listjem.
Za razpošiljanje grozdja vzamemo posebne košare ali zaboje, ki vsebujejo 5—10 kg netto. Košare obložimo najbolje s trsnim listjem, zaboj pa še ob straneh z ovojnim papirjem. Pri vlaganju se grozdje skrbno pregleda ter se gniloba in nerazvito jagodje s škarjami izreze. Vsak posamezen grozd je zaviti v posebni papir. Vlagamo tako, du izrSbimo tudi najmanjše prostore zaboja ali košarice. Dobro storimo, ako posodo med napolnjevanjem večkrat po-tresemo. S tem dosežem«, da se grozdje bolj vleže in na potu ne poškoduje. Na vsak način pa moramo gledati na to, da košare ali zaboje napolnimo do vrha in grozdje s pokrovom nekoliko stisnemo. Nato se pokrov z vrvico prii-šije na košaro, odnosno zaboj zabije z žreblji.
Prav dobro se izplačajo stroški in trud, če grozdje shra njujemo za zimo in preko zime, četudi nam pri tem hranjevanju kljub največji pažnji obilo grozdja segnije in pride v zgubo. Po svežem grozdju nastane živahno povpraševanje šele takrat, ko ga ni več zunaj v naravi, t. j. po zimi in v zgodnji pomladi.
Na Francoskem in tudi v okolici Smedereva (Srbija) hranjujejo grozdje v posebnih prostorih, ki mcrajo biti zračni in primerno temperirani. Temperatura pri 3—4°C je najugodnejša. Čim več je v prostorih suhega zraka, tem boljše se ohrani grozdje. V prostore se postavijo stojala iz lat, na katere so pritrjeni železni obročki, ki služijo za vlaganje steklenih posodic, v razdalji 15 cm. Te posodice imajo obliko prirezanega stožca ter vsebujejo 3 dl. Napolnijo se do približno % z vodo. Da se prepreči gniloba in plesen, se pridene vodi nekaj soli in zdrobljenega lesnega oglja Vodo je menjati vsakih 6—8 dni. Grozdje, katerega hočemo hranjevati na ta način, moramo porezati z rožjem vred raz trsja in sicer tako, da pustimo vsakemu grozdju 2—3 dm dolgo rozgo. Rozge postavljamo v posodice, da se grozdje ne dotika drug drugega. Polagoma transpirira iz grozdja voda, ki pa se nadomešča z vodo iz posodic po rozgine mlesu, vsled česar ostane grozdje vedno sveže. Ob priliki menjavanja vode moramo grozdje pregledati ter gnile ali nagnite jagode odstraniti.
Prevlaizen zrak v shrambi moremo osušiti z apnenim kloridom. V ta namen vzamemo leseno mizico, katere plošča je nekoliko nagnjena. Na to ploščo položimo apneni klorid, ki začne takoj sesati iz zraka preobilo vlago. Ko se je nasitil z vodo, postane tekoč in kaplja v podstavljeno posodo. Tekoči apneni' klorid se da potom izhlapevanja zopet zgostiti, da postane trd, nakar se more uporabiti vnovič za odvajanje vlage. Delovanje raznih škodljivih glivic — plesnii in gnilobe — preprečimo z žveplanjem celega prostora.
Prodaja gTOzdja je mnogo rentabilnejša od prodaje vinskega mošta, kar posnamemo iz sledečega računa, ¡ki je sestavljen po danalšnjih povprečnih cenah:
1400 kg grozdja daje 1000 litrov vinskega mošta po 5 dinarjev, je 5000 dinarjev; 1400 kg grozdja nepredelanega za prodajo v jeseni po 5 dinarjev, je 7000 din.; 1400 kg grozdja nepredelanega za prodajo v pomladi po odhfiitku 450 kg grozdja, ki je prišlo v zgubo in stroškov hranjevanja po 500 dinarjev, ostane 050 kg po 10 din. manj 500 dinarjev, je 9000 dinarjev.
Končno besedo o: tem naj imajo veščaki, katerih izkušnje v tem pogledu so dovedle morebiti do drugačnih rezultatov. Vsekakor se s prodajo grozdja odpira pred nami nov svet, ki nam kaže pota, po katerih moremo z velikim pridom vnovčiti naše vinarske proizvode ter s tem koristiti sebi in splošnemu napredku.
