3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 16. decembra 2010  Leto XX, št. 50 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 16. decembra 2010 Porabje, 16. decembra 2010 »PISATELI VKRADNEMO VSE ZGODBE« STR. 3 »DRAGI MIKLAUŠ, GE SEM VSIKDER BAUGALA...« STR. 4 Optična povezava za bolj kvalitetno življenje v Porabju Pred enim letom se je v sodelovanju štirih partnerjev uresničil projekt z akronimom Mura-Raba TV, v okviru katerega porabski gledalci vsak teden lahko spremljajo dvojezične oddaje Vpogled, ki jih pripravlja Gotthárd TV, in oddajo Mura-Raba TV v pripravi murskosoboškega TV AS. Eden od glavnih elementov projekta je bil na madžarski strani vzpostavitev optičnega omrežja v treh porabskih vaseh, na Dolnjem in Gornjem Seniku ter v Sakalovcih, ki posreduje ne samo dvojezične oddaje, ki se pripravljajo v okviru projekta, temveč tudi druge storitve Gotthárd TV. Investicija v višini 40 milijonov forintov je bila izvedena lani novembra in so jo po obdobju testiranja slovesno predali namenu 8. decembra v Sakalovcih. Slavnostna otvoritev sistema se je začela s tiskovno konferenco, na kateri so projektni partnerji predstavili dosedanje dosežke. Direktor Gotthárd TV István Dékány je razlagal, da je povezava omogočila prebivalcem treh vasi dostop do televizijskih prog-ramov, IP telefonije in že težko pričakovanega interneta, saj je bila prej dostopnost do teh storitev precej omejena. Predstavnik Regionalne razvojne agencije Mura Romeo Varga pa je izpostavil, da je optična povezava nujna za spodbujanje regionalnega in ruralnega razvoja tega območja. Pomemben del projekta pa predstavljajo tudi dvojezične oddaje, ki jih pripravljata in izmenjujeta partnerski televiziji. Vse te oddaje in aktualne novice iz Porabja in Pomurja so na ogled na skupni spletni strani www.muraraba.tv. Po tiskovni konferenci je potekala slavnostna predaja optične povezave, ki so se je udeležili visoki slovenski in madžarski gosti, dr. Boris Jesih, državni sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ferenc Kovács, predsednik Skupščine Železne županije, mag. Drago Šiftar, generalni konzul RS v Monoštru. Osrednji govorec dr. Boris Jesih je ob predaji poudaril, da »so čezmejni projekti pomembni za prebivalce na obeh straneh meje, ne glede na to, kateremu narodu pripadajo. Ti projekti nam omogočajo, da imamo vsi bolj kvalitetno življenje, in ko imamo bolj kvalitetno življenje, je lažje zagotoviti pravice manjšinam.« Po pozdravnih govorih so župani treh občin, Tomaž Časar, Gabor Ropoš in Zsolt Monek, prerezali trak in s tem so tudi uradno prevzeli oziroma otvorili optično povezavo. Prireditev se je nato nadaljevala še s kratkim kulturnim programom, ki so ga izvedli učenci gornjeseniške Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča. Projektni partnerji so se za nadaljevanje projekta že prijavili na nov razpis in upajo, da se bo lahko dosedanje sodelovanje nadaljevalo. Nikoleta Vajda Nagy Na tiskovni konferenci pred predajo optičnega kabla. Direktor Gotthárd TV István Dékány (z leve), predstavnik RA Mura Romeo Varga in sodelavec TV AS Simon Balažic Povabljeni gostje in domači župani ob predaji optičnega kabla Veseli dan kulture v Sloveniji ZA ROJSTNI DAN FRANCETA PREŠERNA Deset let je od tedaj, ko so