večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer.
Uredništvo ln npravnlitvo: Kolodvorake ulioo jtov. 15. — Z urednikom go moro govoriti vnuk dan od 11. do 1». ura. — ttokopiai ae ne Tr»6»jo. — Inaerati: Soatatopna petit-rrata 4 kr., pri večkratnem ponav Ijauji dajo bd popust. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: aa colo loto 6 gld,, za pol leta 8 gld., aa čotrt leta 1 gld. 60 kr., aa meaeo 60 kr., potiljatev na dom velja moaečno 8 kr. več. Po poiti volja aa oelo
leto 10 gl., »a pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden moseo 86 kr.
Štev. 230.	V	Ljubljani	v	petek,	9.	oktobra	1885.	Tečaj	II.
* Grof Robilant.
Mlada Italija bojuje leto za letom viharne notranje boje; vsa prizadevanja, dati združenemu kraljestvu zaželjeni in potrebni mir, jedini pogoj zdravega in čilega napredka, bila so do sedaj zastonj. Parlamentarične nevihte, ki tako redno prihajajo iz zbornice na Monte Citorio in vznemirjajo brez postanka duhove na apeninskem poluotoku ter ne puste, da bi se konsolidirala katera koli vlada. Večina se vrsti za večino, sistem sledi sistemu, ž njim pa vzhajajo ministerstva ter zopet shajajo, še predno so se trdno prijela tal in začela vspešno delovati. Stabilnosti ni nobene in z&to toliko zmot in zaprek, v katere so zadnje č&se zašli voditelji laške politike; zato zadrege Posebno v vnanjih zadevah in pomanjkanje premišljenega postopanja. Vzlasti pa opazujemo to "eodločno in pogubno gibanje italijanske politike °d onega časa, ko se je rimska vlada jela pečati s kolonijalnimi podjetji. Od tedaj, ko so se vkrcati začeli vojaki zjedinjenega kraljestva in se 0(3pošiijavati skozi sueško morsko ožino na bre-Sovje vzhodne Afrike, pričela se je dolga vrsta Pogreškov in neodpustljivih dejanj, ki so morala izzivati ojstro kritiko domačih in tujih državnikov. Stvar je tako daleč dozorela, da je stališče voditelja vnanje politike, Mancinija, neznosno postalo; od vseh strani prihajale so vesti, da bode popustil svoj portfelj in naredil prostor možu, ki bode Z0P: t poravnati znal, kar je zagrešil prednik s svojo kolonijalno politiko. Ob jednem pa se je Jel° obče zatrjevati, da prevzame neprijetno ded-^ino Mancinijevo dolgoletni italijanski poslanik na Dunaji, grof Robilant, mož, koji jedini morebiti združuje v sebi lastnosti, ki zamorejo zgrešeno
Listek.
Prokleta!
^•tvian Spisal Krnile Richobourg; po E Vacanovi prode-lavi prosto poslovenil Janko Lekan.)
(Dalje.)
Zdajci se Leon loti obeh pisem. Prvo se je tako-le:
„Chevrigny, 20. junija 1850. Čestiti gospod !
Naznanjati Vam moram nekaj prav žalostma. Uboga Marijana Sudre, katera Vas je lju-a kakor svojega otroka, izdihnila je danes u*,raj svojo dušo. Naj v miru počiva!
dal ^e	Vem’ 5e	j®	kra->’	kjer ae	zdaJ naliajatei
eč od Chevrignya; a jaz Vam vender takoj
^'em* ker morda znate priti k pogrebu. Vsi ljudje jo imeti radf™^0 k zad,)jemu PoCitku» ker vsi s0
več	UŽG	?rej	6utila>	da ne ozdravi
Uročil	'i J v am -JG	P18aIa P>smo,	katero je meni
‘bočila, da Vam je dam	.	n	-i
Va«< je	tukaj.	Umrla’ Pl',laSam
ladijo italijanske politike pripeljati zopet na pravo pot. Vsi resneji listi združenega kraljestva veselo pozdravljajo plemiča, ki bode od sedaj vodil usodo Italije ter jednoglasno zatrjujejo, da prinaša s tem domovini svoji veliko žrtev. Razmere so take, da je težko dobiti moža, ki bi sedanjemu položaju daroval svoje duševne in telesne sile. Dokaj po-žrtvovanja in zatajevanja samega sebe je treba onemu, ki v tem trenotku zapušča prijetno svoje mesto čislanega poslanika pri tuji velesili in se podaje v Rim, da v družbi s starim in bolehnim Depretisom prevzame vodstvo parlamentaričnih bojev na Monte Citorio, ter se upa, državno ladijo zopet spraviti v tir zdrave realne politike. Treba mu bode skupno postopati z onim kabinetom, ki je z Mancinijem vred zakrivil sedanji položaj — ali pa bode moral razpustiti zbornico in z novimi elementi pričeti; naloga, ki na nobeni strani ni vabljiva, posebno, če vzamemo v poštev zavozljane italijanske strankarske razmere.
V	takem položaji napravil je kralj Umberto gotovo jako srečno volitev, da je dunajskega svojega poslanika, grofa Robilanta, poklical v Rim ter mu izročil miuisterstvo vnanjih zadev. Grof Robilant je oseba, ki ima velikansko zaupanje pri svojih sodržavljanih. Leta in leta je bival na tujem in bil odsoten vsakdanjim bojem v domovini, ki so vničevali moč mladega kraljestva. Vsled tega ga niso zadeli navadni politični prepiri, ostal je mož nad strankami in vsi faktorji gledajo zaupljivo nanj ter pričakujejo, da reši domovino iz zadrege, v katero jo je spravil bivši minister vnanjih zadev. Vse stranke so pripravljene, napraviti grofu Robilantu nekako izvanredno stališče, ki ga bode omogočilo, kljub parlamentarični odgovornosti in solidarnosti jednega in istega kabi-
Sicer nič novega. Obe nečakinji umrle Marijano ste prišli k pogrebu. Nam vaem je, hvala Bogu, dobro, in to isto nadejam se tudi o Vas.