Vekoslav Štampar.
Iz vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Ta sedaj 53 let stari zavod se je nedavno pretvoril v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo; poleg te je še tudi enoletna vinarska in sadjarska šola z internatom. Za obe šob' se je prijavilo dc-voljno število zanimancev za vstop. Rok za vlaganje prošenj pri srednji šoli je že potekel, pri enoletni šoli pa poteče dne 1. oktobra t. 1. Začetek šolskega leta za drugo-letnike bivše dvoletne vinarske in sadjarske šole je bil dne 15. septembra; v srednji vinarski in sadjarski šoli prične novo šolsko leto dne 1. oktobra, v enoletni pa dne 15. oktobra namesto začetkom novembra, kakor je bilo prvotno razglašeno. Vsak zanimanec (prosilec) bo o tem še posebej obveščen. G. minister kmetijstva je določil mesečno oskrbnino na 400 dinarjev (do sedaj 75 dinarjev) za vse privatne gojence v internatu, to so namreč tisti učenci-novinci enoletne šole, ki morajo plačevati vso oskrbnino, odnosno je ne morejo biti oproščeni in še niso bili v kmet. šoU. Novinci siromašnih staršev, kateri dobijo prosta mesta v zavodu kot državni gojenci (štipendisti), bodo tudi
posebej obveščeni o tem. Vodstvo reorganiziranih kmetijskih šol se je opet poverilo direktorju Andreju Žmavcu, dosedanjemu ravnatelju dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Profesor Josip Priol odpotuje te dni na Holandsko v svrho študija ameriškega načina sortiranja in vkladanja sadja i. dr.
Kmetijsko-gospodinjski tečaj v Beltincih. Pri sestrah križairkah v Beltincih (Prekmurje) se vrši še pred novim letom desettedenski gospodinjski tečaj, na katerem se naša kmečka dekleta lahko v kratkem času strokovno izvež-bajo v najnujnejših gospodinjskih poslih, kakor kuhanju, šivanju, ženskih ročnih delih in drugih za gospodinjstvo sploh najpotrebnejših kmečkih opravilih. Ker je še nekaj mest prostih, se vabijo osobito dekleta iz bližnje Štajerske, iz Murskega polja, da se čimprej zglasijo pri križarskih sestrah v Beltincih, kjer zvejo natančneje pogoje.
Mariborski trg dne 19. septembra 1925. Lepo jesensko vreme je privabilo ta dan mnogo kmetov na trg, ki so pripeljali 45 s krompirjem, zeljem in čebulo itd. in 15 s sadjem naloženih vozov v mesto, pa tudi slaninarjev je bilo 33, ki so prodajali svinjino po 20 do 30 din., slanina po 25 do 30 din. in drob po 15 do 20 kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 10 do 17.50 din., teletino po 15 do 20 din. in svinjino po 17.50 do 20 din., klobase po 20 do 35 din., prekajeno meso po 35 do 40 din., gnjat po 45 do 50 din., drob po 8 do 15 din. kg. — Perutnine je bilo pa komaj okoli 400 komadov. Cene, ki so vsled tega poskočile, so bile: piščancem 20 do 30 din., večjim 30 do 100 din. par, kolk osem 35 do 65 din., racam, gosem, puranom mladim in starim 35 do 120 din., domačim zajcem 10 do 50 din., grlicam 35 do 40 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje cvetlice; Cene so bile krompirju 4 do 5.25 din. mernik (7 A kg), oziroma 125 do 1.75 din. za kg, solati 1 do 3 din. kg, glavnati solati 0.25 do 1.50 din., ohrovtu in ohrovtovi repi 0.50 do 1.50 din., zeljnaltim glavam 1 do 3 diin., karfijolu 1 do 7 