Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftieitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: tu der Ostmark, vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, km Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgeböhr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 8 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 26. Februar 1944 Einzelpreis 10 Rpf Čudež hrabrosti in zvestobe Stalinove laži o uničenju deset nemških divizij pri Kanev-Korzunu razkrinkane — Kako so se rešile nemške divizije iz kotla pri Čerkasiju — Nemški oficirji priče boljševiškega sleparstva Iz Fiihrer-jevega glavnega stana je bilo 21. t. m. sporočeno sledeče: Po osvoboditvi zapadno od Čerkasija odrezane nemške bojne skupine, je sprejel Führer v nedeljo v svojem glavnem stanu sledeče poveljnike čet, ki so bile tamkaj obkoljene: Poveljnika nekega prednjega odreda, Ge-neralleutnant-a Lie b-a, ki je vodil pri prodoru skozi obkoljevalni obroč naskočne čete; poveljnika oklopne divizije Wiking, fj-Grup-penfiihrer-ja in General-a der Waffen-ff Gill e-a, čigar divizija, sestoječa iz germanskih prostovoljcev, se j« v najtežjih bojih pod njegovim vodstvom najbolje obnesla, in voditelja prostovoljne brigade »Wallonien« ti-Hauptsturmführer-ja Leon-a D e g r eile, ki je po junaški smrti poveljnika brigade prevzel nje vodstvo i« se v odločilnih bojih prodora odlično vpostavü. Führer je omenjenim poveljnikom izročil osebno visoka odlikovanja kot priznanje za njih odlično vpostavo i« junaško borbo njihovih čet. Iz Führer-jevih rok so sprejeli: General-leutnatit Lieb hrastov Ust k Viteikemu Križu Železnega Križa; fi-Gruppenführer i» Generalleutnant der Waffen-ff Gille meče k hrastovem listu Viteškega Križa Železnega Križa, Hauptsturmführer Leon Degrelle pa Vitežki Križ Železnega Križa. Nadaljnja visoka odlikovanja za vodje čet in može, ki so se v isti meri odlikovali, bodo dotičnikom izročili lokalni poveljniki. Poveljniki so Fiihrer-ju opisali izčrpno ves potek težkih in trdih bojev, ki so bili kronani po več tedenskih naporih z uspešnim prodorom in rešitvijo obkoljenih čet. * Pred zastopniki domačega in inozemskega tiska so govorili ▼ pondeljek opoldan trije oficirji iz nemških divizij, ki so bile rešene iz kotla pri Kanev-Korzunu. Ti ofioirji so dokončno razkrinkali Stalinovo infamno laž o nekem uničenju obkoljenih nemških čet. Ožigosali so te laži kot drzen trik za presle-povanje svetovne javnosti. Oficirji, ki so opisali potek bojev iz lastnega notranjega doživetja, so na ta način razkrili velikopotezno boljševiško sleparijo, obenem pa so podali verno sliko junaških borb naših čet na vzhodu. Pred poslušalci se je dvignila slika nemškega vojaka, njegove volje do vpostave, njegovega tovarištva in njegove zvestobe. Reichspreesechef dr. Dietrich je pozdravil zastopnike tiska ter je izrazil svoje veselje, da so se zbrali v tako velikem številu. Tako prisostvujejo dogodku, ki jih bo po njegovem mnenju zanimal. Reichsleiter dr. Dietrich je nato dobesedno izjavil: »Povabil sem vas na to konferenco tiska in sestali smo se danes tu, da bi razkrinkali Im Nachtangriff Ober England. Deutsche Kampfflugzeuge im Anflug auf da« Stadtgebiet von London. PK.-Zeichnung, Krieg6ber. Lorenz (Atl) fSrhl: najinfamnejši poskus preslepovanja svetovne javnosti, ki ga pozna vojaška zgodovina. Sovjetski informacijski urad je zatrjeval v posebni vesti in sam Stalin je izjavil v nekem dnevnem povelju, da so boljševiki v kotlu Kanev-Korzun uničili deset obkoljenih divizij v jakosti 90.000 mož. 53.000 mrtvih Nemcev so baje našli na bojišču, ujetih pa je bilo po teh boljševiških trditvah 18.200 mož. V mnogih deželah na svetu in tudi v mnogih nevtralnih državah so verjeli v to boljševiško vest. 2e poprej pa so v časopisju in v radiu skozi več dni dramatizarali usodo obkoljenih divizij, ki so ponosno in odločno odklanjale vsako kapitulaciisko zahtevo bolj-ševikov. Označevali so jih kot smrti zapisane, obenem pa so jih zasramovali kot samomorilske brigade, ki žrtvujejo svoje življenje in življenje tovarišev na brezmiselni način. Nemško vojno poročevalstvo se v tistem trenutku — žal še ni moglo izjasniti. Kakor veste sedaj iz nemškega vojnega poročila, so medtem nastopile nemške oklopne skupine k napadu na obkoljevalni obroč, da bi tako osvobodile težko ogrožene tovariše. Blato in zamočvarjena pot so v nezaslišani meri otež-kočala ta napad. Toda žilava odločnost in nemška tovariš-ia zvestoba sta končno pre-bredla vse težave. Kljub vsem silnim zaprekam je bil 17. februarja obkoljevalni obroč na več mestih raztrgan. Nemški tovariši so si nato podali roke. Velika masa skozi dva tedna obkoljenih nemških čet, ki so vzdržale v bojih v junaški vztrajnosti in nerazrušljivem zaupanju do svojih tovarišev, si je začela utirati pot skozi otvorjeno ulico. V tem trenutku, ko so videli boljševiki plavati svoje upe po vodi, in ko so se čutili vsled svojih prerokovanj blamirane pred vsem svetom, se je zatekel Stalin k prav tako obupnemu kakor tudi ne-skrupuloznemu triku. Ko so mu javili priče-tek odtoka nemških čet, je dal kratkomalo uradno javiti, da so bile obkoljene nemške divizije likvidirane. V istih urah, ko se ja odigravala osvoboditev obkoljenih nemških čet vsled združitve z nemško glavnino, v istih urah, ko je triumfiralo veliko, tiho junaštvo na bojišču kljub vsem zaprekam, je stala preslepljena svetovna javnost v hipnozi bobnajoče laži o njihovem »smrtnem uničenju«. Da bi to infamno boljševiško sleparijo popolnoma dokazali in pred vso javnostjo razkrinkali, sem vas, gospodje časnikarji, danes povabil na ta sestanek. Čast mi je, predstaviti vam tri hrabre oficirje in merodajne poveljnike iz osvobojenega kotla. Še v soboto, ko so se združili z re-š'lci, so bili v najtežjem boju z boljševiki. " 'nkaj so prispeli v letalu. Fithrer jih je Shsft® 2. »štajerski gotf»»ai« ▼ svojem glavnem stanu osebe« fe&oriral m njih junaške storitve z najvišjksi edUkovaajL Reichsleiter dr. Dietrich > «nio predstavil Generalleutnant-a Llebnk, General« G i 1 1 h in Hauptsturmffifcrsr-Js De -greli*-«. Kot prvi je opisal pred časnikarji General-leutnant Lieb ves potek osvobodilne akcij«, ki je prinesla obkoljenim nemškim odredom svobodo in združitev z glavnino nemške vojske. Iz njegovega živega pripovedovanja > izhajalo, da so obkoljeni nemški odredi ponoči — bilo je ob 23. uri — s hladnim orožjem prodrli sovjetske postojanke. Te postojanke so padale ena za drugo: najprej prva, nato druga in slednjič tretja in četrta. Ob četrti črti je bil najtežji boljševiški odpor, ker se je medtem že začelo daniti in ker je sovražnik lažje vpostavil svoje strelno orožje kakor ponoči. Sovjetska arterija je skušala s topovi, metalci granat in s tanki preprečiti nemški sunek, toda šaman. V par urah je bila izvojevana nemška snaga in se je izvedla združitev s tovariši izven obroča. Nemške izgube so bile po izjavi imenovanega visokega častnika izredno majhne. Največja masa nemških vojakov se je rešila zdrava iz kotla. General je videl pri tem čudeže hrabrosti, požrtvovalnosti in zvestobe. Tovarištvo med oficirji in moštvom je bilo v teh težkih urah na višku. Kako divja je bila jeza v sovražnem taboru, ie bilo razvideti iz nekega sovjetskega brezžičnega povelja, ki so ga ujele nemške čete. Poveljnik južnega sektorja sovjetske vojske je bil takoj odstavljen. Nič manj zabavna ni bila neka druga taka sovjetska brezžična brzojavka. Komandant nekega sovjetskega artilerijskega polka je br-zojavil komandantom odsekov: »VI ste tako neumni, da bi vas bilo treba takoj postrelitL Nemcev zopet niste prijeli. Zapovedujem vam, da se pustite privezati pred oev enega izmed vaših topov ter izstreliti v smeri proti Nemcem. Ponovite sedaj moje povelje! In mož je res moral ponoviti to povelje. To je bila jeza — tako je dejal Generalleutnant Lieb —, da nam je uspelo tako vojaško dejanje, iznenadenje in izpad. General Gille je v svojem izkazu prav tako uničil boljševiške