Ne zamerite mi zaradi slabe pisave.
Vaša sluginja
Violet."
Drugo pismo je bilo stare Marijane. Glasilo se je tako-le:
„ Ljubi moj otroki
Jaz sem prav bolna in čutim, da se mi bliža zadnja ura. Nočem pa umreti, da Ti prej ne dam podatkov, kojih si me čestokrat prosil in s pomočjo katerih neki dan lehko izveš ime svojega očeta.
Jaz sama ne vem mnogo, ubogi moj Leon ; pa to, kar vem, hočem Ti povedati. Tega nisem prej storila, ker sem bila obljubila, da bodem molčala. Zdaj pa mislim, da je bolje tako.
Prihodnjega 20. avgusta bode baš 20 let od tega, ko je prišel nek Germain, ki sem ga poznala v Parizu, kader sem tam služila, k meni v Chevrigny. Bil je dober prijatelj pokojnega mojega moža. Prinesel je saboj otroka, ki ga je bil ovil v gube svojega plašča. To si bil Ti, Leon. Bil si
neta, postopati samostojno in brez obzira na sapo, ki bode vela z Monte Citorio. Dali mu bodo prosto roko glede vnanje politike, in pripravljeni so, da ga podpirajo na vse mogoče načine; ako bode za-mogel s krepko roko poprijeti za krmilo in vnanjo politiko kraljestva zopet spraviti v redni tir. Tako zdravilno moč pričakujejo italijanski domoljubi od grofa Robilanta in upajo, da se bode njegovemu previdnemu, taktnemu in konsekventnemu postopanju posrečilo to, kar so zastonj poskušali njegovi predniki. Od njega se nadejajo, da bode nejasno , napačno in breznačrtno vnanjo politiko popravil ter ji dal jasno, določeno mer. Osobnost grofova opravičuje take upe. V svojem dolgoletnem vspešnem diplomatičnem delovanji pridobil si je Robilant dokaj prakse, vrh tega pa je bil persona gratissima na avstrijskem dvoru. Ideja alijance Italije z Avstrijo, katero žel6 vsi pravi patrijotje apeninskega poluotoka, našla bode v grofu Robilantu iskrenega zagovornika, in to mu bode gotovo olajšalo stališče pri kralju, ki je uže od nekdaj zavzet za tako politiko. V tem obziru našel bode grof vedno odkritosrčno podporo pri svojem vladarji, ki se zmiraj trudi, uvesti stalne in ugodne razmere s severnim sosedom.
Z upanjem na vsestransko podporo parlamenta in kralja prevzel je grof Robilant težavni posel, katerega polaga Mancini iz rok. Novi minister stoji osebno nad strankami, nad parlamentarnimi boji, med tem ko je bil Mancini preveč parlamentarec in je prevestno sledil valovom državnega zbora. Zaupajoč temu nezanesljivemu faktorju, zašel je v svojo kolonijalno politiko ter se ponesrečil na bregovih Rudečega morja. Čeravno je bil začetek njegovega delovanja vspešen in priznan, podlegel je minljivim sapam na Monte Ci-
takrat komaj osem dnij star. Germain mi je rekel: „Mati Marijana, Vi ste ubogi in nemate nobenega otroka. Tu Vam prinašam jaz enega. Ali ga hočete rediti, ker to Vam bo denar prinašalo v hišo?“ Jaz sem rekla „da!“ On mi na moja vprašanja o tej reči ni mogel nič druzega odgovarjati kakor to, da je Tvoje rojstvo velika nesreča in da nikdar ne smeš izvedeti, kdo so Ti bili stariši. Tudi je rekel, naj Te dam krstiti za Leona.
Bil si povit v jako fino perilo z dragimi čipkami in trakovi. Germain mi je tudi priznal, da so Tvoji stariši bogati ljudje. Jaz pa naj nikdar po njih ne povprašujem, tudi naj Tebi nikoli ne pravim, kako si prišel v hišo.
Vsak mesec bom dobila 60 frankov. Prvi mesec izplača mi takoj. In če bi otrok umrl, dobivala bi to vsoto do svoje smrti.
če pride potem otrok v starost, ko ga bo treba odgojevati, dobival bode za svojo osebo vsak mesec sto frankov posebej. Ko bode 15 let star, poviša se ta svota na sto in petdeset frankov. Čeprav mora njegova družina otroka zatajiti, vender mu ne bode ničesar manjkalo. Potrebna
torio. Grof Robilant vsaj za prvi pot ne bode toliko zavisen od vročih in sovražuik strank, in ložje mu bode bolj samostojno delovati. Koliko časa pa bodo Djegovi prijatelji podpirali samozavestne korake in koliko dni mu ne bode zbornica delala očitnih zaprek, to je sevčda drugo vprašanje. Parlamentarne razmere v Italiji so take, da je človeku težko verjeti na vse dobre obljube in slovesna zatrjevanja.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Hoheirvvartov klub imel je predvčeranjim sejo. V klubu desnega središča prosil je dr. Vite Žič klubove podpore pri interpelaciji, da se „ Pozoru" zopet dovoli poštni debit. — Tirolski poslanec Giovanelli sprožil je zopet vprašanje
o	šolah ter poudarjal potrebo, naj bi se šole zopet postavile na versko-katoliško podlago; opozarjal je na nedostatke v šoli ter menil, da se mora ue-volja narodova proti šoli odstraniti. — Dr. Ka-threin podpiral je predgovornika ter poudarjal, da ima tirolsko prebivalstvo pravico, zahtevati, da se konečno ugodi njegovi želji po strogo kon-fesijonelni šoli. — Mih. V oš n j a k je dejal, da tudi slovensko prebivalstvo želi konfesijonelno šolo. — Konečno je sklenil klub, da pretresuje to stvar ter s svojim vplivom dela na to, da se dozdanji šolski zakoni spremenijo po željah in potrebah posamičnih dežel.