din., kumarcam 0.50 do 2 din., buči 1 do 3 din. komad, stročjemu fižolu 4 do 5 din., paradižnikom 1.50 do 2 din., kisli repi 3 din., kislemu zelju 4 din kg, luščenemu fižolu 1.25 do 3 din. liter; jajcam 1.50 doi 1.7SL din. komad, tra-pistovskemu siiru 25 din., ovčjemu siru 20 din. kg, mleku 3do 3.50 din., maslinemu olju 33 do 55 din., bučnemu olju 24 do 32 din. liter, smetani 12 do 14 din lite^ maslu 44 do 48 din., kuhanemu maslu 50 do 55 din. kg, jabolkom 3 do 7 din., hruškam 3 do 8 din., slivam 3 do 10 din., češpljam 3 do 5 din. (kmetje so prodajali češplje po 5 do 6 komadov za 25 para, tedaj 60 do 72 komadov za 1 kg, med tem ko jih Je na kg samo 54 do 56 komadov), breskvam 6 do 10 din., grozdju 7 do 10 din. kg, limonam 0.75 do 1.50 din. komad, melonam 3 do 15 din. komad. Gvetflii-cam 0.50 do 6 din., z lonci vred 15 do 50 din. komad. Lončena in lesena roba 0.50 do 175 din. komad, brezove metle 2 do 5 din. komad, leseni ročni vozički 100 do 200 din. komad.	,
Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejem dne 22. septembra 1925 se je prignalo: 16 konj, 10 bikov, 145 volov, 395 krav in 11 telet, skupaj 577 glav. Povprečne oene za različne živalske cene so bile sledeče: Debeli voM 1 kg žive teže od 8.75 do 9.50 din., poldiebeli voli od 7.50 do 8.25 din., plemenski voli od 7 do 7.50 din., biki za klanje od 6.25 do 8.50 din., klavne krave debele od 750 do 9.50 diru, plemenske krave od 5 do 7 din., krave za klo-basarje od 3.75 do 4.75 din., molzne krave od 8 do 9 din., breje krave od 8 do 9 din., mlada živina od 6.75 do 1050 din. Prodalo se je 358 glav, od teh 26 v Italijo, 58 v Nem. Avstrijo.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko mesio od 10 do 19
dim., telečje meso od 12.50 do 19 din., svinjsko meso sveže od 12.50 do 25 din.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55—56 din., francoski frank 2.60 din., italijanska lira 2.29 din., čeho-stovaška kroma 1.65 dim., angleški funt 270 dim, avstrijski šiling 7.80 din., švicarski frank 10.80 dim. V Curibu zne-ša vrednost dinarja 9.21 cemtimov.
Cirilova tiskarna v Mariboru je dozdaj založila in izdala sledeče zvezke »Ciril o ve knjižnice«: I. zvezek: dr. Lenard: Jugoslovanski Piemont. 7 D. 3. zvezek: dr. Lenard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda 10 D. 4. zvezek: Moj stric in moj župnik. Povest. 4 D. 5. zvezek: Melville: Gladiatorji. Roman. I. del 8 D. 6. zvezek: Melville: Gladiatorji II. del 10 D. 7. zvezek: Wells: Zgodba o nevidnem človeku. 7 D. 8. zvezek: Orczy Dušica. Roman. I. del 16 D. 9. zvezek: Conan Doyle: V libijski puščavi. Roman. 12 D. 10. zvezek: Bernett: Ziv pokopan. Povest. 8 D. 11. zvezek: Camelli: Izpoved socialista (Od socialista do duhovnika). 16 D. 13. zvezek: E. Lešnik: šumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine. 5 D. 14. zvezek: Ljubša: Slovčiiske gorice 7 D.
Hdčih-
ae boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju štev. 24 katera razpošilja trpežno sukno m D 71 •—, močen ievjot m D 78-—, fini kamgarn m D 90'—. liustrovani cenik i tre* 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturna robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride s vlakom o-	_
•ebno kupovat, dobi nakupa primerno povrnitev volnja ■ Naročila irez D 500'— pošte, prosto. Trgovci engroa cena I