se v Sloveniji odločili, da 3. december, rojstni dan vélikega pesnika dr. Franceta Prešerna – iz njegove Zdravljice je tudi tekst slovenske himne – postane Ta veseli dan kulture. S tem so želeli razporediti dogodke in prireditve na nekoliko daljše obdobje, ker so bile – ponekod so še zdaj – preveč osredotočene okoli 8. februarja, sicer obletnice Prešernove smrti, ko je v Sloveniji kulturni praznik. Izkušnje so opozarjale, da so bile kakovostne prireditve, posvečene Prešernovemu dnevu, manj obiskane in medijsko prezrte, ker jih je bilo preveč v kratkem času nekaj dni ali največ enem tednu. Na Ta veseli dan kulture imajo obiskovalci prost vstop v galerije, muzeje, gledališča delijo zastonj vstopnice, kar ves dan se nekaj dogaja v številnih slovenskih krajih in kulturnih ustanovah, še največ v Ljubljani in Mariboru. Podatki kažejo, da je obisk dober, boljši v večjih središčih, preveč ne zaostajajo tudi manjša mesta. Za skupno predstavitev pub-likacij in zbornikov na Trgu kulture v središču Sóbote so se odločili Pokrajinski muzej, Pokrajinska in študijs-ka knjižnica in Galerija. V Pokrajinskem muzeju so imeli tudi projekcijo ekološko-dokumentarnih filmov, denimo na temo Soboška dvorišča. Med zanimivimi in manj znanimi deli Pokrajinskega muzeja so bile nekatere publikacije, recimo katalog z istoimenske razstave Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru, kjer so opisana arheološka izkopavanja na zahodnem robu Blatnega jezera, in kataloga Avari na jugozahodnem Madžarskem in Življenje na listkih 1945-1990. Na stojnici so obiskovalcem ponujali tudi Zbornike Pokrajinskega muzeja; kataloge, ki spremljajo likovne razstave v Galeriji, Pokrajinska in študijska knjižnica pa novo zloženko s podatki o svoji pestri dejavnosti. Pokrajinska in študijska knjižnica je imela lani 14.374 aktivnih vpisanih članov, našteli so 179.350 obiskovalcev, od tega so vstopili v bibliobus 16.503 branja željni obiskovalci. Skupaj so si izposodili 654.168 knjižnih naslovov, od tega v potujoči knjižnici 75.795 knjig. Koliko obiskovalcev in izposoje je statistika popisala v Porabju, v zloženko niso napisali. V Pokrajinski in študijski knjižnici je na voljo 335.000 enot knjižnega in neknjižnega gradiva, kar jo v državnem merilu postavlja na 7. mesto med oseminpetdesetimi osrednjimi slovenskimi splošnimi knjižnicami. PiŠK ima več specializiranih zbirk, denimo Prekmurjano in Hungariko, hrani knjižne in rokopisne dragocenosti, kot so Nouvi zakon (1771) Štefana Küzmiča, Knjiga molitvena (1783) Mikloša Küzmiča in redka ohranjena druga dela. Ob izposoji, čitalnici in drugem se vsako leto v Pokrajinski in študijski knjižnici zvrsti več knjižnih in likovnih razstav in predstavitev knjig. Posebno skrb posvečajo mladim in najmlajšim obiskovalcem in bralcem, ki jih je med vpisanimi člani nekaj več kot 6.000. PiŠK že vrsto let sodeluje s knjižnicami na Madžarskem, zlasti županijsko knjižnico v Sombotelu. Na Ta veseli dan kulture so odprli v klubu Pac razstavo del 16. mednarodne likovne kolonije Primož Trubar, ki je bila letos šestnajstič v Moravskih Toplicah. Na koloniji so sodelovali Igor Banfi, Nikolaj Beer, ki je tudi strokovni vodja, Rudi Benétik, tudi udeleženec likovnih kolonij v Monoštru, Martin Bizjak, Zdenko Huzjan, Zuzana