DELAVSKA ENOTNOST r~’ poštnina plačana v gotovini VSEBINA DANAŠNJE ŠTEVILKE: L stran: DELAVSKI RAZRED BO PODPIRAL SVOJO LJUDSKO VLADO PRI VSEH NJENIH NAPORIH — RUDNIK ZAGORJE JE PREJEL ZASTAVO ZMAGOVALCA 2. stran: SPOZNAJMO NASO DEMOKRATIČNO ZAKONODAJO: — ZAKdN O LJUDSKIH ODBORIH. 3. stran: RESOLUCIJA PRVEGA KONGRESA ZVEZE GRADBENIH DEL. IN NAM. JUGO- SLAVIJE — DNEVNA ZAVETIŠČA — VEČ POZORNOSTI NAŠIM STANOVANJEM! A stran: UDARNIKI — SPLOŠNA STAVBNA V MARIBORU NAJ BO VZGLED VSEM OSTALIM PODJETJEM 5. stran: DANAŠNJE LITERARNO USTVARJANJE — PARADA FIZKULTURE — TEKSTILNI DELAVCI SO POVIŠALI PROIZVODNJO. GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto IL, štev. 26 Ljubljana, 28. junija 1946 Izhaja vsak petek — Cena Din 2.— Delavski razred bo podpiral svojo ljudsko vlado pri vseh njenih naporih Rudnik Zagorje je prejet zastavo zmagovalca v prvomajskem tekmovanju 22. junija je Ime! predsednik LVS tov. Miha, Marinko v radiu govor, a katerim se morajo seznaniti vsi državljani, zlasti pa delavci. Prinašamo odlomke, obenem pa opozarjamo vse člane Enotnih sindikatov, naj ta govor temeljito preštudirajo. Vse od osvoboditve je bilo delo vlade Ljudske republike Slovenije pod vodstvom njenega dosedanjega predsednika tov. B. Kidriča in v smislu velikih smernic, ki jih je dal maršal Tito, usmerjeno na gospodarsko . obnovo in izgradnjo L-BS kot sestavnega dela Federativne Ljudske republike Jugoslavije. Ob požrtvovalnem in sijajnem delovnem poletu našega ljudstva, ob intezivnem delu naših vodečih organov- oblasti so bili doseženi že doslej mnogi uspehi. Pred nami stoji nadaljevanje tega dela v smislu čim večjega utrjevanja pridobitev naše borbe, v smislu dokončne obnove in izgradnje, v smislu ustvarjanja vseh pogojev za, boljše in srečno življenje delovnega ljudstva- Kot doslej so naše glavne naloge pretežno gospodarskega značaja. Tudi boj s preostanki reakcionarnih sovražnikov se vrši predvsem na gospodarskem popri-šču. Naši sovražniki so pričakovali, da bomo nesposobni dobojevati z njimi tudi gospodarski boj. Računali so, da ne bomo kos velikim ‘težavam, pomanjkanju in neredu. Računali so, da nas bo vse, to oviralo pri izgradnji naše politične in gospodarske državne zgradbe na novih temeljih. Sovražnik po svojem vojaškem in političnem porazu še ni položil orožja in skuša prav na gospodarskem področju z izrabljanjem naših gospodarskih težav, $ zakulisnim prišepetavanjem, s prikrito sabotažo nadaljevati svoje reakcionarno delo. Naši gospodarski uspehi so zato tudi ogromni politični uspehi nad reakcionarnimi silami. Izgradnja oblasti Pred nam, je prvič naloga: dokončno izgraditi, in Učvrstiti osnovo ljudske oblasti, naše ljudske odbore v smislu pravkar sprejetega zakona o ljudskih odbo. rih, Id je za ustavo eden izmed temeljnih zakonov nase države. V tej zvezi bo naše delo: uskladiti zakon LRS o ljudskih odborih z duhom zveznega zakona. Zato je Prezidij SNOS-a ,začasno ustavil izvajanje našega zakona, da izvršimo korekture, ki so potrebne v zvez; z zveznim zakonom. Odsek za izgradnjo oblasti pri Predsedstvu vlade je že začel z delom za. skladno izvajanje zveznega zakona. Hiteti je s tem delom treba, predvsem zaradi tega, ker so marsikateri ljudski odbori, zaradi pričakovanja komasacije, zapadli brezdelju In čakajo izprememb. To je seveda nepravilno in morajo naši ljudski odbori prav v času, ko stremimo k -njihovemu dokončnemu oblikovanju, pokazati vso iniciativo zato, da izvedemo svojo nalogo čim boljše. Mnogo nesigurnostj j,, v po. slovanje odborov vneslo tudi pomanjkanje lastnih sredstev krajevnih ljudskih odborov. Po zakonu o ljudskih odborih je predvideno, da bodo ti odbori imeli možnost lastne gospodarske iniciative in s tem možnost zboljšati svoje finančno stanje, V gospodarskih ministrstvih zvezne vlade se že pripravljajo določila za razmejitev , katera podjetja in industrija preidejo v kompetenco Glavnih uprav pri zveznih ministrstvih, katera v upravo pri federalnih vladah in katera podjetja bodo prepuščena okrožnim, okrajnim, mestnim in krajevnim ljudskim odborom. Ljudski odbori imajo neomejene možnosti lastne gospodarske iniciative za svoje krajevne potrebe. Snovanje podjetij, delavnic v lastni režiji krajevnega ljudskega odbora, koordinacija ih kodih;. Hiranje gospodarske dejavnosti z raznovrstnimi zadrugami bo silno poživila gospodarski polet, produkcijsko in ustvarjalno silo od spodaj, s tem se bo bistve. nyyr volivcev in krajevni ljudski od-**>a morata neprestano mobilizirati in a“ ljudstvo za izvajanje vseh go- spodarskih nalog. Brigati se morata prav sa vse probleme, ki nastajajo na terenu, istočasno pa pomagati višjim organom oblasti pn izvajanju njihovih nalog. Nasi odbori ne smejo zapadati birokratski napaki, da ostajajo samo slabi izvrševalci direktiv od zgoraj. Krajevni ljudski od. bor se mora baviti z vsemi problemi, Predvsem problem, našega kmeta in organiziranja pomoči porušenemu podeželju. Teritorialno administrativna ureditev krajevnih ljudskih odborov je sedaj v teku. Utrditev krajevnih ljudsldh odborov, Izvolitev okrajnih in okrožnih skup-tein In njihovih izvršnih odborov je tudi predpogoj za pristop k volitvam republiškega parlamenta Slovenije. Naša obnova Za obnovo Slovenije imamo že doslej ndobrenih skupno 1.225.000.000 din zvez. Qiii in republiških kreditov. V to vsoto všteta velika dela na naših železni- $ Industriji, na cestah in 120 mili- jonov kredita za obnovo podeželja. Ta številka je obenem najzgovornejši dokaz, kako neosnovani so poskusi sovražnikov nove Jugoslavije, ki b, hoteli prikazovati položaj Slovenije danes v enaki Inči, kakor ga je imela v stari čaršijski Jugoslaviji. Odobreni krediti so tako veliki, da se bomo morali vsi resno potruditi za to, da bo naša organizacija gradenj do. segla izpolnitev postavljenih nalog. Najvažnejša od vseh je gradnja železniške proge pri Borovnici, nato slede velika, deia v industriji, betoniranju tržaške ceste, ki ga moramo letos dovršiti do Vrhnike, in tlakovanje ceste Ljubljana —Ježica. Nekatere napake, ki jih opazujemo pri organizaciji dela, mobilizaciji delovne sile, gradbenega materiala, uvajanja norm itd. pri nepravilni in nezadostni skrbi za delavce (n, pr. na Borovnici) kažejo, da moramo vsi, posebno pa ministrstvo za gradnje in ministrstvo dela ob sodelovanju sindikatov krepko zagrabiti, da se odstranijo vse nepravilnosti in da bo delo izvršeno pravočasno in s poletom. Gospodarska ministrstva in vsi nižji organi oblasti morajo storiti vse za to, da bo služba posredovanja dela, ki odslej prehaja v kompetenco sindikatov, čim bolje stekla: Danes ponekod izgleda, da nam primanjkuje delovne sile, ponekod pa celo govore o brezposelnosti. Niti dela niti delovne sile ne manjka; vprašanje je le o pravilni organizaciji in razporeditvi delovnih sil. Prostovoljno delo, udarništvo, nam je dalo v naši obnovi izredne rezultate. Vendar opažamo, da se marsikateri naši strokovnjaki n„ znajdejo ob silnem delovnem elanu tn ob novem odnosu do dela, k, ga kažejo naši udarniki In ki nam omogoča razbijati stare norme ter ustvarjati v tem tempu kot ga doslej še nikdar nismo bili vajeni, V tem smislu bodo morali ruši udarniki, in predvsem naša mladina, opraviti prelomno delo tudi pri vprašanju same organizacije in metode dela. Z izkušnjami, ki si jih nabira naša mladina pri gradnji proge Brčko—Bano-viči, se mora okoristiti vse. naše delovno ljudstvo in ves nas tehnični strokovni kader. O našem načrtu Dobro leto naših naporov na gospodarski fronti nam je dalo dragocene izkušnje. V začetku našega dela je bilo najvažnejše, vzpodbuditi in razmahniti iniciativnost v graditvi, v ustvarjanju, v proizvodnji. Tedaj ni imelo smisla čakati na načrt. Tako čakanje v začetku bi samo oviralo iniciativo od spodaj, ker nismo imeli organizacije, ki bi bila sposobna za načrtovanje. V začetku našega dela je bilo osnovno, delati in organizirati, učiti se in delati, čestokrat smo morali delati po preprostem razumu in instinktu, po svojih najboljših močeh, kakor smo pač vedeli in znali. V toku skupnega dela vseh narodov Jugoslavije smo že ustvarjali vse predpogoje za pravo načrtnost. Naši napori za dvig rentabilnosti, za čim večjo pocenitev proizvodnje, za čim skladnejše načine organizacije dela in upravljanja, so ustvarili osnovo, in tako je zvezna skupščina lahko sprejela zakon o splošnem državnem načrtu, ki ustvarja podlago za organizirano načrtno delo na vseh področjih našega življenja. V smislu tega zakona je bila tudi izpopolnjena naša vlada s predsednikom planske komisije, ki ima, za nalogo ustvariti organizacijske predpogoje za načrt naše ljudske republike kot sestavni del načrta vse Jugoslavije. Toda napačno je gledanje na gospodarski načrt, ki ga srečamo pri nekaterih ljudeh, češ da je to samo vprašanje graditve načrta od zgoraj navzdol. Načrt, ki mu bo dala končno obliko načrtna komisija, mora. nastati z dvigom iniciative In podjetnosti od spodaj. Samo z vrha ni mogoče predvidevati in vključevati v načrt vseh neštetih možnosti proizvodnje tn ustvarjanja. Kdor bi čakal samo na to, kakšen delež ustvarjanja v državnem načrtu mu bo odrejen otl zgoraj, ta prav gotovo ne bo v celoti zajel vseh konkretnih lokalnih možnosti proizvodnje, ali pa mu bodo naložene prevelike naloge, ld ne bodo ustvarljive. Gradnja gospodarskega načrta se mora vršiti hkrati od zgoraj in od spodaj. Presežek v izvrševa. nju postavljenega načrta pa bo itak skoraj vedno šel v korist realizatorjev načrta od spodaj. . Splošni gospodarski načrt bomo torej lahko zgradili na podlagi naših dosedanjih izkušenj, na podlagi iniciative in volje vsega delovnega ljudstva, da si načrtno samo gradi in ustvarja življenje. Hkrati pa bomo zgradili ta načrt na podlagi izpolnjevanja postavljenih nalog od strani vseh naših odgovornih ministrstev in drugih organov oblasti. ' Izgraditev občega načrta je zato naša tretja najvažnejša tekoča naloga, pred katero naposredno stojimo in ki na,m mora, omogočiti, da bomo že naslednje leto lahko pristopili v najvažnejših pano. gah k načrtnemu delu. ■■•HmiuiimiiiiHiiiHiimimniiB Biti moremo čuvarji enotnosti vseh naših narodov v skupnih naporih za obnovo 1 O ostalih nalogah In napakah Bilanca enega leta naše obnove, uspehi enoletnih naporov so kljub vsemu Iskanju prave poti, kljub spotikanju, mnogim pomanjkljivostim in napakam vendarle ogromni. Ko kritično gledamo na opravljeno enoletno delo, so nam doseženi uspehi v veliko moralno oporo, ob, enem pa so ustvarili tudi materialne mož. nosti, ld nam dajejo sile za premagovanje tekočih težav in da,jejo predvsem tudi izkušnje za nadaljevanje našega dela. Vzemimo naš dinar, 'Zamenjava starih okupatorskih novcanie v dinar, skoraj istočasna uredba o plačah in mezdah, s fiksiranjem cen osnovnim življenjskim potrebščinam na 130 odstotkov predvojne cene in podobni gospodarski ukrepi so prestali težko preizkušnjo. Zaradi velikega pomanjkanja življenjskih potrebščin, slabe organizacije prehrane in zamenjave blaga smo morali, voditi težko borbo s špekulacijo. Dinar je začel izgubljati na veljavi, realna mezda, in s tem življenjski standard delovnega l judstva je padal. V vsem našem državnem gospodarstvu nam je bil glavni cilj produkcija, ne oziraje se na stroške proizvodnje, samo da bi prišli do čim več lastnega blaga. Nov, pozitiven odnos delovnih množic, množičnih organizacij in zlasti sindikatov v produkciji, silen tekmovalni zagon nam je ogromno pripomogel, da smo izvojevalt veliko zmago nad tistimi brezvestnimi elementi, ki so skušali izkoristiti naše