V včerajšnji seji hrvatskega sabora dal je predsednik predlog o izključitvi Davida Starčeviča in Radoševiča na glasovanje. Predlog na izklju-čenje za 60 sej se je sprejel. — Na to se je vršila volitev sedmih članov v poseben odsek. Po glasovanji poprijel je besedo ban Khuen-Hčdervary. Opozicija zapustila je demonstrativno sedeže; Starčevičeva stranka pa je ostala v dvorani. Ban pričel je svoj pretrgan govor ter pojasnjeval načela, katera so ga vodila gledč kameralnih aktov. Govor napravil je ugoden utis. — Anton Starče-vič napadal je po svoji navadi zopet v daljšem govoru tudi prejšnjega bana Mažuraniča, ker je ta priznal pravice Ogerske do kameralnih aktov; govornik se čudi, zakaj se tudi Mažuranič ne posadi na zatožno klop. Tako ponavljajo se v hrvat-skem saboru vsak dan prizori, katerih bi zastonj iskali po drugih zbornicah; s tem spravljajo Hrvatje sebe ob čast pred svetom, sebi pa tudi le škodujejo s takim brezobzirnim, netaktnim pouličnim postopanjem.
V ogerski gorenji zbornici vršile so se včeraj volitve v delegacije.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor skliče se najbrže sredi meseca novembra. Pruski deželni zbor pa še le meseca januvarija.
glavnica vseh teh obrestij naloži se pri beležniku, gospodu Lamblinu, Itue des Vieux Augustius v Parizu. Njemu naj se tudi vse javi, kar se tiče otroka
Do gospoda Lamblina v Parizu se Ti bo torej, ljubi Leon, obrniti, ko bodem jaz mrtva.
Še eno Ti moram naznaniti. Oni Germain, ki Te je k meni prinesel, je strežaj in zaupuik grofa Bussičres-a, velikega gospoda, ki stanuje v Parizu v prekrasni palači v Rue Bellechasse. In jaz sem zmerom mislila, ljubi otrok moj, da si s plemenito družino Bussičres-ovo na kak način v sorodu.
Naposled še to, ljubi Leon: Germain ima najboljše srce; on Ti bo vse dobro svetoval. Njega torej najprej poišči."
Tako se je glasilo pismo, ki se je sklepalo s presrčnimi in blaženimi besedami.
32.
Mladeniča je to, kar je bral, zelo ganilo.
Bil je prepričan, da je bil njegov oče utajen potomec družine Bussičres-ove!
Tako so mu ti papirji ovajali le, da se nahaja še druga skrivnost, kateri mora priti na dno.
Minolo sredo govoril je lord Salisbury pri shodu konservativcev v Nevvportu; dotaknil se je v svojem govoru tudi slednjih dogodkov v vzhodni Rumeliji ter dejal, da niso napravili Velike Bolgarije v zmislu sanstefanske pogodbe. Salisbury meni, da se more Bolgarija združiti le v taki obliki, katera bi varovala suvereneteto sultanovo. Govoreč o domači notranji politiki je poudarjal Salisbury potrebo velikih reform v lokalni vladi gledč Irske, vender pa je pri tem zelo važno, da se državna jednotnost ohrani. Konservativci bi nikdar ne mogli odobravati nikakih predlogov, kateri bi bili nevarni položaju Anglije med narodi. Govornik je dalje poudarjal potrebo, da se naselbine bolj navežejo na domovino. Konečno se je izrekel, da konservativci hote obdržati zvezo med državo in cerkvijo.
Turčija se pridno pripravlja za vojsko; na bolgarski meji hoče koncentrovati posebno mnogo vojakov. Tudi ladije so dobile uže ukaz, da morajo biti pripravljene za prevažanje vojakov. Kakor se kaže, Turčiji še vedno ni jasno, ali bode treba z orožjem rešiti bolgarsko vprašanje ali se bode rešilo mirnim potem; hoče pa se pripraviti za vsak slučaj. — Bolgarija in vzhodna Ru-melija se tudi neprestano oborožujete. Jednaka poročila dohajejo iz Srbije.
Iz Egipta dohajejo zopet vznemirljive včsti. Okolo 1000 dervišev prodira proti severu ob Nilu in prišli so baje uže do Hafirja, kateri je samo 80 angleških milj oddaljen od angleških pred-straž. V bližini Vady Halfe so se vršile uže male praske. Izdal se je ukaz, naj bode pet parnikov pripravljenih, da se v slučaji sile more takoj na Nilu odpeljati 1200 mož.
»Colonialpolitische Corr.“ poroča iz Zanzibarja: Častnik Schmid pridobil je ozemlje Usa-ramo s pogodbo za nemško-vzhodno afriško družbo. Tako je važno obrežno ozemlje južno od Useguha tudi nemško in ves tek Rufidja v lasti družbe. Najboljše pristanišče Daressalam pripada temu ozemlju. Preiskavati bode treba, koliko pravic ima zanzibarski Bultan do jedue ali druge obrežne točke v Usaramu
Dopisi.
Z Dunaja, 7. oktobra. (Izv. dop.) [Dalje.] Govornik poslanec dr. M e n ger meni, daje nedeljski počitek posebno škodljiv mali trgoviui in malemu obrtu po deželi, ker si ravno tam prebivalci svoje potrebne reči ob nedeljah popoludne oskrbijo v bližnjih mestih. Dalje se govorniku zdi tudi trda določba, da se morajo v mestih z 20 000 prebivalci zapreti prodajalnice dopoludnč, v tem ko smejo biti odprte v bližnjih menj obljudenih krajih do 5. ure popoludne. S tem se kupčevalci odganjajo. Govorniku se tudi v verskem oziru ne zdi primerno, če so ob nedeljah
Ali kako naj to ukrene? Kako dolgo je uže bilo, kar ste bili pisani pismi njegovemu umorjenemu očetu! In recimo, da bi tudi v Parizu našel še živečega beležnika, grofa Bussičres-a in strežaja Germaina; ali niso imeli ti možje pravice, ravnati ž njim kakor s tujcem ter mu reči: »Mi ne vemo, kaj prav za prav hočete?"