Kaliňkova in Imre Molnár. O pomenu likovnih kolonij je govoril Viktor Žakelj, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Poudaril je, da je druženje likovnih ustvarjalcev v Moravskih Toplicah tako uspešno tudi zaradi odličnega sodelovanja z Evangeličansko cerkvijo na Slovenskem in njenim škofom, mag. Gezom Ernišo. Pri tem je opozoril na pomenljivo dejstvo, da je v preteklosti protestantizem bolj častil glasbeno ustvarjanje in petje kot likovno umetnost, ker le-ta odvrača vernike od zbranosti v cerkvi. Zato je v evangeličanskih cerkvah manj poslikav kakor v katoliških. Po strokovni plati je 16. kolonijo Primož Trubar predstavil umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal. Povedal je, da se v večini del vidi vsaj posredni vpliv likovnih del prvega prekmurskega akademskega slikarja Ludvika Vrečiča. Kolonija je namreč potekala v ozračju praznovanja 110-letnice rojstva in 65- letnice smrti Ludvika Vrečiča, rojenega v Skakovcih, kjer so slikarji obiskali njegov doprsni kip, delo akademske kiparke Irene Čuk. Kot poudarja Franc Obal, predstavlja Ludvik Vrečič danes največjo avtoriteto med prekmurskimi slikarji 20. stoletja. »Vrečičevo veličino in umetniško izrazno moč spoštujejo tako strokovni krogi, kakor tudi likovni ustvarjalci.« Spoš-tovanje do Ludvika Vrečiča so v svojih delih pokazali udeleženci letošnje kolonije Primož Trubar. Mimogrede, scenarij o Ludviku Vrečiču, o katerem je pred leti izšel roman Zdenka Kodriča Barva dežja ali Pritlikavec v kavarni Pilvax, je za TV Slovenija pripravila novinarka Brigita Bavčar. Med pomembne kulturne dogodke v začetku decembra sodi Slovenski knjižni sejem, ki so ga v ljubljanskem Cankarjevem domu pripravili šestindvajsetič. Na sejmu se je predstavilo prek sto večjih in manjših založb, med njimi tudi slovenske založbe iz Celovca in Trsta. Sejem sta odprla minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in ministrica za kulturo Majda Širca, ki je povedala, da je lani v Sloveniji izšlo več kot 6000 knjig, od tega skoraj 1500 leposlovnih del: »Slovenija je po številu izdanih naslovov na prebivalca prva v svetu, poleg tega je odprta v svet, na leto prevede petkrat toliko tujih naslovov, kot jih prevedejo v Združenih državah Amerike.« Na sejmu je z Znanstveno in Literarno zbirko, Signalom in drugimi publikacijami sodelovalo tudi Kulturno društvo člen VII za avstrijsko Štajersko. Kot je povedala predsednica KD Člen VII Suzanne Weitlaner, je bil sejem priložnost za navezovanje stikov za sodelovanje v prihodnje, za njihovo založniško dejavnost z Mohorjevo družbo in založbo v Celovcu in Ljubljani. ERNEST RUŽIČ Sodelavke Pokrajinskega muzeja, Pokrajinske in študijske knjižnice in Galerije so pred Galerijo, v kateri je bil v petek največji letošnji dogodek – odprli so Evropski trienale male plastike – predstavljale, delile in po zelo nizki ceni prodajale zbornike in kataloge teh ustanov S sliko Gorička zora, olje na platnu, se je akademski slikar Igor Banfipribližallikovnemusporočiluprvegaprekmurskegaakademskega slikarja Ludvika Vrečiča: »Emocionalno občutenje in notranje doživet kolorit toplih lokalnih barv odseva značilnosti Vrečičevega slikarstva domače vaške motivike.« Škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Erniša, predsednik Protestantskega društva Primož Trubar Viktor Žakelj in umetnostni zgodovinar Franc Obal »Pisateli vkradnemo vse zgodbe...« »Pisateli smo tatovi zgodb, vkradnemo vse zgodbe, stere čüjemo, je pa po tistim napišemo po naše,« je pravo na slejdnjom letošnjom srečanji s slovenskimi pisateli Bogdan Novak. V naši novinaj ste že leko dva članka (cikk) prešteli o tom, ka so nam pripovejdali pa goršteli pisateli iz Slovenije, najbole iz Prekmurja. Dušan Mukič je piso o srečanji s Ferinom Lainščkom, Dušanom Šarotarom, Milanom Vincetičom pa Štefanom Kardošom. Organizatori Domače besede/Domanje rejči – Založba Franc-Franc iz Murske Sobote – so tak vöodebrali pisatele pa pesnike, ka so skrb meli na tau, naj pišejo ali bar gučijo v domanjoj rejči. 2. decembra sta bila gosta Slovenskoga dauma v Varaši pisatela, pesnika, steriva mata obadva svoje korenjé v Beltincaj, dapa obadva živeta daleč od Prekmurja, stero je pa vseeno püstilo neizbrisen pečat v njiju. Z Bogdanom Novakom pa Vladom Poredošom se je pogučavala leranca Simona Cizel, stera je sama tö iz Beltinec. Bogdan Novak je pisatel, pesnik, publicist, do tejga mau je napiso več kak stau knjig. Piše za vözraščene lidi, za mladino pa mlajše tö. Po očeti, dr. Vilko Novaki, je Prekmurec, po materi pa Primorec, v krvi ma tečé nekdanešnjo Panonsko morje pa pravo, Jadransko morje, zatok je vsigdar nemiren, človek, steri vsigdar išče nika. Njegvo živlenje je nikak vküpzvezeno z lumero štiri. Rodiu se je 4.4.1944. leta kak štrto dejte v držini pri reki (folyó) Müra, stera je bila 444,4 metrov duga. (Prej v štrtoj vöri, dapa tau si je samo zmislo. Tau je pa istina, ka se je štirikrat ženo.) Prva kak je bijo štiri leta star, ga prej nišče nika nej pito, dali so ga na cug, ga odpelali v Ljubljano. Vsakšo leto, dočas je nej 18 lejt star grato, je za počitnice ojdo nazaj v Beltince. Najbole se ma je vidlo, gda so goščice lüpali ali perje čejsali, ka je leko poslüšo, ka pripovejdajo starejši lidgé. Te štorije si je zapaumno pa ji je kasnej ponüco v svoji knjigaj, najbole v držinski sagi Lipa zelenela je. Dapa ka bi leko zgodovino svoje familije napiso v 12 knjigaj, je nej dojšlo samo tau, ka so ma pripovejdali v Beltincaj, ka prvi šest knjig leko napiso, je prešto več kak 400 knjig. Dosta ma je pomagalo tau tö, ka ma je od beltinške veje držine pripovejdo oče Vilko Novak, steri je mogo biti siguren (strogi) ata, ovak bi nej lado s 5 mlajši. Dosta zgodb, stere je Bogdan Novak pripovejdo v Monoštri, je povezani z očom. Si leko mislite, ka gda so iz Ljubljane nazaj ojdli v Beltince, so mlajši mogli vedeti gornašteti vse panaufe od Ljubljane do Beltinec. Oče je pa pri vsakšom varaši pa vasnici, prejk ali paulek stere so se vozili, njim tapravo, sto, kakšen znani človek se je tam naraudo ali tam živo. Po istini je prej Bogdan Novak sploj nej sto pisatel gratati, liki bole muzikant, če rejsan je nej emo nikšoga posluha. Dapa tak si je mislo, ka de v velkom simfoničnom orkestri on tisti, steri na cejlom koncerti samo sedi pa te prauti konci gorstane, vzeme trikotnik pa palčico, trikrat naredi cin, cin, cin pa sedi tadale. Leranca v šauli ga je tö nej pri meri njala, kakoli je gunčo, ka on nejma posluha, mogo je titi spejvat v pevski zbor. Gda je deca spejvala pesem Barčica po morju