„Grajske Isle**".
Cenjenemu občinstvu mesta in okolice vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Bogomura Šlachta zopet nazaj restavracijo »Grajska klet«, katero sem moral
vsled nekaterih prenaredb za nekaj časa zapreti ier jo otvopim dne 1. obtobpa £« 1.	HI
Podjetje bom vodil v lastni režiji, točil samo izbrana najboljša vina, skrbel za dobro kuhinjo, zmerne cene in točno postrežbo tako, da bo pridobila restavracija	BI
zopet svoj prvotni sloves. — Priporočam se najtopleje za obilen obisk	Gjuro Valjak.	|j|

MALA OZNANELA.
Kaharica za vse, ki zna tudi dobro krave molzti, se sprejme k trem gospem na lepo posestvo na deželi. Naslov v upravništvu.	1153
lidhck postranski zaslužek za vsakega! Pišite takoj po naslov v upravništvo Slov. Gospodarja.	1157 2—1
Dobro, starejšo, snažno kuharico, za meščansko in hrano za družino za večje gospodarstvo, sprejme Anton Cvenkel, Sv. Peter v Sav. dolini. 1161
3-1
Tiničarja, poštenega, veščega marljivega z družino 5 oseb sprejme takoj mesar in posestnik Josip Kirbiš v Mariboru.	1165
Konjar z dežele, od 25—40 let star, z večletnimi spričevali se sprejme takoj v službo pri gosp. Franjo Spes, Linhartova ulica 18, Maribor. 1173 2—1
Pestunja k trem otrokom (5 let, 3 leta, 4 mes.) Iščem za-oesljivo, starejšo pestunjo, najrajše vdovo, ki ima rada otroke. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Pestunja«.	1115 2—1
liče se delavec za prvo šajbo
fri Francu Rajšp, lončarju v ramu. Zaslužek 500 do 1000 kron na teden. 1121 3—1
Tiničar se sprejme na Polen-feaku pri Ptuju. Naslov: Knez Matija, Ghegova ulica 3 v Mariboru.	1126 3—1
PoSteno dekle z dežele išče službe kot sobarica pri obi-telji, če le mogoče brez otrok. Naslov v upravi. 1105 3—1
Oskrbnika veščega poljedelstva, gozdarstva, kletarstva, ter konje, goveje in svinje-reje, treznega ni z dobrimi »pričevali, sprejme Anton Uvenkel, Sv. Peter v Savinj. dolini. Starejši samski moz, ki je tudi hmeljarstva vešč, ima prednost. 1071 5—1
Doktor poljedelstva, živinorejski in setveni nadzornik, iz južne Nemčije, sin poljedelca, 27 let star, išče za eno ali več let mesto za novodobno poljedelsko prakso in znanstvo. — Ponudbe pod: B. B. 5403 an Rudolf Mosse, Breslau. 1113
Hiša, pritlična z 2 sobama, gospodarskim poslopjem, vrt, vse trdo krito, pri cerkvi v Št. Janžu na Drav. polju, se ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Lastnik v Mariboru, Mlinska ulica 24.
1135
t Enonadstropna hiša v trgu
Savinjske doline s 6 sobami in pritikline, veranda in 3 njive se ugodno proda. Hiša je pripravna za penzijonista ali obrtnika. Naslov pove uprava Slov. Gospodarja.	1167
Proda se takoj lepa majhna parcela za stavbo; prostor je v lepem prometnem trgu Slovenije, jako primeren za ko-larsko brt. Naslov v upravništvu.	1163 2—1
Dobroidoča kovačija s stanovanjem se išče. Naslov v upravništvu. 1124 2—1
Proda sc hiša z vrtom, sado-nosnikom in eno njivo ob veliki cesti, primerno za obrt-, nika. Več pove Franc Kola-rič, Bukovci 115, Sv. Marko niže Ptuja.	1170 2-1
Prodam posestvo iz proste roke zaradi preselitve; 2 in četrt orala dobre zemlje in lep sadonosnik, travišče, nov hram z opeko krit, in dve kleti, vse v dobrem stanju. Cena je 27 tisoč dinarjev. Naslov: Ignac Neubauer, Podlože 34, Ptujska gora.	1158