laži. Izrazil je zahvalo hra bremu moštvu, ki ga ni zapustil, kakor je lagal sovjetski radio. Voditelji niso odleteli * letali iz kotla. Ta moskovska lai naj bi podkrepila domnevo, kakor da obstoja razlika med oficirji in moštvom. Zgodilo se je ravno nasprotno: »Mi vsi, General, Oberst in Haupt-mann, do zadnjega moža smo ostali v kotlu. Junaštvu naših mož, ki je brez primere, se imamo zahvaliti, da smo se rešili iz kotla«. Končno je ft -HauptsturmfOhrer Leon De-grelle v francoščini opisal ves potek teh operacij. Tudi Degrelle je v obširnih izvajanjih razkrinkal sovjetsko laž, obenem pa je izrazil najvišje priznanje nemškemu vojaku in nemškemu vodstvu. Reiehspressechef dr. Dietrich se je nato zahvalil omenjenim trem častnikom za izvajanja, ki so bila sprejeta z velikim pritrjevanjem. Dr. Dietrich je izjavil med drugim sledeče: »Vi ste v priprostih besedah podali resnico, da se je 90 odst obkoljenih čet prebilo iz omenjenega kotla. Oficirji, ki sedijo tu pred vami, so- skozi 14 dni gledali smrti v obraz. Kar so pripovedovali, je resnično dejstvo glede bitke pri Cerkasiju. S tem niso utrdili poti samo zase, temveč tudi za resnico. Gospodje časnikarji! Z resnico je danes telo težko na svetu. Doživeli smo sedaj tri eklatantne slučaje očitnega slepar jeni a svetovne javnosti po takozvanih zaveznikih: 1. Lai o Cassinu, ki jo je razkrinkal o-pat B svojim pismom, Vatikan pa t tvojo izjavo. Z. Sistematsko prikrivanje dejstva, da «o se vršili veliki nemški letalski napadi na London tn Churchill se klanja Moskvi Angleški ministrski predsednik H v spodnji zbornici potrdil odvisnost od boljševizma Kakor doznavamo preko Sarttaa, je an- Churchillov! vojaški upi bazirajo aa ministrski predsednik, Id > molčal od skem terorju, ki ga je imenoval »f novembra 1943 in v Spodnji zbornici ni anglo-ameriškega vojskovanja«. Spriio «nd- podal nikakega poročila o konferencah v Te- njih težkih napadov na London pa j« moral teranu ha Kairu, imel v torek v Spodnji zbor- Churchill angleško javnost pripraviti na mofc-afd govor, ki je po vsebini v aajh«jšem pro- nost nadaljnjih težkih udarcev proti aagfeft-tislovju napram senzacionalnim prorokova- kemu otoku. Govoril Je tudi o možnosti «vonjem angleškega tiska. Angleška javnost je rabe novega nemškega orožja. Tu je izrasfl pričakovala, da bo Churchill v svojem govoru domnevo, da bo šlo bržčas za letala rešil vse politične in vojaške probleme. Nje- štva aH za raketne projektile. gova izvajanja so bila v vojaških zadevah sil- V zvezi z angleškim letalskim terorjem )» mo previdna, v političnem odra pa se je Chur- moral Churchill priznati, da je anglefflto ehfll naravnost cedil od samega lJnMfcmkovanja talstvo pri teh napadih izgubilo 48.700 mrtvik z Moskvo. in pogrešancev iz vrst pilotov in posadk. To Svoj govor je pričel Churchill s trditvijo, je pa seveda samo delno priznanje. Znano ja, da leto 1944 ni nikoli označil kot odločilno, da je Churchill doslej bistven del dejanskih Na ta način je razvrednotil vse prejšnje ob- letalskih izgub še vedno zamolčal, jave, ki sta jih angleški bi ameriški tisk na Znaten del Churchillovega govora js bil ▼ njegovo vzpodbudo razširila po konferenci v ostalem posvečen poizkusu, opravičiti izosta-Teberanu. Churchill je tedaj dal razumeti, da nek druge fronte z namigovanjem, da je an-se zaveda velikih težkoč, ki se soperstavljajo glija baje na drugih področjih briljirala I anglo-ameriškemu vojskovanj. To velja zlasti za boje v južni Italiji. drugimi storitvami. Churchill je pohvalil tudi Roosevetta. Oto- Churchill je nato polemiziral s govoricami enem pa se je Churchill branil glede trditve, o nekem sporu med odgovornimi Hnitelji nem- da Anglija ne namerava vpostaviti dovolj sfl fflcega vojskovanja. Te govortee so namreč za invazijo. Izrazil je nadalje upanja, da Js razširjali stalno njegovi agitatorjL Churchill končno pričakovati vsaj nekaj tudi ■ strani js moral v svojem govoru z neprijetnimi ču- Amerikancev. tHi priznati, da tvorijo nemški narod, stranka V okviru svojih političnih izvajanj se js in vojska edinstvo, ki ga ni mogoče v ničemer moral Churchill jasno izraziti, da je v Teh*- razbiti. Izrazil je svoje razočaranja, da so se ranu prodrlo Stalinovo stališče v vseh vpm- razblinile vse špekulacije glede ¡slabitve nem- šanjfli, tako v vprašanju Poljske kakor tudi Ike armade. Dobesedno je Churchill ugotovil: glede Tita. Pri obravnavanju angleškega sa- »Bojna moč nemških čet j« velika«. Chur- držanja napram jugoslovanski emigrantski chillovo razočaranje je veljalo todi poteku vladi, je utemeljil Churchill izdajstvo napram operacij v Italiji. Krivdo za ta ja pripisoval razkralju Petru z boljševiško trditvijo, da Js vremenu, obenem pa je moral primati, da se ugled te vlade v očeh Titovih partizanov p*- stopnjuje napadalni duh Nemcev. Cfeurchillo- del. ve skrbi glede južne Italije ja Iskati resnič- Iz tehničnih ozirov nismo mogli objaviti no samo v jakosti nemške vojske. To je Chur- Churchillovih končnih izvajanj v današnji chin priznal v poročilu, ki ura ga Je dal nje- številki, zato jih bomo objavili v prihodnji gov general Alexander. Ta angleški general številki našega lista, js Izjavil, da so borbe v nettimrirem mostiš ču In na fronti pri Cassinu nadkrilSa vse nje- □ Ministrski predsednik Tojo o sp? M* gove prejšnje izkušnje. Uporabil Js eelo be- ▼ Japonski vUdi. Na eni izmed zadnjih sej K ponske vlade je obrazložil ministrski predsednik sedo »strašno«. V nadaljnjem obravnavanju eatotnega položaja je Churchill dal razuma*!, da pomenijo Tojo vzroke, ki so dovedli do poslednjih vladnih sprememb. Tojo Je Izjavil med drugi», da »M te spremembe oblikujejo odnoâaje boji v Italiji pravzaprav razbremenitev sov- nim p^.j^tvom in kabinetom ie tesneje ko« jetske fronte, istočasno pa je povdaril, da to ¿0,1«^. Narod in vodstvo morata združi« nikakor ne pomeni omejitev slave sovjetskega ¡n domovino, da bosta v skupnem orožja. sil vrgla sovražnika na tla. S. Laž o likuidaciji koti» prt Oerkasiju, katero so danes oficirji osvobojenih nemških divizij dokončno uničili. Sicer je res, da je lai mnogo hitrejša kot resnica, in da tistemu, M drzao laže, svet tiska laži in jih dalje verj&ns*. Nekoč sem dejal, da se drži naš sovražnik načela: »Kdor hitro laže, dvakrat laže!« To se je zgodilo zlasti pri zadnjih lažeh boljlevikov. Prav tako sigurno pa je tudi, da se resnica tudi na področju publicistike končno vendarle prebije, • da narodi ne bodo nekaznovano dovoljevali takih laži, dokler je ie časnikarjev in publicistov, ki korajžno izpovedujejo reanieo z vso strastjo do izražanja resnice. Hrabri oficirji so nam s svojo prisotnostjo osaogo-čili razkrinkanje laži. Mi moramo sedaj priboriti resnici zmago. Boljševiška sleparij ad Kanev-Korzuna je razkrinkana. Osvoboditev pri Cerkasiju pa bo zgodovina zabeležila kot najpomembnejši vzgled nemškega vojaštva.« Duck »ed Varl*«: Marburger Verlag»-Ges. ». k. H. — VerUgsleitunq: Egon Baumgartner. H«f*-•chrift!«4Ue: Prtedrlrh Golob, alle In MarburgfDm, Eadgasae • Zur Zati No Ajwelgen dl« Preisliste Nr. J Tom J». Aytll IMS gültig. Acrfall der Lieferung des Blattes bei köfecrot oder Betriebsstörung «tbt keinen Anspruch «r* - - -aes Bezugsgeldes. 26. Februar 1X4. »Štajerski gospodar« Siloviti bombni napadi na London Uspešni nemški napadi na nettimsko mostišče - Srditi boji na južno-italijanski fronti - Nemške podmornice so potopile enajst spremljevalnih rušilcev - Zavezniške letalske izgube nad Reichom Nemško vrhovno poveljstvo je sporočil* dne 17. februarja, da so nemške čet« obnavljale svoje napade v svrho nadaljnje zožitve sovražnega mostišča pri Nettunu. Jugovzhodno od Aprilije je bil sovražni protisunek, podprt s tanki, zavrnjen ob velikih izgubah za sovražnika. V odseku Cassino je sovražnik napadel naše postojanke ponovno i jačjimi silami. Ti napadi so se razbili v trdih obrambnih bojih. Nemška obalna artilerija je mod tem pobijala živahni sovražni ladijski pro-promet v gaetskem zalivu. 