Konec vsem njegovim načrtom bil je zmerom:
»Jaz nisem nič in ne morem nič!"
Le njegova ljubezen do Blanche-e in obljuba starega Mardoche-a krepila sta ga še. Starega Mardoche-a hoče vprašati za svčt, in sicer še danes!
Dan se je uže delal. Leon ugasne luč ter se oblečen vleže na posteljo. Počival je nekoliko ur. Okoli devete ure ga prebudi pokanje sobinih vrat.
»Kdo je tukaj?" povpraša.
»Popotnik je prišel ter želi z vami govoriti."
Leon odpre.
Jer6me Goš ga objame.
Leon vikne izuenaden iu vesel.
»Kaj ne, ti me nisi še tako brzo pričakoval", pravi Goš. „A nisem mogel dlje časa prebiti brez tebe; dolgočasil sem se. Danes po noči mi je prišlo
med veliko mašo ravno žganjarije, prodajalnice tabaka in loterije odprte. Govorniku se zdi potrebno, da se predrugači § 75 obrtne novele in dotične ministerske naredbe.
Da način utemeljevauja odloči o primernosti kakega predloga, reči moramo, da je bil Men-ger kos svoji nalogi. Govoril je mirno in stvarno, čestokrat zbadljivo in sarkastično. Ali tendenca njegova, razveljaviti ves obrtni zakon in zaprečiti blagodejne posledice novega socijalnega zakono-davstva, bila je vender preočividna. Sploh predlog njegov ni imel več nobenega pravega substrata, ker je ministerstvo s svojo naredbo z dne 21ega septembra t. 1. itak se uže oziralo na vse opravičene pritožbe. Govornik bil je tedaj prisiljen, čestokrat pretiravati in vsled tega je sem ter tj» zagazil v očividna protislovja. Tako na pr. je » theatraličnim pathosom vskliknil, da določba o nedeljskem počitku malemu obrtniku jemlje polovico, da, še večji del njegovih brutto-dohodkov, In takoj potem začel je jadikovati, da se v mnogih slučajih posameznim obrtnikom, katerih stanovanje je združeno s prodajalnico, s tem, da morajo v nedeljo popoludne zatvoriti svojo ,svetlo prodajalnico, jemlje jedini prosti čas, o katerem se lahko spočijejo!!
Levica je burno odobravala svojega govornika, le izza najvišjih levičarskih klopeh, tam kjer anti-semitje stolujejo in krdelce dunajskih demokratov, čuli so se sem ter tja burni »oho“-klic.i. Iu glej, komaj je M e n g e r končal svoj govor, vzdigne se vam mlad, precej dobro rejen možak izmed Scbo-nererjevih pristašev, antisemit dr. Pattai, ter začne udrihati po predgovorniku. O svojem času smo uže poročali, da veliko pričakujemo o zastopniku obrtnega Mariahilfskega predmestja in — nismo se varali! Pattai je izurjen, dobro šolan govornik, beseda mu teče gladko, in kar povč, je večinoma razsodno povedano in utemeljeno. Desnica je z vidnim zanimanjem sledila čudnemu dvoboju, in pri marsikaterem udarci, s kojim je Pattai omajal Mengerjevo argumentacijo, čuli smo dobro-klice tudi iz vrst državnozborske večine. Ni čuda, da so antisemitje in dunajski demokratje kaj ponosni bili na srečni izid tega deviškega govora.
Mengerju je v njegovih stiskah priskočil drug zastopnik dunajskega mesta, fotograf V rab e 1i-Govoril je kratko, s grva^ nekoliko ^bojazljivo, iu pristaši njegovi iz nemškega kluba prizadevali so se, z g^asnjm odobravanjema os^rčiti svojega cham-piona. Spravil je tudi srečno nekoliko obrabljenih »schlagerjev" skupaj, z no](juy nrpuui rlohi-jm don-tipom vzbudil ie	po zbornici iu
vsedel se je, zadovoljno ozirajoč se po prijateljih in somišljenikih, kateri so čestitali njegovemu 0maiden-speach“-u. Habeat šibi!
Replika Mengerjeva bila je dokaj spretna, kakor se dh pričakovati od starega, izvežbanega parlamentarca. Vender je Pattai znova pokazal
v glavo, da te poiščem. In, ker sem — »Iu tvoje gledišče?" zasmeje se mladenič. — »Ne govori mi o tem; v malih gnezdih ni opravka! Koliko me je stalo, da sem mizarju pojasnil svojo idejo! In pred enim mesecem ne konča koče! Še začel je ni! Najprej si mora omisliti les, potem mora vsako letvo po dolgosti, širokosti in visokosti iz* meriti.... s kratka: jaz sem jo pobral! Zdaj naj pa meri, obla, žeblje zabija, kolikor mu drago!*
—	»Nu, ljubi Goš, pa najbolje storiš, da svojemu mizarju takoj pišeš, naj si delo prihrani."