plava, gnauk ji je samo leranca stavila pa pravla: »Eden fuša (hamis)«. Te eden je on bijo, tak ma je te nej trbelo k pevskomi zbori ojti popejvat. Dapa zatok je dun bijo muzikant, na Rožniki v cerkvi je gono mej za orgole, ka ma je mežnar vsakič dau 50 dinarov. Ovak ma je na kauruši dugi čas bijo, zatok je gledo, ka vse so gnauksvejta napisali na stenau. Srcé namalali, vsikšefele ménje napisali. Te je pa on tö napravo nika takšoga, s čim bi leko spremenijo slovensko literarno zgodovino. Ponaredo (odahamisította) je na stenau podpis pisatela Ivana Cankara. Zvüna na cerkvi pa Josipa Murna pa Josipa Jurčiča. En profesor, gda je tau najšo, se je čüdivo, kak je tau leko, vej pa tistoga ipa, gda je podpis Cankara grato, je po podatkaj literarne zgodovine pisatel nej biu v Ljubljani. Zatok je pa začno tau raziskovati. Bogdan Novak je po tistim vse pripoznau oči, nej ka bi kakša vekša baja gratala s toga. Dosta takšni pa podobni duhoviti štorij smo leko čüli v Monoštri od Bogdana Novaka, steri je nej samo romane piso, liki napiso je slovenski junaški ep (hősi eposz) Pesem o kralju Matjažu. Za tau je daubo najbole volau te, gda je njegva žena iz finskoga jezika prevajala ep Kalevala. Iz ljudskih pesmi je spleto več kak 8 gezero verzov. Gda je končo, je oči z veseljom pravo, ka je napiso ep, steroga ga Slovenci že dugo čakajo. Oča ma je pravo: »Ti, nimak, Slovenci nika ne čakajo!« Oče je meu prav, je v Monoštri ugotavlo Bogdan Novak, steri dosta piše v satirične novine tö. Takšna je njegva knjiga Šola za pijance tö, ka če prej leko majo vsi svoje knjige (küjari, vrtnari ptt.), zakoj bi pa te nej leko meli »priročnik/kézikönyv« pijanci. Pripravo je Kuharsko enciklopedijo v dvej talaj, v steri je 40 gezero gesel (szócikk). Bogdan Novak je leta 2000 končo družinsko zgodbo Lipa zelenela je, stera se godi v krajinaj, gde se je vsigdar trbelo boriti za tau, naj bi slovenski gezik gorostano, tau so Prek-murje, Primorska pa Koroš-ka. Za dobro narodno zavest moraš meti dobroga okupatora, če te bole gnjavijo, se bole držiš svoje rejči. Nikak v tom smisli je šlau tadale pogučavanje z muzikantom pa avtorom besedil Vladom Poredošom, steri se je 1958. leta naraudo v Beltincaj, po osnovni šauli je odišo v srejdnjo šaulo v Kranj. Tam je spozno svojo ženo pa se je te z njauv preselo v Zagorje ob Savi. Doma v Beltincaj v družini so radi spejvali, zatok, kak je sam pravo, ma v sebi narodni napev iz Prek-murja. Prvo gitaro si je küpo iz pejnez, ka je odo nabirat bezeg (bodza) pa ga je odau. Plačali so po kilaj, zatok je v kanto vodau vlejau, ka bi več vagala, dapa gor so prišli. Že gda je študero, je emo svoj bend, svojo bando (Nočna izmena/Éjszakai műszak). Njegva najbole poznana banda so Orleki, stere je že te vküpnaštimo, gda se je preselo v Zagorje ob Savi. V družini njegve žene so tö bili muzikantje. Z Orleki so ojdli po cejlom svejti, zvün Južne Amerike pa Afrike so bili že vsepovsedi. Večkrat so bili na festivali Kaláka v Diósgyőri tö. Kamakoli po svejti déjo, slovenski popejvajo. Tam, gde je ne razmejo, na kratki angleški tapovejo, ka popejvajo, ovak pa vztrajajo pri slovenskih besedilih. Največkrat reči za naute napiše Vlado Poredoš. V svojij pesmaj je postavo spomin knapom (bányászok), je slobaud vzejo od nji. Kak