18. februar: Južno od Rima je napredoval napad s ciljfem zožitve nettunskega mostišča v žilavih bojih ter z dobro in izdatno podporo artilerije in letalstva. V obeh pristaniščih Anzio in Nettuno so bili izzvani požari in razdejanja. Pri Cassinu so naši hrabri grenadirji odbili vse sovražne napade ter vrgli na več mestih vdrle sovražne skupine ob visokih izgubah za sovražnika na njihova izhodišča. Nad italijanskim frontnim ozemljem je bilo 17. februarja zbitih 18 sovražnih letal. Lahke nemške pomorske sile so uničile 16. februarja zvečer severno od otoka Elba dvoje angleških artilerijskih hitrih čolnov. 19. februar: V nettunskem mostišču so se odigravale srdite borbe ob silni uporabi artilerije. Nemškim četam je uspelo obkolje-valni obroč potisniti štiri kilometre južno od Aprilije. Sovražni protinapadi, podprti s tanki, so bili odbiti ob visokih izgubah za sovražnika. Bilo je plena in ujetnikov. Pri Cassinu je vrgel sovražnik namesto utrujenih Ameri-kancev indijske čete v boj. Indijci so ves dan butali ob višinski blok pri Cassinu. Vsi napadi so bili odbiti, nekateri vdori pa v proti-sunku takoj očiščeni. Pred našimi postojankami ležijo brezštevilni mrliči. Kolodvor v Cassinu je menjal večkrat posestnika ter je kopčno ostal v naših rokah. Južno od gaet-skega zaliva je 18. t. m. eksplodirala sovražna križarka ter nato izginila v valovih. Nemško letalstvo je v pretekli noči z močnimi odredi izvedlo težak napad na London. S pomočjo velike množine zažigalnih in eksplozivnih bomb so izzvali nemški letalci obsežne požare in razdejanja v področju mesta. 20. februar: V nettunskem mostišču so se nadaljevali tudi včeraj boji z nezmanjšano silovitostjo. Lastni napadi in sovražni protinapadi so se menjali južno in jugovzhodno od Aprilije ob podpori tankov. Nemško letalstvo je podnevi in ponoči z dobrim uspehom bombardiralo cilje v nettunskem mostišču. V pristanišču Anzio so nastali obsežni požari in eksplozije v municijskih skladiščih. Pred luko Anzio je bila potopljena sovražna transportna ladja s 7.000 brt, dve drugi pa sta bili težko poškodovani. Naše podmornice so potopile v netunskih vodah troje sovražnih ladij za izkrcavanje, neko tovorno ladjo s 16.000 brt ter dvoje rušilcev. Na južni fronti včeraj sovražnik v prostoru Cassino vsled težkih izgub ob prejšnjih dnevih ni več nadaljeval svojih napadov. Na vsej fronti je bilo mirno. Izjemo je tvoril le odsek severovzhodno od Castelforte, kjer so se razvijali siloviti lokalni napadi. Nad italijanskim frontnim ozemljem je bilo 19. t. m. uničenih 18 sovražnih letal. V jutranjih urah 20. februarja so angleški bombniški odredi bombardirali naselbine v srednji Nemčiji. S pomočjo velikega števila zažigalnih in eksplozivnih bomb so bila zadeta zlasti stanovanjska področja mesta Leipzig. Nemška letalska obramba je uničila 83 štirimotornih bombnikov. Sovražna motilna letala so vrgla v pretekli noči bombe na naselbine v severni in severozapadni Nemčiji. V času med 11. in 20. februarjem so nem-Ske mornariške sile uničile 12 sovražnih le-tal. 21. februar: V Italiji so se nadaljevali menjajoči se težki boji v nettunskem mostišču. Pri tem so naše čete zavrnile več sovražnih protinapadov, podprtih s tanki. V teku lastnih napadov so uničile nemške čete neko sovražno četo ter obkolile južno od Aprilije neko sovražno bojno skupino. Poskusi, ki jih je delala ta skupina v svrho izpada, so bili odbiti obenem z razbremenilnimi napadi. Da-lekometne nemške baterije so z uspehom obstreljevale luki Anzio in Nettuno. Na južni fronti ni bilo nikakih bistvenih operacij. V opoldanskih urah 20. februarja so bombardirali ameriški bombniški odredi več naselbin v severni in srednji Nemčji. Mestoma je nastala pomembna škoda, zlasti v Leipzig-u. V ranih jutranjih urah tega dne so angleški bombniški odredi ob sklenjenem oblačnem nebu izvedli teroristični napad na področje mesta Stuttgart. Škoda je nastala zlasti v stanovanjskih delih mesta Stuttgart. Pri tem so bili uničeni kulturni spomeniki, cerkve in javna poslopja. Letalska obramba je pri teh napadih kljub vremenskim neprilikam uničila 49 anglo-ameriških letal, večinoma štirimotornih bombnikov. Nemško letalstvo je v pretekli noči napadlo z močnimi odredi težkih bojnih letal mesto London. Velike množine eksplozivnih in zažigalnih bomb so povzročile znova obsežne požare in rušenja v področju mesta. Naše podmornice so potopile v severnem Atlantiku v žilavih in težkih bojih enajst spremljevalnih rušilcev. 22. februar: Naše čete so v več odsekih nettunskega mostišča kljub žilavemu odporu sovražnika, izboljšale svoje položaje. Napadi na naše nove črte so bili odbiti. Južno od Aprilije obkoljen sovražnik se je moral po skupinah uda jati. Nemški letalski odredi so podnevi in ponoči nadaljevali bombardiranje nettunskega mostišča. V luki Anzio sta bili poško- dovani dve trgovski ladji z 9000 brt, uničenih pa je bilo tudi več skladišč goriva in muni-cije. V popoldanskih urah 21. februarja »0 ameriški bombniški odredi napadli naselbina v zapadni in srednji Nemčiji. Nastala škoda je majhna. V silovitih letalskih bojih in s pomočjo flakartilerije je bilo zbitih 33 sovražnih letal, med njimi 25 štirimotornih bombnikov. V pretekli noči je vrglo nekaj sovražnih motilnih letal bombe na zapadno in j»« gozapadno Nemčijo. Hitra nemška letala m v ranih urah 22. februarja napadla področje Londona. 23. februarja: Sovražnik je v nettunskem mostišču nadaljeval svoje brezuspešne lokalne napade. Pri tem je bila neka kompanija, ki je napadla naše postojanke s pomočjo ta»-kov, docela uničena. Pri nadaljnjem čiščenju kotla južno od Aprilije so bili ujeti številni sovražni vojaki. Nemški letalski odredi so nadaljevali svoje napade na mesta iztovarje-nja v luki Anzio. Povzročili so nova razdejanja in velike požare. V opoldanskih urah 22. februarja so napadli ameriški bombniški odredi ob močni podpori lovcev kraje ob srednji Nemčiji. Istočasno so prileteli ameriški bombniki v južno Nemčijo in v protektorat. Vsled številnih zažigalnih in eksplozivnih, bomb je nastala škoda zlasti v stanovanjskih delih nekaterih mest. Nemška letalska obramba je bila tudi včeraj uspešna pri pobijanju ameriških bombnikov. Uničila je 119 letal, med njimi 95 štirimotornih bombnikov. V pretekli noči so vrgla posamezna sovražna letala bombe na naselbine v zapadno-nemškem ozemlju. Nemško letalstvo je v pretekli noči izvedlo nov učinkovit velenapad na London. Močni odredi težkih bojnih letal so vrgli na mestno ozemlje velike množine zažigalnih in eksplozivnih bomb, ki so povzročile izdatno škodo in obsežne požare. Širite Štajerskega Gospodarja! Schwerste Waffe an der nördlichen Ostfront Wenn diese schweren Mörser auf Selbstfahrlalette gegen die Sowjets auffahren, dann wiesen unsere Grenadiere: Hier kanr k» in Sowjetansturin etwas ausychtenl DK.-Krieg sber. Brock (Atl. / Sch). Težki obrambni boji na vzhodni fronti Lep obrambni uspeh nemške vojske pri Nikopolu — Nemške divizije osvobojene pri Cerkasiju Uspešna obramba na ostalih odsekih vzhodne fronte 17. februarja Je izdalo vrhovno poveljstvo nemške vojske poročilo, iz katerega izhaja, da so boljše viki jugovzhodno od Krivega Roga napadali brez slehernega uspeha. Vzhodno •d SaškoVa so vdrle naše čete v postojanke «agrizeno borečega sovražnika ter uničile pri tem 36 tankov. Pri Vitebsku je sovražnik s pomočjo tankov in letalstva nadaljeval svoje poskuse prodora nemške fronte. Hrabri nemški grenadirji so v odličnem sodelovanju z artilerijo, metalci min, »tigri« naskočnimi topovi- in letalci po trdih bojih dosegli lep obrambni uspeh. Težki in številni sovjetski napadi so se «rušili v koncentričnem ognju nemškega orožja med jezeroma Ilmen in Pei-pus ter ob Narvi. V enem izmed tamkajšnjih odsekov sta bila uničena dva sovražna bataljona. — V noči na 17. februar so sovjetska letala bombardirala finsko prestolnico Helsinki. Pri tem je bilozbitih osem sovražnih letal. 