Proda se na Vranskem v trgu ; v bližini sodnije dvoje pose- 5 stev: prvo 21 oralov lepih ro- t dovitnih njih, travnikov, sado- ! nosnik in gozd; gospodarsko ] poslopje (hiša, hlevi kozolec) i je v naboljšem stanju. Drugo j posestvo obstoji iz lepe pri- J tlične hiše, iz novega gospo- j darskega poslopja, lepega sa-donosnika ter ene velike ro- ; 4ovitne njive. Cena se izve v župnišču Vitanje. 1169 5—1
Posestvo, 7 oralov se proda zaradi preselitve. Naslov v upravništvu.	1138 2—1
Prvovrsten vinograd, okoli 2 orala, v dobri legi z letošnjim branjem, se proda za 30.000 D. Letošnje branje odgovarja približno polovici kupne cene. Radič, 2aga, Zg. Polskava.
1117 2-1
Sodi za vino, žganje, transport in hrambo ima vsako množina vedno v zalogi Fr. Repič, sodarsko podjetje v Ljublj.ini, Trnovo. Solidno delo. Točna postrežba. Oglejte si zalogo!	1012 15—1
Šolske torbice, mApe in jermeni za knjige, nahrbtniki, kakor tudi različni kovčeki in ' torbice za potovanja priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1047 5—1
Stijk&Inlce in mline (patent Rudi) za grozdje in sadje ima v zalogi tvrdka Hochnegger in WiTher, Maribor, Koroška cesta 53 Izdelovanje pohištva in stavbeno mizarstvo. — Postrežba točna. — Cene nizke.
89»
j Suhe gobi, orehe.
vosek' in vse druge deželne pridelke kupuje po najvišjih cenah:
ANTON FAZARINC, CELJE.
Ima na izbiro in veliko zalogo: kave, riža, mila, sveč, najfinejših čajev, ruma, konjaka
in vseh vrst špecerijskega blaga
po najnižjih cenah.
Zamenja tudi žito za najfinejšo baško moko. 1168 10—1
fpicerijska pridelka
posebno lepo kavo, surovo in žgano, riž, bučno olje, na-, mizno olje, banatsko pšenič-no moko, dobro krušno moko, kupite najcenejše in s točno postrežbo v najstarejši špe-. cerijski trgovini
IVAN SIKU,
Glavni trg v RotovSn.
Kupim tudi več vagonov lepega zelja v glavah. 1074 12—1
Proti škodljivcem na hmelju
Je tobačni izvleček z mazavim milom. Z navodilom vred se dobi v drogeriji Sanitas ▼ Celju.	834 10—1
Proda se takoj po nizki ceni dobra kleparska delavnica na deželi z inventarjem, večjo zalogo kleparskih izdelkov in pohištvom. Delavnica je v dobrem obratu. Naslov v upravništvu.	1112 2—1
Pozorl Gospe Ane Zanier dediči prodajo naslednje nepremičnine z inventarjem vred:
1.	Posestvo v Letušu, velika hiša v trgovino in gostilno ter
f;ospodarskimi poslopji in ca 6 oralov njiv, travnikov in gozdov;
2.	Posestvo v Lučah, hiša z gostilno in trgovino ter ca 9 oralov gozda in travnika;
3.	Vinograd z hišo v šeščah;
4.	Hiša v šeščah s travnikom (3 orali).
Prodajo se gospodarske enote skupaj ali parcelirano. Pismene ponudbe sprejema: dr. Vinko Tajnšek, Sv. Pavel pri Preboldu.	1162 3—1
Prodam posestvo okoli 4 orale, zidano poslopje. Mihael Kereži, Sv. Miklavž, p. Hoče.
1159
Malo posestvo v okraju Maribor se kupi do zneska 80.000 dinarjev. Ponudbe pod »Plo-donosno« na upravo. 1172
Posestvo: hiša z 2 sobama, kuhinjo, vrtom, 1 ali 2 orala zemljišča, 5 minut od postaje Pioljčane, proda J. \Vouk v Poljčanah.	1144 2—1
Trgovinska hiša, 30 m dolga, 500 kv. m vrta. Hiša je tudi pripravna za jajčji izvoz, 5 minut od kolodvora Poljčane, se proda. J. Wouk, Poljčane. 1 1145 2—1
Večjo partijo Ia jabolčnice » proda Peitler, Limbuš. 1151
Hrastov okrogli les in bukov gozd, če mogoče v bližini Maribora, kupi električna žaga M. Obran, Tattenbachova ul.
1120 3—1
Pozor kmetovalci! Sadni mlini po najnižjih cenah pri iz-delovatelju Ivanu Sirak v Mariboru, Pobrežka cesta 15.
1139 3-1