Goš Leona debelo pogleda. »In najin načrt? povraša. — »Najin načrt je ves preineujen. Mi^fl ostaneva morebiti tukaj v Saiut-Irunu, ali se ^ neva morda v par dnevih v Pariz." —	!
bilo prav! Pa jaz no razumem . ...“ — »Posluh me, in razumel boš takoj." In kolikor je mogoč0 na kratko pripovedoval mu je Leon vse, kar j0 zadnjih dnevih doživel in izvedel. Stari Goš j® ' ves iz sebe zaradi tega. Tudi on je mčniP- » boljše bo, da odpotujeva zopet v Pariz ter tam počakava, dokler ti stari dobri Mardoche, ali kakoi se zove, vsega ne razodene, o čemer še zdaj mo čati mora. Med tem boš prav priden in v dve
svojo zgovornost s tem, da je takoj prav gladko se odrezal svojemu protivniku. Desnica je pa igrala ulogo nepristranskega opazovalca ter mirno gledala, kako so se praskali — gospodje levičarji med seboj!
Proti koncu seje utemeljeval je poslanec dr. Roser svoj predlog, naj se posestnikom dovol6 olajšave pri plačevanji davkov. Zanikati ne moremo, da je nekaj zrna v tem nasvetu, in jednake misli sprožile so se uže pri več prilikah na pr. tudi v kranjskem deželnem zboru. Ali oblika, katere se Je poslužil predlagatelj, ni bila srečna, in pretiravanje škodovalo je tudi v tem slučaji. Vsled tega Je vladni zastopnik, ministerski tajnik Huber , prav z lehka zavračal vročekrvnega Roserja, in predsednik S molka pozval ga je celo k redu. Ro-serjev predlog izročil se je potem davčnemu odseku, kateri se bode z budgetnim in železničnim vkup volil v prihodnji seji, v petek 9. oktobra.
Pred sklepom seje stavili so češki poslanci interpelacijo^ do vlade, kaj se je uže storilo gledč izgredov v češki, kdo je kriv teh izgredov. Interpelacijo podpisalo je razen čeških tudi nekaj poslancev Hohenwartovega in poljskega kluba.
Razne vesti.
—	(Dobrosrčnost žepnega tatti.) „Pet. List“ pripoveduje sledečo dogodbico, katera nam spri-čuje, kako dobrosrCni tatje se nahajajo v Petrogradu. Pred nedolgim namreč bila je nekemu gospodu ukradena Sepna knjižica, ne da bi bil ta vedel, kedaj in kako ®u je izginila. Nekoliko dni pozneje pa dobi pismo s fotografijo, katoro je imel v dotični knjižici. Pismo se Je tak6-lo glasilo: „0astiti gospodi Mi ubogi in dostikrat po krivem preganjani ljudje imamo prav usmiljeno sred. Prigodi se večkrat, da dobimo v kaki list-Dlci ali žepni knjižici tudi kako fotografijo. Dragi go-sP°d! marsikateri izmed naše družbe jo tudi oče, ki iffla otroke, katere ljubi in zato vemo dobro, kako britko J® za stariše, ako pridejo ob podobo svojoga otroka. Večkrat bi radi kako tako stvar lastniku vrnili, a je n°varno za nas, iskati ga, kor bi nas pri iskanji znala Policija zasačiti. Zato prosim vas v svojom in v imeni Sv°jih tovarišov, da vse vaše znance na to opozorite, iftajo v listnici ali žepni knjižici vselej tudi svojo ®dreso. Jaz vam zagotavljam, da bodemo potem z najejo natančnostjo take za nas nikake vrednosti imajoče stvari dotičnikom nazaj pošiljali. PetrograSki žepni tat.
(Železnice na Kitajskom.) Kitajska vlada bavi se, odkar se je sklenil mir, prav resno s prašanjem o zidanji žoleznic. Dogovorila se je bajo uže z nekim angleškim podjetnikom tor mu tudi uže prejšnjo svoto izročila, da preskrbi za zgradbo železnic P°tiebniu rečij. Nokoliko sitnosti dela pri tem kitajska uhovžeina. Na Kitajskom namreč nimajo tako pokopališč, kakor mi, ampak vsaka rodbina pokopava svoje Sor°dnike, kjer so ji ravno primorno zdi. Večkrat na-^a.iejo so grobovi polog cost. Tak kraj pa je po verskih
na-
et*h lehko stopiš pred gospoda Rouvenata ter 8Dubiš Blanche-o, naj si potem našel svojo družino
1	Ue,# — „Vsekako moram zdaj govoriti še s 8tarim Mardoche-em, in, kar mi on nasvetuje, to ^Ora se storiti. Ta berač je oblastnejši kakor se ’• Čestokrat se mi zdi, da je njegova beraška ^Prava 'e — krinka. Vsekako \6 o stvari več kakor ^fugi; a je neizsprosno molčeč o tem, imeti mora Živ ^ vzrok. On ima tako rekoč niti mojega Blfteu^a v svojih rokah. Rekel mi je: ,Vi bodete mož In vsled teh besed sem mu postal
epo 0<-odje.“
j ®tari marijonetar, zlagaje se, prikima. Potem Po. 8°V0li: »Počakajva t>rej, bova videla, kaj ecu 8tari Mardoche. Zdaj mi pa dovoli, da pre-pr®ln pismo Marijanino, o katerem si mi pravil.
a Le ZUal Za VSe P°d1'°buost*-“ pazljivo°UK^U pismo izro£i- Jerfime Goš je bere
družina Bu8si6re-fr*de d° 8tavka’ kjer SG °'neDja
mu trese v roci! ~°Va’ ,znenaden zakriči ter 1,st se
»Pusti	povPraga Leon nemiriio. —
.Pust, me, da preberem knj^ ^ Go5
(Dalje prihodnjič.)
nazorih Kitajcev posvečen in se ne smo v nikak namen porabiti. Zaradi toga dogovarja se kitajska vlada z du-hovenstvom, s privoljenjem katerega misli to oviro odstraniti.
— (Prekrstitov.) V Ntirnbergu imela je ob-lastnija s čudno prekrstitvijo opraviti. Pri krstu nekega v letu 1864 rojenega otroka zmotila ali zagovorila se je namreč babica ter je rekla duhovniku, da je otrok ženskega spola in krstili so ga vsled tega na ime Ivana-Matilda. Zdaj, ko mora dotični k vojaškemu naboru, pokazala so je še le zmota in oblastnija je odredila, da se je^iz^Ivano^napravil Ivan-Matej.