18. februar: Sovjeti so pri Krivem Rogu dan poprej napadli z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami. Razvili so se težki boji. V težkih bojih, ki so se odigravali v področju Nikopola, so nemške čete v času od 5. novembra 1934 in med 15. februarjem 1944 tako v napadu kakor tudi v obrambi preprečile močne sovražne poskuse prodora ter prizadejale sovražniku visoke izgube. Zaplenjenih ali uničenih je bilo pri tem 1254 tankov, 533 topov, mnogo drugega orožja in vojnega raa-terijala dočim je nemška pehota sama uničila 56 sovražnih letal. Pri tem uspehu je bilo v veliki meri udeleženo nemško letalstvo. Za-padno od Čerkasija so nemške čete odbile silovite sovražne protinapade, nato pa so vzpostavile zvezo z neko jačjo nemško vojno skupino, ki je bila več tednov odrezana od svoje glavnine. Dotična skupina se je prebila do nemških reševalnih oklopniških odredov. Južno Od jezera Ilmen so nemške čete izpraznile neko frontno izbočino skupno z mestom Staraja Rusa po razrušenju vseh vojaških naprav neovirano s sovražne strani radi skrajšan ia fronte. Brezuspešni napadi sovražnika z jačimi silami so se odigravali zapadno od jezera Ilmen ter na fronti do jezera Peipus ter ob Narvi. V tem sektorju je bilo uničenih 36 sovjetskih tankov. 19. februar: Sovražnik je ojačil pri Krivem Rogu svoj pritisk. V teku celodnevnih napadov so nemške čete odbile posamezne sovražne sunke ter zajele na raznih mestih globlje sovražne protinapade, obenem pa so sprejele na-daline dele rešene bojne skupine. Pri Vitebsku so naše čete v času med 2. in 16. februarjem 1944 v trdih bojih zaustavile naskok 50 strelskih divizij in številnih oklopniških odredov ter tako izvojevale v drugi in sedaj končani obrambni bitki nov velik obrambni uspeh. Sovražnik je beležil najtežje izgube na ljudeh in materijalu. Nemško letalstvo je uspešno poseglo v boje na zemlji ter je v zračnih bitkah in s pomočjo protiletalske ar-tileriie uničilo nad sto sovražnih letal. Istočasno so bili med jezeroma Ilmen in Peipus ter v področju Narve tudi včeraj odbiti močni sovjetski napadi. 20. februar": Južno od Krivoj Roga je prodrla neka nemška bojna skupina sovjetske postojanke, izvojevala številne vasi ter zamašila neko frontno odprtino. Na obeh straneh mesta so se razbili sovražni napadi. Isto se je zgodilo tudi vzhodno od šaškova, kjer je sovražnik izgubil 26 tankdv. Med Pripje-tom in Berezino je obnovil sovražnik svoje poskuse prodora, vendar so bili ti poskusi v Karte ra dea Kimpfen Im Süden der Ostfront. Scherl-Bilderdienst (M). trdih, menjajočih se bojih preprečeni. V teku uspešnega pobijanja banditov v ozadju srednjega dela vzhodne fronte so varovalne čete kljub trdovratnemu sovražnemu odporu uničile 257 bunkarjev ter preko Sto skladišč ma-terijala. Zaplenile so mnogo orožja, živine in živil. Banditi so imeli velike in krvave izgube. Med tem so se razvili živahni boji severno od mesta Velikije Luki in južno od jezera Ilmen. Med jezeroma Ilmen in Peipus ter v področju Narve sovražni pritisk ni prenehal. V srditih bojih so se izjalovili številni napadi Sovjetov. V koncentričnem artilerijskem ognju so bile razbite sovražne kolone čet in njih zbirališča. 21. februar: Južno od Krivoj Roga, vzhodno od šaškova, južno od Berezine in jugovzhodno od Vitebska so se zrušili številni, deloma s pomočjo tankov izvedeni sovjetski napadi. Sovražnik je imel krvave in težke izgube. Na severnem delu vzhodne fronte so se naše divizije v nekaterih odsekih umaknile na povelje radi skrašanja fronte. Tudi tu so bili boljševiški napadi odbiti. 22.. februar: Naše čete so se zapletle v Krivem Rogu v težke poulične boje s sovraž- nimi silami. Pri Svenigorodki, vzhodno od Šaškova, južno od Berezine in severovzhodno od Rogačeva so nemške čete odbile sovražne napade ob težkih izgubah za sovražnika. Lokalni vdori so bili očiščeni ali pa zapahnjeni Tudi severno od Velikije Luki so sovjeti za-manj napadali nemške postojanke. Po uničenju vseh vojaških naprav so nemške čete izpraznile ruševine bivšega mesta Cholm v teku predvidene umikalne operacije. Med jezeroma Ilmen in Peipus so se izjalovili v številnih odsekih jačji sovražni napadi. General artilerije Stemmermann, poveljnik zapadno od Čerkasija obkoljene in pozneje rešene bojne skupine je padel zadnjega dne prodora vsled polnega artilerijskega zadetka v njegov avtomobil. Imel je velike zasluge glede nerazrušljive drže in izpada bojne skupine. Vojska je izgubila v njegovi osebi posebno odličnega-voditelja čet. 23. februar: Jugovzhodno od Krivoj Roga so prodrli naši grenadirji s pomočjo naskoč-nih topov v sovražno postojanko ter prizadejale žilavo se upirajočemu sovražniku v na-daljnih sunkih težke in krvave izgube. Mesto Krivoj Rog je bilo po srditih bojih ter po uničenju vseh vojaško važnih naprav izpraznjeno. Medtem so se odigrali v področju Sveni-gorodke in - južno od Pripjeta uspešni lastni napadi- Pri iznenadnem letalskem napadu na sovjetsko vzletišče Žitomir je bilo uničenih 20 sovražnih letal. Med tem ko so Nemci južno od Berezine in jugovzhodno od Vitebska odbili lokalne napade boliševikov, so se razvili severovzhodno od Rogačeva težkf boji z vdrlimi sovražnimi silami. V severnem od-operacije jugozapadno in zapadno od jezera opracije jugozapadno in zapadno od jezera Ilmen po načrtu. Vzhodno od jezera Peipus so se izjalovili številni sovjetski napadi. Dne 22. februarja je izgubil sovražnik na vzhodni fronti 47 letal. t*ci se sieinščšsae! Angleške skrbi glede invazije London se že opravičuje na naslov Moskve Anglija si ne more dovoljevati nov Dun drchen . . . Iz Ženeve poročajo: Moskovski tisk poka-zuje znova nezadovoljnost glede izostanka anglo-ameriSkega napada na evropski kontinent. V londonskih političnih krogih se pa opravičujejo napram tem sovjetskim ob-dolžitvam z zagotovilom, da v Angliji ni nikogar, ki bi hotel časovno preložitev nameravane invazije. Nasprotno: angleška javnost je prepričana, da bo invazija v veliki meri odločila vojno, ker anglo-ameriški letalski napadi nad Nemčijo v tem oziru niso izpolnili stavljenih upov. Iz nadaljnjih angleških komentarjev pa je razvidno, da Angleži kljub vsem nasprotnim zagotovilom nimajo nikake prave korajže in volje za napad. Obe sta namreč v zelo zmernih mejah. Da doslej še ni bila ustanovljena druga fronta, je krivda po angleškem mnenju, pri Amerikancih. V Londonu pravijo, da so napravile težave v Italiji na Amerikance tako silen vtis, da jim je takorekoč zmanjkalo sigurnosti glede uspeha velenapada na Evropo. To razpoloženje se zrcali tudi iz previdnih izjav ameriških vojaških krogov. To se vidi tudi iz izjave, ki jo je podal ame- riški generalleutnant Sommerwell, ko je dejal: »Invazija v Evropi bo pričela, čim bodo dovršene naše priprave v Angliji. Gre namreč za to, da zberemo največjo množino ljudi, municije in materijala. Ta naloga se pa ne da izvesti brez velikih težav. Invazije ne smemo pričeti preje, dokler nimamo dovolj izgleda za njen uspeh. V Londonu so postavili to Sommerwellovo izjavo na vidno mesto. Ta izjava naj bi prepričala nestrpne boljševike, da Anglo-Ameri-kancem pač ne primanjkuje dobre volje, priti sovjetom na pomoč, toda spričo jakosti nemškega utrdbenega sistema se morajo priprave izvesti kar najskrbneje. To je potrebno tembolj — tako pravijo v Londonu —, ker so pokazali poslednji nemški letalski napadi na London, da bodo doživeli vsi tisti, ki so že pokopali nemško letalstvo, še prav neprijetna razočaranja. Predvsem gre po mnenju angleških krogov za to, da bi spričo invazije lahko nastala taka iznenadenja, ki jih je pa treba preprečiti. Anglija si pač ne more dovoliti novega Diinkirchen-a... - »Štajerski GOSrO»aft« Scfti 5» Zmagoslavje vere Ganleiter je govoril ob obletnici naciona lsoci al i st ienega upora t Grazil Pretekli petek zvečer ta *e zbrali v DAF-dvorani t Graz-a tisoči mol is i ena, d« U skupno t starimi borci stranke proslavili 19. februar in da hi v govoru svojega Gouioi terja is voditelja zopet v duhu doživeli bate ure, ko j« Štajerska prestolnica kovala svojo zgodovino. Obenem so se zbrali vsi ti možje in žene, do bi iz Gauleiter-jevih ust sprejeli navodila in izravnavo za prihodnje dni Po vhodu Standort in zastav so odpeli skupno pesem »Nur dir Freiheit gehört unser Leben«. Po Schillingsovi svečani koračnici je pozdravil Kreisleiter Kollik Gaulei terja dr. Uiberreitherja. V svojem pozdravnem nagovoru je dejal med rugim: »Poslednje leto nas je 4e bolj ojačilo in nas še bolj odvedlo v brozpogojnost. Ce mislimo na leto 1938, nas navdaja ponosni občutek, da se smemo vsi tisti, ki smo odprli vrata bodočnosti, bojevati tudi danes v najtežji preizkušnji našega naroda.