fttev. 44 TRST, nedeljo 13. februvarja I9IO. Tečaj XXXV. IZHAjA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Kabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stot). OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v široko.s ti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglati denarnih zavodov po 20 f»t. mm. Z a oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka n »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti4*. = Pišljivo in utoZljivo v Trstu. - CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko- V edinosti je moč! NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luoonla« na nedeljsko Izdanja „EDINOSTI" stana: xa oelo lato Kron 5*20, sa pol lota Kron 3*00. Tsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list* UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorn i urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ Giorgio Galatti štev. 18. -- Poltno-hranllnftni račun št. 841652. TELEFON št 11-57 Delavci, uslužbenci c. kr. lavnih ___skl«_(prostejuKe)!___ Podpisana vas vabi, da pridete vsi, katerekoli kategorije, DANES, dne 13. t. m., •b 10. uri dopoludne na zelo važen shod, ki se bo vršil v tržaškem „Narodn. domu". DNEVNI RED: Naše stališče z ozirom na odgovor na našo spomenico. Važnost dnevnega reda nas odvezuje vsake nadaljne agitacije. Komur je na tem, da se izboljša položaj uslužbencev c. kr. javnih skladišč, naj prihiti na nedeljski shod. TRST, dne 9. svečana 1910. ODBOR N. D. O. „Cirilmetodarji". Na visoki stol je sedel mali žurnalist pri „Slovencu" in je navdahnjen krščanskega modernizma in ohole bahatosti sestavil razne paradokse, ki zvenijo kakor odmev iz modernističnih podlistkov izza komaj mino-lega časa. Iz pojmov: narod, krščanstvo, ljudstvo, kmet in liberalizem je skombiniral aforizme, ki so izzveneli v klic: doli s Cirilmetodarijo! Tak pretiran članek po kranjskem receptu morda zaleza tam, kjer je bil rojen; ali dotični naduti g. člankar naj bi pogledal malo zemljevid in videl bo, da izven kranjskih mej obstaja še nekaj krajev, kjer je Slovenstvo doma; Slovenstvo, ki je ponosno na to ime; Slovenstvo, ki se hrani in brani z vsemi sredstvi; Slovenstvo, ki mu je ta pojm predpogoj ekzistence, napredka in -kulture! Da, tudi kulture, vsegasiti g. „Slo-venčev" člankar, kako se Vam čuden zdi ta pojm! Za nas Tržačane, ki nismo še tako srečni, da bi v potu svojega obraza reševali le svetovne probleme in nazore, marveč, ki uporabljamo svoje telesne in duševne sile Še v to, da si ohranimo čut in obstanek narodnosti, da si kolikor toliko priborimo narodno-gospodarske življenske pogoje, da se postavimo na lastne noge: za nas je ta pojm kulture velevažna točka v našem razvitku. In ta pojm početne narodne kulture se od nekdaj osredotočuje pri nas v slovenskih ljudskih šolah družbe Cirila-Metoda. Ljudsko šolstvo je temelj naše kulturne zgradbe; za to šolstvo se borimo mi že desetletja in desetletja. En cel rod je že vzrastel v Trstu, ki je — stotine in stotine po številu — užival sadove C. M.-ljudske šole v Trstu. Ciril-metodova družba, ki že toliko in toliko let vzdržuje tukaj v Trstu tako plodonosno oni provizorijum, ki bi moral biti od strani kompetentnih faktorjev že davno izpremenjen v definitivum: ta družba uživa vsled tega pri nas neomejeno zaupanje in spoštovanje — ne vsled oseb morda, ki stojijo ali so stale svoj čas na čelu, ampak vsled svojih rezultatov, do katerih smo, če ne v polni meri, pa vendar v precejšnji meri doprinesli ludi mi Tržačani sami. Smo doprinesli in bomo doprinašali! Če katera koli slovenska inštitucija, je pri nas v Trstu pač ^ružba Ciril-Metoda PODLISTEK. ona, za katero se zavzemlje sleherni brez izjeme, brez pogoja; brez razlike stanu, starosti in spola. Lahko naglašamo, da ga ni človeka, Slovenca in Slovana, v Trstu in okolici, ki bi bil imel dosedaj besedo prigovora ali predsodka proti tej družbi, ko je šlo za to, da daruje kaj zanjo, da jo podpira. In tukajšnji ljudje, bodi inteligent, bodi delavec, bodi kmet, zna — če dovoli vzvišeni g. člankar — pač vsak misliti s svojo glavo, morda še več samostojno misliti, nego je komu ljubo. Ob takih odnošajih je blaznost individua, ali pa priča vsaj o stanju duševne neodgovornosti, ako se piše v javnem listu stavek, kakor je ta-le: „Cirilmetodarji ustanavljajo po deželi „podružnice, ki jih vodijo zagrizeni liberalni „učitelji in magnati, pošiljajo okoli svoje „potovalne učitelje, ki agitirajo za stranko „in prirejajo veselice ki imajo namen zbirati „ostanke liberalne, podeželske klikeu. Da, smo ustanavljali podružnice in jih bomo še! Vodijo jih in jih bodo vodili vsi oni, ki bodo v to izvoljeni od tržaškega občinstva in v katere bo imelo zaupanje, najsi bodo odvetniki, učitelji, posestniki, delavci ali kmetje, možki ali ženske; agitirali bomo za družbo, — pa še kako! ? — prirejali veselice in — horribile dietu — plese! In prav zaupno Vam lahko povemo, hudi g. Slovenčev člankar, da prav zadnji letošnji Ciril-Metodov ples tržaške mladine, vreden svojih prednikov, je prinesel čistega dobička preko 6000 K t! Prosimo, da izgovorite : preko šest tisoč kron! Pravi plebiscit ! Kaj takega ne dosežete, polnobesedni g. člankar, niti, ako spišete tekom vsega leta v vsaki številki najbolj informovanega ljubljanskega lista vsak dan po en tak blazen članek o „Cirilmetodariji". Kar se pa tiče namena Cirilmetodarije: zbirati ostanke liberalne in podeželske klike vedite, — da je pri nas v Trstu za oni liberalizem, ki ki ga imate Vi v mislih, ravno tako malo smisla, kakor za one „krščanske" in „katoličanske* misli, ki in kakor jih pridigujete Vi!! Žalitev s „klikami" mi tržaški Slovenci in Slovani obžalujemo le se stališča, da slovenska žurnalistika, sosebno krščanska, katoliška, od škofa blagoslovljena in od duhovnikov podpirana in spisana žurnalistika rabi take surove žalitve na naslov cele mase ljudi, katerih je preveč na številu, a premalo določno naznačenih, da bi si mogli preskrbeti zadoščenja. Pa tudi če bi se moglo to storiti, bi bilo zaman ; saj je že znana šablona slavnega „Slovenca" in njegovin bojevitih sotrudnikov: da neutemeljeno, neosnovano in neimenovano blatijo in robato žalijo, a ko jih je kdo čvrsto prijel, pa se skrivajo, zvijajo, slednjič pa beračijo za milost in preklicavajo. Ponovno se je že tako zgodilo! Zalo ne moremo druzega, nego le obžalovati tako žurnalistiško — zaplotarstvo. Toliko na naslov srboritega člankarja in njegovega lista. A sedaj resno vprašanje na vodstvo in pristaše S. L. S. Jedino slovensko šolo v Trstu, kjer se vpisujejo leto za letom preko tisoč učencev in učenk, in vse otroške vrtce po okolici, ki negujejo le našo nežno slovensko mladino, vzdržuje šolska družba Cirila-Metoda. Vpisalo bi se in obiskovalo bi te jedine slovenske zavode Še več otrok, rezultat bi bil torej še večji, nego je v istini, ako bi skromna družbina sredstva to dopuščala, odnosno, ako bi žrtve in jedino žrtve, na sebi tako ogromne in mnogoštevilne, iz vseh slojev jednega dela slovenskega naroda zmogle to v dovoljni meri! Pičica na i. Novela. — (Iz italijanščine poslovenil Rip.) Teodor Grelath ni trenil z očmi; tudi se ni zdelo, da se mu mudi izvršiti, kar mu je bilo ukazano, le oči so se mu zablisk-■ile jeze. Kdor bi ga bil videl v onem trenotku, hladnega, mirnega, a vendar po vseh živcih vstrepetajočega od jeze, bi se bil takoj prepričal, da je bil to iz onih ljudi, ki jih vspričo nasilja in premoči ne prevzema bojazen, ampak želja po odporu. — Jako žal mi je — je odgovoril po preteku dveh dobrih minut — prav v resnici mi je žal za vašega spoštovanega glavarja polkovnika, ali generala, kar že je, ali to pot se morate vrniti k njemu praz-aih rok. Baronova desnica se je mej tem neopazno bližala kopici papiija, pod katerim je bit skrit revolver. I Mož, ki mu je sedel nasproti, je skočil po koncu: — Gospod baron — je zavpil — pazite na-se! Jurij Sorel ni eden onih ljudi, iz katerih se sme brez kazni briti norce. Ven torej z denarjem in manj klepetanja, če vam je mari življenje. — Denar — je odvrnil Teodor Grelath mirno — je v tem kuvertu. A vi porečete vašemu gospodu glavarju, da jaz želim izročiti denar v njegove roke. — No, če je tako — je zaključil bandit slovesno —, potem mi ga lahko izročite kar takoj. Jurij Sorel sem jaz. Teodor Grelath je vdaril v grohoten smeh, a potem, ko se je vmiril, je dejal: — Oh ne! Ta je pa v resnici predebela ! Vi ste Jurij Sorel ? Ej, pojte se solit! Komu hočete to zabiti v glavo? Vi ste j ! komaj začetnik, vi ste še-le novorojenček v ' zločinstvu. Jurij Sorel je vse kaj druzega, —, dragi* moji mali zločinčiči za smetišče. ■ — Gospod ! ; — Gotovo: zločinčiči za smetišče. Male nerodne, neokretne opice. Kako to?, Plodonosni učinek in potrebo teh slovenskih zavodov v Trstu tekom tolikih let je priznala tudi vlada s tem, da je prevzela nekaj učiteljskih močij v svojo oskrbo. — Upati je, da se še več doseže. Blagodejno učinkovanje C. M. zavodov v Trstu pa je priznalo tudi vse tukajšnje Slovenstvo in Slovanstvo, kar slednje pokazuje z vsestranskim sodelovanjem in podporo. Gospoda v S. L. S.! Da ni družba C. M. storila tekom svojega obstanka ničesar drugega, nego kar je storila in stori v Trstu — ne govorimo še o drugih krajih, — bi morala uživati ta institucija vsaj toliko reŠpekta, kakor sploh katerikoli, tudi tuji, dobrodelni zavod. Gospoda v S. L. S.! Vi veste vse to; istotako veste naš problematični, (sedaj pri nas še precej ojačeni) položaj v obmejnih krajih, kjer sloni vsa narodna akcija na obupni samoohrani, vzdržani z vsestranskimi napetimi silami. Vi veste to gospoda v S. L. S., in mi predpostavljamo, da Vi vsi ne odobrujete blaznih izbruhov nekaterih od Vas plačanih pregorečih, a neodgovornih fanatikov ! Zato Vas vprašujemo: Ali se ne mislite odločiti, da bi storili vendar konec taki brezvestni, anonimni, zaplotni in brez-odgovorni gonji v Vam sorodnem listu, čegar vse debelejše črke govore le o krščanstvu in katoličanstvu proti pozitivnemu kulturnemu in blagonosnemu narodnemu delu za obmejne Slovence. Izvojujte Svoj načelni boj z nasprotniki, ki se Vam postavljajo na mejdan (mi imamo za hip koristnejše in praktičnejše delo), kritikujte stvar in smer, napadajte (če že drugače ne morete) osebe Vam neljube: toda inštitucije, ki so se izkazale tekom let v ognju našega narodnega boja, ki delujejo pozitivno, ki so blagodejne in plodonosne, in za katerih vzdrževanje doprinašamo mi bistveni del sami z našimi žrtvami in lastnim prizadevanjem: te institucije nam puščajte pri miru! To ni naša prošnja, to je naša zahteva. Če Vi kakor Slovenci nočete prispevati, svobodno Vam ! K večjemu bo kdo konŠtatiral: Bilo je toliko krščanskih Slovencev, ki iz strankinega fanatizma niso hoteli prispevati ni beliča za vzdrževanje krščanske ljudske šole pri obmejnih Slovencih ! To Vam bodi! A z oblastno negacijo ne dosežete pozitivnega sadu! Podirati zna vsak; ni mu treba v to talenta ne politiškega, ne gospodarskega, ne kulturnega. Če pa že kdo čuti v sebi nagon, da podira, kar so drugi sezidali s težkim trudom, naj vstvari kaj boljšega!! BiH so časi, ko so obmejni Slovenci, sosebno mi Tržačani, obračali svoj proseč pogled v centrum Slovenije, odkoder smo pričakovali ljubezni, pomoči, inicijative in podpore. Dobili smo malo ali nič, ali pa sem in tja — brco. Izkazalo se je pri nas le to, kar smo si sami vstvarili in zgradili, ali vsaj k čemur smo mi v pretežno velikem obsegu doprinašali. Zato nima ni do nobene hipoteke na naših zgradbah. Če bi se zato upal kdo v svoji samopašnosti podirati to, kar smo mi zgradili, ne da bi nam kaj boljšega vstvaril, in nas pri tem še žaliti, bomo znali pokazati svoje pesti. Koščene so in tekom tako dolgega in ostrega narodnega boja so se navadile tudi — udrihati. Cirilmetodarji. Ali no] politika strankarske sebičnosti res ubije politiko narodnlD Ide Jalov? M V izvestnem slovenskem novinstvu je že stara navada, da označajo s „plačeni- Že pet minut tišči moja desnica pod tem kupom papirja držaj revolverja, a nihče od vas ni tega opazil. Ej, %nladiči! Mnogo, mnogo se vam je še naučiti. — Vi, Teodor Grelath, igrate jako nevarno igro in če menite, da se s tem rešite, da vam ne bo treba dati zahtevane svote, potem vam povem, da ste se vračunali. Jurij Sorel ni eden onih, ki odje-njavajo. — In ravno zato — je zavpil baron Teodor Grelath, ki ga je bila slednjič minila potrpežljivost —, ravno zato jaz ne odjenjam... In pa še pred kom? Pred tremi neumnimi sleparji, ki bi hoteli, a ne znajo, izrabljati moje ime in glas, ki ga vživam! Da, dragi moji dečki! Zelo slabo ste si izbrali polje za izvrševanje svoje konkurence, kajti Jurij Sorel... sem jaz sam I — Saj ravno to sem hotel izvedeti, gospod baron — je izjavil s popolnoma drugačnim glasom, nego ga je bil rabil do tedaj, oni mož, ki je stal pred baronom —, izpuščanje pičice na i, ni bilo še zadosten dokaz, trebalo je vašega priznanja, vaše izpovedi! štvom* in „izdajstvom" vsako delo javnih ljudi, ki niso pristaši stranke, ki jej služi toisto novinstvo. V nikomur ni rodoljubja, ne poštenih namenov, nikjer ni značajnosti, ne sposobnosti — razen v taboru teh pa-tentirancev. „Kdor ni z nami, je proti — domovini!" — to je njihovo bojno geslo in naše priprosto ljudstvo na deželi srka dan za dnem ta brezumni nauk, ki deluje kakor morfij, ali po domače : strup ! Poglejmo okoli sebe! Poglejmo posebno v središče naše domovine, in na meje ondi, kamor so prispeli apostoli imenovanih zastrupljenih naukov! Ali si morete misliti veče apatije, večega mrtvila za narodne stvari, za visoke ideale domovinskega dela ? Kdo ima pri nas časa, da bi se resno bavil z gospodarskimi vprašanji, z delom kulturne, prosvetne organizacije? Mislili smo, da je vsem Slovencem sveta vsaj narodna meja; posebno mi v Trstu smo mislili, da sino se svojim delom, se svojimi nastopi in napredovanjem zaslužili priznanja in pomoči vseh Slovencev. A varali smo se! Najprej mi — kričijo zaslepljenci — potem narod; prej naj zmaga naša sebičnost, potem, če kaj ostane, naj bo za splošno dobro ! Vse, vse so nam zastrupili, naša domača politika se je pogreznila popolnoma v blato osebne hudomušnosti in sebičnosti... In vendar smo mi ob mejah ne enkrat sanjali o veličini našega mladega naroda, o bodočnosti naše teptane in razcepljene domovine. Ko smo v dnevni borbi s stoletnimi sovražniki svojega naroda slišali od nasprotne strani besedo „Slavo" — srce se nam je širilo, duh se ojunačil. Sovražnik Slovencev nam je instiktivno dajal ime, ki v srcih naših vzbuja veliko upanje, ki pa v ušesih nasprotnikov govori o milijonih — slovanske vojske. Ne „Sloveno", ampak „Slavo" nam pravijo, ker oni znajo, da je Slovenec le list na bogatem slovanskem drevesu. Pridejo boljši časi — smo se mi vedno tolažili in marljivo smo dan za dnem sledili dogodkom v slovanski družini. In ker smo prepričanja, da vse naše politično delo mora stremiti za tem, da bi se čim preje uresničila želja slovanskih Ilircev : politično edinstvo avstrijskih Jugoslovanov in kulturno edinstvo vsega slovanskega Balkana, ...smo v teh predalih s posebno ljubeznijo spremljali velike dogodke v Hrvatski, ker nam je pred očmi vedno lebdel jasen cilj. Saj nismo sami na tem svetu! — klicali smo svojim volilcem, svojim trgovcem in obrtnikom, svojim delavcem in intelektualcem vsikdar, ko je trebalo meriti svoje šibke moči z mogočnim nasprotnikom. In vera v pomoč bratov, upanje v boljše dneve, je bila za nas vedno najboljše orožje v vsaki bitki. Kaj pa dela izvestno slovensko novinstvo tudi v tem oziru ? ! Zgražati se moramo : tudi to vero, to upanje hočejo nam prostituirati in iztrgati!! Proč Slovanstvo, proč Jugoslovanstvo, proč vsaka skupnost: v vsem hočejo biti osamljeni in izjeme! Oni zadostujejo samim sebi in če se kedaj spomnijo svojih bratov, govore o njih zopet samo strupom na jeziku. Teško se bo maščevalo to početje na našem narodnem bitju! ■•4 Poglejte, kako pišejo sedaj slovenski fanatiki o izskušanih hrvatskih in srbskih rodoljubih v Hrvatski! Vsi da so plačani, V protest proti napadu ljubljanskega lista „Slovenec" na dr. „sv. Cirila in Metoda", se vpišite vsi v isto ali pa darujte vsak po svoji moči. Mej temi besedami si je oni človek snel krinko z obraza in prestrašene oči zločinca so zagledale možati, inteligentni obraz komisarja Derosa. To odkritje je bilo tako presenetljivo, tako nepričakovano, da ni zločinec niti pomislil, da bi se branil, oziroma je prišel na to misel Še le nekoliko sekund pozneje, a tekom teh sekund sta imela karabinerja, ki sta stala eden pri vratih, a drugi pri oknu, dovolj časa, da sta planila k njemu in ga vklenila. * Tri mesece pozneje je bil Jurij Sorel obsojen v dosmrtno ječo. In naslednje leto je bila Altavilla al Monte zopet polna letoviščarjev, in zopet so se vršile razne igre. Športne tekme, izleti in razne zabave. Zaljubljeni pari so jej zopet rekali „veseli košček raja", dočim so stare babice obogatile svojo zbirko povesti z res neverjetnimi, a vendar resničnimi dogodki bandita Jurija Sorela in komisarja Derosa. (Zvršetek.) T Stran H. „EDINOST" Št. 44. V Tisto, 13. februvarja 1910. vsi izdajalci! Samo Frank je bil, je in bo ideal rodoljuba za tiste, ki ga v naši domovini — oponašajo! O novih razmerah v Hrvatski smo pisali mi dovolj obširno in se bomo povraćali k njim še vedno, kakor nam narekuje dolžnost. Mi smo opravičevali taktiko koalicije z argumenti, vedno pa smo dodajali: za sedaj tako, končni cilj pa je in ostane svobodna Hrvatska. Slovenski fanatiki pa nočejo znati o argumentih, njim zadošča, če mečejo svoja običajna obrekovanja: „izdajalci", „prodanci". Vprašamo pa mi: zakaj tako? Mari je v interesu slovenske stvari, če pomagamo vsem sovražnikom Hrvatske ? Mari je slovenska naloga, da bi v našem ljudstvu ubili vero in upanje v možnost uresničenja onih idealov, o katerih se tolikokrat poje in — laže na raznih sestankih in prireditvah ? ! ! Cemu govorimo sploh o „slovensko-hrvatskem" bratstvu, ko nimamo volje, da bi tudi delali zanje doma, med ljudstvom ? ! To vprašujem vas, gospodje pri „Slovencu", ki ste začeli herostratsko delo tudi v tem oziru. Ali — vemo predobro — da to naše očitanje izzove le mefistofelski smehljaj ! In rogali se nam bodo: „Edinost" joče tudi zaradi slovensko-hrvatskega bratstva! Joka vica ! Ne domišljamo si zatorej, da bi- ganili okorela srca; govorimo raje oni slovenski javnosti, ki ima Še smisla in ljubezni za zdravo narodno politiko. Naj se s te strani naredi vse možno, da bi se paraliziralo za-strupljevalno delo fanatikov in da bi se med slovensko ljudstvo kaj več razširila edino dobra politika spoznavanja najbližjih bratov. Naj bi pa iz tega spoznavanja vznikla ljubezen bratska in zavest v nas vseh, da smo edno in da je v edinosti naša prihodnost. Gregorčičeva stranka proti nadškofu. Bili so časi, ko so glasila dr. Gregorčiča odločno zanikala vsako zvezo slovenskih klerikalcev z našimi najstrupnejŠimi narodnimi sovragi. Letošnje deželnozborsko zasedanje je pa definitivno odpravilo vsaki dvom in je nepobitno dokazalo, da je ta zveza dejanski obstajala in da je še danes v veljavi. Posebno očitno se je to pokazalo o priliki razveljavljenja mandatov iz slov. vele-posestva; pa se jasnejše v zadnji seji deželnega zbora. V tej seji je bil navzoč tudi goriški nadškof \ ki doslej ni še nikdar prihajal k sejam. Udeležil se je te seje, ker je bila razen druzih točk, na dnevnem redu ona o ustanovitvi deželne hranilnice in posojilnice. Znano je, da načeluje goriški nadškof hranilnici „Monte di Pieta"; in ker bo nova deželna hranilnica prav hudo konkurirala „Montu", je prišel in se oglasil proti dotič-nemu predlogu sam nadškof in knez. V svojem govoru je odločno pobijal nameravano ustanovitev novega deželnega denarnega zavoda, ker da je popolnoma nepotreben in ker da bo škodoval že obstoječim denarnim zavodom na Goriškem. Nadškof in knez je brez druzega računal na to, da bodo vsaj ta njegov predlog razen laških podpirali tudi slovenski klerikalci in da bo njegov predlog vsprejet. A varal se je hudo. Dočim so ga laški klerikalci odločno podpirali in so se postavili na njegovo stran, so ga slovenski katoliški poslanci z drom. Gregorčičem na čelu — zatajili! Zatajili so nadškofa in kneza — Pajerju na ljubo!. Glasovali so proti nadškofovemu predlogu, ki je dobil samo glasove laških klerikalcev. Nadškof dr. Sedej očividno ni bil pripravljen na tako blamažo; sicer bi se sploh ne bil udeležil seje. Da ga je izdajstvo Gregorčiča in njega pristašev presenetilo, to potrjuje dejstvo, da se je po glasovanju obrnil do deželnega glavarja in mu rekel, ka-zaje pri tem na Gregorčiča in njegove pristaše: Mir scheint, di Herrn haben nicht verstanden... (Zdi se mi, da gospodje niso razumeli...) No, dr. Pajer se je lisjaški nasmehnil in je odredil glasovanje še enkrat, ki je pa le potrdilo nadškofovo blamažo: slov. klerikalci so glasovali s Pajer jem in proti nadškofu... Hudo je moral zaboleti dra. Sedeja ta nastop od slovenske strani — vstal je in molče zapustil dvorano; Njegovemu vzgledu so sledili laški klerikalci. Zveza slov. klerikalcev z drom. Pajer-jem je tako trdna, da je kljubovala celd najvišjemu pastirju katoliške cerkve na Primorskem in hudo oškodovala njegov vgled in njegovo avtoriteto. Danes se v Gorici ne govori o drugem nego o tem javnem sporu med klerikalno stranko in nadškofom in ugiblje se vse možno. Jasno pa je že danes to, da bo imel ta spor dalekosežnih posledic. Vsa duhovščina na Goriškem je kakor en mož proti Gregorčiču in ni izkjučeno, da stopijo zopet na pozorišče nekdanji novo-strujarji, ki so se bili tik pred volitvami poskrili. Takrat se jim je zdel nepripraven čas in so sklenili, da čakajo ugodnejših prilik. Ali je prišel morda že sedaj ta ugodni irenutek ?! I Slovanski kongres v Sofiji. Včeraj smo pisali, da se mislijo Poljaki abstinirati od tega kongresa in smo rekli, da nimajo prav, ako uresničijo to svojo namero. Pozneje došla brzojavka pa javlja, da je slovanski kongres odložen na dan 7. julija t. 1. Na dnevnem redu bo ustanovitev vse-slovanske banke in rusko - poljsko vprašanje. Kakor smo včeraj rekli, bo vseslovan-ski kongres najpripravnejši forum, na katerem naj Poljaki povejo svoje želje in potrebe. Zato je le pozdravljati dejstvo, da pride na dnevni red točka o rusko-poljskem sporu, od čegar rešitve je tudi odvisna rešitev celokupnega slovanskega vprašanja. Zmaga revizijonistične struje v belgijski sooijalnl demokraciji. Znano je, da obstajajo v nemški socijalni demokraciji dve struji. Prva je marksi-stično-ortoksna, ki jo zastopajo Liebknecht, Bebel in Kantsky. Druga je revizijonistična, ki jej načeluje znani Bernstein. Med tem, ko se prva drži strogo Marksovih načel, stoji druga na stališču, da treba Marksov program revidirati (od tod: ime) in ga prilagoditi današnjim razmeram. Vsled različnih nazorov, ki vladajo v obeh strujah, prihaja v nemški socijalni demokraciji često do hudih sporov, zlasti glede vprašanja, ali smejo socijalni demokratje glasovati za proračun, ali se smejo udeleževati sestave kake vlade ali ne. Ta spor, ki na Nemškem ni še rešen, se je poravnal v belgijski socijalni demokraciji z zmago revizijonistične struje. Vodja te struje Vandervelde je na nečem izrednem strankinem občnem zboru, ki se je vršil te dni, izjavil, naj stranka opusti negativno stališče nasproti vladi in naj se u-deleži pri sestavi liberalnega ministerstva. Vandervelde je tudi za odobrenje proračuna, ako zahtevajo razmere. Resolucija v smislu teh izvajanj je bila vsprejeta z veliko večno in