— (Potovanje okololsveta.) Dn^26. t. m. nastopi princ Louis Napoleon potovanje okolo sveta. Spremljal ga bode jeden častnik. Vkrca se v Marseillu tor odpotuje v Aleksandrijo. Po kratkem prestanku v Egiptu odide v Singapore, Saigon in Šangaj. Najdalje se bode najbrže mudil v Japanu. Od tam se pelje v San Francisco in Zjedinjene Države. Od tod vrne se potem v Evropo. Potovanje trajalo bode kakih sedem do osem mesecev.
— (Modra glava.) Ob železniški progi, kjer je mnogo prometa, ima seljak svojo bajtico. Seljak ta ima psa, katerega je navadil, da ob prihodu vsakega železniškega vlaka grozno laja. Železniškemu osebju to lajanje kar trga ušesa in jezni obmetavajo psa s premogom, in gospodar psa dobi na ta način ne samo zase dosti kuriva, v kratkem namerava odpreti tudi prodajalnico premoga ter zalagati vse sosede s premogom.
— (Grozen umor.) Iz Trienta se poroča, da so našli v Bozentinu blizu Levico moža usmrtenega in grozno razmesarjenega. Razni deli odrezani so bili od trupla in obešeni na drevosu.
Domače stvari.
— (Trgovinska in obrtna zbornica) ima danes popoludne ob G. uri sojo s tem le dnevnim redom: 1.) Zapisnik zadnje seje. 2.) Poročilo, zadevajoče nekatere premembe colnega tarifa od 25. maja 1882. 3.) Poročilo o vprašanji, al smejo trgovci z mešanim blagom klobuke prodajati. 4.) Poročilo o pre-naredbi postave o davku od žganjarjenja. 5.) Poročilo o nameščenji 5 censorjev pri podružnici avstro-ogerske banko. 6.) Poročilo o prošnjah obrtnikov, da bi smeli obrti nastopiti, akoravno nimajo postavnih svedočb.
— (Župnijske i zp ito) delali so dno 6., 7. in 8. t. m. ter dostali naslodnji gg.: Karol Ceme, župni oskrbnik v Št. Lambertu; Simon Ažman, kaplan v Boštanji; Pran Dolinar, duhovni pomočnik v Horjulu, Andrej Pipan, kaplan na Brezovici, in Ivan Molj, kaplan v Smledniku.
— (V tukajšnjem semenišči) bilo je v šolskem letu 1884/5 51 slušateljev, vsi slovenske narodnosti, in sicer v prvem letu 15, v drugem 15, v tretjem 9 in v četrtem 12. V obeh tečajih prebilo jih je 50 izpit z dobrim uspehom, jeden ostal >jo neizpi-tan. Umrl je jeden. Duhovne blagoslove dobilo je vseh 12 slušateljev 4. leta. Štipendistov bilo je 17, ki so vkupno prejeli na stipendijih 1586 gold. 51 kr. Poučevalo jo 7 učiteljev, ravnatelj teologiškim študijam je preč. gosp. dr. L Klofutar.	—c.
— (Gospod Ivan Jagodic,) umirovljeni svetovalec c. kr. dež. sodnije, odprl je odvetniško pisarno v Novem Mestu.
— (Avstrijski pismonoše) odposlali so pred kratkim deputacijo na Dunaj, da izroči oboma zbornicama prošnjo za izboljšanje njihovoga gmotnega položaja.
— (Včerajšnji mesečni živinski somenj) bil je zaradi deževnega vremena le bolj pičlo obiskan. Prignalo se je na trg nad 600 repov. Goved pokupili so precej vlaški kupci. KDnj bilo je lo malo, in šo ti no lepi.
— (Pogreša se) od predvčoranjim llletni učenec drugega normalnega razreda Ludovik Mikuš, sin železniškega nadsprovodnika. Pobognil je od doma iz strahu pred kaznijo.
— (Tatvina.) Predvčoranjim po noči ukrala je neznana ženska posestniku Franu Nagodetu, ko je na dvorišči Druškovičeve gostilne na svojem vozu spal, listnico s 75 goldinarji. Prerezala mu je žep pri suknji.
—• (Samomor.) Iz novomeškega okraja se nam poroča: Dne 4. t. m. uže v noč obesil se je posestnikov sin Nace Stermiša iz Rodenj na črešnji, ki raste poleg njegove domače hiše. Uzrok samomora ni znan, vender sluti se, da se je revežu v glavi zmešalo, kajti na večer se je izjavil, da neče več živeti, ker ga zemlja noče nositi več.
— (Somnji v Sežani) so zopet odprti in bode prvi tak živinski somenj v Sežani 12. t. m.
— (Albertinum v Trstu.) Predvčoranjim otvorilo so je v Trstu zavetišče za zapuščene otroke in sirote. Zavetišče „Albertinum" stoji pod pokroviteljstvom nadvojvode Albrechta. Pri otvorenji bil je na-vzočon namestnik baron Pretiš; poslopje blagoslovil je monsgr. dr. Šust.
Gospodarske črtice.
1.) Kako tujo živino med seboj privaditi? Kadar se v hlev pripeljejo nove krave, ali tudi, če se prejšnji prostori spremenijo, zgodi se navadno, da domače krave nadlegujejo tuje ali naopak in da se sploh slabejše odrivajo od jaslij. Temu se pride v okom na prav priprost način: Namažejo naj se krave, katere se morajo med seboj privaditi, po glavi in po vratu, osebito slabejše in bolj boječe, kolikor daleč se morejo oblizati, z žganjem. Prej si še tako sovražne živali se imajo baje potem rade.