« Nato je Zaprosil Gaulerierja, ki je že takra* izdal odločite« povelja, naj spregovori zbranim zborovalcem. Živahno je bilo pritrjevanje, fco Je Gauleiter v svojem govoru podal pregled viharnih dni 1938. Gauleiter je izvajal nato sledeče: Stranka gleda redko kedaj v preteklost, ker ja qibaiije, ki deluje za bodočnost. Toda v letu gleda nazaj na tiste nepozabne lepe dneve, ko se je narod z V6em hrepenenjem obločil za svoboda, ko smo bili uporniki, zaverovani v Führer j a In Reich. Na da bi slutili, kako velika doba je takrat pričela, «no povzročili pogon razvoja, ki je postal sveto vnorgo do vinskega pomena. Sele polagoma smo pričeli pojmovati vsebino tistih dni, ki smo jih smeli takrat sooblikovati z gorečimi srd. Gauleiter se je nato spomnil zvestih tovarišev, ki so v preteklem letu zapečatili svojo zvestobo s smrtjo na bojišču, nato pa je iivopisno naslikaj tist« nepozabne dneve, ko »o stari bor d v Graz-e pričah svoj pohod v orožja, lamo s svojimi pestmi ta « svojimi gorečimi srci. Sest let je minulo izza tte&h dni, od teh pa je pet napolnjeno z bojnim gxtssoxa največje vojne rseh časov. Vodstvo Je «ž tS*te dobe naprej -stopalo pred sonarodnjaka tcnra kot Tč sa svoje delovanje iz nerazrušljive vere v aM svetoval nazor. Ta vera nas mora napolnjevati twK danes v težki borbi za bodočnost našega narod«, kar velja zlasti za obdobje prottudarcov. Primera z obupnimi razmerami v petem letu prve svetovne vojne z današnjo sijajne držo doaurrtas nam prikazuj« ogromno silo stranke, ki )• nemšM narod napolnila s trdo odločnostjo.- Gauleiter Je končno apeliral na vse član« strank« naj bodo vzgled vsem sonaiodnjafcom, tudi £• bi pilili i« trii dnevi. Naše življenje velja Ugrolnjevanju dolžnosti in mi ne bi bili vredni, .praznovati 19. februar, ako bi nas dogodki omajali v tistem slepem zaupanju, ki nas je takrat dovedlo do zmage. Gauleiter dr. Uiberreither Je končal s sledečimi besedami; »V tem letu se hočeesio S« tesneje združiti, zbrati hočemo vse svoj« sita, vreči hočemo, če treba, vse na tehtnico, nato pa hočemo stopiti pred tista vrata, ki zakrivajo bodočnost v zaupanju, da nam bo Bog podaril imago.«- Velik j« bil vihar navdušenega pritrjevanja vseh zborovalcev, ki so se rezih dvignjenih src po počastitvi Fuhrer-ja in po odptrraraju himen. Trideset vojnih členov za nemški narod Člen «. Molk je visoka zapoved vojskovanja. Redki so tisti, ki so jim znane vojaške tajne, ki predstavljajo o-ežje v življenjskem b2S» Mondtabell« für den Monat Mär». Dl« Stundenangahen sind auf mitteleuropäisch« Zeit abgestellt. Scherl-Bilderdienst-Autorlex. katerih je velik del pokopan pod razvalinami Znova lahko v vsej obliki zagotovim, da se v svetem področju samostana do tistega trenutka, ko si je mala skupina samostanskega občestva z ranjenci utirala pot skozi razvaline — t. j. do 17. februarja ob 17.30 uri -— ni tamkaj nahajala nobena nemška skupina tudi najmanjše jakosti ali pa orožj« kakršne koli vrste.« — Gregorio Diamare, škof in opat samostana Monte Cassino. Laval o grožnji z invazijo »Francija mor« skupno a Nemčijo braniti Evropo!*. Iz Pariza poročajo: Francoski ministrski predsednik Pierre Laval je sprejel v ponde-ljek de p u taci jo županov v Vichyju. Pred to delegacijo j« izjavil Laval sledeče: »Danzi-ški koridor je bil največja sleparija v ver-zajskem diktatu«. Laval se je bavil nato i odgovornostjo francoskih ministrov v sedanji vojni. Tu je izjavil sledeče: »V naši francoski ustavi smo imeli fundamentalno garancijo: Brez privolitve zbornice ni mogel nikdo začeti vojne. Toda zbornice ni nikdo vprašal. To je bil najvažnejši ugovor, ki bi ga bilo moralo zagrabiti vrhovno sodišče v Rimu«. Laval se je bavil nato z nevarnostjo, ki bi pretila Franciji v slučaju kakega poskusa anglo-ameriške invazije. Svoja izvajanja je končal Laval s sledečimi besedami: »Skupno z Nemčijo moramo braniti Evropo. Ni druge poti kot je nemško-francosko sodelovanje«. □ V Titovem glavnem stanu padajo glav«. I« Zagreba poročajo: Po zanesljivih vesteh je izbruhnil v taboru Titovih partizanov odkrit spor. Po boljševiski metodi je prišlo do »likvidacije« nekaterih boljševiških prvakov. Glave boljševikov niso v stalni nevarnosti samo v Stalinovem »raju«, temveč tudi tam, kjer se igrajo GPU tudi ni etrov t namestniki izven Sovjetije. Gangsterattentat aul Monte Cassino. Der Stammsitz des Ordens der Benediktiner, das Kloster Monte Cassino, ist durch Bomben ■nd Granaten der Anglo-Amerikaner schwersten Verwüstungen «ausgesetzt worden, obwohl •Ich in Ihm und in der näheren Umgebung kein deutscher Soldat befand. — Unser Bild zeigt die Abtei von Cassino vor der Zerstörung. KP.-Kriegsber. Fraß (Seh). POUllCM DROBIŽ □ Velike spremembe t vodstvu Japonske vojaka ln vojne mornarice. Ministrski predsednik general Tojo je te dni prevzel posle Jefa velikega generalnega štaba. To mesto je do6le| zavzemaj maršal Sugijama. Obenem |e prevzel admiral Simada kot mornariški minister iz rok velikega admirala Nagana dolžnost šefa admiralnega štaba. PodmaTŠal Ijida je bil istočasno imenovan vrhovnim poveljnikom vojske v domovini. Njegov predhodnik general Uši reku je postal namestnik iefa velikega generalnega štaba in je mimo tega fcxfl *lan vrhovnega vojnega «veta. □ Kam z Rooseveltcvtm spomenikom? Kako prt-Ifubljen je ameriški president v svoji deželi, nam prikazuje sledeča zgodba. V nekem severoame-rttkem mestu so nameravali Rooseveltovi pristaši postaviti svojemu prezldentu spomenik. Nabrali ao za *>omenik potrebni denar, nato pa je nastal velik prepir. Predsednik spomeniškega odbora je hotel namreč pojasniti vprašanje, kje naj bi stal spomenik. Ali morda poleg spomenika George Washington-a? To ni možno, kajti Washington je bil po vsem svetu znan kot mož, ki v svojem tivljenju ni izustil niti ene laži. Morda poleg apomenika Abrahama Linooln-a? Tudi to ne gre, kajti Lincoln je bil znan kot velik poštenjak. Spričo takih okoliščin e« je izjavil predsednik spomeniškega odbora za sledečo rešitev: Roose-veltov spomenik naj stoji poleg spomenika Chri-»tof Kolumbtre-a. To pa radi tega, ker Kolumbus ni vedel, kam je jadral, ker po izkrcanju ni vedel, kje se nahaja, ker po svoji vrnitvi v Sipanijo ni vedel, kje je sploh bil, ln končno tudi radi tega, ker je Kolumbus opravil svojo vožnjo za odkritje Amerike z izposojenim denarjem. □ Glad in malarija v angleškem Egiptu. V Gornjem Egiptu narašča število smrtnih žrtev, ki jih zahtevata glad in malarija. Do sedaj je umrlo te nad 12 tisoč oseb. Egiptovska vlada je spričo teh strahotnih razmer rotirala milijon egiptovskih funtov za reveže, bolnike im rodbine žrtev gladu ki malarije O Tlbetski prestol zopet zaseden. V nekem za-padno-kitajskem mestu so te dni proslavili, ob navzočnosti 100.000 Mongoiov, Tibetancev in Kitajcev ter drugih plemen deseti preporod ali in-kamacijo takozvanega Pančen-lama, ki je star ko-aiaj sedem let. V otroku »o spoznali pravega •božjega« naslednika pokojnega DaJaj-lame v Lazi. glavnem mestu Tibeta Mali Pančen-lama p spoznal v vazah ki »o mu jih pokazali, svojo stnlno. Te vaze »o blip prej last pokojnega Da-laj-lam«> Mali Pančen-lam* je sedaj sovladar Tibet* L' □ Slovaška ln nova Evropa. Sef slovaškega propagandnega urada Tido Gašpar je imel te dni v Turčanskem Sv. Martinu govor o razmerju Slovaške do nove Evrope. Gašpar je dejal med drugim sledeče: Z našo borbo ob strani Nemčije za novo evropsko bodočnost si bomo priborili pravico do svobodne in samostojne eksistence slovaškega naroda v skupnosti evropskih narodov. V tej borbi bomo vztrajali v trdi odločnosti in edinstvu, da bi tako zasigurali vsem Slovakom srečno bodočnost.