težave v korist svojega osebnega bogatenja. Posledica tega je danes, da vrednost dinarja z vsakim dnem raste, realna mezda in plača ter s tem življenjski standard se prav tako viša. V celi vrsti proizvodnih predmetov široke potrošnje imamo danes že možnost,: da znižujemo njihovo prodajno ceno. Dosegli smo lepe uspehe v pocenitvi naše proizvodnje. Naš osnovni uspeh leži v dvigu produktivnosti dela. Seveda pa se ne moremo ustavljati ob doseženih uspehih. Kontrolna komisija kot edinstvena centralizirana, vseobsegajoča državna kontrolna služba ra vso Jugoslavijo je žo po nekaj mesecih svojega funkcioniranja' ogromno pomagala ugotoviti mnoge neskladnosti, napake In odkrila tudi namerne zakamuflirane sabotaže, ki bi jih brez. nje gotovo še, ne odkrili. Poleg tega se pri vseh odkritjih in ugotovitvah Kontrolne komisije opaža, pozabljanje in puščanje v nemar principa, ki ga bi morali jemati za osnovo našega dela, namreč principa — vsakega po njegovih sposobnostih, vsakemu po njegovih zaslugah. Mi smo doslej že spodhili osnovo anarhičnemu "kapitalističnemu gospodarstvu, toda nismo še uspeli dovolj uveljaviti načrtnega gospodarstva. Trenutno smo skoraj na nekaki vmesni stopnji med enim in drugim. Forme našega gospodarskega funkcioniranja se še niso ustalile, Mnogo je še Iskanja, eksperimentiranja. Na vsakem koraku se borimo s starimi navadami, starimi pogledi, s škodljivim zaletavanjem naprej. Prav pri naših poizkusih uveljavljanja, principa: vsakemu po njegovih zaslugami, najbolj obarimo neskladnost med starim in novim, saj ta princip zahteva že gotovo stopnjo organiziranosti. Na splošno pa je še vse premalo borbe za radikalno uveljavljanje tega načela v vseh panogah našega ustvarjalnega dela. Marsikje so od politike nagrajevanja po zaslugah še zelo daleč. Uredba o mezdah in plačah je ob času Uvedbe brez dvoma pomenila ogromen napredek. - Danes pa ne zadovoljuje več v celoti. Ozko apliclranje te uredbe povzroča mnogo nepravilnosti pri nagrajevanju. O nekem splošnem povišanju plač seveda ne more biti govora. Ta uredba more služiti za osnovo produkcijskim kulkulacijam, toda uporabljati jo je treba tako, da, ne bo zavirala tekmovalnega elana v produkciji, zastarela jfe z ozirom na kasneje sprejeto ustavo, ki temelji na principu: vsakemu po njegovih zaslugah. V produkciji bomo uredili to vprašanje s tem, da bomo pristopiti k uvajanju norm in akorda vsepovsod, kjer je to kakor koli mogvče. Uredba naj služi kot okvir in kot osnova za kalkulacijo, n epa kot zaslomba lenim in sabo terskim elementom. Posebno vprašanje so specialisti v raznih strokah. Na vsak način je treba najti sredstva in načine, da se vsaj provizorično, v obliki nekakih dodatnih nagrad reši problem specialistov in strokovni jakov, vsaj tistih, ki ob prenizkih plačah požrtvovalno delajo in ustvarjajo. Na splošno je treba težiti za realnim povišanjem plač In to z dviganjem pro. duktlvnosti dela, s pocenitvijo produkcijskih stroškov, z izločanjem odvisnih posrednikov med producentom in potrošnikom, da bi blago po najkrajši poti in čim hitreje šlo iz tovarne v drobno prodajo, s preprečenjem odvišnih grosističnih pribitkov na odmerjeni dohodek. Na tak način bomo dosegli občutno znižanje cen življenjskih potrebščin široke, potrošnje. Tako bomo tudi kmetom lahko zagotovili vrsto potrebnih industrijskih predmetov in s tem izboljšali njihov položaj in še bolj utrdili zvezo delavcev in kmetov. Kontrolna komisija, Iti je raziskovala vzroke zastoja in dražitve industrijskih proizvodov, je predvsem ugotovila- hibe v izmenjavi blaga. Ukrepi, ki jih je predlagala, bodo omogočili, da bomo lahko v najbližji bodočnosti znižali cene. »Zmagovalcu prvomajskega tekmovanja slovenskih premogovnikov« — tako piše na zastavi, ki so jo preteklo nedeljo svečano razvili v Zagorju in katero je minister za industrijo in rudarstvo tov. France Leskošek izročil v roke udarniku zagorskega rudnika tov. Peterlin Dragu z naročilom, naj kot zenico svojega očesa čuva zastavo, katero so si zagorski rudarji priborili s težkim delom. Na proslavo velikega dogodka je prišel poleg ministra LRS tov. Leskoška tudi minister za delo tov. Tomo Brejc, načelnik rudarskega oddelka pri MIR tov. ing. Lučovnik, predsednik Glavnega ocT-bora ESZDN Slovenije tov. Tone Dolinšek, delegat TPD tov. ing. Lovšin, predsednik Zveze rudarjev tov. Diacci Lojze in številni predstavniki oblasti, kakor tudi delegati,.slovenskih premogovnikov. Istočasno "z razvitjem zmagovalne zastave sta tudi rudnika Rajhenburg in Velenje dobila posebne pcihvalne diplome v znak priznanja za požrtvovalno delo. .Praznik je bil v nedeljo v Zagorju, saj se je rudarskim zastavam iz leta 1923., ki so jih rudarji ves čas skrbno čuvali, pridružila nova, ki bo še dolgo časa pričala o požrtvovalnosti Zagorjanov, ki so prvo leto v svobodi dopringšali za obnovo domovine velikanske napore ter v zimi 1945-46 premostili pomanjkanje, premoga ter omogočili naši industriji nadaljnji razvoj, za kar so prejeli vse priznanje maršala Tita, Zvezne in slovenske vlade. Ko je pred 140 leti začel neki dunajski advokat v Trbovljah pridobivati premog in je skoraj istočasno neki ljubljanski kanonik začel izkoriščati premogovno bogastvo zagorske kotline, se niti znanost, niti gospodarstvo nista zavedala tistega pomena, ki danes premogu pritiče. Prvotno so Zdrob, ki so ga našli kmetje pred davnimi leti v vasi Stahovlje, v gozdu Jablana, imenovali »premogova kri«, kri neke tajne sile božanstva, — pozneje so premogovo kri preimenovali v »Zmajevo kri«. Premog je res kri, tista kri, ki oživlja vse naše gospodarstvo, naš promet, naša gospodinjstva. Brez te krvi si dobro urejenega gospodarstva ne moremo predstavljati, brez premoga ni ne obnove, ne urejenega življenja. Zato ni vseeno, ali in, kako izpolnjujemo naloge Načrtne V Centralnem parku kulture in oddiha »Gorki« je bil 22. junija miting, posvečen srečanju delovnega ljudstva Moskve z udeleženci zasedanja Izvršnega konu-teta Svetovne sindikalne federacije. Predsednik Vsezveznega Centralnega" sovjeta sindikatov Kuznecov je otvoril miting in se dotaknil glavnih nalog Svetovne sindikalne federacije, ki je združila preko 60 milijonov delavcev skoro vseh držav sveta. Glavna naloga federacije je združitev vseh sil delavskega razreda, da bi se čimprej izkoreninili ostanki fašizma in da bi se zavarovali interesi delovnega ljudstva. Naši delavci, inteligenca in nameščenci . — je rekel Kuznecov — goreče podpirajo aktivnost federacije, ki hoče utrditi mir in svobodo, zavarovati življenjske potrebe delovnega ljudstva.« v komisije m naših ministrstev, ki vsak mesec posebej odrejajo proizvodnjo premoga za naš državni organizem, potrebno količino za naše železnice, industrijo, gospodinjstvo. Z novim odnosom do dela, z zavestjo, da ustvarjajo zase, so v prvomajskem tekmovanju nekateri naši rudniki že presegli predvojno proizvodnjo. Po zdravem organizmu se preteka zdrava, čista kri. Naš gospodarski organizem potrebuje čistejšega, čim boljšega premoga. Jalovina je strup za peči, je izguba za naše državno gospodarstvo. Zato je naloga naših rudarjev, da se zavedajo nujnosti najvestnejšega odbiranja jalovine na samih odkopih, največje pažnjs pri strojnem šepariranju. Na tem polju čaka rudarje v novem tekmovanju težko, a tem bolj hvalevredno delo. Saj za strokovnjaka ni nobena tajnost, da tiči prav tu možnost ponovne zmage. Če se bo v nadaljnjem tekmovanju rešilo vprašanje kvalitetnega premoga tako, kot se je v prvomajskem tekmovanju rešilo vprašanje količinske proizvodnje, bo stala komisija za presojo uspehov v tekmovanju pred tako bleščečim uspehom", naših rudnikov, da bo rudarske kolektive vedno in povsod stavila za vzgled. Načrt naših premogovnikov vsebuje v splošnem delu varnost, disciplino in šolanje mladoletnih. Odstotek nezgodnih bolniških tretjin je še vedno odločno previsok; ne v 2 %,1 9o, samo v tisočinkah bi se smel pojaviti v tekmovalni tabeli. V porabi 'razstreliva so precejšnje razlike med posameznimi rudniki in je tu tekmovanje še mogoče. Tudi v štednji porabe jamskega lesa se še lahko doseže znižanje. Postavitev norm in regulacija akordov je predmet posebnega študija in uprave rudnikov bodo v nadaljevanju tekmovanja zastavile skupaj z rudarji vse sile. da nova ureditev ne bo za nikogar krivična. To so nove naloge, ki so si jili zadali zagorski rudarji ob priliki razvitja zmagoslavne zastave; z izpolnjevanjem teh bodo ob zaključku tekmovanja lahko ponovno dosegli prvo mesto; rudarji ne bodo počivali na lavorikah dosedanje zmage. S krepko željo, da se obnova države čim prej izvede, bo zagorski rudarski kolektiv stalno dvigal poleg količinske tudi kvalitetno proizvodnjo. Mitinga se je uoeležilo 20.000 delavcev, nameščencev in predstavnikov inteligence, ki so. udeležence zasedanja toplo pozdravili. Predsednik Svetovne sindikalne federacije Walter Citrine je navzočim sporočil prisrčen pozdrav delavcev, članov federacije. Poudaril je potrebo združitve vseh sil delovnega ljudstva, strnitve vseh sindikatov za skupno borbo ter odločno izrabo rezultatov zmage nad sovražnikom. Nato je govoril podpredsednik Sveta sindikalne federacije Leon Jouhaux ter člani Izvršnega komiteta Svetovne sindikalne federacije Carry (ZDA), Kupers (Holandija), Zapotocky (češkoslovaška), Salaj (Jugoslavija), Mustafa ti Aris (Libanon) in drugi. Sindikati kot razredna organizacija proletariata, grajeni na principu proizvod«*je, mešajo vzeti na sebe glavno delo pri organizaciji proizvodnje in pri obnovi (Lenin) Svetovna sindikalna zveza si je zadala nalogo = združitev vseh sil delavskega razreda Spoznajmo nulo demo&taticno zakonodajo! Pismo iz Trsta Zakoni, ki jih je na svojih zasedanjih sprejela Ljudska skupščina FLRJ, so ogromnega pomena za demokratizacijo naše dežele, za koristi delovnega ljudstva. Premajhno poznavanje in pomanjkanje proučevanja teh zakonov je naša slabost, ki jo moramo odpraviti. Delavci in nameščenci se morajo v svojem lastnem interesu z njimi seznanjati. Vsi aktivisti Osvobodilne fronte, a predvserfi sindikalni funkcionarji bi morali študirati že objavljene zakone, spoznati se z njihovo vsebino in jih osvojiti, da bi jih lahko v svojem nadaljnjem delu pojasnjevali in obrazlagali na študijskih sestankih, v razgovorih s tovariši - sodelavci, na podružničnih sestankih itd. Poznati, te zakone pomeni seznaniti se z naprednimi progresivnimi idejami in" jasno videti pred seboj, kam pelje pot naše mlade države. Zakonodaja v predvojni Jugoslaviji je bila predvsem takšna, da se je vladajoči izkoriščevalski razred z njo ščitil in to predvsem svoje sebične interese. Zakoni o delovnem pravu, ki so jih imeli v predvojni Jugoslaviji, kateri so bili plod dolgoletne borbe delovnega ljudstva Jugoslavije za uzakonitev njegovih pravic, so bili sicer v nekaterih členih napredni in razmeroma ugodni, toda ostali so največkrat samo na papirju, ker se razni tovarnarji in drugi izkoriščevalci delovnega ljudstva na te "zakone niso ozirali. Največkrat so jih izigravali, kar jim je tudi bilo omogočeno, ker je bila takratna oblast protiljudska ter jih je ščitila. Tu se je pokazala resničnost pregovora, ki pravi, da »vrana vrani ne izkljuje oči«. Tudi zakon o socialnem zavarovanju ni zajel v svoj okvir celotne delovne sile. Zavarovanje je bilo razdeljeno na več skupin: delavstvo za sebe, železničarji so imeli svoje, prav tako tudi rudarji kakor privatni nameščenci vsak svoje socialno zavarovanje. S tem je bil socialnemu zavarovanju zadan udarec. Ni bilo enotnosti, razdvajal se je tudi delavski razred na več skupin, po stroki in politični barvi. Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt ni moglo__ doseči izboljšanja, čeprav je velika večina delavstva stremela za izpopolnitvijo teh zakonov, ker delavski razred ni bil toliko enoten, da bi si priboril izboljšanje tega zavarovanja. Vzemimo tudi za primer zakon o vajencih v obrti in industriji, ki so jih izkoriščali za vsa mogoča dela izven okvira njegove stroke, kakor se je pač zljubilo mojstrom. Zakon o vajencih v predvojni Jugoslaviji prav tako ni bil napreden, ker je dopuščal, da so delodajalci po mili volji izkoriščali dolgo učno dobo. Vajencu niso nudili dovolj snovi in materiala za učenje, zato v mnogih primerih vajenec ni mogel ob koncu učne dobe uspešno položiti izpita. Deloma poznamo zakon o agrarni reformi, prav tako zakon o vojnih invalidih, o ljudskih odborih in še celo vrsto drugih zakonov, ki jih je sprejela skupščina na svojih zasedanjih. Na bodočem zasedanju v mesecu juliju se predvideva, da bo postavljen na dnevni red zakon o državnih uslužbencih, zakon o socialnem zavarovanju (vključno o nezgodah, za onemoglost, starost in sjnrt) ter še cela vrsta drugih. Nas delavce in nameščence trenutno predvsem zanima, kakšna bosta ta dva zakona, ki sta velike važnosti za vse tiste, kateri so v službenem razmerju bilo v privatnih ali državnih ustanovah. čestokrat se zgodi, da ne znamo najti pravega odgovora na vprašanja, katera nam postavi kdor koli, ki tega ali onega zakona še ni prečital in zaradi tega sprašuje o tem ali onem. Zakoni, ki jih ljudska skupščina FLRJ pripravlja, obdeluje in sprejema na svojih zasedanjih, so tako ogromnega pomena, da jih mora poznati vsakdo. Delovne množice naj ge same prepričajo o tem, ali so ti zakoni v duhu njihovih interesov, zato jih moramo seznanjati z njihovo vsebino; kadar se bodo delovne množice z vsebino teh zakonov spoznale, bodo jasno videle in vedele, kakšne koristi imajo od njih in kaj jim na ospovi teh zakonov pripada. Prav gotovo se bodo še z večjim veseljem oprijele in pomagale svoji ljudski oblasti pri utr j e-, vanju vseh pridobljenih pravic in ji pomagale izvesti v življenje vse načrte za izgradnjo naše domovine. Naj ne bo nikogar, a zlasti ne med sindikalnimi funkcionarji, ki bi se ne seznanjal z vsebino zakonov. Če je v predvojni Jugoslaviji delovni človek iskal svoje pravice, pa jih čestokrat na osnovi tedanjih zakonov ni dosegel; potem moramo v današnji, ljudski državi dvigniti zavest delovnih množic na takšno višino, da se bodo okoriščale z vsemi ugodnostmi, ki jim jih zakon daje. Zgoraj smo omenili dva zakona, m sicer zakon o državnih uslužbencih in zakon o socialnem zavarovanju. Prav gotovo se bo mnogim delavcem m na- meščencem odvalil kamen od srca, kadar bosta sprejeta v Ljudski skupščini. Z zakonom o državnih uslužbencih bo po eni strani vneseno v naše državne ustanove več reda in odgovornosti, na drugi strani pa bodo tudi uslužbenci vedeli, v kakšnem službenem razmerju so in kakšne pravice jim pripadajo. Tudi zakon o socialnem zavarovanju (ki bo enotno) bo prinesel precej novega in bo za delavec in nameščence ogromnega pomena. To je sako nekaj primerov, toda poznati moramo celotno zakonodajo FLRJ, ker vsi ti zakoni predstavljajo močno orožje delovnega ljudstva v borbi proti reakciji, v, borbi proti saboterjem, izkoriščevalcem in proti vsem tistim, ki na kakršen koli način skušajo,- da bi se okoristili na račun delavskih žuljev. Vsi pošteni državljani nove Jugoslavije, predvsem pa delovno ljudstvo, v čigar interesu ljudska skupščina te zakone sprejema, bodo t.e zakone lahko porabili vsepovsod, kjer so v nevarnosti njihove pravice in njihovi interesi. Naš namen mora biti pomagati najširšim množicam, da se spoznajo z zakoni, ker na ta način bomo utrdili zaupanje v ljudsko oblast; ljudstvo bo spoznalo, da predstavniki države budno čuvajo njegove koristi. Strokovne organizacije naj usposobijo predavatelje, ki bodo tolmačili vsebino zakonov. Ne sme biti nobene podružnice, kjer se zakoni ne bi proučevali. Organizirajte sestanke, na katerih se pogovorite z delavci o vsebini zakonov! Opozorite jih, naj jih prečitajo in o njih diskutirajo! Poročajte, katere zakone ste že preštudirali in katere nameravate študirati. Poročajte, kako delavci in nameščenci sprejemajo in razumejo vsebino teh Zakonov! Dolinšek Anton. Zakon o ljudskih odborih (Nadaljevanje in konec.) V. Ljudski odbori. Ljudski odbori so najvišji' organ državne oblasti v upravno teritorialni enoti. Pravice, ki so jim po tem zakonu dane, izvršujejo ljudski odbori neposredno na skupščini svojih odbornikov ali po svojih izvršilnih in upravnih organih. Ljudski odbori ne morejo prenesti na svoje izvršilne odbore sledečih poslov: volitev in razrešitev članov izvršilnega odbora; razpust nižjih ljudskih' odborov in izvršilnih odborov; razpis volitev v nižje ljudske odbore; razpravljanje o poročilih svojega izvršilnega odbora; sestava proračuna in gospodarskega načrta; izdaja odločbe o sklenitvi posojila ter o ustanovitvi podjetij in ustanov; izdaja statuta ljudskega odbora; izdaja odločb o ponovnih volitvah odbornikov; volitev disciplinskega sodišča za odbornike; izdajanje odlokov ter razveljavljenje, odpravljanje in spreminjanje odlokov nižjih ljudskih odborov; volitev in razrešitev sodnikov in prisednikov; določanje: krajevnih davščin. Ljudski odbori izdajajo na podlagi zakonov in drugih predpisov odloke, odredbe, navodila in od(oebe. Odloki in odredbe ljudskih odborov se objavljajo s podpisom predsednika in tajnika izvršilnega odbora v časopisih in na drug običajen način. Zasedanja ljudskih odborov so redna ali izredna. Redna zasedanja so ob rokih, ki jih določi ustava republike. Izredna zasedanja sklicuje izvršilni odbor po lastni pobudi, npr zahtevo vččinc odbornikov ali na zahtevo višjih ljudskih odborov ali njihovih izvršilnih odborov. Odborniki so materialno odgovorni za škodo, ki jo pri opravljanju svoje uradne dolžnosti store z nezakonitim ali nepravilnim delom. Odborniaka služba je častna in po pravilu neplačana. Ljudski odbor sme odobriti povračilo tistim odbornikom, ki vodijo oddelke ali odseke in so zaradi opravljanja službe v ljudskem odboru toliko zaposleni, da ne. morejo redno opravljati svojega, poklica. Odborniku preneha mandat: če izgubi volilno pravico; če voli !ci odločijo, da se odpokliče; če se za stalno izseli iz območja ljudskega odbora; če je obsojen za nečastno dejanje. VT, Zbori volilcev. V vaseh in manjših mestih (mestecih, trgih) se sklicujejo zbori volilcev. Na zborih volilcev se obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na življenje vasi oziroma kraja in delo krajevnega ljudskega odbora. Poleg tega se lahko na zborih volilcev razpravlja o vprašanjih, ki, so važna, in pomembna za življenje okraja, okrožja, ljudske republike ali celotne zvezne države. Zbore volilcev sklicujejo po potrebi, najmanj pa enkrat vsaka dva meseca, krajevni ljudski odbori. Zbor volilcev se mora ‘vršiti tudi, če ga zahteva petina volilcev v kraju, ki obenem predloži krajevnemu ljudskemu odboru dnevni red. Zbor vodi predsedništvo, ki ga izvoli zbor volilcev. Pravico udeležbe pri delu zbora volilcev imajo vsi volilci tega kraja. Krajevni ljudski odbor mora na svojih sejah razpravljati o sklepih zbora volilcev. če krajevni ljudski odbor misli, da se sklepi zbora volilcev nanašajo na višje organe ali pa da so nezakoniti a.li nepravilni, jih pošlje višjemu ljudskemu odboru O vseh storjenih ukrepih za izvršitev sklepov zbora volilcev poroča ljudski odbor na prihodnjem zboru volilcev. VII. Izvršilni odbori. Izvršilni odbori so izvršilni ali upravni organi ljudskih odborov, ki uresničujejo naloge in posle iz pristojnosti ljudskih odborov. Ljudski odbori volijo izmed svojih članov izvršilne odbore in razrešujejo vse ali posamezne njegove člane. Izvršilni odbori so odgovorni za svoje delo in dajejo račun svojemu ljudskemu odboru. Izvršilni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in drugi člani. Izvršilni organ ljudskih odborov v manjših vaseh sta predsednik in tajnik ljudskega odbora. Izvršilni odbor izvršuje vse odloke, odredbe, navodila in odločbe svojega ljudskega odbora, kaikor tudi uredbe, pravilnike, navodila, odredbe in odločbe višjih organov 'državne uprave ter Izdaja obvezne odredbe splošnega značaja, navodila. in odločbe. Odredbe se izdajajo zaradi izvedbe 'odlokov ljudskega odbora, kakor tudi na podlagi pooblastil zakonov, drugih splošnih predpisov višjih organov ,in na podlagi pooblastil ljudskega odbora. Odredbe, navodila in odločbe izvršilnega odbora podpisujeta predsednik in tajnik. Vse naloge In posle, ki so mu dani v pristojnost kot izvršilnemu in upravnemu organu, opravlja izvršilni odbor kot celota in kolektivno vodi vse panoge državne uprave. Oblastni, okrožni, mestni in večji okrajni izvršilni odbori imajo oddelke oziroma odseke za neposredno vodstvo posameznih upravnih panog. Oddelkom oziroma. odsekom načelu j e jo člani izvršilnega odbora kot poverjeniki za. posamezne upravne panoga. Pri oblastnih, okrožnih in mestnih' ljudskih odborih s stopnjo okrožja so sledeči oddelki: za gospodarstvo (z odseki za kmetijstvo, trgovino, gradnje, gozdarstvo, industrijo m obrt), za finance, za prosveto, za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje, za delovne odnose, za obče posle in načrtna komisija. Mestni in okrajni ljudski odbori pa imajo sledeče odseke: za gospodarstvo (z referati za kmetijstvo, za industrijo in obrt, za gozdarstvo, za trgovine in za delovne odnose), za finance, za prosveto, za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje, za obče posle in načrtna komisija. Pri krajevnih in okrajnih izvršilnih odborih manjših okrajev ni odsekov. Pri krajevnih ljudskih odborih, ki nimajo izvršilnega odbora, odloča o vseh poslih ljudski odbor kot celota. Pri teh odborih" vodita predsednik in tajnik neposredno posamezne panoge državne uprave. Pri oblastnih, okrožnih in njim enakih mestnih izvršilnih odborih so oddelki za notranje zadeve, pri okrajnih in mestnih izvršilnih odborih pa odseki za notranje zadeve, ki so neposredno podrejeni ministrstvu za notranje zadeve ljudske republike. Enako morejo biti pri oblastnih, okrožnih in njim enakih mestnih izvršilnih odborih oddelki za državno varnost, ki so v svojem delu neposredno podrejeni ministrstvu za notranje zadeve FLRJ. Pri ljudskih odborih se smejo z uredbo vlade FLRJ ustanavljati posebni oddelki in odseki občezveznih ministrstev, ki so podrejeni neposredno tem ministrstvom. V sestavu izvršilnih odborov se smejo ustanavljati komisije, katerim se poveri izvedba posameznih gospodarskih in upravnih poslov in ukrepov, člani komisije so poleg odbornikov 1 etiko tudi drugi državljani. Pri oblastnih, okrožnih in njim enakih mestnih izvršilnih odborih se sestavi iz članov ljudskega odbora komisija za prošnje, pritožbe, pri nižjih odborih pa referat za prošnje in pritožbe. V sestavu okrajnega, mestnega in višjih ljudskih odborov se ustanovi služba za pravno pomoč z nalogo, da daje državljanom potrebna pojasnila in obvestila, da jim daje nasvete in mnenja o vseh pravnih vprašanjih in da jim pomaga pri sestavljanju vlog. predlogov, prošenj, pritožb in tožb. Izvršilni odbori lahko ustanove svete državljanov, da bi se uspešno izvrševale splošne in lokalne naloge s področja posameznih panog državne uprave. Na čelu vsakega sveta državljanov je elan ljudskega odbora. Za opravljanje administrativnih in strokovnih poslov imajo ljudski odbori