2.) Zeljo. Da se zelje dobro ohrani, je zel6 dobro sredstvo grozdje, katero naj se dene v kad pod zelje. Ge se dene grozdje pod zelje, se to nikdar ne spridi; in če bi bilo tudi zelje uže nekoliko sprijeno, z grozdjem so more obvarovati pred popolnim spri-jenjem.
3.) Madež od rje. Madež od rje se odpravi s citronovim sokom, kateremu se soli primeša. Ožmi srednje veliko citrono v porcelanasto skledico in prideni na majhni noževi špici soli. S to zmesjo se madež drgne in v gorki vodi spere. Ako je blago tako, da se ne sme drgniti, briši z gobo. Če je blago pobarvano, je treba previdno ravnati. Najbolje je poprej v malem poskusiti, če kislina od citrono pobarvano blago prime ali ne, kajti v nasprotnem slučaji se madež ne odpravi, ampak še povokša.
4.) Kako odgnati mravljeiz sobin shramb za jedi? Zmeša naj se med ali raztopljen sladkor s testom (drožjem), dene se na dnu posod za cvetice in te postavijo naj se na kraj, kjer je največ mravelj. Ko bode zginilo testo, zginile bodo tudi mravlje, kajti testo je zanjo smrtni strup.
5.) Kako les napraviti trpežen? Da se les, ki se rabi za kolarska dela, ne razpoka in se ne zvije, dene se 8 dni v močno osoljeno vodo. Ako se enaki les potem porabi za kolesa ali druga vozna dela, smejo vozovi po leti in po zimi in na solnci ali dežju stati in nobeden del voza ne bode razpokal. Ker to sredstvo vsak kolar lahko porabi, zategadelj svetujemo, kajti gospodarjem se prihrani mnogo dela, ko ni potreba vozov pokrivati. Da so enaka kola tudi bolj trpežna, je gotovo.
t
Poročilo o letini
za mesec september.
Vreme v drugi polovici meseca septembra bilo je začetkom povsod suho in gorko;- v slednjem tednu se je vender spromenilo. Dežja bilo je na nekaterih krajih le malo, v planinskih deželah so vender nastale velike povodnji ter ovirale poljska dela.
Ozimina rž je v nekaterih krajih uže vsejana, pšonica se še le sojo. Prva setev je povsodi lepo pognala kali; v Galiciji so vender ozimino hudo poškodovale obile miši, na nekaterih krajih celo uničile.
Otave se je v raznih krajih različno nakosilo; obilo pridelka bilo je v Tirolski, iz severnih krajev pa so došle tožbe, da se je zaradi dolgo trajajoče suše le pičlo nakosilo.
Turšiča je naglo dozorela in skoro povsod, tudi v planinskih deželah, jo užo spravljajo domov. Ugodna letina se poroča iz južne Tirolske, drugod je le srednje dobra.
Krompir so v mnogih krajih kopijo ali pa so ga uže spravili domov; pridelalo se ga je raz-merno mnogo in dobrega. Gnil je nekoliko v severnih deželah in v južni Tirolski.
Pesa pričela se je ruvati; pridelalo se je m mnogo, ter je dosegla le srednjo velikost, pridelek je zelo dober.
Trgatev, katera se je letos sploh prej pričela nego navadno, je v Tirolski v po polnem razvitku, dru-godi se je dobro pričela. Skoro od vseh krajev se poroča o dobri letini.
Sadje se jo obralo tor izpolnilo gojene nadeje.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Praga, 9. oktobra. Namestnik je odredil, naj se razpusti kraljevodvorsko občinsko zastopstvo.
Plovdivo (Filipopelj), 9. oktobra. Poročila iz Carigrada pravijo, da so včliki vezir in drugi ministri sprejeli bolgarsko deputacijo. Kaže se, da se bolgarsko vprašanje reši mirnim potem. Oboroževanje se vender nadaljuje.
Petrograd, 9. oktobra. „Journal de St. Pe-tersburg“ pravi, da se kaže, da poročilo o priznanji personalne unije med Bolgarijo in Rumelijo preveč prejudicira odločitvi sultanovi, kateri se je v tej zadevi obrnil do vlastij.
Zagreb, 8. oktobra. Poročevalca iz deželnega zbora v „Slobodo“, Gavrančiča, je danes tukajšnji sodni dvor ukazal zapreti, ker je objavil napačna poročila o truščni seji dnč 5. oktobra.
Zagreb, 8. oktobra. Včeraj zvečer so zaprtega urednika „Pozorovega“, Rohrauerja, in čr-kostavca ter geranta „Slobodea, Miloševiča, danes zopet izpustili, ker sta oba prevzela odgovornost za resničnost poročila o ponedeljski seji.
Berolin, 8. oktobra. Minister Giers je od svojega drugega obiska pri knezu Bismarcku včeraj pozno svečer sim dospel, ostal danes čez dan tu ter potuje zvečer v Petrograd.
Niš, 8. oktobra. Emigrantje neprestano nadlegujejo srbsko mejo. V okraji Zajčarja umorili so vaškega sodnika. — Izmed ministrov ostala sta samo Garašanin in Petrovič pri kralji.
TJTže 87 let o"bstoječa
ces. kralj. dež. priv.
tovarna za odeje in koce
od prejšnje firme Iaichtenauer-jeva vdova & sinovi
razpošilja po svoji dunajski podružnici
konjske odeje
190 cm. dolge, 130 cm. široke v nepokončljivi kakovosti, temni podlagi in živimi obkrajki, komad po
1 gld. (>5 kr.
uštevši zavitek, torej brez stroškov.
Samo vsled ogromnega izdelovanja in velikanskega razpečavanja nam je možno. te konjske odeje prodajati v tako izborni kakovosti po tako neobičajno nizki ceni.
Razpošilja se proti povzetji. — Blago, ki ne ugaja, vzprejema se brez pomisleka nazaj.	(158) 3—1
Pazi naj se natanko na udreso: '^3
Podružnica:
Lichtenauer, Dunaj, VI., Stumpergasse 47.