« □ Tudi Simovič Je dezertlral v Titov tabor. Pod pritiskom Moskve vedno bolj in bolj razpada emigrantska organizacija okrog bivšega kralja v Kairu. To dejstvo je sedaj potrjeno. Tako je imel bivši povzročitelj državnega udara general Simovič po radiu govor, v katerem je pozval »Jugoslovane«, naj se priključijo moskovskemu plačancu Titu. General Simovič se je s svojim govorom javno odpovedal kralju Petru. Kakor znano, je bil Simovič po 27. marcu 1941 par dni ministrski predsednik »kraljeve« vlade v Belgradu. Bil je eden izmed glavnih hujskačev, ki je pognal Jugoslavijo v vojno in v razpad. V svojem govoru je ta dični »steber nekdanjega kraljevega režima« izjavil, da se Je treba brezobzirno boriti proti Petru, češ, da nima Peter z njimi nikakega opravka več. Po Simovičevem mnenju je Titova »vl*-da« edina »legitimna vlada« Jugoslavije. □ Boljševiško čiščenje. Več švicarskih listov je -objavilo članek, v katerem povdarjajo, da je sovjetska vojska tisti činitelj, ki zastopa po razširjenju oblasti stremečo idejo boljševizma. Dobesedno čitamo tu sledeče: »Sovjetski vojski sledi povsod udarniška četa komunistične policije (GPU) in komunistične stranke. Ta udarniška četa začne v zasedenem ozemlju takoj s čiščenjem, t. j. z aretacijami, deportacijami in usmrtitvami. Nato se prične či6to komunistično »glasovanje« o splošni razlastitvi in kolektivizaciji. Temu postopku so s° morale leta 1939 v najkrajšem času podrediti Besarabija, Bukovina, Vzhodna Poljska, Litva, Letlandija in Estonska. Samo brezvestnost ali lahkomiselnost lahko zamolčita ali pozabita vsa tista dejanja ki so dokazana po neštetih avtentičnih poročilih in opisih. Na Finskem je potrdil napad leta 1939 vse tisto, kar je vedel poslednji delavec o boljševizmu. Bližina boljševiške pošasti in sovjetska okupacija sta pomedla z naivnim optimizmom ln s tistim načinom bage-teliziranja, ki je v zapadni Evropi pospeševal Urjenje boljševiških idej Na Severu poznajo predobro krinke ln trike boljševikov za maskiranj« ciljev in metod boljše kakor v Zapadni Evropi S tega vidika je razumljivo narodno edinstvo Finske, prav tako pa tudi bojazen Fincev, da W postali žrtve boljševiškega molobn «■ CI Morilec prvega razreda. Angleški general «ir Arthur Harris, ki vodi kot šef angleških bomb-niikih odredov teroristične napade na Nemčijo, je prejel od Stalina najvišje sovjetsko odlikovanje: red Surova 1. razreda. O So že zopet kršili švicarsko nevtralnost! Iz Berna poročajo: Švicarske oblasti so uradno ugotovile, da «o tuji bombniki preleteli švicarske ozemlje 21. febnjarja med 3.15 in 4.05 uro, in sicer vzhodno od črte Laufenburg—Sargan. Švicarski listi pripominjajo k temu, da so bili te bombniki, ki so napadali južno Nemčijo in ki so s« vračali po svojem podvigu preko Švice na svoja izhodišča. d Generalieldmarschall Rocimel v Normandiji, Na svojem inšpekcijskem potovanju vzdolž Atlantskega branika je Generalfeldmaršal Rommel te dni obiskal tudi utrdbe v Normandiji. Obiskal je najmanjša gnezdišča odpora in je s posebne pozornostjo pregledal tudi gosta polja morskih min v obalnem sektorju. Na koncu svoje inšpekcije Je pregledal tudi pomorsko trdnjavo Cherbourg in njene močne utrdbe. □ Zaščita nacionalnih interesov. Turški list »Son Telegraf« odgovarja listoma »Times« tn »Sunday Times« na neka vprašanja takole: »Edini interes Turčije r tej vojni je v tem, da brani s težkimi žrtvami ustvarjeno novo domovino in lastne nacionalne interese. Turčija ni imperialistična, ne pričakuje pa tudi priložnosti za pustolovščine. Turški narod noče biti jagnje za klanje, pripravljen pa je — ako treba — vojskovati se tudi tretjič za svojo neodvisnost. D Sovjetsko odlikovanje za generala Eisenho-werja. Predsedstvo vrhovnega sveta Sovjetska Unije je odlikovalo ameriškega generala Eisenho-werja z redom Surova I. razreda. Kakor poroča agencija Tass, je dobil Eisenhower to odlikovanje za »odlične zasluge v vodstvu operacij ameriških čet proti Nemcem«. O Cangkajškova Kitajska — krma za topove. Kitajska agencija Central News Je razširila kjave, ki Jo je v zvezi z neko izjavo ameriškega generala Mac Arthurja ponatisnil list »United States New»«. Dotična izjava se glasi tako-le: »Kitajska mora za Anglo-Amerikance nositi glavno breme vojskovanja proti Japoncem«. Ta izjava je izzvala v velikem krogu okolice maršala Cangkajška razočaranje in gnjev. V teh krogih so si itak že na jasnem, da upi, ki so bili Izzvani vsled iluzij e-nističnega poročanja o razvoju pacifične vojn«, Kak ne odgovarjajo dejstvom. Mimo tega povdarjajo v teh krogih, da nosi Kitajska že 6koraj sedim let težko breane vojskovanja, ne da bi ji bill Angleži in Amerikanci učinkovito pomaqali. Ce mora sedaj (v sedmih letih oslabljena) Kitajska biti zopet glavni nosilec oienzive proti Japonski, Je to po mnenju kitajskih krogov v Cungkingu zelo slab znak za trenutno stanje anglo-ameriških podvigov. □ Politično gibanje v Bolgariji. Preteklo nedeljo »o imeli v Bolgariji nad sto političnih zborovanj. Govorili so ministri, poslanci in visoki Brodniki direkcije za nacionalno propagando. Govorniki «o razlagali narodu zunanjo in notranjo politiko Bolgirije, obenem pa tudi vprašanje ustanovitve ie imenovane »Skupnostne straže«. V Burgasu Je govoril trgovinski minister dr. Vazov, ki Je dejal med drugim, da je služila bolgarska zunanja politika Izključno interesom bolgarske države, kar velja tudi glede bodočnosti. Glede Turčije Je podčrtal dr. Vazov dejstvo, da so bol-garako-turški odroiaji danes vseskozi prijateljski. Minister Je končal svoja izvajanja z besedami: •Sleherni Bolgar naj doprinese svoj delež k narodnemu edinstvu«. V «ličnem smislu je govoril notranji minister Kristov v mestu Ruse. C3 Anglo-Amerikanci so izgubili doslej v Italiji ■te tisoč mož. Vojaški krogi portugalske prestolnice cenijo anglo-ameriške izgube na italijanskih tleh na o^rog sto tisoč mož. Najhujše izgube pripisujejo bojem pri mestu Caseino. To ceniterv so baje potrdili tudi že v Anqliji in v Zedinjenih državah Churchill je v Spodnji zbornici ocenil angleške izgube v času od 3 septembra 1943 do 12. februarja 1944 na 36.626 mož. Ameriški vojni minister Stimson pa je za i6to razdobje ocenil ameriške izgube na 38.741 mož, t. j. na «edem močnih divizij. Strategični dobitek pa ni v nikakem razmerju do velikih izgub. Kljub premoči, ki je nikakor ne gre podcenjevati, so Amerikanci napredovali v ča6u od 2. novembra prejšnjega leta v svojih frontnih odsek:h samo za štiri ln pol kilometra, Angleži pa okrog 18 v,1~rrv»tTOV. MäA BI S K I GOSPODAR« Seite 7. Usoda meščanstva v komunistični družbi LtaMJansko »Jutro« j« pred kratkim objavite pod gornjim BMlcmm tapod peresa P. K. izredno zantedv članek, ki «a ▼ cele« ptiobčnjemo: »V* «atovanje OF )e *• davne postalo naj-CteltJH komunizem. O ten aa more dvoeatti nihil vet Dejstva ■o pokazal«, de nine »osvobo-OF najmanjšega opravke s nerodnim k» celo ne z obstankom slovenskega Medtem pa, ko je to upomala le uvidela večina vsega slovenskega naroda, se •4 našimi meščani ia vedno taki, ki so ■ brezmejno naivni, aH pa take adarjeni a da ee ne zavedejo, kaj bi zanje v resnici zmaga komunizma ne Slovenskem Tern watjate naslednje ogotovMtk bar je bila francoske meščanska revolucija fce «merjena proti aristokracij! te sploh fev-goopodl, v kateri je videla element, ki ga odstraniti, take je komvntetičaa revolu-erjeoa prafi vsem alejan naroda, meščanstvu. Ca ae je pa franco-ka revotadja zadovoljila « tam, da je kateremu ae je borila, t j. fevdalnemu odvtela samo njegov« privilegij«, gre Mm v svojem boje prod nelCanstvu dalj« njen cilj nič več In bM manj Iztrebljenja meičanstva, te to dote stvarno, na samo teoretično. Prve pe-boJjée-vtaoa je: meičanstvo mora