se
Tiskarna w, Cirila y Marioorii
Zn poljske kpiže
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 cm veliki po 1700 din.
Stenski križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din.
Stenski križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din.
Stoječi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih
in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Ü E
S ®
E
5
6
a ®
s

Lep vinogradnik, 10 minut od kolodvora Gor. Radgona, z «kolu 8 oralov zemlje, med temi 1 oral gozda za seč, vse zaokroženo, se takoj po ceni proda. Vpraša se pri gosp. Skerlec-Fiedler, Gor. Radgona.	1156 2—1
Prvovrstno sadno drevje in cepljene trte najbolj pripo- ! ročljivih vrst po nizki ceni ima v zalogi: Drevesnica in i trtnica Gradišnik, Št. Janž— Velenje. Naročila in tozadevna vprašanja naj se blagovolijo nasloviti na: Ivan Gradišnik, pošta Dobrna pri Celju.	1052
Posort Ravno došlo blag», n» ve cene Platno, barhenti, drnfc hlačevina, svileni robci, (okno itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 4»
Prvovnti.i anrlriki ia oettsv
aagli
■ki plinski koks na drobno i»
debelo cUibuvi po znatno ut
ianib cenah Haribocfka mo»l-na plinarna.	0
Predno kupite
zimsko blago, oglejte si v manufakturni trgovini K. Wor-sche-ja nasl. Anton Macun v Mariboru, Gosposka ulica 10.
Lepo posestvo
se da v zakup na južni strani Pohorja, oddaljeno samo 1 V* uro od postaje Hoče, približno 8 in pol oralov njiv, 16 cralov travnikov, solnčna lega in dosti vode, pod ugodnimi pogoji. Zakupnina se lahko deloma odsluži z odvažanjem lesa. Zakupnik mora položiti primerno kavcijo in naj ima če mogoče lastno živino, ker se živinoreja na tem posestvu zelo rentira. Naslcv in višina razpoložljive kavcije naj se naznanijo upravi »Slovenskega Gospodarja« pod: »Pošten in priden«, nakar se bodo poslali natančni potrebni podatki.	1171
IffiUUBMBHaiiaHBBmHnHHISHBnMBHBHHHB
Somišljeniki inserirajte l
^■■■■■■■■■■■■■■■■■liniBlRBBRISniV»
S 4B S ti TBT O
v izmeri 9 oralov, zidana hiša z gospodarskim poslopjem ob cesti v bližini Maribora se proda poceni. Posredovalci izključeni. Poizvedbe pri dr. Muleju, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 30.	1152
Otvoritev trgovine.
Cenjenemu občinstvu usojam si najuljudneje naznaniti, da sem dne 23. septembra t. 1. o tvoril popolnoma n® novo preurejeno mešano trgovino z železnino v Mariboru, Tržaška cesta 9, zraven bolnice.
Obenem kupujem in zamenjujem vsakovrstno zrnje in ostale poljske pridelke po najboljših dnevnih cenah.
Za mnogobrojni obisk se priporočam ter beležim z od» ličnim spoštovanjem	Vinko Klemenčič.
Podpisanemu Franc Rečniku, posestniku v Raz vanju pri Mariboru, je dne 9, septembra 1925 popolnoma pogorel celi hlev. Zavarovalna družba »JUGOSLAVIJA« ms je, vpoštevajoč mojo bolezen in vzlic temu, da sem bil s plačilom premije v zaositanku, izplačala celo odškodnino. Imenovani družbi se zahvaljujem in jo vsakomur najtopleje priporočam!
Razvanje, 16. septembra 1925.	115§
Franc Rečrek.
Kmetje šmarskega sreza
Oglejte si zalogo in informirajte se o cenah, predno krijete vaše potrebščine v manufakturi, usnju, želes* nini in špeceriji
v detajlni trgovini ED. SUPPANZ, PRISTAVI
Suh® sobe kupuje
vedno po najvišjih dnevnih cenah
Franc lenžar« trgovec
Mala Nedelja in Ljutomer.	9041
nnrnmmnntmnnmmnmM^
¡»»¡»¡bsb »9H<<i!K»iK«ffisn.jcaRmwBMa«HBn88
msr JF* ižol
letošnji suhi rešetani izbran kupim po najvišjih dnevnih
cenah
trgovina z mešanim blagom, Maribor, Aleksandrova c. 19» W«9BKI0»W« ¡»WIBliBiWBlifmHSBBKAflMüS«;,'íflfc' «IIHBHtft
Prva kamnoseška obrt v Pobrežju pri Mariboru
Matija Rozman«
zraven novega mestnega pokopališča na Pobrežju
ima v svoji zalogi različne nagrobne spomenike v najnfljfc cenah. — Prevztme tudi vsa cerirvena dela. 1118 •—I