so ortadoksni marksisti ostali v manjšini. Časi se menjajo in ž njimi se mora tudi socijalna demekracija, ako hoče napredovati. _ Dnevne vesti. „Slovenčev" duh — razdirajoči duh. V članku, ki ga je prinesel „Slovenec* od četrtka pod naslovom : „ Tržaški duh — zli duhu in ki mu je na obraza videti veliko zadrego, se ljubljansko glasilo sofistično zvija, češ, da njegov napad ni naperjen proti Ciril-Metodovim šolam, ampak le proti podružnicam. To je naravnost nedostojna igra z besedami. Ljudje božji, vprašamo vas, ali niso v prvi vrsti podružnice, ki nabirajo potrebna sredstva, da se te šole vzdržujejo?! Zato pa: kdor hoče ubiti podružnice, hoče ubiti šole. To ve tudi „Slovenec" prav dobro. In le znak zadrege je, da se je „Slovenec" — mesto da bi govoril o obrambenem vprašanju, za katero prav za prav gre — začel zadirati proti tržaškemu „zlemu duhu", kateremu napoveduje, da se ne bo nikoli več razpasel med slovensko ljudstvo". No, to je zelo interesantno poglavje, h kateremu se utegnemo Še povrniti. Le toliko omenjamo že danes, da slovenski svet v kratkem izve iz jako razveseljive vesti, kako ta „tržaški zli duh" zna — pozitivno delovati za oja-čenje slovenstva ob Adriji. „Znana slovenska kapitolinska gos !" S tem naslovom je hotel ljubljanski „Slovenec" naš list — smešiti. Mi pa radi vspre-jemajo ta primer iz rimske zgodovine leta 390 pred Kristom. Vodja senonskih Galcev Brenje udri v Italijo in je premagal tudi Rim in ga razdejal. Slednjič si je hotel osvojiti še kapitol, a to se mu ni posrečilo, ker so — kakor pripoveduje pripovedka — ko je hotel napasti speče Rimljane, kapitolske gosi začele koko-dakati. Njihov krik je zbudil Rimljane, ki so napad Galcev odbili. Vsprejemamo torej zgodovinski primer in ne odklanjamo od „Slovenca" prisojene nam vloge kapitolske gosi. Ali potem prisojamo „Slovencu" vlogo — Brena. Kakor je hotel ta slednji vse uničiti, kar mu je prišlo na pot, tako hoč^tudi Slovenec vse poteptati, kar ni njegovega mišljenja. Ali če že veljajo starorimski izgledi, potem se nadejamo, da tudi „Slovenca" zadene Brenova usoda. Kakor si ta osvojivši Rim, ni mogel zavzeti kapitola, tako naj si tudi „Slovenec" po zaslugi kapitolinske gosi — ki je po „Slovenčevi" pisavi v tem slučaju „Edinost" — razbije glavo ob našem slovenskem ka-pitolu: družbi sv. Cirila in Metoda! Tudi „Bratovščina sv. Cirila in Metoda" na indeksu. Peščica tržaških nad-katolikov vstrajno napada in žali vse, kar je med nami narodnega. In to je tudi naravno. Kaj naj bi sicer delali ti mogočni gospodje, da nimajo „narodnjaške" kosti, ki jo skušajo glodati! Nam je postopanje teh gospodov umevno, ker le z napadi in rovarenjem proti vsemu kar je narodnega, morejo biti deležni milosti kakega nemškega škofa. Ne moremo pa umeti sledečega: Pred kakimi 8 dnevi je „Bratovščina sv. Cirila in Metodija" izdala vabilo na občni zbor. Ker ta bratovščina oskrbuje tržaške cerkve slovenskim petjem, je naravno, da je ta vabila razposlala na vse cerkvene urade, ki bi jih naj razobesili na cerkvena vrata, kakor delajo z razglasi druzih pobožnih udruženj. Vsa cerkv. uprav-ništva so vsprejela in dala nabiti ta vabila — Ie ono sv. Antona starega, kjer posluje generalissimus Ukmar, ni storilo tega, češ, da bratovščina ni cerkvena korporacija, pač pa posvetna! Kakor vidite, se Naglovi po-dajači maščujejo tudi nad to pobožno bratovščino, ki skrbi za čast božjo po raznih cerkvah! Tudi slovensko nabožno petje jim ni dovolj katoliško ; to pa v resnici za to, ker družba, ki oskrbuje to petje, noče tirati protinarodne latinizatorske politike, kakor jo tirajo Naglovci. Kakor razvidno, smo prišli že tudi do tega, da niso dovolj katoliški niti oni, ki (da-si počitka potrebni) vstajajo zgodaj in se tudi po dnevu žrtvujejo za božjo čast, ker odškodnina je tako mizerna, da je ni vredno niti omenjati. Jubilejni dar Ciril-Metodova družbi. Z Reke smo prejeli: „Strašna slepota je človeka — Slovenec že mori Slovenca brata" poje naš veliki Prešeren v svojem „Krstu pri Savici". Zaslepljeni Slovenci divjajo in morijo svoje lastne brate huje in krvoločneje, nego njihovi najhujši sovražniki. Taki časi nesreče se nam, je zdelo, da so zopet nastopili za naš narod ko smo čitali v „Edinosti", kaj piše glasilo stranke S. L. S. o naši Ciril-Meto-dovi družbi, ki dela z vsemi močmi na to, da rešuje vsako leto na tisoče otrok iz krempljev grabežljivih tujcev, To družbo, ki nima druzega namena in cilja, nego da ohranja Slovencem na meji njihov krasni slovenski jezik, to družbo so začeli napadati in ji pretiti z uničenjem — Slovenci, lastni bratje f! Tu človek res ne more najti primernih besed, da bi označil to strašno zaslepljenost. Najbolji odgovor na to bo pač ta, da se radodarnost za našo miljeno družbo sv. Cirila in Metoda pomnoži. Žrtvujmo za njo ne-le še enkrat toliko nego smo doslej, ampak dajmo 10-krat več. Zbirajmo povsod in ob vsaki priliki! Čehi so ob jubileju svoje šolske družbe sklenili nabrati / miljon. K kakor jubilejni dar „Šolski Matici". Komaj pol leta je minolo, kar so izdali oklic in Že imajo nabran skoro ves miljon. Tudi naša družba ima letos svoj ubilej, praznuje 25-letnico obstanka. Slovenci zberimo Jubilejni daru 300.000 K. Poleg tega pa glejmo, da bo tudi obrambeni sklad f200.000 K) letos zbran in v odgovor na preganjanje lastnih zaslepljenih bratov prejme družba ravno pol miljona kron. Na esen pa postavi nove slovenske trdnjave na meji — nove šole. Slovenski časopisi otvorite posebno rubriko za prispevke „Jubilejnega daru" in poživljajte vsak dan Slovence, da zbirajo in darujejo! 1 In zopet — steber! Pred 8 dnevi me e moj mnogoletni prijatelj povabil, naj ga že vendar enkrat obiščem na njega stanovanju. Ta prijatelj je bil nepozabni Martelanc urij. Minolo nedeljo sem šel in zelo se je urij razveselil mojega prihoda. Hvala Bogu, vendar enkrat! je vskliknil, stisnivši mi roke v jozdrav. Kako me je zadelo, ko sem v orek zjutraj zagledal v „Edinosti" križ in pod njim ime Jurij Martelanc ! In zopet steber — sem vskliknil. Druga peresa so že opisala vrline tega prerano umrlega okoličan-skega korenjaka, ki ga bo naša spodnja okolica še dolgo pogrešala in katerega bo moje oko zastonj iskalo na običajnem mestu v kavarni, kjer sva se po večkrat na teden razgovarjala o raznih bojnih načrtih in izvo-"evanih bitkah! Dragi Jurij! Jaz in vsakdo, ki Te je poznal, Te ohrani v trajnem spominu, a dobro nebo naj nam pokloni še mnogo takih mož, kakoršen si bil Ti! * * Tudi te dni umrlega krčmarja pokojnega ^iriha Ivana se moram spomniti na tem mestu. Ta mož, ki sem ga poznal nad četrt-stoletja, je bil — naš. Naš je bil z dušo in telesom in v davno minulih časih je že deloval na narodnem polju. Tudi Tebi, dragi van, kličem: Večnaja pamjat. Prijatelj obema. Dr. Slejko — trpin. Porodil se je kakor večina slovenskih mož) v revnih razmerah na kmetih, v Vipavski dolini, v vasi Ravne. Z revščino se je boril malo ne vse svoje življenje; le zadnja leta se mu je nekoliko zboljšalo stanje in pričel je nabirati si premoženje, tako, da je bil sedaj dobro situiran mož. Kakor dijak srednješolec je v Gorici stradal in študiral boreč se za vsakdanji kruh; ker je bil bolj živahnega temperamenta, je pa imel precej smole in je imel samo enkrat dober red v vedenju tako, da je moral siromak skrbeti ne-le za hrano, ampak tudi še za šolnino, ta odijozni davek proti inteligenci. Po dokončani gimnaziji je šel na Dunaj, kjer se je še-le pričela prava borba za obstanek. S poučavanjem po gosposkih hišah se je preril skozi univerzo in dovršil svoje študije. Malo je] tacih, ki bi bili v akademičnih letih toliko trpeli In prestali, a vendarle dovršili svoje študije s tem, da so dosegli doktorski klobuk. Mož je poučaval tudi v neki knežji rodbini, kjer je dotični knjeginji na ljubo ostal dalje časa in izgubil dve leti. Kaj se to pravi, ve le oni, ki je to poskusil in je odvisen od dr- žavne službe. Kneginja mu je sicer obljubo-vala, da pozneje z njeno pomočjo dohiti ti dve leti in da bo bogato poplačan za to izgubo. Rekla mu je, naj vloži prošnjo k pošti; ker je imela najboljše zveze z dotičnim ministrstvom, da ga spravi kmalo v ministrstvo, kjer mu bo karijera zagotovljena. Slejko je vložil prošnjo na tržaške ravnateljstvo, toda tu se pričenja Slejkotov križev pot. Knjeginja je nekaj dni zatem umrla. Takrat je vladal pri tržaški poštni direkciji neslavno znani Pokorny, ki je Slovence in Slovane sploh črtil in je nam tržaškim Slovencem delal hude krivice. Štirnajst dni za Slejkotom je vložil prošnjo neki Italijan ; temu je Pokorny prošnjo takoj rešil in ga vsprejel preje, nego Slejkota. Bilo je sicer navidezno malo razlike, le nekaj dni, toda imelo je to velikanske posledice za bodočnost. Dotični Italijan je vsled prednosti v vrsti postal skoro dve leti preje poštni tajnik nego pa Slejko. Pritiskali so ga tako, da je večkrat bridko tožil in naposled šel od pošte proč ter vstopil k policiji, kjer je postal definitiven. Toda tudi tu mu ni ugalo. Tedaj je na tem uradu vel precej hud italijanski duh, dokler ni prišla z Dunaja precej močna burja, ki je dobro po-medla in premenila marsikaj. Toda to ni prišlo več Slejkotu v korist, kajti med tem časom je bil že zopet pri pošti, kjer je potem lezel počasi po uradniški lestvi, dokler ni prilezel v osmi razred. Enkrat mu je neka vplivna oseba ponudila mesto v mini-sterstvu, a je to odlonil; čutil se je že prestarega. Koliko je pretrpel in prestal, pač ne bomo podrobno navajali; za marsikoga je to sploh neumljivo. Kdor ne pozna težkoč, ki jih ima državni uradnik, ki mora službovati med Italijani in Nemci skupno, pač ne pojmi, da se takemu človeku mečejo polena pod noge od obeh strani. Edina doba, ▼ kateri se je nekoliko bolj svobodno gibal, je bila doba dvornega svetnika Felicettija. ki ni bil političen strankar. Toda vzlic temu se je Slejko večkrat pritoževal, kako ga črnijo in mu nasprotujejo razni njegovi kolegi in predstojniki. Bil je pač edini Slovenec med konceptnimi uradniki, ko so pok. Vidmarja srečno spravili v Bosno, od koder se je povrnil še-le čez dolgo vrsto let, a je kmalo za tem umrl. Ni čuda, če je v tako čudnih razmerah živeči uradnik postal vedno bolj pust in čmeren, ker se ni imel s kom pomeniti in posvetovati o svojih uradnih težkočah; boriti se je moral sam proti celemu aparatu nemških in italijanskih uradnikov, ki so mu vse drugo raje storili, nego šli na roko. Postal je skozi in skozi bolj nezaupljiv ter kuhal v sebi ogorčenje in se jezil nad usodo, ki ga je vedno tepla. Iz nekdaj veselega človeka je postal pravi misantrop. Da bi mu ne mogli nikjer do živega, je uradoval preveč vestno in delal prenaporno. Dostikrat so mu prijatelji rekli, naj se nikar ne muči toliko ; naj se ravna po onem principu, ki ga ima večina državnih uradnikov in pri tem vseeno dobro izhaja: delaj ravno toliko, da ne prideš v disciplinarno preiskavo, a nič več! Kajti znano je, da tistemu konju, ki več vleče, tudi več nalagajo, a jesti mu ne dajajo radi-tega nič več. Na taka pikanja, ali (če hočemo) nasvete, je on vedno odgovarjal, da ako bi on delal po tem principu, bi mu že davno vrat zavili. Tako je mož delal čez ure, hodil revidirat kakor komisar po vsej Kranjski in moral razun svojih tekočih poslov reševati še druge; in ako se je kje izven njegovega okoliša kaj pripetilo, so ga kar brzojavno poklicali iz ture, da je Šel preiskavat dotični slučaj. Pri tem je bil zopet preveč vesten in si je vsled tega nakopal sovraštvo svojih kolegov in pa strank. Znano nam je mnogo takih slučajev, ki jih pa za sedaj zamolčujemo iz gotovih razlogov in jih — Če potreba nanese — pa pozneje priobčimo, da javnost izve, kako težko stališče je imel pokojni Slejko, oziroma ima pri tržaški direkciji službujoči Slovenec. Veliko govoričenja je tudi napravilo to, da je on izvrševal službo poštnega komisarja po predpisih in se je ravnal po principu; delaj tako, da ti nihče ne more nič očitati! Strogo je varoval dostojanstvo komisarja; radi tega je marsikje sameval po dovršeni službi, mesto da bi si bil naročil partijo taroka, ali pa dobro pojedino v družbi veseljakov...! Pa molčimo raje, da nam ne bo kdo predbacival insinuacij; omenimo naj le še, da je marsikatera pošiljatev z dežele romala zopet nazaj na oddajn* pošto in si je dotični pošiljavec mislil: je pa ta komisar čuden človek! Naravna posledica njegovega načina, kako je revidira!, je bila sprva ta, da je mnogo uradov imelo prve čase sitnosti, ker so marsikaj smatrali za malenkost. Pozneje pa so uvideli, da ta strogi in čmerni človek ni tako napačen, da ima celo dobro srce in, da rad pomaga. O tem priča cela kopa pisem ljudi, ki so se nanj obračili uradno in privatno za nasvete in pomoč. Kakor smo že omenili, je bila njegova delavnost kriva, da so mu nalagali vedno V ri »r> MHjilTTri i u i M 'M miiiiMiiftiTn in L t Os T REDNI BANKA CESKYCH CDflDITCI CM PODRUŽNICA v TRSTI OrUnl I CLCn - puzza del nnEtossu t : VLOGE u KNJIŽICE 4<*>» PREMIJO /E VLOGE i'"" V4i!JE II mCIJE --- KENJiLHICA V Trstu, 13. februvarja 1910. „EDINOST44 št. 44. Stran III večje breme in mu dajali delokrog višjih uradnikov, katerim je bil on podrejen, kar je seveda napetost le še povečalo. Tudi tU aočemo navajati za sedaj konkretnih slučajev ; omeniti hočemo le še to, da je kakor komisar moral opravljati posle višega komisarja, in kakor viši komisar pa zopet posle komisarja. Postal je vsled tega vedno bolj »ervozen ; ta bolezen pa se je jela v poletju 1909 čim huje razvijati. (Pride še). 