uslužbence, ki delajo pod vodstvom izvršilnih odborov. Vin. Odnosi ljudskih odborov hi Izvršilnih odborov do višjih organov državne oblasti in državne uprave. Višji organi državne oblasti (ljudska skupščina republike, Ljudska skupščina avtonomne pokrajine, Ljudski odbor avtonomne oblasti in višji ljudski odbor) dajejo splošne smernice, podpirajo nižje ljudske odbore v svojem območju in izvajajo- splošno nadzorstvo nad njihovim delom. Višji orga.ni državne uprave (vlada ljudske republike, glavni izvršilni odbor avtonomne pokrajine, oblastni izvršilni odbor avtonomne oblasti in višji izvršilni odbor) usmerjajo upravno politiko nižjih izvršilnih odborov, jih podpirajo in nadzorujejo. Višji organi državne oblasti imajo pravico razveljaviti, odpraviti ali spremeniti nezakonite ali nepravilne odloke, odredbe, navodila in odločbe ljudskih odborov. To isto pravico imajo višji organi državne uprave napram podrejenim organom. Tudi poverjeniki višjih organov državne uprave morejo razveljaviti, odpraviti ali spremeniti pravne predpise nižjega ljudskega odbora. Okrožni oziroma oblastni ljudski odbor, ljudski odbor avtonomne oblasti, ljudska skupščina avtonomne pokrajine oziroma prezidij ljudske skupščine republike imajo pravico razpustiti vsak nižji ljudski odbor in razrešiti dolžnosti posamezne odbornike, če je njihovo delo v očitnem nasprotju z ustavo in zakoni. Ti višji organi državne oblasti imajo pravico razrešiti izvršilni odbor vsakega nižjega ljudskega odbora. Pravico začeti postopek za razveljavitev, odpravo, spremembo ali zadržanje nezakonitih ali nepravilnih odlokov, odredb, navodil in ' odločb imajo organi, ki so pristojni za razveljavitev, odpravo, spremembo ali zadržanje, višji državni organi In vsaik državljan FLRJ, IX. Pravila za administrativno delo. Administrativno delo izvršilnih odborov in drugih organov uprave mora biti učinkovito, hitro in poceni in opravljeno s čim manj delovne sile in časa. Splošhe administrativne posle vodi pri vseh ljudskih odborih tajnik. Podrobne predpise o upravnem postopku pred ljudskimi odbor.! bo vsobovat novi zakon o upravnem poutap. tn, M tilde v testu«®. V časopisih se je pojavila uradna izjava italijanske Glavne konfederacije dela, v kateri se trdi, da so vsi delavci Julijske krajine za priključitev k Italiji. Povod za to je dala organizacija Julijski sindikati, katera je bila ustanovljena z namenom, da bi vključila vse delavstvo, ki stremi za priključitev k Jugoslaviji in na ta način razbijala enotnost delavskega razreda v Julijski krajini, po drugi strani pa vplivala na politično prejudiciranje glede pripadnosti te pokrajine. Enotni sindikati se v tem oziru niso izjasnili, ampak so kot delavska razredna organizacija zasledovali cilj: enotnost vsega delavstva brez ozira na politične ali narodnostne tendence, borba za socialne in politične pravice, borba za obnovo itd. Med obema organizacijama je točno določena razlika v načinu borbe, kakor tudi v njunih ciljih. Demokratično in razredno zavedno delavstvo je pristopilo k Enotnim sindikatom, ki so v svoje vrste vključili skoro vse delavstvo velikih tovarn in podjetij. To delavstvo je sicer že za časa narodno osvobodilne borbe ustanovilo svojo organizacijo »Delavsko enotnost«, ki se je po osvoboditvi Trsta preimenovala v »Enotne sindikate« in nadaljevala svoje delovanje po istih načelih kot v dobi ilegale: borba proti fašizmu in njegovim ostankom, borba za, socialne in politične pravice; v svoj program so Enotni sindikati vključili tudi zahteve po obnovi kakor tudi vse ostale zahteve dela.vskega razreda v ostri borbi med delodajalci in delavci- V Enotnih sindikatih so včlanjeni Italijani, Slovenci in Hrvati, ki so tudi pripadniki raznih političnih struj. Tu se dejansko kaže enotnost delavskega razreda. Na drugi strani imamo Julijske sindikate, ki nimajo borbene tradicije, saj so se ustanovili šele po umiku jugoslovanskih enot in ob oživljenju raznih nacionalno šovinističnih strank in grupacij, katere so se vedno in se še hočejo posluževati načela: »Delaj in vladaj!« Julijski sindikati v glavnem zajemajo nezrelo uradništvo in inteligenco, ki živi in misli, da je uradniški položaj posebna privilegirana kasta. Znano je, da je uradništvo predstavjalo močno' oporo za časa fašizma in je tudi uživalo gotove prednosti, katere skuša danes zadržati in se zato upira vsakršnemu naporu in vsakršnemu gibanju, ki hoče zbrisati razlike med raznimi sloji in narodnostmi. V tej luči lahko gledamo tudi na zadnjo izjavo italijanske. Generalne konfederacije dela. Jasno je, da ta izjava postavlja še večji zid med Enotne sindikate in Julijske. Italijanska konfederacija dela se je postavila na stran razbijaške organizacije v Julijski krajini namesto, da bi podpirala enotnost delavskega razreda. Vsem je znano in prav tako tudi italijanski konfederaciji dela, da je skoro vse delavstvo Julijske krajine in Trsta —• tako slovensko kakor italijansko — za priključitev k Jugoslaviji. Število brezposelnega delavstva v Julijski krajini, posebno pa v Trstu, stalno narašča. Nikjer na Balkanu ali v Podonavju ne najdeš tako slabo prehranjenih otrok kot v Tstu. To je prvi splošni vtis vsakogar, ki pride prvič v Trst O tem nam priča tudi splošna statistika, iz katere je razvidno, da prebivalci Trsta prejemajo danes 1146 kalorij dnevno, med tem, ko so interniranci v Nemčiji in Italiji dobivali od 800 do 1200 kalorij dnevno ter so. zato tudi tako izbirali, da so v veliki večini umirali od lakote. Prehrana Trsta je torej danes taka, da bi bilo ljudstvo obsojeno na umiranje od lakote, če ne bi prodajalo zadnjih ostankov iz svojih domov, ki redno romajo na črno borzo. Velik kontrast med tem stanjem prehrane delovnega ljudstva predstavlja iz-gled bogato opremljenih izložb trgovin z jestvinami. Tu najdeš vsega na pretek. Pred temi bogatimi izložbami se ustavljajo delavci, a kupiti ne morejo ničesar, ker so cene bajne. Tako bogastvo je za njih izzivanje; ta videz pa lahko pri tujcu povzroči napačen vtis blagostanja, seveda, če se ne pozanima za življenjske pogoje in plače našega delavstva. « Kavarne in gostilne so polne, a delav* cev tam ne vidiš. Prehrambena politika je zanimiva tudi z gledišča kmeta-producenta in delavca-potrošnika. Med tem, ko na primer kmet prodaja solato po 8—10 lir kilogram, jo moraš na trgu kupiti v drobni prodaji po 30 do 32 lir kilogram.* Ta podražitev od 200 % gre v žepe tiste elegantne gospode, ki se zvečer sestaja v gostilnah in kavarnah, med tem, ko naši delavci trpijo lakoto in njihovi otroci hirajo zaradi nezadostne prehrane. Zabric A. Železničarji so s svojim prostovoljnim delom znatno podprli obnovo porušene železniške postaje Prav dobro nam je vsem znano, koliko je trpelo gospodarstvo v Kočevju od faši- stičnega, nasilja. Posehnp važnejši objekti kot železnica, so bdi težko poškodovani. Vendar lahko ■ r, zadovoljnostjo. UgOtorifiTd, da kljub izredno slabemu stanju železnic, danes teče vse v najlepšem redu. In k tej hitri obnovitvi so lep del prispevali tudi železničarji iz Kočevja. Poleg svojega rednega dela, m s prostovoljnim delom znatno podprli obnovitev postajnega poslopja, proge In drugih naprav. Delalo je namenoma 217 delavcev. ki so napravili skupno 635 delovnih ur. V tem času so porušili in odstranili 240 kub. metrov zidu, očistili im. zložili so 46.500 komadov zidne opeke in. očistili in posuli 310' KvT' nfetrov p marljiv in iznajdljiv, saj je v večji meri njegova zasluga, da so 66 električne centrale v tržiški »Predilnici in tkalnici« tako hitro obnovile. Tako je pri delcih toka sam izdelal gotove dele, katere se je doslej vedno naročalo iz inozemstva zato, da se tovarna čim prej spravi v popotno obratovanje, da se na ta način kar najhitreje zadosti našim potrebam, da se tako dvigne nas življenjski standard. Splošno stavbna v Mariboru naf bo vzgled vsem ostalim podjeijem Bistvo našega tekmovanja je kontrola, ki mora dajati objektivne rezultate. Za. nimivo je, kako hitro se dajo posamezne šibke točke v produkciji hitro odpraviti, (Km se jih spozna,. Tako je bila ena Izmed ugotovitev v pričetku tekmovanja, da, potrebujemo za sestavljanje konstrukcij na temo več časa kot pa pred vojno. Takoj smo pristopili k odpravljanju tega nedo-afcatka- Sklicali smo vse sestavljače, se • z njim pogovorili im ker mnenja niso bila enotna, smo delali na dva načina in uspeh ni izostal. Našli smo pravilen način, tako ' da predvojne norme nismo samo dosegli, ampak znatno presegli. Povprečno je sedaj za 10—15<>/e višja kot pa v pričetku tekmovanja. Presežek norme pa iz meseca v mesec dvigamo, Naloga kontrole je poleg ugotavljanja rezultatov tudi iskanje vzrokov za izpremembe. Pokazalo se je namreč, da imajo velik vpliv na storilnost za lajika nebistvene malenkosti. Tako na primer je avtogeni rezač tov. Novak stalno nesorazmerno visoko presegal normo v primeri, s svojimi tovariši. Res, da je sam izredno marljiv, toda ugotovilo se" je, da ima svoj način uravnavanja gorilnika in vpenjanje vodil. Ta način smo prenesli tudi na ostale in uspeh je bil viden. Presegli so normo v primeri s prejšnjo povprečno za 15J—20'Vo- Eno največjih opravljenih del kon. strukcijskc delavnice v mesecu maju je bila droga odprtima Pančevskega mostu z. razpetino 45 m s skupno težo približno 120 ton. Rok za to delo je bil 1 mesec dni. Po predvojnem merilu hi za to delo potrebovali dva in pol do tri mesece. Most smo pričeli delati v začetku maja, a dogotovljen in prevzet je bil 27. maja, To se pravi, da smo izredno kratek rok še za 4 dni skrajšali. Izredni uspehi so bili doseženi tudi na tarnanjih, to je na montažnih delih. Skupina monterjev pod vodstvom tov. Lapuha Vinka, je imela nalogo montirati most preko reke Drine v stvarniku. Montaža je bila težavna, a delo je bilo kljub temu opravljeno v 35 dneh; čeprav je normalno potrebno z-a tako delo dva in pol meseca Raz-petina mostu je 45 m ih skupna teža 130 ton. Ta uspeh bi bilo nemogoče doseči, ako ne bi bila kvaliteta dela izredna. Napake pri kontroli v obrata so za 70o/„ manjše kot prej. Drugi, najmanj tako velik uspeh je dosegla skupina pod vodstvom tov. Mandla. Naloga te skupine je bila postaviti dva radio stolpa za beograjsko radijsko postajo v Makišu pri Beogradu. Vsak stolp je ‘visok 120 m. Postavljanje antenskih stolpov je bilo pred vojno delo redkih inozemskih tvrdk, ki pa smo ga danes prevzeli delavci Splošne stavbne družbe v Mariboru. Nismo se ustrašili dela in. smo tako rekoč brez izkušenj pričeli z izvrševanjem popravljanja in postavljanja radijskih stolpov v Mariboru v višini 126.5 metrov. Za postavitev dveh radijskih stolpov pri Beogradu smo se obvezali, da bomo delo opravili v 60 dneh. Ta rok je bil zelo kratek, če se upošteva, da mora bit! pri postavljanju stolpa zaposleno minimalno šetvilo delavcev. Toda vložili smo vse svoje energije v delo in 4 tovarišem je uspelo opraviti zadano si delo v 35 dneh. Rok smo skrajšali za 41o/». Tudi v tovarni vijakov, ki je samostojen oddelek, uspešno tekmujemo in smo svoj program presegli za 150. > - .......-.... .. ....—............. .. ..... ....... .......;.:vSi3 Delovna brigada v povorki Nestrpno smo čakali v sončnem dnevu na parado naših fiz.kulturnikov, kajti pred očmi smo še imeli veličastni sovjetski film, ki nam je bil pokazal, kako raste in kaj zmore mladina sovjetskih narodov. Stali smo na vogalu ceste drug oh drugem in se radovedno ozirali tja daleč nekam, od koder so se culi zvoki godb in kjer je, kdor je imel dobre oči, že videl zibajoče se vihrave rdeče zastave. Star možiček ob meni s pipo v ustih, ki jo je neprestano žvečil, se je prestopal z noge na nogo in me neprestano mežikajoče pogledoval, je nenadoma za-kašljal, butnil me je s komolcem in me je vprašal: »Kaj misliš? Ali se bodo postavili?