je sam pravo, biu je v pravom trenutki na pravom mesti. Gda se je preselo v Zagorje, so že zapirali rudnike (bányákat), s tejm so na nikoj djali tradicijo, vej so pa tam bile družine, stere so po 250 lejt živele od rudnika. On je tau zgodbo gledo z očami človeka, steri je od zvüna prišo. »Prekmurec je prišo in nam ogledalo postavo,« so ma pravli. Med pogučavanjom sta Vlado Poredoš pa sin Miloš Poredoš nam zašpilala pa spejvala več naut, s tejm olepšala prijeten zadvečerek v toplom Slovens-kom daumi, gde smo samo prejk okna gledali, kak se zvüna sipavla snejg. Marijana Sukič Bogdan Novak Vlado Poredoš OD SLOVENIJE… »Dragi Miklauš, ge sem vsikder baugala...« ADVENTNI ČAS Slovenska manjšinska samouprava v Somboteli má šegau vsikši konec leta držati srečanje z lüstvom (közmeghallgatás), na šterom tapovejo, kakše programe so preminaučo leto organizerali vküper s Slovenskim drüštvom Avgusta Pavla pa kakše plane majo za prišešnjo leto. Tau srečanje je po navadi kauli dneva svetoga Miklauša, zatok vsikšo leto pozovejo pravnüke, vnüke pa mlajše sombotelski Slovencov tö. Dvajsti mlajšov je letos 4. decembra že žmetno čakalo radečoga püšpeka, depa jim je nej dugi cajt biu, vej so pa med gučami leko s farbastimi klabajsi namalali dobroga starca z veukim žaklom. Predsednica samouprave Marija Kozar je na srečanji tapovödala, ka se je na letošnje manjšinske volitve registreralo 57 Slovencov s Sombotela, pa je 80 procentov té lidi svoj glas dalo tö. Kotrige samouprave so zvün predsednice ostali eške Ana Braunstein, Peter Merkli pa Rudolf Čer. Člani do eške dale delali za tau, ka aj bi materni gezik pa slovenska kultura gorostala pa identiteta sombotelski Slovencov bole krepka bila. V leti 2010 so vküper z drüšt-vom organizerali 11 programov, skupina Sombotelske spominčice pa je mejla 8 nastopov. Med programi so bili Narodnostni den pa srečanje z Andovčani pa prekmurski Cankovčani v Škanzeni. Sombotelčani so se večkrat podali na paut tö: na prauško so ojd-li na slovenski Kras, gor so poiskali madžarsko drüštvo v Murski Soboti, na veukom srečanji na Gorenjom Seniki, gda so prejkdali Küharovo spominsko ižo, pa so tö cüj bili. Za te programe sta dvej sombotelski organizaciji dobili peneze od varaša Somboteu, od Zveze Slovencev, pa iz Slovenije od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Plani za drügo leto so eške nej sploj djenau, gvüšno pa, ka januara baude slovenski ples z muzikov s Prekmurja, srečanje z Madžari s Sobote, z Andovčani in Cankovčani pa tö baude. Na prauško bi šli na Svete Višarje (staro slovensko prauškarsko mesto v Italiji) pa na Dolenjsko, cejlo leto do pa svetili 65. oblejtnico smrti pa 125. oblejtnico rojstva Avgusta Pavla. Po guči predsednice so si leko sombotelski Slovenci poglednili kratke filme o zimski šegaj v Porabji, kak so na priliko betlehemeške pa adventne šege. Na konci so navzauči na filmi videli Miklauša, kak je mlajše gorpoisko na Gorenjom Seniki. Gnauk pa je nekak samo cingo. V sobi je kmica bila, gda je nutstaupo pravi redeči püšpek, z veukim botom, radečov šapkov, dugov kecov pa ka je najbole važno, s punim žaklom. Po dugoj pauti je tak trüden grato, ka si je mogo dojsesti na stolec. Njegvi djelenge so že sploj redeči naus meli, njemi pa je keca malo tö zrasla. Pomočnicke