3 Imenovanja v finančni službi. Finančni tajniki Artur C o v a c i c h, dr. Ivan Moro-s i n i, Josip T e r p i n in Hilarij V o d o-pivec so imenovani finančnimi svetniki v obsegu tržaškega finančnega ravnateljstva; viši nadzornik finančne straže II. razr. pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu Valentin M a r u s ič je imenovan višim nadzornikom finančne straže I. razr. in finančna komisarja dr. Rihard Gurresch in Anton P u 1 i n sta imenovana finančnima tajnikoma ▼ obsegu finančnega ravnateljstva v Trstu. Slovenski uradniki južne železnice. V nedeljo dne 20. svečana ob 4. uri po-poludne se snidemo na Zidanem mostu pri Ivančiču, da se posvetujemo, kaj nam je z ozirom na sedanji položaj storiti. Ker se ima natančno začrtati taktika za bodočnost, upamo, da se vsi, ki Vam je mogoče priti, udeležite tega važnega zborovanja. Ako kdo pomotoma ne dobi osebnega vabila, naj vseeno pride ter naj vsaka postaja odpošlje vsaj enega zastopnika. Čaka nas veliko organizatorično delo, ki je je možno vspešno započeti, le tedaj, ako ste vsi natančno poučeni, za kaj da gre! Torej vsi na dan. Manjšinski odsek slov. akad. društva „Adrije" v Pragi naznanja predavanje znanega češkega strokovnjaka dr. Stumpfa • aktuelnem vprašanju : „ Prihodnje ljudsko štetje ter nemška praksa pri zadnjem popisovanju v letu 1900". Prvi večer se vrši v torek 15. t. m. ob 7. zvečer v prostorih „Adrije". Gostje dobrodošli! Izjava. Ker sem nekega gospoda v Bazovici brez vsake krivde razžalil in ker mi je isti oprostil, preklicujem isto razžalitev ter darujem v to svrho za družbo sv. Cirila in Metoda znesek 10 K. Bazovica, dne 11. febr. 1910. Ivan Križmančič. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem tem potom najiskreneje z & simpatije ki so mi bile izkazane o priliki 25-letnice. Zahvaljujem ugledno trgovsko-izobraževalno društvo za dragoceno kolajno in venec in „Sokolu" za krasno darilo. Zahvaljujem vse cenjene gospodične in spoštovane gospode, ki so priznali moje skromne zasluge. Konečno zahvaljujem vsem onim, ki so mi dokazali svoje prijateljstvo ter čestitali bodi-si brzojavno, pismeno ali ustmeno, sploh vsem onim, ki so se me spomnili o tej priliki na eden ali drugi način. Ivan Umek., Zahvala. Podpisani „Odbor za prireditev velikega Ciril-Metodovega plesa" si šteje v prijetno dolžnost se najprisrčnejše zahvaliti vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je tudi letos ta naš priljubljeni ples razvil v tako lepo manifestacijo Slovanstva v Trstu. Zahvaljujemo se vsem, ki so se plesa udeležili, preplačali vstopnino, darovali denar ali kaj druzega; vsem ki so pomagali in še pomagajo reševati našo deco — našo nado iz rok sovražnikov. Zahvaljujemo se najprisrčnejše vsem cenjenim gospem in gospicam, ki so nam pri prireditvi neutrudljivo pomagale ter žrtvovale zanjo časa in denarja ; posebno gospem Roži dr. Gregorinovi, Zinki dr. Rybarevi, Anki Orel-ovi, Emi Bartljevi itd. Hvala prezasluženim našim narodnim voditeljem, naši inteligenciji, vsikdar požrtvovalnim našim trgovcem in hvala tebi zlato slovensko delavstvo, ki si tudi sedaj dalo, kar si moglo za „Družbo Sv. Cir. in Met.", katera se ti je z delom za te tako omilila, da je — hvaležen kakor si — ne zabiš nikdar. Zahvaljujemo se našemu vrlemu dnev-■iku „Edinosti" in njega gg. urednikom, uredništvu „Obzora" v Zagrebu, c. odbor-aicam „Tržaške C. M. ženske podružnice", slavnim društvom, „Slovanski Čitalnici", „Sokolu", „Narodni delavski organizaciji" in vsem drugim društvom, denarnim zavodom m osebam, ki so nam na kakršenkoli način pripomogli, da gremo kakor doslej v vseh •zirih — tudi v gmotnem — naprej. Iskrena hvala vsem v imenu stvari, a hvala tudi v imenu odbora za zaupanje, brez katerega bi njegovo skromno delovanje, stvari ne moglo koristiti ! Slovani! Pomagajmo si sami! Za „Odbor združene slov. mladine v Trstu" Hrabroslav Čok Dr. Rudolf Pederin predsednik tajnik Vladko Ternovec blagajnik. Akad. fer. dr. „Balkan" priredi danes skupen pešizlet v Repentabor. Zbirališče ob 2. urah pop. pred „Narodnim domom". — Tovariši pridite vsi, gostje in prijatelji dobrodošli ! Čitalnica pri sv. Jakobu. Danes ob 4. uri popol. ples v društvenih prostorih. Jutri ob 8. uri zvečer važna seja. V torek vaja za opereto „Mamzelle Nitouche". Ker se bliža nastop, so naprošeni gg. igralci in pevci, da se iste polnoštevilno vdeleže. Otvoritev Fran Josipove luke. Jutri otvori trgovinski minister dr. Weisskichner slovesno novo Fran Josipovo luko in izroči prometu svobodno luko pri sv. Andreju. V odgovor „Slavoncu*' radi napada na našo šolsko družbo. — V odgovor na nesramni napad v „Slovencu" pod „Cirilmetodarija" sta darovala družbi sv. Cirila in Metoda za obrambeni sklad gospa Pavla Seidl, c. kr. prof. soproga v Gorici 200 K in „Neimenovani-rodoljub papirno rento za 200 K. — Občinsko starešinstvo v Mirnu je sklenilo v odgovor na „Cirilmetodarijo" v „Slovencu" darovati 200 K za Ciril-Metodov obrambeni sklad. Slovenske občine, posnemajte to zavedno starešinstvo ! — V odgovor na „Slovenčevo" Cirilmetodarijo je odbor podružnice družbe sv. Cir, in Met. pri Sv. Jakobu v svoji seji v petek večer sklenil jednoglasno, da pristopi podružnica k družbinemu obrimbenemu skladu. — Za obrambni sklad, za katerega nabira Narodni pipčarski klub, so darovali: g. Jos. Šorn K 10, imenom družbe v ul. S. Marco 19; g. Gustinčič K 2, g. Kette K 2, g. Kocjan 158, g. Sluga K 1, g. Nabergoj JoŠko 60 stot, g. Sorn nabral na pustni večer v gostilni Babičevi K 9.82. Skupaj torej K 26. — To je sad „SlovenČevega" članka. — V protest proti pisanju „Slovenca" j je daroval g. Micheluzzi, trgovec na Barrieri j 2 K moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. — Z geslom „Mi pa ostanemo kakor smo bili" obsojajo gostje kavarne „Commer-cio" početje „Slovenca" ter prispevajo za družbo sv. Cirila in Metoda svoto K 46. — V protest proti bedastim napadom na milo nam družbo sv. Cir. in Met. od strani lista „Slovenec" daruje Benedikt Go-dina-Ban blagajnik Magdalenske podružnice, isti podružnici K 2, — V odgovor na umazani članek proti Cir. Met. družbi pošiljajo iz Komna: Fr. Dominco sodnik K 5, Dr. Kovačič K 5, Jos. Štrekelj K 2, Al. Štrekelj drž. poslanec K 10, Žigon Al. K 5, J. Kovačič K in Neimenovani K 10, skupaj K 42 za moško podružnico sv. Cir. in Met. V isti namen so nabrali na pustni torek med mladeniči v gostilni Ravbar v Verhovljah K 4. — Denar hrani uprava. _ Sesljaiiska žaloigra. Iz Sesljana nam poročajo, da sta bila dne 11. t. m. spuščena na svobodo Frančiška Leban in Josip Gašperin. Tržaška ! mala kronika. Poskus samomora na cesti. Včeraj, ob 8 in pol uri zjutraj izvršil se je v ulici Nuova pred hišo št. 19, jako razburljiv prizor. — 30-letni lastnik nekega podjetja za čiščenje parketov, Josip Lang, pognal si je z revolverjem eno kroglo v desno sence in eno v levo stran prs. Težko ranjenega je spravila rešilna postaja v bolnišnico. Kakor vzrok poskušanega samomora, ki je vzbudil v obljudeni ulici takoj splošno pozornost in privabil veliko množico ljudi na lice mesta, se navaja brezupno ljubezen. V gori omenjeni hiši je vslužbena pri družini g. Sebe-riča, Lloydovega kapetana, neka Amalija Tersan, s katero je imel Lang ljubimsko razmerje. V četrtek izročil je svoji ljubici revolver in neko zapečateno pismo v shrambo in obenem izrazil, da se namerava usmrtiti. Včeraj zjutraj je srečal Tersanovo na trgu Ponterosso in jo naprosil, naj mu povrne revolver. Deklica je bila takoj pripravljena, tembolj ko njena gospodinja ne vidi rada orožja v hiši. Lang je v veži čakal, dokler mu ni deklica prinesla pismo in revolver. Čim je ona potćm odšla; so zadoneli trije streli. Lang je sprožil trikrat revolver, prvič bržkone v zrak, radiposkuš-nje in dvakrat proti samemu sebi. Ker je kupil vkradeno blago. Dne 10. jan. je bilo tvrdki G. B. Rovelli ukradenih 400 škatelj mesnega ekstrakta Liebigovega. Oblast je poizvedela, da sta velik del teiga vkradenega blaga nakupila Štacunar Faust Zuccherich na Acquedottu Št. 36 in agent Emil Cioccolanti, stanujoč na trgu Goldoni št. 11. Preiskava v štacuni Zucchericha je potrdila sum. Trgovec se je opravičil s tem, da ni vedel, kako je ono blago prišlo v njegovo štacuno. Agent je skratka vse tajil. Oba sta bila aretirana. Zuccherich, bivši solastnik kavarne Verdi, je znan irredentist, večkrat kaznovan radi političnih pogreškov. Dalje na 10. strani. V novi prodajalnici obuvala iw. Scubich Trst - ulica Giosue Carduccl 15 - Trst (nova palač«) =s in ulica Glulla St. 22 -------- dobi se velika izbera obuvala za gospode, gospe in otroke. --CENE ZMERNE.-- Fratelli Rauber: Trst, ulica Carduccl 14- (prej Torrente) —-sss— Zaloga ustrojenih kož. =—=— Velika izbera potreb&Čin sa čevljarje. — Specijalitet* potrebščina g sedlarje. Strnchel S Deritseh Trat, Plusa Nuova -—---vosa I ulica S. Catorlna Uolne, fuštanji, Uolnene in prešite odeje ter koinhovin«. b:B EUGENIO VENUTI Prodajalnica pohišt a in ma-nifakturnega blaga (zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke. Crst, piazsa S. Catertna it. 3. I. nadstropje. gsmmmammmtammmmmmmm Skladišče kož fearvaaa, vaskvrst rumana Is trsa za iavljarje Is aadlarje a 4» tavnica fernjlb Satov ćavljav (taaaja). Talalfc kole trm Is raaaaa (Bskskalt). VaaMa toljs vrsts zs barvan« tsvtts. Mriili a» vss krajo Mol« Izvrtalo tsftss Is GIACOMO FREGNAN M % Trst, si Csasnas 11 [pelaa ksvsrss Saslsis] Čudovito nizke eene s-: dviUlii, šivalnih stro-J«v, vsakovrsinlh gramo-fonov z« gostiln«. Iikir tudi različnih najnovejših ploiČ. Izvršujejo «• tudi vm popravo. - Pri tvrdki Batjel, Gorica, Stolna ul. 3-4 ) Prodaja na obroke. • Ceniki franko NOVA ■ URARNA Rajmund Bizjak prej delavec pri t\rdki G. Pagnacco, Barriera št. 1! Campo S. Glacomo št. 4 naaproti uhoda v cerkev, blizu ..Društvene krčme". Volika izbera molkih in ženskih žepnih ur, srebrnih, kovina tih itd., kakor tudi viriiic, priveskov po zmernih cenah. Budilke po K 260. Posebnost: Kronometrićne in stenska urs. — Popra>e se izvršujejo točno, natančno in po najzmernejših cenah Pradajalalca manufakturnoga b aga In drobn'h predmetov, Trat, ulica Belvedtre 32 FuStanj bel in barvan, maje LAWN-TENNIS, fuštanjaste spodnje hlače za moške in ženske, robci volneni in flanelaBti, Sarpe volnene in židane, fuštanjasta spodnja krila, arajce za mo&ke in ženske, moderci, pasi, ovratniki, za-pestnice, ovratnice in vse druga potrebščine, ki spadajo v krojaS 1____ Novi : dohodi IC za zimsko sezono. MoSke ' bleke zadnje novosti . . . od K Mofiki Paletot „ „ . . . . „ Jope t ovratnikom iz kožubovine . . „ n Deške obleke zadnje novosti .... , • Deški paletot „ » ...... Oblečice za otroke od 3 do 10 let . „ . Paletot za otroke od 3 do 10 let. „ n Velika izbera inozemskega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. — cijaliteta: hlače, srajce, maje in druge potrebščine. ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosne Cardncci št- 40 (prej Torrrnte). UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez . vsake bolečine — v zobozdravniškem kabinetu — H. 0. Dr. L HELLMER in JL LOKE! - TRt Via Nuova št. 13, I. Vsi oni bolniki ki nimajo sluti do Jedi, oni, kl trpć na tlaki prebavi, zapiranja, žgaravici, nabiranju prakmernlh klali n v aoloden. glavobola ln krov, ozdravijo, ako pijejo izvrstne želodčne kapljice lekarre sv. Cirila in Meto-dija v Pazinu t«r poetanejo aopot laki M ln avail. *V0 Cera 6 steklenic K 2 60 -„12 m „ 4.80 kl trp« na kaijjn« plnčne-* bj katara, tezkemn diha- VSEM ONIM nj«, alaboatl Id bladfel, priporoča m lzlaati Olje od polenovke pripravljeno z železom. lato Je tako dobro sestavljeno da ga zamore piti tadl najiz* biriljivl bolnik. — Cena steklenici Kron S*— Posebno priporočljivo za male otroka, blede, slabokrrne. — Vaa navedena zdravila dobijo ao aamo v lekarni sv Cirila In Metoda o Pazinu I (ISTRA) ter h pođljej po postnem povicetja ali I pa proti predplačilu. — Kavodllo sa uporabo ■ Jo priloženo aakl ateklenlol H | Ista lekarna priporoča svoje leke kakor : švedske kapljice po K 1 la 2, mazilo proti koatobelju K t. Železnato Kha-VJno K I 60 Uđ. CVENKEL 1 Slej sira« IV. Priporočamo našim gospodinjam KOLINSKO CIKORIJO. Križmantit & BreSčaK ul. Nuova št. 37 (PrtJ : LUKI HAZZE) obveščata slavno občinstvo, da sta prevzela rečeno trgovino manufakt. blagom na drobno in na debelo. Naša zaloga je že sedaj bogato opremljena z vsakovrstnim blagom, a pozneje bodeva poskrbela za Še bogatejšo izbiro. Priporočava se, kot Slovenca, slav. občinstvu za najobilnejši obisk« Križmančič & Breičak bivša pomočnika trgovina M, Aiu*. 8ti a IV. * EDINOST« 44. V Trsto. dan 13. februvarija 1910 r, 3qpiffE Rešitev je za mnogo bolnikov elektrika, a vendar se jih toliko poslužuje raznih sredstev, kopališč, masaže i. t. d. in ne vedo, d» se galv. trajna elektriciteta, sredstvo, ki vspešno deluje proti splošni «-51-belosti ž'r-eevja, rev-matizmn, glavobolu, nt spečnosti. mrlvoudne-n u sta* j a, nvragljl, nervozn. motenja prebavljanja, oiožuosu, Šibkost! vsake vrste, malokrvnosti in raznim ženskim boleznim Itd. Itd. Opisali »mo to metodo v jako interesantni brošuri, katero p 5 jemo vsakomur brezplačno in poštn. prosto v zaprtem kuvertu in brez vsake obveznosti. Še nikdar ss ni nudi!« v Avstro Ogrski taka knjiga zastonj Mtro-teraptičaa ordinacija Dunaj !., Schwangasse št. I rolunsd odd 83. Coupon za brezclačno knjigo 81. S 13/2 »19. Ektiro-tereueviiciia ordinacija D a naj I. SoHvrangasse it I nezzanl* odi. 83. Prosim, poftiljite mi knjigo: „Eine Abhandlung Cber moderna Eiaklro-Tasrapla" » zaprtem kuverta b ee-pltfco in poštnine prosto. Ime Naslov---------- ava Nov« prodajalnica ava kuhinjskih potrebščin košev, stolic, stekla, lesenih predmetov, svetilk, Žlic, vilic, kozarcev in buteljk z, krfmarje. Jos Adamich, Trst ulca fiiulia vogal ulice Kandler št tO. LASTI A HI »A u: Teiefoa it. 212 LAST1A HlaA ~ Tatefoa št 2«2 Največje narodno spedicijsko podjetje - na Kranjskem =5 JOSIP SKERLJ Li ubijana, Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor) se priporoča za \sa ▼ spedcj*ko stroka spada oča raročila, aatera fzvrftl točno In solidno : po naj ni ž j ih. cenah. posestnih! pisalnih strojev. Kdor se hoče izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pi*alni stroj v popolnem re m tkanine. Zavese, preproge, trliž, volna iu žuit za pernice, kilkor iud; ćfdbllB ureomste. £ JS a> CO CENE ZMERNE m mm CENE ZMERNE. obroke Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorls, ul. S. Mirni 16,1. n. zer. „BUF ET AUTOMATICO" POZ R! Skladišče ni v pri ti-čjo. ampak v pr*ero nadstropju. POZOR! Skladišča ni v pritii-č.u, ampak v prvem nadstropja. S * ca « {U INI cr w cd S -v SU U> ca oj _ Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! ■m edini perfektni gooreei sjparnt brez Igle Parar.t rani aparat 5 let od K 45 - napro. Dvojna plašče (25 cerjtimetrov) „ 2C0 „ Ovo na plošča (28 ce- t m trov) r 4 50 Veiik i'.b r alov^nBkih, hrratitih iE«i. plo-č. — Katalogi grat:s iu franko „PaTHEFOM", Trsi, Copso št 26 Ipf- - »• - i S V? rj-TŠk&l -v ' ^ » v: '- »•'V. / '■*, '. v , . ■ ,ri-. A.hVERGES-UJFALU ANTON REPENSEK knjigovez v Tratn, vla Cocllia 9 priporoča Blavuemu občinstvu svojo moderno urejena delavnico, v kateri se itvrSujejo vtta v to stroko -»padaječa dela točno In po zmornlh cenah. == SVOJI K S VOJIM » ===== Namizna jabolka v cenah po Kr 24—26—28 za 100 kilo iz kolodvora Litija proti povzetju, razpošilja J. RAZBORŠEK, Šmartno pri Litiji. - 5 kg korbica franco K 2-60. tvv Trgovin. 6ewlj flnionlo Bnssl. Trst, ul. đel Biro 4Z VELIK IZBOR ČEVLIEV L^ST-9 f V NEGA IZDELKA PO ZNIŽANIH o • • CENAH, DA SE 0LAJŠ4 SL. OBČINSTVU NAKUP. Prihranite pri nakupu koles in šivaluih strojev mnogo denarja, ako direktno naroči .e od 30 let obstoječe efeapotne tvrdke RUHDBAKM, Dunaj III. Wei8sgarbor a',de 53 6. Kolesa z vso garancijo od MT k M6 naprej (s prostim tekom j. Pnenno. gume (Mandel) K 4, 5, z r. © ® m Pozor! M. LEVI Pozor! Trst - nI. Ombrelle 6. III. nad. ^ Trst Enpuje rabljeno pohištvo, ponošone obleke ki šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride na dooi \isoke cene večkrat plačuje Strašno za moška in damska sukna. To lahko preprečite, ako direktno naročite iz t>-varce sukna. Zahtevajte zato. da sa V&nbnJ* plačno dopoijemoja pomladna in poletni zbirka nzoroav. Imam izdelke parno I. vrsta iu apartne novoUi sezone. KaspoSiijavna tvr ika sukna ranz Schmidt, Jagerndarfl03 A«atr postaviti na kriterij, ki daja tej iznajdbi šele njem pravi katerisikoli tir v deželi svoj vlak in svoj pomen in važnost. : stroj ter ge voziti § svojimi strojevodji in Pač ne manjka poskusov, ki so hoteli kondukteiji, samo da odračuna poprej za-uvesti parni stroj kakor dinamično gonilno koniti tarif. sflo na navadni cesti, ali ostali so več ali Po pryi koncesiji so prihajale v parla-manj brez pomena in moderni avtomobil ment ysako leto prošnje za nove prQge in spada v svojo motorno silo ali električnim parlament je seveda skoro vse Sankci-. akumolatorjem pod popolnoma drugo po- jonjra| £*avJe- j Leta 1821 je podelil koncesijo za tako Z druge strani je tir sam za-se ravno konjsko železnico neki družbi na Severnem tako nekaj ne popolnega, v primerju s tem, kar Angleškem med premogovnikom Darlington razumemo danes pod železnico, kakor parni \n pomorsko luko Stockton. Ta proga je stroj brez tira. Vendar se mora priznati, da tako važna zaradi tega, ker so na njej je dala šele ideja tira življenje in misel ideji prvikrat poskusili parni stroj kakor dina-parnega stroja. j mično silo mesto dosedanje konjske. George Nekateri zgodovinarji trdijo, da so po- Stephensonu se je po dolgem nagovarjanju znali tir že star Egipčani. Pri zgradbi veli- vendar posrečilo družbo pregovoriti, da so kih piramid, ki jih hodi še današnji civilizi- mu dovolili postaviti na tir parni stroj v rani svet občudovat in ne more razumeti, svrho prevažanja pasažirjev. kako je mogel napraviti ta stari egiptovski j Nova iznajdba se je vrlo dobro ob-narod tako ogromne stavbe — pri zgradbi nesla, tako, da je družba takoj (1823) na-teh velikih zgodovinskih stavb naj je prišla pr0sila parlament še za naknaden dodatek ▼ prvič ideja cestnega tira v praktično vpo- k prvotni koncesiji, tako, da ji bo dovo-rabo. Tir je bil iz kamna in sicer ni molel ijena tudi vporaba strojne in ne samo konj-nad zemljo ali tekel v njenem nivoju, ampak ske sne, kar je parlament seveda brez je ležal nekoliko palcev pod zemeljsko po- druzega dovolil. bolehne in rekonvalescente Provzroča volio do jedi. utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 172 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. HT Izborni okna Lekarna Serravallo - Trst Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, aii pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano „AH' Alpinista" STIflMO štev. 7. In vi. (Seh i tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine hribolazce in potovale« sploh. (Jdani D. Rrnstein. ^ jezi K. - 1 fe^za hribe ■Bi Specijaliteta: usnjatl credmetl kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju. redmeti pripravni za darila. - Nepre-mečljivi angleški clasči tvrdke Bough-tof P. Fr&nken8tein & Sons. ■■■■■ ff?, pršino. S tem dogodkom je bila železnica v Po tem nam zgodovina dolgo časa ni- našem pomenu besede popolnoma končana česar ne govori o tirih. Šele v petnajstem \n odslej so delali tudi v rabi izrazov ražin šestnajstem stoletju jih nahajamo zopet in nko. Railway (izg. relvej t. j. zloženka iz sicer najprej na Nemškem, v hribovju Harc. Po: wtirw in wpotw) pomenja odslej v angleški leseaem tiru so prevažali male vozičke, na- terminologiji isto, kakor pri nas železnica, ložene z rudo. V Harcu se nahajajo namreč tramway (izg. tremvej, t. j. zloženka iz rfo današnjih dni mnogi bogati rudniki. V tistem času je bila Anglija prav be-raška dežela in v svetovni politiki je igrala rabili odslej samo za lažje železnice, kjer so manj vloge, nego katerisibodi današnjih na- konji vlekli vozove. rodov na Balkanu. V tej dobi so začeli pri-1 --I A Nar Ua Hrvat.-sloven. papirnica Stjepana Turina, Trst == TEST, nlica Sf. Sebastijaiia Stev. 6. — Bogato urejeno skladišče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrebščin za urade, trgovske pisarne, šole občine, denarne zavode, župne urade, gospo larske zadruge itd. KajveČi izbor najlepših razglednic in vizitnic. - Gene zmerne. Ot#njj l# ClfflHfVI ' Postrežba točna — Zunanje naročbe se izvršujejo isti dan. OwUJI 1% O V UJI III SB 11 a. J tram, ki je pomenjala prvotno „rudarski voz", kasneje pa „lahek tir", ter „poti") so bajati nemški obrtni ljudje, posebno rudarji; PnfflpH nn ^HPfn z Nemškega v Anglijo in so prinesli seboj j I UjglCu J-JU OvCIU. visoko razvito obrtno spretnost. V tem času j Najhitreji vlak sveta imajo sedaj v namreč ni bilo ne knjig ne obrtnih šol, o Amerikiy in sicer je to brzovlak med New-' kaki tehnologični vedi seveda niti govora, jorkom in St. Louisom. Pot je dolga 1054 in obrt je bila kakor prava skrivnost, ki se mijj Vlak jo pa prevozi v 24 urah. i je podedovala samo neposredno od očeta j Mož s 30 ženami. V New-Yorku so' na sina in če je ta ali ona dežela hotela! H barona milerja iz Los Angeles v Ka-razviti svojo obr,t jej ni kazalo druzega nego m x M se je poročU s tridesetimi ženami. da je privabila v deželo tuje mojstre. Fran- coska vlada se je v nekem času tako bala, da bi se tujci ne naučili napredkov francoske industrije, da je prepovedala pod smrtno kaznijo potovanje francoskih obrtnikov te industrije na tuje. Živel je z ženo toliko časa, da mu je izro- čila svoje prihranke, potem jo je zapustil in si poiskal v drugem kraju drugo ženo. Po njegovem lastnem mnenju ni na svetu nič lažjega, kakor pregovoriti ženo za poroko. „ ........ x f Grozna zima v New-Yorku. V pone- V šestnajstem sto etju je pričel velik tok deljek je bil v New-Yorku najmrzleji dan, Zanimiva novica za vse! *K«*KHK*K****x** V prodajalnici železnin in kuhinjskih ter j TEREZIJA MARKON — hišnih potrebščin -' aA v*fi vtt VI A naznanja slavnemu obč natvu, da je prevzela na !&- aODIVa S© raznovrstno sten račun Gostilno ,.ALLA GHIACCIAIA" blasro in po najnižji M PUl" CatoriM lt#TUItt 2 ® m Prostor je popolnoma na novo opremljen. Aboli- ■ - Ceni. • " rana je postrežba natakaric. Točijo Izvrstna _ a ,.x x ..tM dalmatinska, furlanska, Istrska ln vipavska Prve praktične Žepne svetiljke „IMPE- vin« ter r vrat« pivo. Posebna patnja se RATOR" pO Kron 2-50 komad. obrača kuhinji. Jedi ao sabajene % nara v - „UB „rn ..... -____. . nim maslom is Kanala (pri Gorici). Sprejme •JMB-RTO CESCA, Caserma II. *e naročnine koaU — CENE ZKEBHE. — XM9tnuto%$nuuu*Mnuu P0BTBE4BA.T???f: Govori 90 8love"ko* * F. Hormann, Trst S ulica Giosue Carducci 20, Trst H TELEFON 896. Velika taloga steklenih Sip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kristali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja s steklom, verande itd. Telefon 8g6. Zabgatelj s* a vb. podjetnikov K *KKttKKttKKKKttKXKX X-- r prodajaiiica Vmcenc-a Pibrouz H Trst, ulica Poste nuove Stev. 3, Trst X n n VELIKA IZBERA HIŠNIH ZN KUH.NJSKIH POTREBŠČIN. Q ■ Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izbera ^ <] <] predmetov, pripravnih z* larove. ^ > O takih mojstrov na Angleško. Posebno je šlo dosti rudarjev preko morja in tem nemškim pijoniijem imajo Angleži v veliki meri zahvaliti svoj današnji razvoj. Ti Nemci so v šestnajstem in sedemnajstem stoletju presadili idejo tirov na Angleško. Jako hitro se je razvijalo angleško rudokopstvo, posebno premogovniki so postali bogat naroden vir in polagoma so pričeli izpopolnjevati prvotni priprosti nemški leseni tir s tem, da so ga obili najprej z železno pločevino. Leta 1738 so pričeli prvikrat rabiti popolnoma železne tire in sicer so bili iz litega železa. Trije možje, Reynolds 1767, Curr 1776 in Jessop 1789, so prvotne sirove-lite tire izpopolnili vsak za en korak naprej, dokler ni leta 1820 John Birkinskav prvikrat uvel kovane tire, ki so merili vsak kos za se 15 črevljev v dolžino, dočim so bili vsi doslej liti tiri v kosih po en meter (oz. angleški jard, yard = 91 cm) dolžine. Izprva so bile železnice — v teh prvih časih je pomenjala ta beseda seveda samo železni tir, na katerem so voli ali konji vo- kar ga pametijo ljudje v tem velemestu. V samem mestu je kazal toplomer 20 stopinj Celzija pod ničlo. Ko se je prikazalo o po-ludne solnce, je padel mraz za 8 stopinj. Šofeiji in vozniki niso hoteli voziti v taki zimi. Ulice new-yorške so bile povsem prazne. V New-Yorku je zmrznilo 8 ljudi. V severnem delu države je mraza 30 stopinj Celzija pod ničlo. Kakšno bo leto 1910? — Preroki, ki mislijo, da se ne' motijo, nam prerokujejo, da bo leto 1910 splošno mokro leto. Pomlad — pravijo — bo precej mokra in hladna, poletje bo spočetka deževno in mrzlo; obeta se mnogo hudih nalilov. Proti koncu poletja bo pa huda vročina. Po zimi bo pa obilo snega. Tako vremenski preroki. — Solnce mrkne letos dvakrat in luna tudi dvakrat. Pri nas bomo videli samo drugi lunin mrk, ki bo dne 16. nov. ob 11.45 zvečer. BjOrnsonova bolezen. Iz Pariza poročajo: Bolezen pesnika Bjornstjerna Bjornso-na je nespremenjena. Ni mu bolje ni gorje. Njegova žena, ki jej je 72 let, ki je celih osem UMMH*nUMMX*H Menice, kopilnje it*. po jako zmernih cenah MAIVAn f Nova slovenska > manufak-li VllUll ■ ' turna trgovina v G0RIGI lvančič in Kurinčič GOSPOSKA ULICA Stev. 11 V GORICI priporoča slavnemu sloven. občinstvu v mestu in na deželi VELIKO ZALOGO v to stroko s.»adajočega raznovrstn. bla^a po najnižjih cenah — CENE STALNE. — Postrežba domača, poštena in točna. Vzorci se na,željo, proti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto vsakemu na dom. žili vozove — popolnoma lokalnega PO", dnj neprestano bivala ob bolnikovi postelji, mena in šele leta 1801 je prvikrat neka družba, ki je hotela zvezati dve mesti blizu Londona, prosila za javno koncesijo. Angleški parlament je seveda tej delniški družbi dovolil koncesijo, ker je obljubila, da bo vozila na svoji „železnici" (railway, izg. relvej, in tramway izg. tremvej) po zelo je obolela in je morala leči. Porušite FI- Colflfltiti" k2 Je na)~ GOVOKAVO ffOalUUII finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. OOOO, Delniška glavnica : K 40,000.000.— Reservni in varnostni ni zaklad : ::: K 12,000.000.— Centrala v Piaii. Ustanovljena 1. 1S68. PODRUŽNICE: Brnu Budjev.'coft Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Podruž. žlvnostenske banke pro Cethy a Norauu (Obrtna banko za Čeiko ln Moravsko) M Bančni prostori: VIA TVefrn ** Menjalnica: VIA S. NICOLO štev. 30 v 1 ISLU NUOVA štev. 29 _TELEFON štev. 21-57._ :: Izvršuje vse bančne posle. :: Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI po 4% ter plača rentni davek banka iz svojega, vloge na TEKOČEM RAČUNU po dogovoru, na J0T ŽIRO - RAČUNU 3Vlo Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papige in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavarnje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Stran VI. „EDINOST" št. 44. V Trstu, 13 februvarja 1910. g Tovarne Ir d^L ^ics pa- hištvi Iv stavbenih i teJolkov v SOLKANU pri § —t Gorici. — Mizarska zadruga v Solkana ZALOGE Osrednje ravnateljstvo. Gsrka,frLkeled.,$elkaB 0 Tf»T,vtai ZALOGE a Via Pttt 2 SnJT, aaeevoj obaJJ Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. it. 1631 iaterurtai Žage v Seteski (Bohinj) Letna produkcija «= K 1,000.000 Točne ure prodaja Smilio JKfiller a^«|I«d»4la ii a^jstareji* pr«. dgjalnta. ar v TRSTU vfe Peateresse, ogel Nuava ^ velikTizbeba verižic, zlatih In srebrnih ur, kakor tud! stenskih ur vsake vrste ! Murni ict* irMimtB im -!- Kislo zelje Jrjo«.- obrtno zadruso v Jrjti via S. Francesco d'Assisi 2, I. a. kjer je bila prej „Trž. posojil, in hranilnica**. Pežtae-hranllaičai raČan 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni član, in jih obrestuje 4,|2°|O Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih debi Kron 300— Sprejema hranilne knjižice tnjih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Delati so po K SO In po K 9 Nadftljnm pojasnila M dajejo » urada med uradnimi mami, ki so: «b delavnikih od I. do IS. dop. in od 3. do 5. pop. TRGOVSKOOBRTNA ZADRUGA SSrS repe s v vseh letnih dobah v zalogi 3osipa Dolčič, Jrst ulic i Sorgcnte 7. - Telef. 1465. Norberto Nachtigall Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) je predel zastopništvo ve- 9 UKE SVICaRSKE UBARNE ter zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure — po tooomll cenah. Potrebščine za urarje se prodajo ponaj zmerni jslh cenah. Interesantno naznanilo! V dobrozn&ni prodaialnici izgotovlienih oblek ▼ Trstu, ulica Arcats §(•. 1, bo ob priliki praznikov na rasoclsg) VELIKA IZBERA. oblek, paletot, nlster, jop, hlač iz bombaievine in volno, oblek za dečko in otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Velika Izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. Viktor Piscup u lca Are ta I. blizu goatilne AII'Antico Ussaro. — V dobroznani iganjsrsi — FERDINAND PEČENKO v ulici Miramar štv. 1 dobijo bo vedno pristne pijače I. vrste, kakor n. pr žganje, slivovec in brinjevec :: kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade. Antonio Alberti Trst, ulica Ponsiana 665 Izdelovanje in barvanje kožuhovine. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožu-hovin. — Prevzema naročbe in vsako popravljamo. — Čisti in pere vsako vrst kožahovine. Zobni ambulatorij HANS-a SCHMIDT —— prej sodruga —— ---Dr. A. Mittdk-a--- ulica della Zonta 7, I. nadstropje. i Zaloga aikc prvi vrst«. V prodajalnieah ulica Nuova štev. 45 in štev. 49 — se dobi — veliko izbero lončevin m kuhinjskih potrebščin iz najboljših tovarn po konkurenčnih = cenah. == S ae a a Aleks. Rupnik I C.» - trst ulica ScfUoro nuovo it 1L Zastopstvo In slavna zaloso naJflneJSlb vrst pienllne moke In krmna izdelkov ■ ■ poznatoga valjčnega mlina — VINKO MftJDlČ-a v Kranju • Brzojavi: Aleks. Rupnik — Trst Zalega sMkc prve vrste Velita izbera oblet za moške in otroke SPECIJALITETA.: Povrinlki, paletot, jopiči, hlače in kostimi. Ignaz Potocnig - Trst ulica Riborgo — Vogal ulice Beccherie. IZBERA OVRATNIO. Dežniki za gospode In gospe. Velika izbera Blaga za možke obleke. Izvraajej« se naročila po aieri la po murnih eeaab. IVAN K RŽE Trst - Piazza S. Giovannl it. 1 Zalog« žebroT in kac kih pot od lesa in pletenin, Škafov, brent, . id, sodčekov, lopat, reŠet, alt in vsano-vrstnih košev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v ' to stroko spadajo- PrinnrArO svojo trgo-Čih predmetov. — rllfiuiuva viao ■ kuhinjsko posodo vsake vrate bodi od porcelana, zemlje enaila, kositeria ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Ža gostilničarje pipe, krog!je, zemljano in stekleno posodo za vino. | „Tržaška posojilnica in hranilnica" XX Piana della Caserma št. 2, I. n. XX (Vbod po glavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952 :; MlRODmjSLlCA :: E* Cociancicli Trst, ulica Ugo Foscolo Filial k a : ulica delT Industrla štev. 668 TELEFON ig-6 Xs!oga kraironlekfimn, em- Izdelanih barv, posebna orSma za čiščenje poda. PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. Prodajalnica usnja : Crsl, nI JMKollsio a Benlo 7. Bogata izbera telečjih barvanlh kož, izbornog* kozjega usnja in francoske teletine kako tudi tu- In inozemske krznine oo conah, da so nI bati konkurenca Gotov, da me si. občinstvo počasti, bi^jeiine udani AG0STIN0 di LIBERTI fin ton Clrsich Barriera veochla št. 14 ZALOGA barv, čopičev, povlak in mazil za pSde, izrezov za slikarje (štampo?), zamaškov In dišav. Kari ScherNtzi avtorizovani kamnoseški Trst, ulica M'Istria 574] vis-ž-vis angl. pokopališka.] ->•♦- :: Delalnica in zalaga ::j spomenikov] in nagrobnih kamnov. Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena i ? 4k obrtni raz3tavi v Trstu odlikovana tovarna sodov ■:vr3uje naročbe vsakokratnih sodov, bodisi za vinu špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, muraSkin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne biiim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram Trst. ulica S. Francesco 4-4 : HI KIS : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne 1m sladčfčarne na trgu 8. Francesco 7 tudi PRODAJ 1LNIC0 SLAHINE v katerej ee dobijo razni salami, sir, mast, praške In graške gnjatl ter gorke dunajske In kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. VELIKA ZALOGA i* apnenega karbida •»odčeki od lOO kg kron 25 ; 50 kg kron 26: zrnati kron 28 za lOO kg, — t. teie, .mbalafta zastonj. - PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lazzaro štev. 9 v lastni hiii in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shramb!.., ki se oddajejo strankam ▼ najem ki sicer za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov Široke, 43 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki ume oeebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. Oddaja hranilne puiice katere se priporoča posebno stari Še m, da na ta najnovejfii in najuspeSneji način navajajo štedi ti svojo deco Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah. Krcmarji in — - - gostilničarji! V ul. Oinlia It. IS ee je odprla velika zaloga na drobno, stekla in poroelane, namiznih kosaroev in kozarcev za pivo po jako mikih cenah. Se priporoča udani ^ Ctustavo Marco.^ V Trsto, dne 13. februvarija 1910 „EDINOST ' g*. 44. Stran VII. Najboljša češka tovarna. Posteljno perle po zmernih cenah. 