« . Posmejal sem se mu: »Seveda se bodo. Zakaj pa se ne bi?« »Tako rad bi, da se bi!« mi je odgovoril. »Ko sem pa tako dolgo čakal na ta čas... in tako bi mi bilo hudo, če M bilo kaj narobe.« Potem pa je še dodal: »Veste, deloven človek sem.« Tedaj pa je mahoma zavrelo. Vsa množica ob cesti se je premaknila. Glave so se zamajale, kot bi veter potegnil čez makovo polje. Vratovi so se stegnili. In že so prišli. Šli so mirni, samozavestni. ' Zastave so vihrale. Naše slovenske. Naša rdeča zvezda. Visoko nad cesto so zaplapolale nad mladino, ki je stopala mimo nas. Pisane telovadne obleke. Rdeči, beli, sinjemodri kroji. Godbe. Internacionala. Delavske godbe. Ljudje so klicali. Vpili. Mahali z rokami. Robčki-so zaplesali v, belih rokah, .ki so. pozdravljale z o Vu.. Cvetje jc padalo in sc usipalo na žareče obraze. Kar je nekdo zaklical: »Primorci gredo!« Kot bi nas prešinilo nekaj mogočnega, tako se je zazdelo. Vsi smo se, kot na neki nepoznani ukaz pognali naprej — »Primorci gredo!« In že so prikorakali. Krepko so udarjali z nogami po svobodnih tleh, mladinci jn mladinke iz Trsta, Gorice, kraških skal, vipavske doline ... šli so in vsak njihov korak je pel, da so naši, da vedo, da so naši in mi njihovi. Zapeli so. In mi smo jim klicali, roke so se dvigale v pozdrav. Tedaj me je možak ob meni stisnil za komolec in mi kar brez smisla začel vihti .na uho: »A! Ste videli! Ste videli?« in jc mahal s pipo po zraku, z drugo roko pa si je brisal drobne oči. Prapori. Dekleta v belih bluzah. »Vojska gre!« Osem čet borcev naše armade je strumno prikorakalo mimo. »Živela naša vojska!« Navdušenje. Vpitje. Pozdravljanje. »Naša vojska!« Kakšno občutje: vojska za ljudstvo, za svobodo, za naše pravice. Nogometaši, odbojkarji, košarkarji, težkoatletiki, Narodna milica, delovna brigada, letalstvo, veslači, telovadci, ki telovadijo kar na vozu, smučarji, planinci, dekleta, ki izvajajo vaje kar med potjo. »Fizkultumiki zahtevamo Trst in Gorico !« Strelci. Sabljači, šahisti. Konjenica. Ko mi je možiček stisnil roko v slovo, mi je dejal še: »Kaj takega še nisem videl. Nisem zastonj živel.« * =" ' Ko sem se popoldne napotil proti Stadionih kjer je bil • napovedan javen nastop fizkultumikov, sem se začudil. Trame in trume ljudi so se vlekle po prašni cesti proti Ježici. Možje, žene z vozički, Te dni je gostoval v Sloveniji delavski pevski zbor Giuseppe Verdi iz Ronki pri Tržiču. Člani tega zbora so po večini italijanski tovariši, zaposleni v tržaški ladjedelnici. Ta pevski zbor je nastopil v Trty>vljah, Celju, Mariboru, Kranju in Ljubljani. Naši primorski tovariši so prišli med nas, da s svojo melodično, narodno pesmijo poglobijo naše kulturno sodelovanje ter da se na lastne oči prepričajo o stanju v naši novi državi. Nasprotna propaganda jim dnevno servira najgorostasnejše vesti o terorju v Jugoslaviji. Ker uspehe v naši obnovi in naše žilave borbe na gospodarskem polju ne morejo zatemniti, jemljejo kot predmet politične gonje, izmišljeno preganjanje cerkve v naši Jugoslaviji. Naravno, da se reakcija poslužuje tega sredstva, ker je to najcenejše, Ako bi hoteli kritizirati naše gospodarstvo, bi morali dokazati, da so sami na tem področju dosegli večje uspehe. Ker pa teh uspehov ne morejo pokazati, se poslužujejo cenejših sredstev ter vpijejo, da se pri nas zatira cerkev in osebna svoboda sploh. Pod pritiskom te propagande so nekateri člani tega zbora hoteli priti sami med nas, da se tu osebno prepričajo o načinu našega življenja ter da naberejo za one kolebajoče ljudi izvirnih dokazov o resničnosti in popolnosti naša ljudske demokracije. Takoj ob prihodu v Ljubljano so Imeli priliko videti, kako velika svoboda vlada pri nas tudi v verskem pogledu. Razstava vojnih zločinov, ki so jo obiskali takoj ob prihodu, jim je pokazala, čemu je bilo potrebno, da postane narod budne jši nad delovanjem cerkve in nekaterih duhovnikov. Pogled na slike škofa Rožmana, ki v družbi fašističnih okupatorjev blagoslavlja morilsko svojat, jih je presunila. Tudi trditve reakcije, češ, da je pri nas mržnja do Italijanov v narodu ukoreninjena, so se. po prvih urah njihovega bivanja med nami razblinile v nič. Topli in prisrčni sprejemi, ki so jim bili v vseh krajih prirejeni, so tako globoko segli v njihova srca; vse je daleč presegalo vsako njihovo pričakovanje. To so bila za njih doživetja, ki bodo zapustila neizbrisne vtise. Vse, kar so videli, je bit dokaz zgodovinskega preporoda našega naroda, ki je kruti šovinizem nadomestil s čustvi bratske ljubezni med delovnim ljudstvom vseh narodov, ■ čustvo, ki je vedno živelo v naših delavcih. Prvi koncert je bil v Trbovljah. Na kolodvoru nas je čakala deputaCija. Z rudniškim vlakom smo se peljali v mesto, kjer je bila zbrana velika množica domačinov z godbo in pevskim zborom. Sledil je prisrčen sprejem, z iskrenimi pozdravnimi nagovori v obeh jezikih. V revirju je bilo vse živo. Zvečer je bila dvorana Delavskega doma nabito polna. Ljudstvo je z ovacijami ter vzkliki maršalu Titu, slovensko-italijan-§kemu bratstvu, Sovjetski zvezi itd. spremljalo koncertno prireditev. Naslednji dan so pevci gostovali v Celju. Ker je bilo delavstvo ob prihodu opoldanskega vlaka v tovarnah pri delu, je sprejelo mesto svoje goste ob 6. uri zvečer pred. Celjskim domom. Ogromna množica občinstva z godbo in sindikalnimi zastavami je pozdravljala, italijanske delavce z vzkliki za osvoboditev Trsta in Primorske. Zvečer je bila dvorana prepolna. Občinstvo je stalo na stopnicah in v vežah. Trume ljudi so morale oditi, ker ni bilo za vse prostora. Celjski sindikati so poklonili pevcem lep album s slikami, ki govorijo o borbi slovenskega ljudstva za svojo svobodo. še preje so pevci obiskali Dobrno, kjer so se okrepčali ter se okopali v termalni vodi toplic. Gostje se niso mogli načuditi nad lepoto slovenske zemlje. To, kar so videli je presegalo njihovo fantazijo. Domačini so primorske tovariše prijazno sprejemali ter jim razkazovali zanimivosti naših krajev. V soboto popoldne smo prispeli v Maribor. še pod vtisom celjskih doživetij, jih je ob izstopu iz vlaka čakalo novo presenečenje. Gozd zastav je zatemnil zrušeni kolodvor. Zastopnice mladine in žena so prinesle cvetja. Predstavniki KMS-a so s toplimi nagovori želeli gostom dobrodošlico. Tudi tu je bila dvorana nabito polna. Kot povsod so bili tudi tu pevci nagrajeni z rdečim cvetjem. Občinstvo je navdušeno ploskalo ter zahtevalo ponovitev nekaterih, posebno partizanskih pesmi. Ko so odpeli zadnjo pesem »Bandicra rossa«, ovacij ni bilo ne konca ne kraja. Mariborski sindi- kati no poklonili pevskemu zboru lavorjev venec. V nedeljo je bil koncert v Kranju. V natrpani dvorani Narodnega doma. Pevcem je bila poklonjena cela gora cvetja. Prisrčen nastop pionirčkov jc močno vplival na pevce in občinstvo. Pevovodja je ginjen poljubljal naše malčke, V ponedeljek so pevci počivali. V torek so obiskali Bled, zvečer so nastopili v Ljubljani. Glavni odbor ESZDNJ za Slovenijo jim je ob tej priliki poklonil lavorjev venec in umetniško sliko, ki prikazuje mladega partizana. To je bila pevska turneja po Sloveniji, ki se je povsod spremenila v množične manifestacije za osvoboditev Trsta. Iz vseh krajev so bile poslane protestne resolucije z zahtevo k takojšnji priključitvi Trsta k Titovi Jugoslaviji. Vtisi, ki so jih odnesli naši tržiški tovariši, so bili najgloblji. Nad vsem, kar so videli pri nas so se divili ter so občudovali našo vztrajnost in uspehe naših naporov. Otožni so odhajali. Prijeten spomin na te koncerte bo ostal tudi pri našem občinstvu. Zvoke, melodičnih in zbranih italijanskih pesmi, so poslušalci kar vsrkavali. Povezava med občinstvom in zborom je bila tako globoka in iskrena in mi vsi smo čutili, da smo eni in isti ljudje, ki enako čutijo in na isti način izražajo svoja čustva. Naši Slovenci so tudi po obnašanju italijanskih delavčev poznali, da ti nimajo' ničesar skupnega z italijanskimi fašisti, kateri so toliko gorja prizadejali naši domovini. Ločili smo se z eno in isto željo in z eno in isto gotovostjo, to je, da ni več daleč dan, ko bomo združeni v skupni domovini — Titovi Jugoslaviji. Bitežnik Bogomil. Naš sindikalni oder Proslava Gorkijevp smrti dne 16. junija 1946. Uprizoritev Gorkega »Na dnu«, drame v štirih dejanjih. Dne 18. junija 1946 je »Ljudska prosveta« pro Glavnem odboru ESZDN Slovenije v spomin največjega proletarskega pisatelja Maksima Gorkega ponovila uprizoritev njegove drame »Na dnu«. Uprizoritvi je bila priključena Uvodna beseda o življenju, delu in pomenu Maksima Gorkega, ki je dala večeru slavnostno obeležje. Drama »Na dnu«, drama iz najtemnejših nižin človeškega življenja, kamor drug ža drugim padajo ljudje, katere je napačni ustroj človeške družbe Vrgel iz sebe, zahteva vestne, talentirane, globoke igralce, posebno ker ni v njej mnogo dejanja, temveč prepolno liričnih prizorov in epskih pripovedovanj, saj to ni drama v pravem pomenu besede, ker se v njej ne krešejo značaji drug ob drugega in s tem pode dejanje vrtoglavo v logični konec, ampak je prikaz nekega, skoraj monotonega, trpkega življenja, iz katere se sicer vzpne tragedija nekaj usod — a je vendarle prikaz skupne usode ljudi, ki že od početka vedo, kam jih bo vrglo življenje. Zato je pri tej drami potrebno trdno, zavedno - sodelovanje med režiserjem in igralcem," .......... stroga povezanost, disciplina. : in globoka bil kot bi viseli na pjjžm tisoči in tisoči vestnost vseh igralcev, ki prav v tej ustva- rojev čebel. Glava pri glavi. Ti so se- ritvi tvori ja eno samo telo, če odpove - le otroci. Ena sama veriga ljudi. Ali bo danes Ljubljana prazna ? Ves ogromen štirioglat prostor okrog travnika, ki je bil določen za nastop, je Nastop na Stadionu deli, drugi so stali, tretji pa so se premikali sem in tja. Desettisoči ljudi, ki so brez posebne propagande prihiteli, da pozdravijo svojo mladino in dado duška svojemu veselju nad svobodo prav na tistem prostoru, kjer so pred leti izdajalci prisegali zvestobo Hitlerju. Godba. Nastopajo. Pozdravljanje. Klicanje. Simbolična vaja »Nova Jugoslavija«. Sedem zvezd, sedem krogov, se1-dem federalnih edinic. Mladinke se vesele svobode, mladinci prikazujejo naše delovne napore. Sedmi krog —. Trst. Ho-- če j o nam ga iztrgati. Toda Trst je naš! Vaje na orodju. Lahka atletika. Igre Proste vaje pionirjev in pionirk. Mladinke. Pisano polje mladih teles. Jugoslovanska armada. Mladinci. Tržačani in Primorci. Vmes koncert pevskih zborov Primorcev in Tržačanov. Nazadnje prikaz okupacije. Gestapovci. Ustaši. Četniki. Napad partizanov. Zmaga. Sonce je pripekalo, ko so se za vihrale naše zastave in med njimi sliki Tita in Stalina v paradi naših borcev, ki so jamstvo naše bodočnosti. J. K. del se moč drame zamaje, njen učinek- - več le njen odmev tragična figura; Oblak Alfrm* je Klešča, človeka, lei je pretepal ženo do smrti, a ki vendarle hoče delati, ker noče biti Izgubljenec: Toda življenje ga tudi za to pretenta. Prav žena je tista, ki mu prinese usodo, kajti za njen pogreb mora prodati vse orodje — in zdaj je konec. Svoj lik je izdelal dobro ■— le prizori z ženo so b li premalo intimni in. scena ob spoznanju, da je ob vse, pregroba.. Is op Jakob je igral Akterja — igralca. Pozna, se mu stara rutina; njegove kretnje so bile naravne: nastop dober. Toda bil je vendarle tu pa tam pretiran, preveč površen, potegnjen v zunanji učinek namesto v tiho, skrito globočino trpljenja. V sceni, ko se veseli, da se reši dna, pre- . glasen, v sceni recitacije prebrutalen. . vendarle po svoji zamisli dosjie.dna ' ugtvaU ritev, ki se je s svojo igro spajal z igro naštetih v eno celoto, čeprav bi mu morda bolj ležala vloga Barona. Ambrož Viktor je 'igral romarja Luka. Postavil je ' dobro zgrajen igralski lik, toda zdi sc mi, da je zgrešil lik Luke Gorkega, kajti romar ni komična figura, on je bosj.ak, potovalee in pridigar, v bistvu istočasno dober in prefrigan, pobožen in brezveren, samo. 