a
gl
g
i
Ii
g
B
§
§ Bi
BS
Lepi nagrobni g S kamni 3 |
v marmoiju in granitu vedno v veliki izbiri samo pri
kamnoseškem mcistru
J. F. PEVER
v Mariboru, Kersnikova 7
(blizu glavnega kolodvora)
□ □ □ □ □ □jO □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O d
vest'
g g
is
5 i
H m
da se v S •

tins!m pyüp
rm
vinske gumene cevi, prašek za uzimanje kiseline vinu,
tomalsvs žtindro,
kajnit, kalijevo sol in ap-neni dušik nudi po najnižji dnevni ceni
[Trgovina z omet. gnojili in vinarskimi potrebščinami
Z.T0NEJC, Maribor, i leks. cesta 35
v manufakturni in medni trgovini
Franc Dobovičnik,
Gesposka ulica 15
•najlažje kupi vsakovrstno blago za obleke, ker je velika 'zbira in so tudi najnižje cene, vsled česar slovi ista kot vir za najcenejši nakup manufakturnega blaga.
Državni nastavljene!, železničarji, kakor sploh stranke, ki pridejo iz dežele nalašč kupovat, dobijo znaten popust.
Za trgovce poseben oddelek na debelo.

Um ©ferskkeS
Msnaiaktuio in konfekcijo, vezenine, pletenin« i. t d. kakor moške in ženske obleke po meri k lastne prvovrstne krojačnice ter premog in drva dobit« proti agudnemo odplačevanju le pri tvrdki
oavorin johan m drugovi
dražba s t, z. Msrtoor.VojainlSka nI, 2. pisarim Greprilčeva al. I
1KH3B!
Radi ¡zborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti »i m jesen in zimo
da pri
Trpinu * Mariboru ra Glav», trgu 17
»o platna najboljša in sukna najcenejša. Vsak, kdor še ni kupil, se lahko prepriča.	1093
CGVlf
Lastne delavnice — solidne cene,
MARIBOR, Karoška cesti št, 19
Le najbolje je najceneje.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel od gg. Tomažič (nekdaj Pristovnitoovo kovačij« na vodni pogon na Fužijah pri Oplotnici, kjer bora izdeloval le prvovrstno orodje, kakor sekire, motike, krampe, cepine itd in se vsem gg. trgovcem, kakor tudi slov. občinstvu prav vljudno priporočam za prijazna naročila.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Tomažih
1164	Fužije—Oplotnica.
KB-;-
Lepi vinski sodi
v vseh velikostih se prodajajo v vinski trgovini
FERDINAND KÜSTER, MARIBOR,	*
908	Meljska cesta 10.	'
si prihranite, «ko kupite manufaktirrno Maf*
v Celju „Pri solna
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega bia^t» kor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tit&tm vino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogavl«t| pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brtekJS», odeje, dežniki, dežini plašči, cefiir in plavo platno za sraJdBf klot, čepice in naglavne rute.
N« opustite se prepričati! — Za obilen obisk m prij*awl!C
iz Orofanli
avni tri § €®i« Slavni tre S
Postrežbo točival	M«rs. vkiinuit»
IBensr na3ažlte
mibclüfl Im nslvarnsli« pri *
SpodnieStajerski ljudski posojilnici r.z.zn.z,
9 Mariboru, Stolna alica št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
iO/ . m Ml