dobroga starca so ednoga za drügim zvali mlajše, šteri so se malo prestrašeno, depa veselo postavili pred Miklauša, pa se ma lepau poklonili. Vsikši je tačas že nika lejpoga namalo, kejpi so bili djani na veuko tablo, štere je redeči püšpek vse pogledno. Skoro vsi mlajši so nika reciterali ali kakšo pesem Miklauši zaspejvali. Kak so povödali, so cejlo leto vrli bili, dosta so se včili pa špilali, stariše so baugali. Med njimi so bili par mejsecov stara deteta, depa takši iz višiši klasov osnauvne šaule tö. Veuki žakeu je za vsikšoga skrivo nika dobroga, pa se vej, ka trnok sladkoga. Gda je dobri starec pomalek mogo dale titi, je eške eden od moškov s krpačom pofriško vse navzauče, eške Miklauša tö. Slovenci v Somboteli so letos oslejdnjim vküperprišli, depa gvüšno, ka do »zdravi pa friški, v etom nauvom, mladom leti.« -dm- Spleti roka, spleti, ta okrogli venček, zemi gelič, pa pušpek, to najlepšo zeleno vejko. Lepo, lepo ga okrasi, pa štiri sveče gor naredi, štiri sveče farbaste, pa lejko tüdi nežno bele. Vsakšo nedelo edno vužgi, pa naj njeni plamen gori, naj naznani vsem lüdem, ka se zdaj v adventi živi. Sveče do sakšo nedelo gorele, edna, dvej, trij in štiri in nazadnje štrto nedelo do vse štiri odgorele. Te pa božič pride, den veselja in radosti, zvezda prinese oznanilo, da se dobro detece je rodilo. Marta SEVER V raziskavi PISA so se slovenski učenci odrezali rahlo podpovprečno Mednarodna raziskava PISA, ki je bila opravljena leta 2009, je pokazala, da slovenski dijaki na področju bralnih kompetenc nekoliko zaostajajo za povprečjem držav OECD-ja in za primerljivimi državami. Raziskava ugotavlja ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti 15-letnikov, zajema pa 65 držav sveta, od tega 43 držav OECD-ja. V njej je sodelovalo tudi okoli 8.000 dijakov iz Slovenije. Šolski minister Igor Lukšič je že napovedal, da se bo sestal z avtorji raziskave, da bi ugotovil, kam ta pravzaprav meri. Kot je nam-reč pojasnil, raziskava ne meri toliko samega dela v šoli kot pa raven pismenosti, ki naj bi jo učenec pridobil prek neformalnega dela. Prav zato morajo po njegovem najprej »razčistiti, koliko je za to kriva šola«. Ameriške diplomatske depeše razburile tudi Slovenijo Ameriške diplomatske depeše, ki jih je preko nekaterih svetovnih medijev razkrila spletna stran WikiLeaks, so povzročile veliko razburjenje tudi v Sloveniji, predvsem depeša odpravnika poslov na veleposlaništvu v Ljubljani Bradleya Fredena iz lanskega decembra. Freden opisuje, kako ga je na veleposlaništvu obiskal slovenski premier Borut Pahor in mu predlagal, da bi bil za 20-minutni sprejem pri ameriškem predsedniku Baracku Obami pripravljen sprejeti zapornika iz Guantanama. Na Pahorja se je takoj usul plaz kritik, češ da naj bi barantal s slovenskim nacionalnim interesom in se obnašal hlapčevsko do ZDA. Toda Pahor je odvrnil, da je šlo za ocene ameriškega diplomata, ki pa »so stvar ameriške diplomacije«. Zatrdil je, da Slovenija nima servilne zunanje politike in da ni nikoli povezoval morebitne odločitve Slovenije, da sprejme enega od zapornikov iz Guantanama, s srečanjem z Obamo v Beli hiši. Najmlajši Röfcin pojbič pred Miklaušom Mlajši so v Somboteli dosta lejpi kejpov namalali … DO MADŽARSKE »Prlek poje, špila, pleše, piše« Den