'zavesten in pon žen, resnicoljuben in laž-1 njiv;, pred Vsem pa nevsiljiv. Kratkomalo: to je intimna figura, ki mora bit: tudi intimno odigrana, ker, ni središče "igre, teni. se poslabša, namen nje pa zgreši svoj cilj. Režiser Bruno Leban se je zelo potrudil, ustvaril je pravo razpoloženje na odm, oskrbel je za dinamiko dogajanja -— toda pri izbiri igralskih moči ni imel povsod prave roke. Kakor s0 nekateri nastopajoči res dali iz sebe vse, se potrudili, da bi postavili prave značaje, nijansirali psihološke prestope itd., tako so drugi to zanemarili, tretji pa so vloge — bodisi zaradi nezmožnosti bodisi zaradi nevestnosti — odigrali površno, diletantsko, ta koda so nekateri prizori izzveneli v prazno in nam odtujili Maksima Gorkega, namesto da bi ga nam približali. <5e st sedaj ogledamo posamezne ustvaritve, pridemo do tehle ugotovitev: Demšar Polde, ki je odigral Bubnova, je bil skozi realističen, dognan, nevsiljiv, ni pretiraval, in je vseskozi postavil lik človeka, ki se zaveda, da zanj .od tod ni več poti nazaj; Skuk Ivah v vlogi Satina jc prav lepo izklesal Dubnovu nasprotno figuro, človeka, ki uživa nad bednostjo drugih, da prikrije svojo, a je vendarle prijatelj, če spozna, da je njegov tovariš v nesreči; Gregorka Janez, ki je igral Kostiljova, je prikazal surovega človeka, sicer dosledno, toda v scenah ljubosumja ni dal tistm drobnih potez, ki so potrebne, da bi videli, kako je prav za prav tudi Kostiljov in odsev. Sicer pa jc morda delal po režiserjevi zamisli, čuk Jože" jc igral Pepela skromno skoraj dosledno, toplo, a vendarle le bolj ha zunaj, tako v prcmnog'h drobnih prizorih ni čisto prepričal, vendarle pa sc jc z vsemi, do sedaj naštetimi igralci postavil v skupno celoto. Od ženskih vlog bi omeni* Zajčevo, ki je res intimno" odigrala Klešč/)vko, in Kavčičevo, ki je prav dobro, čeprav malce pretirano, postavila Kvašnjo. 0<1 ostalih ženskih vlog bi še omenil GMotovn, ld sicer ni popolnoma zmogla nežne Nastje, a kaže lep talent. Kar sP tiče ostalih dveh ženskih figur: VastlLse, ki jo jc dala no-mavlijeva, in Nataše, ki jo je igrala Habjanova, he morem reči nič drugega, kot s svojima vlogama nista v ničemer ustregli, prva pa še posebej ne. s svojo izgovorjavo. Prav tako je bil čisto diletantsko postavljen Baron Kokalja. Vse manjše vloge niso motile. Scena inž. Franca je bila odlična. Po vsem, ka-r sem povedal, sem prepričan, da se bo oder Ljudske prosvete mogel dvigniti do umetniške višine, posebno ec bo obdržal vse svoje igralce, ki so to pot pokazali svoje znanje in ki sem jih vse naštel, in če si bo ustvaril kader dobrih igralk. Prireditev pa je v splošnem imela, dober uspeh. ,J. K. Današnje literarno ustvarjanje Kakor *» razcvlta naše gospodarsko Ovijanje na . pridobitvah osvobodilne borbe, tako in v zvezi s tem rastejo tudi Plodovi naših pesnikov in pisateljev, ki tako v treh strugah: v liriki, ki v njej naši poet j e izpovedujejo svoje misli in čuntva, v epiki, kjer pripovedujejo dogodke, jn v dramatiki, kjer prikazujejo dejanja, — vse v umetniški obliki in ti. *l°, kar jlm jfi v osvobodilni borbi in danes najbolj seglo v srce. Zato je prav, da si ogledamo ustvarjanje naših umetnikov, o katerih je dejal, kot smo že pisali, Matej Bor da gre njih delovanje* tudi v bodočnost, ker je naloga pisateljev, da živijo za svoje ljudstvo in so *h/u vodniki pri njegovem razmahu. Ogledali si bomo deia ustvarjalcev vseh treh vrst našega literarnega delovanja, in *°cr vsa tista dela, ki so izšla po zmagoslavnem vkorakanju naše Jugoslovanske armade v Ljubljano, pri čemer pa *e spočetka pripominjamo, da jc vse iz-daje omogočilo le dejstvo, da jc naša Oblast z vsemi silami podprla tudi kulturno življenje, tako da delujejo pri nas th-le založbe: Slovenski knjižni zavod, Cankarjeva založba, Državna založba, Mladinska knjiga, založba Glavnega odbo. ZMS v Ljubljani in Družba sv. Mohor. ",a v Celju, ki imajo pa še posebne od-?elke glede na vsebino posameznih knjig -ki omogočajo, da morejo redni na. ^kniki kupovati knjige ceneje in z ugod* °Ulli plačilnimi pogoji Poleg izdaj v knjižni obliki pa Izhajajo pri teh založbah še revije: »Novi svet« pri Državni založbi, »Mladinska revija«, »Pionir« in »Ciciban« pri Mladinski knjigi, »Obzornik« pri Ljudski prosveti, »Naša žena« pri AFŽ, v katerih sodelujejo skoro vsi naši pesniki in pisatelji od najmlajših,' Iti si še utrjujejo svoja literarna imena, do najbolj poznanih naših literarnih umetnikov. 1. Lirična dela. Kmalu po osvoboditvi je izdala Propagandna komisija pri IOOF droben zvezek najbolj talentiranega od mladih pesnikov, prezgodaj v borbi padlega partizanskega borca Karla Destovnika-Kaju-ha z naslovom: »Pesmi«. Kajuhova pesniška duša se je razcvetela v dveh smereh: v borbenosti, ki jo je pesnik izpovedoval z vsem žarom svojega prepričanja in svoje svobodnljubnosti, saj pravi v pesmi »Naša pesem«: »Moja pesem ni le moja pesom, to je boj vseh nas! Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas!« — pa tudi iz njegovega globokega osebnega čustvovanja, ki najde tilio, a močno povezanost s časom, v katerem živi s »vojo voljo" živeti za ljudstvo. »Beli so, beli so češnje cvetovi, temni, pretenini so talcev grobovi. Kakor ponosni galebi nad vodo, taki so pali za našo svobodo. Bosa pojdiva, dekle, obsorej, ; bosa pojdiva med bele svetove, v krilo nalomiva češnjevih vej, da jih poneseš na talcev grobove.« tako poje v svojem hrepenenju in kakor ta, tako se niza v njegovi drobni knjižici biser za biserom. Ni čudno, da je tako prevzel naše borce s svojo nežno naravnostjo, in ni čudno, da ga poznamo danes vsi, kajti on nam je zapel svojo »Slovensko pesem«: »Samo, milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči, en sam milijon, ki ga trpljenje krotoviči in vendar ga nikoli ne uniči! Nikoli in nikdar! Smrt Kajuha, ki je padel v borbi za svobodo 22. februarja 1944., je globoko zadela našo literarno umetnost, saj je z njim umrl pesnik, ki bi nam izpovedal še mnogo, mnogo. — Kmalu za Kajuhovimi pesmimi je Propagandna komisija pri IOOF izdala »Pesmi naših borcev«, zbiH<0 v dveh zvezkih, katero je izbral in uredil Mile Klopčič, ki pravi v svojem uvodu: »Stavek, da nas je ta borba spremenila Iz naroda hlapcev v narod borgev, da sta se šele v tej vojni rodila resnična in prava narodna zavest in ponos, nikakor ni cenena krilatica, ampak nepreklicna resnica, ki jo bodo do kraja pojmih in z veliko hvaležnostjo za vselej pribili šele rodovi po zaključku te dobe. če ne bd začeli te svete domovinske vojne, bi bili, zapisani v zgodovini za grobarje ■ svojih zorečih rodov, za čakalee, ki so zamudili najugodnejši čas za prerod svojega, naroda.« Obe knjižici potrjujeta ree®iV pregaguetvot. Oton Župančič je zbral svoje, še. neobjavljene pesmi izpred osvobodilne borbe z naslovom: »Orumeneli listi«; tem je priključil pesmi, ki jih je ustvaril med osvobodilno borbo, z naslovom: »Iz naših dni«; obema cikloma pa je dodal drobne »Iveri« in nazadnje pesem: »Slovo«. Župančičeva lahkotnost, živost, bleščeča moč jezika odseva tudi iz teh pesmi, ki so nastale v različnih dobah njegovega ustvarjanja (n. pr. iz Orumenelih listov: »Kaj bi«, »Spomenik na Vrhniki«, »Kitajska modrost« itd.) Vsem . našim borcem sta poznani: »Veš, poet., svoj dolg ?« in »Tja bomo našli pot«, ki ju - je pesnik poslal iz Ljubljane narodno.osvo. bodilni vojski. Mogočno so odmevali ver! zi, ki so jih na svojih mitingih recitirali borci: »še bo kdaj pomlad, še bo napočil zor; v takrat volčji zbor pojde lovce klat: plani čez Savo, plavaj čez Dravo — zob za zob in glavo za glavo!« In kakor je nekoč napisal »Svete trt kralje«, tako je zdaj zložil »Rekvizicijo«, v kateri pridejo ponoči h kmetu trije partizani in njim le ta naloži poln voz vsega-da zapojo, ko se peljejo skozi vas: »Hej črni .graben, hej zeleni gozd — zdaj, fantje naši, vam miniti je post!«, hudomušna, mogočna umetnina'. Prclopa je pesem »Partizanski materi za šestdesetletnico«, ki je polna nežne lirike in globokih spoznanj, živo je občutena »Pou mladni pozdrav« iz maja 1944., kjer pesnik poje: ' »Bom še jutri mogel peti? Predno zarja nam prisveti, nas utegne smrt zajeti.« .(Se nadaljuje^ ' Glas naših delavcev in nameščencev Zakon o petletnem načrta v SSSR. Na seji Vrhovnega sovjeta Ruske SFSR je bil v celoti sprejet predlog zakona o petletnem načrtu za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva za obdobje 1946-1950. Obravnavali so tudi predlog državnega proračuna RSFSR za leto 1946. Svet britanske liberalne stranke zahteva od laburistvične vlade, da pomaga pri vzpostavitvi demokratičnega režima v Španiji. , Sprejel je resolucijo, v kateri liberalni član parlamenta Robert Wilfnd izjavlja: »Kar se tiče ministrstva za zunanje zadeve britanske radijske službe in ministra za zunanje zadeve Bevma, izgleda, da se ne obotavljajo, da bi se mešali v španske zadeve, kadar gre taka intervencija v račun konservativnega ali monarhističnega režima. Dejanski nagib je verjetno v bojazni, da hi bila v primeru, ce bi bil vržen s položaja , Franco, izvoljena Komunistična vlada. To je ista zgodba, kjot jo je navadno z uspehom pripovedoval Hitler, namreč, da je steber proti komunizmu.