/o
oziroma po dogovore.
asi«
s 0 0
® S J 0
g S
s h
48 G"
í a !l
n
• a
0 h 0 0
S « ■
iiiriMii0TiifiPirin7¥in
Solidna postrežba
najnižje dnevne cene
vedno sveže blago
dostavlja se na dom
E. GASP
(prele Tischler)
trgovina z mešasim blagom
MARIBOR. Aleksandrova cesta 19
□ □□
@
0
s
0 0
0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0jg
h Si
SS
"D
VSi
O
C T
to
3
CD
V*
9» =t CD
—II fc
CD 3 O
P» <
<B
□jaDonDOiDiDDaaoDDnnooooaiaoiDaaiDiDD
JBremplmcen pouH!
Najpopolnejši
TU
■L H -1
letmo |«M«f«of
Stoewer šivalni stroji
xa šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, |>i oglejte to irrednost pri tvrdki
Lud. Baraga,
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1,
«■■iiiBiHiBBiiiiiii. ■■RBBBaaaaaaBBBaaBHBiBaaaBnani
Mflloilt« Hmmt I« pri
Uu4*ki nosolllnlcl w €®lim
reglstrovBDl zadrugi z neomejeno zavezo.
Cankarjeva ulic» 4, poleg davkarij«
(poprej pri »Belem volu«)
kjer je fiajbqjj varno naložen in 8« najvišje obrestuj«». - Eentni in invalidni davek pladnja
posojilnica*	j


m m
\ Izvanredno bogata loterija ¥ Sv, Petru pod Sv. gorami
v korist zgradbi društvenega doma v Sv. Petru pod Sv. gorami. Loterija obsega 250 izvanredno krasnih dobitkov v skupni vrednosti
*®r 50*000 Din. -»E
Vrši se 8. decembra 1925.
1.	Prvi in glavni dobitek je krasno izdelano pohištvo
iz trdega lesa, politirano, obstoječe iz 2 postelj, 2 nočnih omaric, 1 omare, 1 umivalnika z ogledalom, 1 krasne slike, 1 mize in štirih stolov.
2.	»Singer« šivalni stroj.
3.	Zoia in 4 stoli — tapecirani.
4.	Vreča, 20 kg žgane kave.
5.	Kolo (bicikl).
6.	Vreča bele moke.
7.	trsna škropilnica.
8.	Blago za moško obleko.
9. Blago za žensko obleko.
10.	Klaftra drv.
11.	Fini daljnogled.
12.	200 litrov bizeljskega vina.
13.	Boks-čevlji.
14.	Cela bala linega platna
15.	Ena svinja.
16.	En zaboj mila.
17.	Ena nra.
Nadalje sledi: kuhinjska posoda, servisi, perilo, svilene rute, obleke itd. itd.
Srečka stane samo 5*— Din. Dobijo se pri „Loterijskem odboru Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami".

Somišljeniki, širite naše liste!
,4 Za čiščenje zrcal,stekla Jon« J0P1 ceni h posod, porcelana in kri* ® stalnih predmetov je TKI naj
čudovitejše čistHno sredstvo, ki deluje s h i tresejo, izda tnos tj o in dovršenostjo.
Vse se sveti, Vse bSesti, Vse je čisto, Vse je belo
Tri-soda za namakanje perila,
Zlatorog terpentinovo milo
s
s £
I ** i ! rs* i **. ^J ^ ^ M iv. IN« I ** r<* i rs* t »v« i i!ki ki ki ki ki t,i!kilk.i'ki kiUi kiki'w U k i ik i'ki L i k i ki Uki kilki'hi
d tStBKSSZS' 3Q ryUTuTHYL

Zadružna gospodarska banka d., d


r'" >
i
i-
£
V>mInusnlca v Maribora«
U-V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova ¿esta 6, pred frančiškansko cerkvijo, izvršuje vm bančne posle najkubntneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računa:
m £ j£»ooMag$Mri prodajalec mreeM državne m» loterij

'MllAlU1


^ Urejuje: J«mrf G !

konzorcij »Slov. Gospod»*«-)»: Vlado Fuieojai.
Za [r»taa*o «. fifcita; Mo »roèe. j