1 kg sivega dobrega oglajenega Kron 2, » ^ vv boljSega K 2-40, prima pol-J; belega K 2.80; belega K 4, be-lega puhastega K 5-10; 1 kg najflnej. aneinobelega oglajenega K 6 40, K 8; 1 kg mehkega peija (puha) Bi*egi: K 6, 7 ; finega belega K. 10; najfinijega prsnega puha K 12 od 5 kilogramov naprej, poitaine prosto. HUP Nar* j * ne postelje. ir goitonitnega rdečega, modrega in b-Iega ali rumenega nankinga l pernica 180 cm dolga, 116 cm Široka, skupno z d verni 80 cm dolgimi in 58 < m Sirotimi *gla nicami, na-i oinjena k novim sivim, trpežnim ia puhastim perjem Ki«; pol puhaste K *0, p u h a s t eK 24. — POSAMEZNE PERNICE K 10, 12, 14 in 16 ; zglavnica K 3, 3 50 in 4. — Poti i jat ve po postnem porzetju od K 12 naprej poit-niae prooto. Tudi se sme zamenjati ali vrniti. Za kar ne ugaja s- p. Sije denar nazaj.— ObSirni ceniki zastonj. S BENISCH ? Descbeiiltz št 766 Snom CiGi? KAVA iN SUHO SADJE : po vsakovMtnih cenah. — Vsake kakovosti. —Sa--većja točnost. Razpošilja DAViDE VERS3LATTI, Trt t — i — tudi poštne zavoje alioa Barriera veoohla 4 aless. Gioidani Specijalist a idravjenje kurjih oče«, diplomiran ranoeelnik Ambulat. Corso 23,1. Ozdravi takoj navadna in zastarana kuria oč'Ba ter jib izdere na najnavadnejSi način ::: brez vsake bolečine. Garant ra ozdravljenje v ir eso rastočih nohtov. Reže nohte veaae debelosti. Na zahtevo pride tudi na do ji. : Mova in bogata zaloga vsakovrstnega Spalne ui jedilno eobe aa isker?, Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št. i Telefon 5t. 71 Romano IV. Za/oga izgotovljenlh oblek in 55 manifakturneja blaga — Al Moiido Preseljena iz Barrlere it 33__ v nI. delHstria štev. S (Sr. Jakob) Velika izbera moSkih, dedkih In otroSkih o-blek. Zaloga blaga za obleke po meri. Srajce spodnje hlaCe, uogovice, pletenine, ovratniki zapestniki, ovratnicj itd. itd. r bogati izberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike Itd Specijaliteta: hlače za dolavce. Vse po naj zmernejših cenah. TRST, ul. C-vana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat mm dan. - Postrežba točna ia aa dom. Kaj je £egion ? NOVO POGREBNO PODJETIEi? W z bogato opremo za vsako- COPSO vrstni pogreb. in prodajal* nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana — Valika zaloga biel in drug preselilo na Igrače voščenih sveč Prodaja na debelo in drobno. po n conah 55 Artistični zavod za izdelovanje •»••»oA klišejev ava po raznih fotomehaničnih zistemih DARIS Trst, ul. Giorgio Vašari št. II TELEFON az-lt Piazza Ponterosso 7 Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da e kupil dobroznano goati* „Pri Detelji ' (Al Trifoglio) nlftoa Belvedero it. 7 kjer toči najizvrstneja črna in bela da'mat. vina. istrski refošk, belo vipavsko in vedno sveže pivo. — Postreže tudi ob vsaki uri s mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. Cene zmerne. - Za obilen obisk se priporoča udani Anton Vidakovlč. Liniment Capsici Comp. nadomestek za Pain-Eipcllers sidrom. Ob nakupovanja tega priznanega zdravila, ki je na prodaj ▼ vseh lekarn .U1 □liV.UT) U3UB. mmm s ANTON MIHELIČ:! I te m jestviaaml BMk I 8 (prod cerkvijo) H I Jo bogato z najboljšim ola- ^^^k^B ste PRESKRBLJENO TRG0- 0 lolago lana najorljše vrste ^ft^^^H H intu«, olJt.mlBvrHlne I In pivo v buteljkah itd. • 1H trgovec a jestviaaml Rojan št. 8 (prod cerkvijo) Priporoča svojo bogato z najboljšim gom vsake vrste PRESKRBLJENO TRGOVINO. Ms razpolago Ima najorljše vrst Ksvo, teatontu«, olj«,miner«In ▼Od«, vino in pivo v buteljkah itd. Cene zmerne, i-oatreiba točna. 10 K RE PLJUJU 01 ZELUDflCNf Od I i ko v. tovarna glasovlrjet E. WARBiNEK Trst - piazza Carlo goldoni 12 (vogal Corso—Via Nuova) Specijaliteta pianinnv — glasovirjev svetovnih tvrdk STEINWEY in JONS V New-Yorku, SCHWEIGHOFER itd. 3 D s9«evaevsv3c«i»afli X Prilika! Prilika! X v prodaja-niči izgotovtjen. oblek In krojačnici M. FARCHI, TRST ulica Giacinto Gallina 8 1. Mn-gj zahvalniL pisem na razpolago.--ZdravniSfo priporočena. ... VEL8URG P 345 BAV*RSKi). ==- INSTITUT „SAtilTAS" MoiaoMorKestr.iiamoflijLr] Izposojuje. • Menjaje. • Daj a na obroke. b Popravlja. - Akordira po zmernih cenah. •• ■ — ...... ■ - ....... ■■ ■• -■■------ Caro & Jellinek ! Albert Faber DANIELE PILLIN TBST - urica Aoqaedctto 94 TELEFOM 24! Velika zaloga g&šenega in živega apna. Tovarna cementnih plošč zalog« oglja za peči. in Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna sa bresplinove brikete is drvenoga oglja, se priooroč* v z&Ugaziie Družba z omejenim poroštvom itermae^onalno prevažanje in selitve — — — na vse kraje--— r • poeeteni«! zaprtimi vozovi, -ffft' tatOVlh 111 WMl (llT Wt\m\i li liBČ angleikega in inozemskega svetlega premoga — brezplinovih briketo i iz drvnega ogfja „BGULES" v veliki jajčji obliki za vsako kurjavu Žareči komadi v (mali jajčji obliki) za odprto ognjišča in likanje . Naročbe, ki aa Izvrše točno, je nasloviti na tovarni&ko pisarno : Trst — Via della Tesa št. 22 ali aa naročilno pisarno v Trstu pri tvrdki GIOV. ANGELI ul. Vinc. Bellini štev. 1. (nasproti cerkvi novega Sv. Antcca. O. Ko§§it TRST, Ulica Nuova št. 5. ZALOGA MANUFAKTURNEGA BUGA S PRODAJO NA DROBNO IN DEBELO kakor tudi platna, perila, fuštanja, lawa-tcnnis, robcev, pletenin itd. Cene da se ni bati konkurence* Pošiljatve na deželo. Uzorci zastonj in poštnine prosti - Cc!cf.16*27. Trst- UlicaCarradori 15-Trst. Glavni zastopnik za Trat, Istro Ih Goriške: Virgilio Oallico TBST, v;» Giuiia St. 17. — Telefon 1979. "gomiipiKO Krti nrar t Sežani ima svojo novo proda-Jalnlco v ur v TRSTU, ulica Vincen. Bellini 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah. V prodajalnici manifaktur. blaga v ulici Giulia štev. 5 tik alaičičarna NAGT dobi se raznovrstno blago, kakor na primer tuštanj, pletenine, nogovice, izdelano perilo in na meier. Velika izbera drobnih predmetov. — Cene brez konkurence. FILIP IVAKSSEVIČ ialoga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri O mita * alloft Valdlrlvo It 17 (Teletom i*e*) r kateri prodaja na malo ia ▼oliko. — Nadalje priporoča sIat. občinstva svojo gostilna ^All'A4ria aliea Ifaova It. 11 in „Al fratelll dalmat],, mllea 8wieeehe It. S. ▼ katerih toči svoia viaa I. mi« priporoča tvrdka ZIMO BohineoCo. TEST il delle Torri 2 - dL S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) svojo bogato zalogo izgotovljenih za gospode in deli III f1 II čke ter mične no-vosti v konfekciji ZA DAME IN DEKLICE. ■ Obleka po meri _Solidni ptreita. — Znam niste cene. Podpisani priporoča slarnema oMioatrm stojo dobrozcaue gostilno „Al DUE RASPI" ulica deli' Istituto št 2 kjer toči Dajbolje Tipaviko ia črn u Utnko vino. Irratna domača kuhiaja. Postrežba točna. - C«ne smerne. Za obilen obisk V j ae priporoča udani /Idil JtUOtlC. Priporoča se slavnemu slov. občin stvu gostilna „Alla SteSia" Trst, trg CarZo Ocldoni Ste v. 7, ki ima na razpolago Špatensko in marčne pivo kakor tudi dobroznana vina istrsko, dalmatinsko in furlansko. Vedno dobro priprav Ijsna domača kuhinja. Postrežba točna. Cena zmerne. Velika zaloga praznili buteljk TRST. Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II. GUIDO e UGO COEN 100.000 buteljk Od Sampaajoa sa refoik. "999 Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrrte za refofik, šampanjc. bordeauz, rensko vino, kenjak itd. — Velika zaloga buteljk od pol litra In 1 1» pol litra. Daaajaae lx stekla opletene. Prevzamejo jg dopošlljatve aa Hežele Kupuje razbito steklo veake vrsto. Oglase (Inserate) treba našlovljati a<> na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in n«.* na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino na „InseratnI oddelek" našega listo ali na Upravo. Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nik*-kepa ooravila. io naj si dobro zapomnijo oni, ki n». ročajo oglase v našem listu in želć, d t bodo isti točno uvrščeni. — — — OTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeljt l. KČGL. HOTEL BALKAN irn^TfBMHtiiLIJUM'HL^ BJCBE' V Trstu, dne 13. februvarija 1910 EDINOfcT" št. 44. Stran IX. Odhajanje ln prihajanje Tlakov od 1. oktobra naprej. Gasi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednjeevropejskem času). O. k. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzlo) !>.!• 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). f 6.10 0 do Poreča in medposfcaje. 7.34 0 Divača—Dnn?j. \ T 48 B Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Beljak—| Celovec—Linec—Praga —Draždane — Be- j rolin. I S.48 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec— Dun^j. * 8 5-2 0 Herpelje—Pola. 9.20 H Le do Buj (in medpostaje). 1.00 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec, a 10 M do Poreča (in medpostaje). :Tii7 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. Tvi 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pola. B Gorica—Trb:ž—BeJjak—Celovec—Dunaj. 7.in 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.r0 0 do Gorice (Ajdovščina). H 10 0 Herpelje—^Divača—Dunaj)—Pula. H*4o B Gorica-Jesenice—Beljak—Celovec—Linec Praga—Dunaj—Moaakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-nakovo. Ob ne dol J ah ln prazniki: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mo tlakova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Izubijane, Jesenic, Gorica. 7.13 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.30 0 Iz Gorice (Ajdovščiae). 8.10 0 Iz Buj (in medpostaj). f 44 B Iz Berolin a, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 5.42 0 Iz Pola (iz Rovinja). 1U 10 0 Iz Jesenic, Gorice in međpe^taj. 11.07 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice ia medpostaj. 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2AH 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, - (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 3.33 0 Iz Pale, Herpelj in medpostaj- Iz Buj in medpostaj. fc&ij 0 Ii Dunaja, Celovca, Gorice. To« 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. T56 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-—— naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.4i 0 Iz Poreča in medpostaj. lo55 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo;. II.m 0 Iz Dunaja. Celovca, Beljaka, Gorice. Ob nedeljah ln praznikih. 9JS 0 Iz Gorice in medpostaj. £27 0 Is Divače in medpostaj. Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: UST, ii smnon St e - raeira zz-85 oma siedalisoi Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerae. Bogata izbera izbera popolnih »ob od 300 do 4000 trDn Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECLJALICET k : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — popolne opreme in sesamani deli- &PABKE: Podčrtane številke zaačijo po^oludse, 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani rlak). Južna Odkod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B peko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Če iai in B do Koraaina (Corm na) preko Kabrržiaa. O do Gorice preko Nabrežine. 7.5» B t Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagr=b, Badiaa-peško. 8.2* B preko Nabrekne ▼ Kormia, Videm, Milan Rim. 9 00 O preko Korminivv Videm in dalje in O preko Tržiča v Červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 12.10 O prt ko Červinjana v_ henetke—Milan (se zvezo ua Videm i o Čedad). 1.84 O v Ljubljano, Celje, (Z.greb). 4.e7 O v Kormin (se zvezo v Ajdov5čia:>) Videm, M lan itd. «ee O ▼ Ljubljano, Dunaj, Reko. 6X5 B v Ljubljano, Dun^j, Oatende, R^ko. fj T > B preko Četvinjana v Kenetke, Milan, Rim preko Koimina v Viden«. feOO B t Kormin in Italijo. KM B v Ljubljano, Dun»j, Zagreb, Budimpefito. O.l« O v Kormin (se zvezo v ''ervinjan). I1SO O v LJubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpe?t>. Prihod v Trst. O z Dunaja, Buiimpište. fvH") B z D.inaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. 