tegteltll Da lagtee meščanstvo, morajo najprej isginlti tisti, ga tMNvjtjo, t j. meščani. V SSS* se je to Tem ne obstojajo več siti naUenstvo, 1 Po ogromni večini ee jtt boljševiki »likvidiran«, tisti» p«, ki ae po kaes* naključju uíü »likvidaciji«, j« bU« nana jetraSneJla usoda, ki sploh mor« zadeti ▼ Bvijenja: oropani niso biH eerao vsega, ampak se bffl tudi postlani v sužnje na prístino delo pod te boljševtihe policije. » »e vprašanje: kdo Ja po____________ " i meščan? Zdi se, da da! ¿»venskega tega ni ie do koae« doamel, te živi > ▼ «sodni zmoti. Po komonistKnlk pojmih y Movek, ki si aa staži kruh« dobe-■ daten evofth rok, t j, • fbričnbn delom, a» • tem. MeSčaa K kar Je mm po sebi »mk tovarnar, trgovec te bsnčiriV ter M aaposlaja pomočnike te delavce. ^ to« mak di Savni te zasebni poHt- tičnem bwlifi Turptje. Ttift* narodna bo «. marca končala svoja poatnlce. nasedanju bo obravnavate v prvi vrst! proračun, Id ga Ja finančni ■ialtlei ravno dokončno sestavil Drtavrf psoračna Tur-NdvMevs rekord izdatkom te dohodkov v l-M»,000.000 turških fantov. Več kot pcdo-wk izdatkov gre na račun vojnih Izdatkov, ee pozicije proračun« so aa »višate v prl-tenskhn proračunom za več ko* 30 odstot- poraz konservativcev v Aaflitji. V Berbfshlre so fcaaB te dol nado-voBtve za Spodnjo zbornlo». Zmagal je ' neodvisne eodaBstttne streaks ■ 4561 Vtatel konservativni kandidat Ja prope-M. T Inidonu je te pora konservativcev Izzval vaBho aačadenje, med konservativci pa neke vr-ate pop«rjenost List »Deify Brprtas. Ja mnenj«, «t Ja ste«k) političnega razpokdenja «darilo zete v near na levo. O Mrtftud so v Ameriki aez»trt>«sd. Bi v« podpredsednik Wllles Ja aapteal članek, se zete pritožuje nad dejstvom, da v državah Severne Amerike nepri-s priseljenimi Mehikanci. Tako «l pr. matrikansk« deca na sm obiskovati «meriš-fcte Dadskte iol Z Mehikanci postopajo tako, katar s črnci« zato se Mehikanci v nekaterih krajih > voziti v vagonih, ki so določani samo za V mnogih mestih na smejo Mehikanci klno-gledišč te hotelov. T delavskih pnteiartjft. v katerih «ve večinoma Mehikanci, )• pH**n radi tega ž« do divjih spopadov. Me-fctfka vlada je vložil« pro« takemu postopanju v W«*tefltooe svoj protesti ker pe Roosevelto-va vlada v tam pogleda posameznim zveznim dr-tevam na more ničesar predpisovati, «rod Me- uradnik, a poten sploh vsak nameščenec, ki ni aktiven batne komunizma in z njim do temelja prekviisn Meščan je prav tako vsak pripadnik svobodnih poklicev: zdravnik, odvetnik, inženir, lekarnar, Uvlaoadrovnik, geodet, šumar, novinar, umetnik, pisatelj Itd. Meščan pa je nazadnje tudi vsak trgovski nameščenec in pomočnik, vsak obrtniški pomočnik, vsak prvi delavec in naposled tudi ročni delavec, če ga iz meščanstva ne izključuje direktna te priznana pripadnost h komunistični partiji. Pojem ■ašfrena, d asi je za sociologa zelo jasen, za koomnlsta torej ni tako preprost, kajti ta dovoljuje inktlei lia kategorijam meščanstva prehod iz meščanstva v praletariat in v komunistično družbo. Tako neha n. pr. profesor, zdravnik, inženir, uradnik, nameščenec itd. biti meščan, če se sam prijcasv« k komunizmu in mu komunizem to pripadnost prizna. Ni torej dovolj, da se kdo smatra sam za komunista ali celo samo za simpati-zerja * koaa—Imuuiil Imeti mora predvsem potrdilo, da «a Ja komunistična stranka kot takega sprejela te pttenala. Te prehode pa priznava komunizem aamo zato, da opraviči na zunaj dejstvo, da kunsaihmt dejansko nikjer ne vodijo pravi ročni dalavd te rojeni proletarci, ampak vedno le »bi rte« gospoda, ki ni nikoli okusila ročnega dele te menMteege življenja delavca. Medtem pa, ko pridejo tovarnarji, bančniki, trgovci, kitai posestniki, vsi najemniki itd. takoj pod udar »Kvttadje«, osebne in premoženjske, t. j., da se razleete ki pobijejo in že načeloma na morejo UM prevedeni v novi komunistični dn»-žabnl rad, Ja ostalim meščanom kakor smo videli, dana pogo£n mofeost včlenitve v ta novi sistem. Tako morajo: 1. odreči se svojemu premožen ju» Z sprejeti dalo te položaj, ki jim ga komunizem dodelit 3. odreči se vsem državljanskim pravicam, ne da M aa a tam otresli tudi državljanskih doli noetii 4. odreči m vsakemu poskusu meščanska misebvtisfi, S. Mtl pripravljeni na to, da bodo morali čim hitra j« izginiti s sveta, da izgine na ta način z ajfaai tadl Je zadnji spomin na nekdanjo meščan4ea samo za tiste pripadnike me-IJ, ki so se komunizmu brezpo-te so v komunistični družbi dobit bodisi, ker so si pridobili za ke-bodtol, ker so komunistični drtd-Jem (zlasti zdravniki, Inženirji potrebni, dokler si sama ne vaepoji svojih vsat asrulčaja, ki jih more zamenja«. C!» se to zgodi, pridejo tudi oni na vrsto kot treben materijal in nevaren preostanek bivše meščanska dražbe in pod udar »likvidacije«. Ta likvidacija m izvrši potem navadno na te-le načine: 1. naprti ae mu proces tadi te ali one krivde, najčešče radi »delovanja v škodo komunističnega reda«, te se ga obsodi in ustreli j 2. deportir« ee ga te vtakne v taborišče za prisilno delo, kjer kmalu shirai 3. izloči se iz delovne skupnosti in s tem izroči smrti zaradi lakote. Celo tisti pripadniki bivšega meščanstva, ki so bili že pred zmago komunizm« včlanjeni v komunistični stranki (če niso somi med vodilnimi revolucionarji), padejo prej ali slej v nemilost in izginejo, kajti komunizem stremi z« tem, da prenese čimprej vse na tiste komuniste, ki so zrasli in bili vzgojeni že v komunistični družbi in torej niso obremenjeni s spomini na kakršno koli prejšnjo meščansko ureditev. V komunistični družbi ni zasebnega tovarnarja, trgovca ah uradnika (v kolikor ne dela sam ■ svojimi lastnimi ro-kami), ni hišnega posestnika, ki bi oddajal stanovanja (le komunist sme imeti enodružinsko hišo, katere pa njegovi otroci n« «mejo podedovati!), ni advokata (ta stan je sploh odpravljen), ni sploh nobenega svobodnega poklica niti ne pisatelja in slikarja, in naposled sploh ni nobenega človeka, ki bi mogel zaposlovati druge, ker Je edini delodajalec izključno samo država. Vsakdo mora delati tisto, kar mu določijo ia kjer mu delo določijo. V SSSR je bilo meščanstvo (v kolikor ni pobegnilo v emigracijo) po omenjenih načelih ia postopkih do konca likvidirano, in do pike enako bi bilo tudi pri nas, če bi zmagal komunizem OF. Km- bi ne bilo meščanov takoj pobitih, bi bih obsojeni n« počasno »likvidacijo«. Samo idiot se more slepiti z upanjem, da bo zato, ker je daroval nekaj tisočakov za O. F., ali ker odobrava njeno početje, ali ker se ne upa ganiti 6 prstom proti komunizmu, v primeru uvedbe komunističnega reda, mogel ohraniti tudi samo del svojega premoženja, svojih podjetij, stanovanjskih hiš, delavni« itd., ali bo mogel kakor koli nadaljevati 6voje dotedanje življenje. Meščanstvo je prvi sloj, ki ga mora in hoče komunizem uničiti do temeljev, če hoče ostati dosleden svoji Ideologiji. Med komunizmom in meščanstvom ni kompromisa, ga ni bilo v SSSR ia ne bi bilo pri nas, ne kjer koli. Zato je skrajni čas, d« se neba tudi še zadnji ideotizem drugačnih upov. Stvarno obstoji samo ena parola boja: ah pade komunizem, ali pade meščanstvo! Slovenski kmet, ki ja bil postavljen pred enako odločitev, ee je odločil v strnjenih vrstah. Med kmeti nI več pristaiev OF. Ali se bodo med meščani še vedno dobil! IJodje, ki so manj razumni in bolj kratkovidni?