« Žalca j Francov režim še ni padel? član Centralnega koimteta Generalne zveze španskih delavcev, bivši minister za delo španske republike je izjavil, da je temu kriv ameriški kapitalizem in angleški imperializem, M si hoče ohraniti svoj trg. Izrazil je željo, da bo Svetovna sindikalna zveza pripomogla k temu, da se Francov režim zruši.. Skupina avstrijske mladine bo pomagala 'pri gradnji proge Brcko-Banoviči. Delegata avstrijske mladinske organizacije »Svobodna avstrijska mladina«, ki je bila na III. Kongresu USAOJ-a sta navdušena nad enotnostjo, poletom, voljo za delo jugoslovanske mladine, katera služi tudi avstrijski mladini za zgled. »Svobodna avstrijska mladina« bo poslala na progo Brčko-Banoviči skupino mladincev. Delegata sta izjavila, da sta prepričana, da se bodo ti mladinci vrnili v Avstrijo prežeti z novim duhom, in prinesli ustvarjalno navdušenje in optimizem jugoslovanske mladine. »Svobodna avstrijska mladina« stoji na stališču, da bo z vsemi silami podpirala pravično borbo koroških Slovencev. Francoska tisk odobrava zahtevo francoskih kulturnikov za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Veliko pozornost posveča manifestu kulturnih delavcev in poudarja, da so zahteve, ki so jih podpisali predstavniki francoske kulture znaten in pomemben prispevek k tej pravični stvari. Pariški sindikati protestirajo zaradi odpuščanja, delavcev, ki so demonstrirali proti fašističnim izzivanjem, ki so jih izvedli dne 13. junija. Smdikaln svet je sprejel reso-lncjo, s katero odločno protestira proti takemu postopanju z delavci. V sovjetski okupacijski coni Nemčije se bodo zaradi nadaljuje demokratizacije Nemčije vršile občinske volitve, od katerih go izključeni vojni zločinci in člani bivših Hitlerjevih strank. Pravico do kandidatnih list imajo stranke in antifašistično-demokratič-ne organizacije. Komunistična partija Francije zahteva povišanje plač, mezde in pokojnin in smatra, da so te zahteve istočasno tudi vprašanje proizvodnje, pravičnosti in obrambe demokracije.. Komunistična partija je odločena sprejeti v vladi vso odgovornost, ki ji jo nalagajo volitve, poudarja pa, da mora slediti blokiranju mezd blokada cen, da je treba črnoborzijance strogo kaznovati in da je delavski razred težko prizadet glede sredstev za življenje. Kakršen koli naj bi bil položaj, zvišanje plač se nam zdi nujno potrebno, poudarja Komunistična partija in postavlja zahtevo, da ji da Bidault zagotovilo, da bo lahko sodelovala v politiki, ki odgovarja nedeljivim interesom delovnih množic in republike. V holandskih pristaniščih traja stavka že več kot dva meseca. Stavka, ki se je pričela že sredi aprila še še vedno nadaljuje. Delodajalci se z Enotnimi sindikati, ki štejejo 180.000 članov ne marajo pogajati, češ, da niso zakoniti. Minister za trgovinsko mornarico hoče uničiti Enotne sindikate, toda Holandci to ne dopustijo. Na velikem mitingu Centralnega sindikata, ki se je vršil 20. junija v Amsterdamu, so izdali resolucijo, v kateri odločno zahtevajo, da vlada prizna Centralne enotne sindikate. V Indoneziji sodeluje v borbi nad 90% prebivalstva proti holandskemu imperializmu in se ta borba ne bo končala prej, dokler ne bo dosežena neodvisnost, — je dejal predsednik londonskega odseka Muslimanske lige Mohameda Abas Alija, ki potuje po Indoneziji. Za borbo proti Indonezijcem uporabljajo Holandci Japonce. Pod pretvezo, da jih rabijo kot delavce, so v Batavijo poslali 9000 japonskih vojakov, ki jim služijo za borbo proti Indonezijcem. Nova vlada v Franclji. V Franciji je bila sestavljena nova vlada v kater imajo komunisti 7 mest, ljudsko republikansko gibanje 8, socialistična stranka 7 in demokratična zveza. 1 mesto. Licitacija Gradbeno odeljenje garnizona Ljubljana razpisuje dne 8, julija 1946 ob 11. uri licitacijo za adaptacijo kasarne »Hadetni. ca« v Mariboru. Proračunska vsota znaša 2,496.317.16 dinarjev. Načrti, proračun in pogoji so na vpogled vsak delov ni dan v pisarni gradbenega oddelka garnizona Ljubljana (Belgij. ska kasarna). Ponudbe se bodo sprejemale samo od onih ponudnikov7, kateri imajo potrdilo o plačanih davkih in licitacijske sposobnosti. Predpisano taksirane ponudbe v zapečateni kuverti je predati na dan licitacije do 11- ure komisiji. Iz gradbenega oddelka garnizona Ljubljana Zveza finam. uslužbencev, Tajništvo za Slovenijo, preklicuje legitimacijo tovariša Pušnika 'vladata, fin. uslužbenca iz Mozirja. Legitimacija je bila izgubljena med potom dostave ter ima at. 123 493 ter številko zveze 3 993. SF — SNI . Delavci tovarn Roteks, Jugotckstil, in Jug^svila na prostovoljnem delu v Prekmurju Udarniki in kulturno - prosvetna ekipa sindikalne podružnice tekstilnih obratov Roteks, Jugotekstil in Jugo-svila, ki se zavedajo važnosti povezave delavcev in kmetov pri obnovi naše domovine, so po svojem rednem tovarniškem delu v soboto 15. t. m. pohiteli v naše Prekmurje. Dobro vedo, da kmetom primanjkuje orodja in da v vaseh, ni povsod ljudi, ki bi ga lahko popravili ali naredili. Svoj prosti čas naši tekstilci porabijo za prostovoljno delo na deželi, delavnice postavijo na vasi in na licu mesta popravljajo, obnavljajo. Tako se spoznavajo, postajajo drug drugemu bližji in enotni. Po triurni vožnji so bili a cilju — Beltinci. V napolnjeni dvorani Narodnega doma so zvečer priredili kulturni večer, ki je žel za svoj zelo pester in dobro pripravljen program in izvajanje navdušeno priznanje. »Pesem o materi« od Maksima Gorkega, deklamacija »Maribor nekdaj in sedaj« in spevoigra »Moj partizan« je ljudstvo sprejelo s posebnim veseljem. Zelo prisrčno je bil izveden splet naših narodnih in partizanskih pesmi, ki so se harmonično razvijale oi> sodelovanju okteta in godbe. Oktet je moral na zahtevo gledalcev več točk ponavljati. Kulturni večer je bil zaključen s skupno pesmijo in vzkliki našemu voditelju Titu in generalisimu Stalinu. Odposlana je bila tudi resolucija tovarišu Kardelju, v kateri izražajo neomajno zahtevo po pravični rešitvi vprašanja Trsta in Julijske Krajine. V nedeljo so bili udarniki že ob 6. na delu. Med njimi se je vnelo tekmovanje. Nihče ni hotel biti zadnji: varilci, kovači, krojači, šivilje. Zato pa je bil tudi uspeh burnega prostovoljnega dela lep: 109 loncev, 8 sekir, 2 pletilna stroja, 3 šivalni stroji, 2 pluga, 1 slamoreznica, I kad za kopanje, 11 zajemalk, 3 štedilniki in 23 komadov poljskega orodja. Krojači in šivilje so na novo napravili 10 kosov oblačil. Ljudje so občudovali pridnost in vestnost tovarišev in tovarišic pri delu. Niso mogli verjeti požrtvovalnosti, ki jo kaže delavstvo pri prostovoljnemu delu na deželi. Opoldne so udarniki po kratkem odmoru prestavili svojo delavnico v 6 km oddaljen kraj Rakičan. Tempo dela se nadaljuje — romajo rezila za pluge, sekire, lopate, stroji, lonci itd. in vsakemu pomore jo roke strokovnjakov. Tudi popoldansko prostovoljno delo je pokazalo lepe uspehe: popravili so 61 loncev, 11 sekir, 11 rezil za pluge, 7 vil za gnoj, 5 zajemalnikov za vodo, 3 šivalne stroje, 4 slamoreznice', 1 reporez-nice, 2 osi za voz, 2 moški kolesi, 4 zobčanike za mlin, 3 sestavne dele za mlatilnice, 2 noža za rezne stroje in II komadov raznega drugega orodja. Krojači in šivilje so na novo sešili 20 komadov oblačil in zakrpali 8 kosov. Pravo zadovoljstvo je bilo gledati kmete, ki so z zanimanjem sledili spretnosti naših mojstrov in š hvaležnostjo ogledovali popravljeno orodje vseh vrst. Zopet bo zaoral popravljeni plug rodovitno prekmursko zemljo. Ob 6. uri popoldne pa so se odrezali kulturniki, ki so nastopili z istim sporedom kot v Beltincih. Navdušeno odobravanje ni izostalo. Težko se je bilo posloviti. Pesem je sledila pesmi in le zavest, da jih čaka delo v tovarni, jih je odtrgala od navdušenega prebivalstva, . V prijetni zavesti, da so opravili uspešno delo, da je njihov trud žel tudi zaželjene uspehe, so se delavci vračali nazaj v svoje tovarne. —k IZ LJUBLJANE Tekmovanje v Saturnusu V proizvodnji se težko čuti pomanjkanje pločevine, zato se mora z vso skrbnostjo izrabiti vsak najmanjši odpadek. V tovarni predelujejo stare škatle, kj jih je treba očistiti in prekuhati. Zato eo zgradili provizorične prostore za sortiranje, čiščenje in prekuhavanje starih škatel, ki se jih bo nato predelavalo. V okroglem oddelku si prizadeva zlasti preddelavec šerement Ciril, da bi uredil orodje po policah res pripravno in ima že lepe uspehe. Delo mu teče nemoteno naprej, dočim s» je prej zamudil z iskanjem orodja včasih zelo dolgo. V tovarni je 6Q°/o produkcijskih strojev potrebnih temeljito obnove in prav ta delavnica jih obnavlja. V mesecu maju si je zadala nalogo izdelati posebno orodje za izdelovanje okovij za tekstilna vretena. Po zamisli tovariša mojstra Galofa je orodje narejeno v nasprotju z dosedanjim načinom dela — toda s popolnim uspehom. Na ta način se je prištedilo dragoceno jeklo, kakor tudi 40 %> na delovnih močeh in pogonski energiji. Tudi v strojni delavnici so popravljeni ta, izpopolnjeni vsi obdelovalni stroji. Zadnji je bil popravljen v mesecu maju horicontalni vrtalni in rezka lni stroj s torno sklopko, kar je silno povečalo ekonomičnost stroja, istočasno pa varuje orodje in stroj tr znatno olajšuje delo. Novo izboljšanje bodo torne zavore, izvedene na nov način, ki bodo silno pripomogle k izboljšanju stiskalnic hkrati s štednjo energije, ki je bila do sedaj izgubljena. V oddelku brusilnice je vsak posameznik prekoračil s svojim delom predv^Ro normo za 100 °/o. Te norme pa še še vedno izboljšujejo. Izkazala sta se tudi tovariša Pogačar Janez dn Jenko Ivan, ki sta vsled pomanjkanja voznih sredstev obnovila popolnoma razbit tovorni avto, tako da je ekspedlranje blaga is tovarne sedaj možno mnogo hitrejše. Pri vsem tem delu tovariši in tovarišice ne pozabljajo na strokovno izobrazbo. Pridno se udeležujejo strokovnega tečaja. Lepe uspehe so dosegli s svojimi prireditvami tudi na kulturnem polju. Zelo vestno Pa skrbijo tudi za red in čistočo parka in prostorov okoli tovarne. Grobovi padlih tovarišev in tovarišic niso nikdar brez lepega cvetja. Sindikalist. NA OBNOVITVENEM DELU StadiHcatoa ,podružnica ministrstva za. trgovino m preskrbo je dala v svoj tekmovalni načrt tudi obvezo, da bo v treh mesecih tekmovanja izvršila štiri delovne akcije s 1000 prostovoljnimi urami na terenu, Tako so 16. junija organizirali prvo delovno akcijo v Železnike. že v soboto je odšla pripravljalna skupina v Železnike, da bi tam pripravila vse, kar je za delo potrebno in za razpo-delitev delovnih sil. V Ljubi jam so stopili vatih s TPD, državnim podjetjem Usteks in Papir - prometom, ki so se jim pridružili ter so tako v nedeljo ob pol 'osmih zjutraj začeli svoje delo pripravljeni. Cestna uprava jim je v Škofji Loki dala na razpolago vse orodje. Težje delo so opravljali močnejši tovariši, k; so rušili razbite hiše pred cerkvijo, ostali pa so ruševine odvažali in čistili prostor. Cilj jim je bil: odstraniti ruševine in razširiti cesto. Železnikarji po jih gledali malo postrani in pomilovalno. Niso zaupali njihovemu delu. Odziv za skupno delo je bil zelo slab, toda uspehi so bili kljub temu zelo lepi. Pokazali smo ljudem, da nismo prišli v Železnike gledati na uro, temveč da smo prišli zato, da kraju, ki je toliko doprinesel za naše hrabre borce, pomagamo pri obnovi, pri rušenju vsega, kar je ostalo od. fašističnega uničevalca. Vztrajno delo, predvsem pa kulturna prireditev, ki ao jo zelo dobro pripravili, je mnenje Železnikarjev o prostovoljcih iz Ljubljane precej spremenila. Ob slovesu jim je prebivalstvo trdno zagotovilo, da bo v prihodnji akciji aktivno sodelovalo z njimi. Z zavestjo opravljenega dela za obnovo smo zapuščali Ljubljančani to lepo slovensko dolino, M je dala velik krvni davek za svobodo domovine. Vrhunec Marko. _____________IZ CELJA Delavci apnenika so v maju prekoračili proizvodni načrt za 25% S svojim vestnim in požrtvovalnim delom so delavci apnenika v Celju uspeli prekoračiti predvideni načrt v mesecu maju za 25 %>. Tovariši so imeli stalno pred očmi, kako važno je vprašanje apna v času obnove, zato so se trudili, da so dali čim' več blaga na trg. Zmanjšali so tudi proizvodne stroške ■ in sicer s tem, da so prihranili lepe količine premoga in razstreliva. Delavci si prizadevajo, da čim prej začnejo delati po normah. Pridno zbirajo podatke in pomagajo pri raziskovanju možnosti za uvedbo norm pri lomljenju kamna, transportiranju, kurjenju peči, nakladanju apna in razkladanju premoga. Ko bodo zbrali vse te podatke, si bodo postavili delovne 'norme in takoj začeli z delom po njih. Tudi tovarna Juteks tekmuje Delavci tega podjetja so proizvodnjo spremenili tako, da izdeluje tovarna sedaj svoj d izdelke iz bombaža, med tem ko je iste ! prej izdelovala iz konopljine preje. Prj tem delu je bilo v začetku precej tež-koč, posebno, ker so tkalni stroji zgrajeni. za juto in ne za bombaž. Storitev obratne tkalnice je vredna pohvale. S posebnim trudom in preskrbo potrebnih utenzilij grebenov je delavcem uspelo, da so v aprilu in maju prekoračili predvideni proizvodni načrt. Medtem, ko' so bili obratni prostori prej vedno zaprašeni od konopljine preje in prahu, so pri prehodu na proizvodnjo iz bombaža temeljito očistili vse obratne prostore, tako da vlada sedaj vsepovsod red