7 48 O :z Kormioa in Červinjana preko Bivia. B iz Italije preko Soruiina in Nabreži .e. L 2o B z Dunaj«, L ubijane, Zagreba, Budimpešta iu Rekj 10.24 O z Dunaju, Ljubljana in Reke. 1040 B iz Korenina preko Bivia ia B iz Italije preko Čer^injaaa. 11.96 0 iz Italije pieke Kcrmioa in Nabrežine. 3.05 O iz Celja ia B iz Ljubljane, Zagreba, Rek*. 2.8© O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4 M O iz Vidma, preko Korinina in Bivia. iS* O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.e7 0 iz Itali e preko Červinjana in Nabrežine. ; 7.4« O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. S.S5 B iz Italije preko Kormica in Nabiežine. 9S5 B z Dunaja in Budimpešte. U.oe 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in B iz iz I.alije preko Červinjana. OPA2KE. Mastne številke značijo popoludne. O =« osebni vlak; B = brzovlak. 3E aLKKS. FKASC MAYEK - TKhi Ulica Campani8ešt.23 do 24. febrnvarja 1.1. rodi opustita trsouine sem prisiljen prodati vse blago. '■/".Un I ——■ Kron MoSko oblek« iz sukna Ullster......... Povrinlki ........ Mofike srajco..... Moški čevlji...... Doinlkl .......... ■j Nog ovi.......... IS— 17- — ir-1 — as« ! Nezaslišno! rinhi>nirifti^ii gostilna v bližini Trsta i§če oseb UUUr(|IIIUI/0 katera ima nekoliko deaaija za kavcijo, da odda isto na račun. Letni zaslužek 1500 K, 2000 K se lahko d »bi. Stanovanje v hiši. Potrebuje alovensko in italijansko postrežbo. Ponudbe pod „Btev. 18UU ca lus. odd. Edinosti. 180 v sa gostilno voditelja s soprogo, ki je ISlst) ou izkušena kuharica. Zmožna mora biti slovenskega in italijanskega, po možnosti tadi nemškega jezika. Dnbičkanosno mesto. Obrniti se na: Collarsick, Caff* Corso, od 9.—11. ajutraj in 3.-6. popoludns. M Erpest Pegap, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commereio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse Trst© culami. Najflu. sir. Mast. Kooaerre. Praško la grašse gnjati. Razne klobase. — Moderno opremljen buffet. Vedno sveže B^EOERJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantiram PRISTNA VINA Iz vtpa?sko vinarske *adr g* — ŠAMPANJEC. — DE-SEKTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK. Gostilničarjem se daje primeren popust 600 komadov in žepna ura i samo: K 5*50. Krasna ura 36 uvj idoča srebrna žepna! ura Anker-Remont. b sekundnim kazalcem in pozi. verižico, pism. garanc. za 3 leta, krasna kravat igla z imili-brilantom, 1 moški ali ženski pozi. prstan, 1 garnitura gumbov 3% zlato double, 9 ž-p. robcev, 1 eleg. nikeliri^no pero, 1 ogledalce. 72 peres, 1 krasen album z najl. slikami sveta in še 4U0 kom ki so doma neobhodno potrebni. Vse skupaj in ura, ki ie 2 krat toliko vredna stane samo K &'fiO Pošiljatve po povzetju. H. SP1NOABN, Kra-kovo 184, NeStevilo zab. p.i*em uarazp lago. V slučaju, da blago ne ugaia, se vrne denar. | Pedpisana priporoča s vi ,Pri stari breskvi' dobroznano gostilna v a'ioi jj» ** »* » * Belve- dere Stev. 17, kjer toči najboljši KKAŠtU TERAN, istrsko črno in vipavsko balo vino. Do, areatnelno tadi niuaj mesta. TELEFOa 1743. ; v 'r z-:i do ij 1 vanj a pofiouo kavč. j -i- Siulio Mi®m -i- 1 TRST, ulica Glosue C&rducni štev 23 = x TELEFON štev. Hi* :: : 1 Klrurgičsio arodje, eriopedSčat upa rati, S oo ere I, umetne roke In nog«. S fc.ilni j>hsi, elastični puiA la no^ovle^. f: elei.troterapeviičfe jiripravd, apariitl zn g MamfflMBMBeasi tnbalaclju. 'v/// f- SKLA.iiIČOH potrebšom za h.irara'loaa sdrav-Ijusja, Potrebščine lz gusn'e. ia nei;ro41rB«(ja 1' " blaga. :::::::: V krojicnici Amalija pod n/ifnilf ui ca frarnsto št/. 40 yUl lll^ odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo sa obhka za gospe in sicer do zadnjih uzorcih in parižkem kroj j. Paietots, Blouses m piesne obleke. Cer.e zmsrne. S^rej^tejo se gospice v poduk proti mali odško Jnini. SAMO 5t6hW je tiati, o katerem pravi umni in rka in mrzla jedila. Priporoča se za obilen obisk udaui J o t e f Kučaa. Majcen Miloš mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 priporoča slavnemu občinstva svojo mizarnfco. Izdeluje vsako vratno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO Mihael Hrovatin ■g^'Sl.tđfc rtvn svojo prvo narodno tovarno aodovke v obilno naročevanje. Svoji k svojim! _300 ..Pri treh rožah" itev. 19 vodi novo- otvoijeno gostilno Viktor Kosič, ki postreže • to-plimi in mr*liwl jedili, a dobrim istrskim, vipavskim In brijskim vinom ter ima na razpolago vrt za igranje in aa razne koncerte. Časopisi triaUci in ljubljanski na razpolag« 242 Vnaiftm M Odda hiSa z zemlj Sčem s Ostimi lldJOlll prostori. Natančna pojasnila ae dobijo pri sv. Mariji Magdaleni sgornji 290. "QQ AtlOaluOnt trgovske iole z daljšo prakso žel« flUdUlVCIll premeni ti mesto v kaki prodajal-niči kot p*aktikant proti mali plači, da se izuri tudi v roboznanstvu. Sprejme tudi kako drugo primerno služb". Naslov pove Edinost Qn|w| meblirana aa eno ali pa dve osebi se odda OUUd T najem pri slovenski družini v bližini Narodnega doma. Kje ? pove Inseratni oddelek Edinosti. 247 laaABs D ostrini to& belo vipavsko vino v ulici IfOVI D9IIUVI Romagna fit 26 po 64 vinarjev. Na debelo po 50 kron bi. Se priporoča za obilen obisk.__241 n.fA aaa-■>! »tari 90—24 let imajoČi vsaka Uvt) 505 n 40.000 kron premoženja, želita korespondirati z odličnim gospodom v s vrh o ienitv®. .Milena" in „Ksenija". Poatereatante, centrale. (-246 I fina meblovana soba a hrano ali brez, se takoj l»"P« odda tik Aequedotta Kje? pove Inseratni oddelek Edinosti. 245 Koza s mlekom se proda v ulici Tesa Številka 467 — Tr*t 244 I dvorec (villa) v bliž ni mesta. Izklju- I 5o Ceni so p' sredovalci. Ponudbe pod " na Ina. odd. Edinosti. 943 Pnfnvalns prodajalka i. t. d. za Štajersko ■ UUMFlalllCl se i5če. Natančne ponudbe na .Edinost" pod „Stev. 206, Prodajalka". 205 Gospodar. In kons. draitvo v Rocola rsglstrovsss zadrega z onijeaa zavez* vabi na svoj II. redni občni zbor ki se bo vrSil v nedeljo, dne 27. t. m. ob 3. in pol pop. v društvenih prostorih. DNEVHI RED. 1) Pozdrav predsednika. 2) Pti ročile tajnika. 3) Potrjenje letnega raeaaa. 4) Nadomestne volitve odbora. 5) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOS Gosp. drufioo „Ordelo" na Vrdelcl vksjrženn zadruga z one j ea in poroštvom vabi na avoj redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. februv. ob 2. popol. v druStvenih prostorih. toHKVfll RED: 1) Pondrav predsednika. 2> Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4» Slučajnosti. 5> Volitev nov* ga odbora. K obilni udeležbi vabi ODBOB. Slavnemu občinstvu LToft £ stilno „Giardino pnbblie >" v ulici Giulia 11. kjw točim vipavsko vino lastnega pridelka po 72 stot., za lom po 64. Za obilen obisk se priporoča Viktorja !)eho vin. 90# t Odda se v bližini mesta na zelo pripravnem kraju dobro upeljana trgovina jest via. Za obilen promet se jamči. Kje? pove Inseratni oddelek „Edinosti« pod štev. 209. 209 Odlikovani fotografski atelje A. JERKIČ, Trst, ul. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7. _■_21*» Gostilna „Al Ginnasio" ima pijače In jedila prve vrste. Priporoča se slavu, občinstvu za obilen obisk H. K osič. 1S87 llritoliina kot domača učiteljica. Uvi lOlJIUd Zmožna je poučevati v slovenskem, nemškem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe na npr. „Edinosti" pod „Učiteljica". 7olnno arom pirja, selja, česna, Čebule in sladke £aluya repe, August Z o 1 i j a, Trst, ulioa deli' Olmo Ste. 12. 19001 Več snažnih postelj "„STJKjV poSteni slovenski družini. Ceae nizke. — Via degli Artisti 6, II. n. 25« se pri Pristno Krnsko sukno Pomladna io poletna sezona 1910 kos kos kos kos kos kos 7 10 12 15 18 20 kron kron kron kron kron kron Kos dolg 3-10 m za popolno moško obleko (jopič, , | hlaCe in n: telov- j \ nlk :n stane { 1 Kos sa ra'onsko obleko K 20. Blago za po-vrinike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpoSilja po tovarn, cenah solidna in reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - Imhof v Brnu. Uzorei gratis in poStn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da naioči blago naravnout Is tovarn, mesta, velike ugodnosti. Radi velike razprodaje vedno svete bltgo. — Stalne, ugodne cen*. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno. Vsakovrstna ranitve ee morajo strogo r-mror-ati pred vsako nesnago, ker ta poslednja lahko provzroči težke in neozdravljive rane. Že 40 let se smatra Praftko domače mašilo za najuspešnejše sredstvo, ki varuje raner pred nesnago, blaži unetje in bolečine hladi ter pospeSuje zaraatek in zaceljenje. Poštne posuj a t ve vsaki dan Cela Skatlja 70 stot., pol 6kat-lje 50 st. Po po^ti proti predplačilu K 3-16 se poSljejo 4 Skatlje in za K 10 ška-telj poStnine prosto na vse kraje avstr. ogrske monarhije. POZOR na ime Izdelka Izdelovateija, eeno ia varstveno znamko. Pristno samo po 70 stot. GLAVNA ZALOGA c. kr. dvorni __zalagatelj :: Lekarna „PRI ČRNEM ORLU" - Praga. Mala stran, vogal Nerudovih ulic 20-t Zuloga v avstro-ogrskih lekarnah. OSI: AMERIK. ZOBOZDRAVNIK Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17 od 9—1, 3—« od 9—1, 3—6 Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse pc najmoder. metodah. UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuka z ozobno ploščico ali brez nje po amerikao. aistemu in po lastni patentiram metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija. ID Izdiranje zobov brez vsake bolečine. Reguliranje slabo zraslih zobov. L2-letna praksa aa klinikah na t)uaaju. ilorolmu. Lacernn ia New-Yorku. %% Svoji K svojim! Svoji k svojim! && Prodajalnica manifakturnega blaga Brosch & Lanrenčie ulica Nuova št. 40 (vogal ulice 8. G:ovanni>. Ker sno hi na ;a\ili množiao platna za perilo (za 12.000 metrov) smo v stanu nuditi sledeče ^ste po z>or lauenega blaga, fi.Stanja, lanenih maj in iz fu^ritn:a. Šai. taonli, ;avesi> iz blaga ali čipk. Volnene odeje lastaega proUvoda. iZeOR DRO'MARIJ Via Malcanton št 9 KONKURZNA MASA :: MACCARI & PROSS se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl.f franc. in domačega. TRST, Via Malcanton Stav. 9, TtfST. Stran XII. »EDINOST« št. 44. V Trstu, dne lo. februvarija 1910. Bednarz Ferruccio! TRST Cehnični zavod - Ulica San Eazzaro 51. 16 Motori na plin, benzin, nafto in petrolin. Centralni toplovodi. mSSSSgSSOkuSSSS^Z V mirodilnici ario Ferlin sv. Mar. Magd. Zgornja St. P. 8 vogal ulice deli' Iatrim, blizo kol <o lepih uajrioTejiih uzoreih in barvah. Obro I-Ijenfc ao c B/ilo In Im^jo komaj vidne tojo<»* se, svetlo-moare ali bordeaux - barvnate odej3 2 kosa za K 14.--Vsak cenjeni ćitatelj lega (57) oglasa naj z z;* u panjem uaroći. — Naslov : B. Jtkera, 'asi. hoteiaSoluice, Češko fi3 Čevljarski mojster ■3 Viktor SthenkH priporoča ^ svojo zalogo || ||: raznovrstnega : n || za §i H Fredin. globin, cavalier g || in Ciril • metod, mašilo. m H g| obuvala gospe, gospode in otroke. Prodaja najboljii biks ii l§ g H ii 13 ia ("M il •^Sm. HESlHi ajh^MMBB Trst, Beivedere 32 || 15 Filijalki v Opatiji A BANSA v TRSTU Via della Caaaa di Risparmio ii 5 (lastno poslopje). Filljalka v Opatiji KUPUJE IN PRODAJA « VREDNOSTNE PAPIRJE — {2UC*TH, OBUOflCIdK, ZASTAVNA PISMA. »maORITETE, DELHJCE, SREČKE i. t. d. i. t. d.) — VALiUTE IN DEVIZE____ i PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IS BLAGA Č _LtEŽEĆB V JAVNIH SKLADIŠCIH. 'il I ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA oo SAFE — DEPOSITS oo PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. _w*r MENJALNICA, ^jgg Uradne ure: O.— 12., 2-30—5-SO. — Brzojavi: „JABSOSKA« — Trst. VLOGE NA KNJIŽICE. — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - —* VLOŽENI DENAR OBRESTUJE Sfi," OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA.i STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI | ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---1 tsutsa Tolefon: 1483 MROnv^: ?n 1793