« be več pošiljala Amerikancem svojih je razvidno, obstojajo v tofi-»svobodni Ameriki« vendarle pte- hika, del kanj menafca n Nagod na Badoglia. Kakor poročajo iz Rise«, je neki nesasnec streljal dne 7. februarja na avtomobil, v katar «m se je vozil izdajalski marial BadtKfBa, ki ae ja pravkar nahajal na poti v »rezidenco« Viktorja Emanuela. Krogla je ranila to-ferja. Efcaga taoaed storilcev so zasačili policisti, ki ao spremljali marial« na motornih kolesih. Jn>-noKaHjaarice «Masti molče glede identiteta storilca, kljtfb tem« pa so razširjene govorica, da gre za a «k asa komunista, ki je dobil nalog za odstranitev Bedogfla v svrho ustanovitve nove konHmtartfmi dntnukratične »vlade«. □ Nesramna laHtev generala Franca. Sov Jelthl list »Vojna 1 RabočIJ Klas« je v izdaji od pretekle sobote aeeramao «umerjala španskega državnega šefa, generala Franca, nazivajoč ga z bandltom. BolfševMd Hat Je napisal med drugim sledeče: »španska aarlrafeoat je figov list Franoo npa, da bo h te vojna — pa naj 6e zgodi kar kofl hoče — Izšel s n*imi nogami. Narodi Evrope pa poskrbeli, da ee to ne bo zgodilo«. E Opat Pteatata prt papežu. Iz Rima poročajo: Opat samostana Monte Cassino, ki so ga «aglo-ameriikl letalski gangsterji skupno z a rti le ri jo sesuli v prek te pepel, je prispel v spremstva menihov v Km, kjer ga je sprejel papež Pij XII. v priva16-13 Zu kaufen besucht Abfüllet Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte. Texti labfälle, Alteisen, Metall, Glasscherben. Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5 4 Offene Stellen Lehrling wird zum sofortigen Eintritt für eine Gemüsewarenhandlung in Rohitsch-Sauerbrunn gesucht. Antr. unt. »Rohitsch« an die Verw. des Blattes. 146 6 Lehrmädchen sofort gesucht. Natek Anton, Gemischtwarenhandlung, Schönstein. 148-6 Frau oder Fräulein in mittleren Jahren, mit guten Kochkenntnissen, wird in Provinz von einem guten Haushalt sofort aufgenommen. Angebote erbeten unter »Schöne Existenzstellung« an die Verw. d. Blattes. 155-6 Nachtwächter wird von einem Industrieunternehmen in Marburg gesucht. Anträge unter »Nachtwächter 1077« an die Verwaltung des Blattes. 222-6 Torhüter wird von einem Marburger Industrieunternehmen gesucht. Anträge unter »Torhüter« an die Verwaltung de6 Blattes. 223-6 Drei landwirtschaftliche Arbeiter (Winzer) Nähe der Stadt gesucht. Schillerstraße 8-1, r. 224-6 Winzerfamilie, 3 bis 4 Personen, per sofort gesucht. Schriftliche oder persönliche Vorsprache erwünscht. Reisespesen werden vergütet. Gutsbesitz Fahrenbüchl Nr. 8, Oberradkereburg. 225-6 Säger, mittleren Alters, wird sofort gesucht für eine Venezianersäge und Sekular. Lohn nach Besprechung. Albin Poklschek, Tri-fail. 229-6 Heirat Meister — Pensionist — Beamte ■wünschen Ehebekanntschaft. Anträge unter »Hausfriede« an »Stajereki Gospodar«, Marburg (Drau). 227-12 Funde - Verluste Am 15. Februar wurde Geldtasche mit Wehrmannschaftspaß im Auto von Pettau bis Lokdorf, oder von St. Nikolai bis Marburg verloren. Adresse in der Verwaltung. 228-13 Verschiedenes Prothesen jeder Art — Ledet — Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate, Leibbinden, Gom-mistrümpfe erzeugt und liefert das fühlende Fachgeschäft F. EGGER. Bandagen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau. Mellingerstr 3. 14 Bandagen allei Art. sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist, Marburg/Drau. Herrengasse 5. 237-14 Kaufe guten Benzinmotor f. Betrieb. Marko Franz, P. Ober-Kunigund. 209-4 Magd für einen Gutsbesitz wird per 6of. aufgenommen. Angebote unt. »Landwirtschaft« a. d. »M. Z.«. 187-6 Hausmedster-ehepaar, rein, für sofort gesucht. Großes Zimmer m. eingebautem Sparherd zur Verfügung. Adressen abgeben unter »Hausmeister« an die Verw. des Blattes. 217-6 Schmiedelehrling wird sofort aufgenommen. Viktor Pre-wortschnig, Schmiederei, Wöllan Nr. 75. 214-6 Für ein Landgut wird ein ' Meier mit 3—4 Arbeitskräften gesucht. Anträge unter »Verläßlich 1366« an die Verwaltung d. Blattes. 213-6 Suche per sofort einen energischen Mann, ev. Kriegsversehrten, • als Aufseher. Meldungen zu den üblichen Amtsstunden bei der Direktion der Obst- u. Weinbauschule Mar-burg-Drau. 212-6 Lehrling wird sofort aufgenommen. Topolowetz, Schmiedmeister, Lichtenegg i. d. Kollos. 211-6 Lehrjunge, 14 Jahre alt, kräftig, mit Hauptschule, guter Rechner, wird sofort aufgenommen. Joh. Floriantschitsch Gemi6chtwa ren-handl., Schönstein, Untersteiermark. 210-6 Kleinere Gärtnerei außer Marburg wird in Pacht gegeben. Zuschr. unter »Gut gelegen 1367« an die Verw. des Blattes. 215-7 Verlustanzeige In der Nacht vom 5. bis 6. Februar 1944 wurde auf der Autofahrt von Marburg nach Klagenfurt über Unterdrauburg eine schwarze Lederaktentasche mit folgendem Inhalt verloren: Kraftfahrzeugpapiere für ff-20949, ein Postsparbuch auf Namen Stutzmann, Wehrmachtsbenzingutscheine und andere Papiere. Der Finder wind gebeten, die Tasche gegen gute Belohnung bei der nächsten Gendarmerie- oder Polizeistation abzugeben. M-Erg.-Stelle Alpenland (XVIII) 205 Salzburg-Parsch. Dr. Fritz Fleck Rechtsanwalt in Gonobitz, zeigt hlemit die Ubersiedlung seiner Kanzlei nach Cilli, Bahnhofgasse 2/1 an. 205 Hart und schwer und für uns noch unfaßbar traf uns die traurige Nachricht, daß unser einziger innigstgeliebter Sohn und Neffe FRANZ MELENSCHEK Grenadier Im Alter von 20 Jahren, am 22. Dezember in einem Lazarett der Ostfront seiner schweren Verwundung erlegen ist. Lieber Franz, Du wirst in unseren Heizen weiterleben und nie vergessen sein. Presen am First, den 15. Februar 1944. Schmerzerfüllt gebe ich die traurige Nachricht, daß mein lieber Mann, der Vater meines 5 Monate alten Jungen, Gefreiter VLADIMIR MAIERITSCH bei den harten Kämpfen im Süden der Ostfront, im Alter von 22 Jahren gefallen ist. Er gab sein junges Leben für Führer und Vaterland und ruht nun fern sedner unter-iteinsahen Heimat 201 Luttenberg, den 18. Februar 1944. Ludmilla Maieritsch geb. Robin, Gattin. Franz, Söhnchen. Vom tiefen Schmerze gebeugt, geben wir allein Verwandten, Freunden und Bekannten che traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter, braver Sohn und Bruder, Grenadier ANTON SLODEI im Alter von 21 Jahren, am 20. Dezember 1943, an der Ostfront gefallen ist. Wer unseren braven Anton gekannt hat, weiß, was wir mit ihm verloren haben und wird unseren Schmerz verstehen. Lieber Anton, wir werden Dich nie vergessen. 219 Rast, Pechwald, den 23. Februar 1944. In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Anton und Katharina Slodei, Eltern j Helena und Angelina, Schwestemi Anna, Cyrill, Franz, Johann, Dominik und Katharina, Stiefgeschwister, sowie alle übrigen Verwandten. Scirmerzerfülh geben wir die traarige Nachricht, daß unser innigstgeliebter, einziger Sota ADOLF JAKOSCH Gebirgsjäger im 21. Lebensjahre, in einem Lazarett im Süden, seiner schweren Verwundung am 25. Januar 1944 erlegen ist. Dolfi, ruhe sanft in fremder Erde, in nseren Herzen lebst Du weiter. Laak bei Steinbrück, Steinbrink,'Wie», 16. Februar 1944. In tiefer Trauer: JOHANN und KATHARINA JAKOSCH, Eltern, im Namen sämtlicher Verwandten. 207 Unfaßbar traf uns die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn und Bruder JOHANN BOLTE Gefreiter in seinem 24. Lebensjahre, in treuer Pflichterfüllung für Führer und Reich, am 3. Dezember 1943 im Süden den Heidentod starb War unseren Johann kannte, weiß, was wir verloren haben und versteht unseren Schmerz. Fern »einer Heimat, doch ans unvergeßlich, ruht er am Heldenfriedhofe. Pragwald, den 15. Februar 1944. Valentin und Helene Bolte, Eltern« Antonia, Josef, Helene, Wladimir und Karoline, Geschwister. 202 Schwer traf uns die Nachricht, Aal Sohn und Bruder JOSEF BELZA Panzerjäger unser lieber der Ostfront im Alter von 21 Jahren, am 2. Februar 1944, gefallen ist. Lieber Pept, wir werden Dich nie vergessenI Ober-Pleter, Amtmannsfeld, den 21. Februar 1944. In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Johann und Maria Belza, Eltern) Johann, dzt. Im Felda, Angela, Maria, Johanna, Gertrud, Agnes and Vinzenz, Geschwister. 208 Danksagung Fflr die mir anläßlich des tragischen Ablebens meines Satten zugekommene Anteilnahme, sowie für die schönen Kranz- und Blumenspenden, sage ich allen meinen herzlich-Jten Dank. Besonderen Dank dem Standartenführer Wolf-Ribitsch, den Wehrmannschaftsmänmern Pettau-Süd, dem Ortsgruppenführer und dem Bürgermeister Museg, allen Jagdkameraden, sowie allen, die ihm das letzt« Geleite gegeben haben. P et tau, den 24. Februar 1944. Die tieftrauernde Familie Petellnachey Kosenburger. 230 Anzeigen - „$4af erski Gospetlar" sind erfolgreich ■