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je
največja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(59)	15
J. C. Hamann-u
2s/£est:rii trg'-
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 8. oktobra.
gld
Jednotni drž. dolg v bankovcih.............................81	'45
>	»	»	> srebru............................. 82	35
Zlata renta............................................... 108	90
5°/0 avstr, renta.......................................... 98	90
Delnice narodne banke..................................... 855	—
Kreditne delnice........................................ 280'80
London 10 lir sterling.................................... 125	90
20 frankovec................................................10	01
Cekini c. kr................................................ 6
100 drž. mark........................................ 61'90
TJVficliii
z dn6 9. oktobra.
Razpisane službe: V ljubljanski bolnišnici služba sekundarija. Prošnje do 31. oktobra vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov.
Dražbe: V Litiji zemljišča Jan. Pečarja ležečih ml Turjak in Kandershof (1052 gld.) dn6 30. oktobra. — V Metliki zemljišče Jan. Bluta iz ICrvavčjega Vrha (542 gld.) dn6 17. oktobra. — V Idriji posestvo Val. Gantarja iz Dola (1320 gld.) dnž 23. oktobra; — zemljišče Jos. Nam-pelna iz Semiča (320 gld.) d n 6 17. oktobra. — V Vel. La-šičah zemljišča Jan. Zgonca v občini Osolnik v Lazih dn6 17. oktobra. — V C r no ml ji premičnine in štacunska roba Pavla Razborška (4669 gld. 74 kr.) dn6 13. oktobra.
Umrli so:
Dn6 6. oktobra. Marija pl. Herrisch, uradnikova soproga, 77 1., Krakovski nasip št. 18, srčno otrpnjenje.
Dn6 7. oktobra. Marija Malinovski, vdova uradnega sluge, 71 1., Salendrove ulice št. 6, plučna tuberkuloza.
z dn6 7. oktob ra. Brno: 3 G4 21	74	25.
Meteorologično poročilo.
KXXXXXXXXIKXKXXXXX
x Oznanila x
x
X X
X
x
XXXXXXXXXI!XXXXXXXX
in reklame za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej stroki: A. Oppelik na Du-naji (Stadt, Stubenbastei Nr. 2).
«8» •Žg	•JLr	A	Wt!f	|
V dosego in ohranjenje zdravja
se jo uže od nokdnj prav dobro izkazalo ■ V ■	■	■	■
Dan	Čas opazrivanja	Stanjo barometra v ram	Tempo- riit.ura	Votrovi	Nobo	Mo-kriua v mm
8. oktbr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731 33 735-52 735-11	12-2 9-4 7-8	bzv. svzh. sr. vzd. sl.	dež mr. jasno	8-6 dež
K#**
^5 SBSHS2BISB5B5H
ffi	<31*®	-a
m	II—)	- 05	V [J;
£	S 3 a.E-co	“1
I
P s
S N lil
^5asasHEsasasHSE5
n >co
L	-J,
«1 V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
®Tl zi- n n__________________________v	-	v
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
i Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnioa v Ljubljani.
Y knjigarni Ig. pl. Kleinmayr&Fed. Bamberg
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
spili.
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II. > Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba.
— Cena 70*kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, IClošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
V. zvezek: Pripovedni spisi: Hči mestnega sodnika, Nemški valpet, Sin kmetskega cesarja, Lipe, Pipa tobaka, V vojni krajini.
— Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (li) 42
kri čistilno zdravenje
fKjff' spomladi
kor le-to odpravlja marsikako v telesu dremajočo kal tožkih boleznij. - Naj-izbornlše in najbolj učinkujoče sredstvo v to svrho je
J. Herbabny-jev pomnoženi
SarKiipaiilla • sirop
J. Herbabny-jev pomnoženi Sarsaparilla-sirop mehko in polagoma raztaplja in zelo zboljšava kri, ker vse ostre in bolehne snovi, ki vstvar-jajo kri gosto, vlaknato in za brzo pretakanje nesposobno, iz istih odpravlja, ter vse skažcne in bolehne soke, nakupičeno slezo in žolč — uzroki mno- /. zib boleznij — neškodljivim in nebolestnim jff načinom odvaja iz telesa. — Učinek njegov je torej Izboren pri zapiranji telesa, krvnem navalu v glavo, šumenji v ušesih, vrtoglavici, glavobdlu. pri trganji in hemoroidalnih bolestih, zaslezenji želodca, slabem prebavljanji, otekanji Jeter in vranioe, dalje pri napenjanji žlez, hudem lišaji, kožnih izpustkih itd.
.ledna steklenica z brošurico vred velja 85 kr., po pošti sprejemana 15 kr. več za zavitek. mr Vsaka izvirna steklenica imeti mora gori stoječo varnostno znamko v znamenje pristnosti.	(62)	10—2
Osrednja razpošiljavna zaloga za provincijo: lekarna „|»rt usmiljenji*
Jul. Herbabny-a.
ID-u.xi.aj, l^Te-u-Toa-u., ICca,lserstra,sse iTr. SO.
Zaloge imajo dalje naslednji gospodje lekarji; v Ljubljani: J. Svoboda, G. Picco li, J. pl.Trnk6czy, V. Mavr; v Celji: J. Ku p ferschmied, Baumbachovi dediči; v Reki: C. Silhavy, G. Prodam; v Celovoi:
V. Thurnvvald, P. Birnbacher, J. Kometter, A. Egger; v Novem Mestu: D. R izzoli; v Trsti: C.Zanetti, G. Faraboschi, J. Serra-vallo, E. pl. Leutenburg, P. Prendini; v Beljaku: E. Scholz, dr. E. Kumpf; v Velikovoi: dr. J. Jobst; v Vipavi: A. Konečny.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr A Fed.BamborK
Ljubljani