in čistoča in je v resnici poskrbljeno za higijeno. V štednji so dosegli zmanjšanje odpadkov m l°/o. Za popravilo ceste v Žalcu so prispevali zaslužek 197 prostovoljnih delovnih ur. Zelo požrtvovalni pa so se pokazali tudi v mesecu maju, ko so delali vse nedelje, da so pravočasno izvršili važno večje naročilo. IZ MARIBORA senečenje s kulturnim večerom, ki so ga priredili v »Mladinskem domu«. Dvorana je bila nabito polna, posebno žene niso hotele izostati. Prisrčne partizanske in narodne pesmi so dale dvoran,- domačnost. Recitacije, enodejanka »Punt«, narodna kola in šaljivi pevski prizor »Večer na vasi« so razpoloženje še povečali. Novo veselje so pripravili delavc; tamkajšnjim kmetom, ko so v odmoru razdelili najpotrebnejšim otrokom perilo, ki so ga sešile in pripravile tovarišice iz podružnice »Zora«. Delo mariborskih prostovoljcev se je zaključilo s skupno pesmijo in zagotovitvijo, da jim bodo prišli še pomagati, čim jim bo to dopuščalo njihovo delo v tovarni. Lesnik Vlado. ZASTAREL STROJ ZA ŠIVANJE ZA-KLOFNIC ZOPET OBRATUJE Delavci karton ažn e tovarne »Hergo« v Mariboru so si v tekmovalni načrt stavili med drugim tudi to, da bodo proizvodnjo kar najbolj dvignil,- in pri tem proizvodne stroške čim bolj znižali. In to nalogo so tudi. dobro izvršili. Popravili so neuporaben stroj za šivanje zaklopnie in s tem omogočili hitrejše izdelovanje ška-tel-zaklopnie, prihranili so pa tudi na žici aa šivanje cca 60 %>. Velike važnosti je tudi uspeh, ki so ga dosegli s proizvajanjem novega izdelka —■ navijalke za 'tekstilno industrijo. Sestavljene so iz lesenih okvirjev, ki so prevlečeni z ovojnim papirjem. Delavci skrbijo, da vedno pripravijo zadostno količino teh navijalk, da more tekstilna industrija nemoteno delati. Pohvalo zaslužijo tudi z-a požrtvovalno delo pri beljenju in čiščenju vseh tovarniških prostorov. Vse izdatke pri tem delu so krili delavci sami. Število prostovoljnih delovnih, ur se je zvišalo za 150 °/o. Zaslužek v teh urah je bil razdeljen v razne socialne svrhe. Delavci se zavedajo, da delajo z.a skupnost in zato hočejo, da bodo njihove tovarne, kjer se ustvarja boljša bodočnost delavca — prijazen dom. Sldikallst. , IZ ŠKOFJE LOKE DELAVNOST V TEKSTILNI TOVARNI BRUMEN & THALER V ŠKOFJI LOKI Kakor povsod, tako tudi v naši tovarni delamo z vsemi močmi tako na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Z velikim veseljem smo pristopili k delu za obnovo cest. Napravili smo 864 prostovoljnih delovnih ur. Tudi v »mladinskem tednu« smo nabrali 5300.— din, za socialni fond pa smo darovali 2000.— din. V tovarni prednjači na vseh poljih naša požrtvovalna mladina., ki se zaveda, .da mora biti tud, sedaj v času obnove prva pri izvrševanju nalog, ki se postavljajo pred nas. Posebno veselje ima do kulturnega dela. Tako je v mladinskem tednu skupno s škofjeloško mladino priredila kulturno prireditev v Sovodnju. Ustanovila je tudi fizkiilturni aktiv, ki je na. »Praznik fizkul. ture« sodeloval1 p vi tekmah fizkulturnikov škofjeloškega okraja. Lepo nam uspeva tud; knjižnica., za katero smo nabrali 3000.— din. Val stremimo za tem, da bo knjiga dostopna vsakemu posamezniku ter mu bo nudila zabavo, razvedrilo In izobrazbo. V mesecu maju smo napravili skupni izlet na Gonte, v Ljubljani pa smo si ogledali zelo lepo urejeno razstavo Osvobodilne fronte. Delo nam poteka v pravem tovarištvu. Vraničar Ančka. Z JESENIC Svečana proslava obletnice smrti Maksima Gorkega Dne 13. junija je prebivalstvo Jesenic zelo svečano proslavilo 10. obletnico smrti velikega ruskega književnika Maksima Gorkega. . Uvodoma, je tovariš Pusnar živo prikazal njegovo življenjsko pot in delo, kar se je zelo lepo občutilo v recitacijah Gorkega, »Pesem o sokolu« in v recitiranju del treh članov Društva slovenskih književnikov iz Ljubljane, ki so svečanost s svojim prednašahjem zelo povečali. Izredno lepo je bila sprejeta recitacija tovariša Grudna »Bazoviškim žrtvam«, prav nič pa niso zaostajale pesmi tovariša Udovča in Petra Levca. Odigrana je bila tudi Ratajeva veseloigra »Kvadratura kroga«, v kateri prikazuje pisatelj veliko toplino življenja, v katerem je živel tudi Maksim Gorki. »Kvadratura kroga« je mojstrovina, ki zahteva od igralcev precej igralske izvež-banoati in popolno vživetje v vloge. Igralci so v glavnem svoje vloge dobro rešili in s tem dokazali, da vrednost našega gledališča od predstave do predstave raste. Počastitev spomina smrti Maksima Gorkega se je vsem globoko vtisnila v srce. Delavci tovarne Swaty so prejeli pohvalo. »Prvomajska« tovarna strojev v Zagrebu po osvoboditvi ni mogla nikjer nabaviti brusnih plošč z-a brušenje zobov na strojih z zobatimi kolesi. Pred vojno so se namreč te brusne plošče naročale v inozemstvu, ki pa so le malokdaj odgovarjale zahtevam naročila in so se uporabljale le za silo. Ker se sedaj tudi na inozemskem trgu teh delov ne dobi, se je »Prvomajska« tovarna obrnila na delavstvo tovarne »Swaty« v Mariboru, ki je doseglo izreden uspeh •— izdelali so brusne plošče točno po naročilu in tako natančno, da so prejeli za svoje vestno izvršeno delo pohvalo. Priznanje pa so dobili za svoje delo tudi od uprave državnega monopola, katerim so izdelali bruseč za ostrenje nožev, ki so montirani na strojih. Tovarna Swaty je svoj obrat usposobila z-a to čisto novo faforikacijo in je s tem domači tehniki zelo veliko pripomogla. Celje. Sindikalne podružnice v območju Krajevnega medstrakovnega sveta v Celiu so za tiskovni sklad Primorske .h Kotoške zbrale vsoto 41.839.50 din. liiimniipimiiniinimiiimiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiimMUiiiiiiuuiiiMiiiliinijljliiiuiiiniiiiiiiiniiiiiiHiiiniiiiBttiiiiiiiiUB stmiJJd fe pnllMmu j)ok>immf pcnoAMtaik lAOhocribm Tako delajo v Sovjetski zvezi Tekstilni delavci so zvišali proizvodnjo KLJUČAVNIČARJI IN ŠIVILJE NA PROSTOVOLJNEM DELU V SV. VIDU PRI PTUJU Ključavničarji sindikalne podružnice »Predilnica in tkalnica« in šivilje iz podružnice »Zora« v Mariboru, so v nedeljo 16. t. m. pohiteli dobro obloženi s potrebnim orodjem na deželo, da pomagajb po svojih močeh kmetom in viničarjem, katerim je bila od naše oblasti dodeljena zemlja in so pomoči še posebno potrebni. Vas Sv. Vid, kjer so si. postavili svojo delavnico, je že v zgodnjih jutranjih urah oživela. Popravila potrebni predmeti so se vidno kupičili in pridne roke delavcev in delavk so jim komaj dovolj hitro stregle. Kmetje so z zanimanjem sledili vestnemu delu tovarišev, kj ni prenehalo prej, da so popravili zadnji prineseni predmet. Uspeh dela je bil razveseljiv: »popravila so 80 loncev in posod, vaški vodnjak in veliko število poljedelskega orodja in naprav. Lepo pa so se izkazale tudi tovarišice, ki so napravile in zakrpale 48 kosov perila. S tem. pa njihovo delo v Sv. Vidu še 15J bilo končano. Pripravili so jim veselo pre- y mnogih podjetjih tekstilne industrije v Moskovski oblasti so se • vršila, velika zborovanja, katerih namen je bila. orga-niaaicija vsezveznega: socialističnega tekmovanja delavcev tekstilne industrije za izpolnitev in prekoračenje petletnega načrta, odgovor na poziv delavcev v Oreho-vo-Zujevu. V Orehovo-Zujevu je z izrednim elanom delal iniciator tekmovanja — kolektiv, ki šteje mnogo tisoč ljudi in je bil nagrajen z redom Rdeče zastave. Jutranje izmene predilnic in tkalnic in tovarn za nitke, ki pripadajo papirnemu kombinatu Nikolaj e vu, so, prekoračile normo, V tkalnici - štev. 1, kjer dela Marija Volkova-, so tkalci brigade tov. Bolko začeli delati namesto na desetih, n-a dvanajstih vretenih. Tkalka tovarišica Jevdo-kimovai dela celo na šestnajstih vretenih. Na zborovanje kolektiva Lenske tovarne v Pavlovu-Posade je prišlo čez 1500 delavcev, inženirjev, tehnikov in nameščencev. Tovarišica Dor of e jeva, pomočnica mojstra v tkalskem oddelku, je govorila o delu orehovo-zujevskih tekstilcev. Obljubila je, da bodo pravočasno izpolnili načrt za leto 1946. in še izdelali preko načrta 20 tisoč metrov volnene tkanine. Tovariši Lemešev, načelnik tkalnega oddelka, tkalka. - stahanovka Morozova in ravnatelj tovarne Muhanov so močno podčrtavali potrebe dela. Kolektiv se je obvezal, da bo .izpolnil petletni načrt tekom štirih let in da bo dal domovini še izven načrta 5 In pol milijona metrov izgotovljene tkanine. Načrt za leto 1946. so sklenili izpolniti 5. decembra in še poleg načrta izdelati 350 tisoč metrov tkanine. Množična zborovanja so se vršila tudi v vseh tekstilnih podjetjih Serpuhova. Tekstilni delavci so se prav tako obvezali, da bodo vložili vse svoje sile v čim prejšnji dvig produkcije, da bo tovarna delala res z vso svojo kapaciteto. Kolektiv tovarne »Rdeči tekstilec« se je obvezal, (la bo v primeri s preteklim letom zvišal produkci jo v tem letu za 35 °/o tn s tem dosegel predvojno višino proizvodnje.’ . , . , N,a: zborovanju kolektiva kombinata Sverdlova je govorila tkalka Ivanova. Izjavila je, da prisrčno pozdravlja poziv Orehovo-Zujevcev k tekmovanju in se obvezuje, da bo izpolnila načrt za leto 1946. že 1. septembra in da bo izdelala izven načrta še 6 tisoč metrov svilene tkanine. »Naša brigada — je dejala Iv..anova — se je začela posvetovati o preizkušnjah tov. Marije Volkove. Ko bomo popolnoma obvladali stahanovske metode, bomo delali še boljše in s še večjim, uspehom.« Kolektiv kombinata Sverdlova se je obvezal izpolniti načrt za leto 1946, do 20. decembra in z ozirom na leto 1945. povečati proizvodnjo za 24 % zvišati produktivnost strojev za 10 %> in produktivnost dela aa 20 °/o. Zborovanja tekstilnih delavcev so se vršila prav tako v podjetjih Jegorevska, Štihova, Dalašihe, Kunceva in drugih mest in rajonov okraja. Po vseh krajih so tekstilni delavci veselo pozdravljali miaia.tivo Orehovo - Zujevcev, vključujejo se v socialistično tekmovanje in prevzemajo nove obveze. Leningrajski tekstilci delajo z vsemi silami, da bi predčasno izpolniti načrt nove petletke. V tem letu so prekoračili načrt že za 1 milijon sto tisoč metrov tkanine, 305 ton preje m za več kot tri milijone vretenc nitk. Podjetje, ki prednjači, je predilno-tkalna tovarna »Delavec«. Tu dela znana tkalka Elizabeta Čorpotuzova. Na njeno iniciativo se je v tovarni začelo še bolj delati. Desetine brigad in oddelkov se je obvezalo, da bodo petletn; načrt izpolnili v treh do tri in pol letih. Ko so slišali poziv orehovskiti tekstilcev, so se delavci, inženirji, tehniki in uslužbenci tovarne »Delavec« med opoldanskim odmorom zbrali na kratkem zborovanju. Sekretar partijskega komi teta tovarišica Aljabevo jih je seznanila s pozivam Oreho\rcev. Nato je govoril pomočnik mojstra Larenkov. »Domovina prlca-Jrnje od nas, da ji damo več tkanin. Slišali smo načrt delavcev iz tovarne Orehovo. Obvezujem se, da bomo v tem letu dosegli predvojno višino proizvodnje ih da bomo petletni načrt izpolnili v treh letih.« Govoril,- so še mnogi drugi člani tega velikega kolektiva, ki je prevzel sledeče obveze: Letošnji predilni načrt izpolniti do 15. decembra. Tkalni načrt pa za Dan Stalinske ustave. Izven načrta bodo izdelali 1 milijon 300 tisoč metrov tkanine najboljše vrste. To leto mora začeti delati nadaljnjih 10 tisoč predllnih vretenc in 350 tkalnih strojev. , V primeri s prejšnjim letom se mpra dvigniti produkcija v predilnici za 10%>’ v tkalnici pa za 30 %, dvigniti kvalifikacijo 905 delavcev in na novo izučiti 3°o ljudi. Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih delavcev in nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-H, tet št 45-38. Odgovorna urednica: Boža, — Tiskarna »Slovenskega poročevalca«« t