starcov v Sakalauvcaj 27. novembra je v Sakalauvcaj bijo lejpi den za tiste, steri smo že malo starejši. Starejše od 65 lejt so nas pozvali v kulturni daum pa nam podvorili. Najprva nas je pozdravo nauvi žüpan Tamaš Časar pa se zahvalo, ka nas je tak dosta vküp prišlo. V kulturnom programi je najoprvim pojbič Lorand Časar eno lejpo dugo pesem (vers) tapravo, tak libleni je bijo, ka gda je do konca prišo, se je vsakši človek skunzijo. Hvala njemi za te lejpi pozdrav. Sakalovski mali plesalci so potistim plesali slovenske plese, trno flajsno so plesali. Mala deca, če kaj dela, špila, se njim trno šika. Fejst smo jim ploskali. Monoštrske starejše žens-ke so tö plesale tri plese, trno se njim je nastop zošiko. Najslejdnji ples je bijo največ vrejden, kan-kan je za mlado lüstvo težki ples, nej pa za starejše. Takši aplavz so dobile, ka se je kulturni daum vse trauso. Na konci sta popejvala dva mladiva, Bettina Mešič pa njeni partner. Spejvala sta večfelé naute, vsikšoma se je vidlo. Ona trno dobro grlo ma, lepau vej spejvati pa ešče temperamentna je vcuj. Po kulturnom programi je nas naš nauvi župnik pozdravo pa pravo, steri smo zadobili lejpa lejta, se moramo Baugi zahvaliti, ka tau je dar od Boga. Na konci je pa povedo pesem, ka leko človek prosi, ka naj stau lejt živé. Dja tak mislim, takši dugi lejt naj si nišče ne želej, ka takša starost je žalost. Prva kak se je obed začno, smo pa boga molili pa želeli eden drugomi dober apetit. Po obödi smo si pripovejdali. Z Židove je bijo eden muzikant, steri dobre noge majo, tisti so splesavali, mi, starejši, ka smo že prejk 70 lejt stari, smo je pa gledali. Naslejdnjič pa iz srca zahvalim vsejm tistim, steri so se trüdili za nas pa za tau, ka smo takši lejpi zadvečerek doživeli. E. Sukič Kulturno umetniško društvo Bubla Radenci je v petek, 26. novembra 2010, v hotelu Radin v Radencih pripravilo tradicionalni 7. Prleški večer z naslovom »Prlek poje, špila, pleše, piše«. V nagovoru je predsednica Buble Marija Marič najprej pozdravila goste, ki so prišli od daleč, iz Madžarske, za ne preveč polno dvorano obiskovalcev pa je dejala, da so se nekateri pač ustrašili vremena (prav ta dan je močno snežilo). Omenila je še, da je Literarna sekcija Buble izdala že kar pet knjig življenjepisov o Prlekih (kak so se rodili, kak so živeli, kak su mrli je povedala!). Na prireditvi so se predstavile Ljudske pevke Nedeljko, zapele so pesmi Bog je ustvaril zemljico, Moj fantič je primiketa in Odpiraj okence. Prleški pesnik, humorist, Prlek, ki v središču Prek-murja zlaga verze v svojem narečju Marko Kočar je vse sam »poveda« po prleško, Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Kajer iz Bučečovec je zaplesala splet Štajerskih plesov, kosmati muzikant, pesnik Dani Rajh je povedal svoje pesmi Proteza, Poštar-Na pomoč priftrogar, Presenečenje v prleščini, Alojz in Marija Slavič sta prikazala Krst mošta. Moštek je priznal vse svoje »grehe«, obljubil pokorščino, vse dobro za bodoče, katoliški škof dr. Slavič je daroval mašo, da vino ne bi bilo prekleto, evangeličanska duhovnica Marija Slavič pa je vsem obljubila dobro družbo. Nastopili so še ljudski pevci Večnica KUD Bubla in zapeli Venček ljudskih pesmi. Članici Kulturno umetniškega društva Bub-la Marija Marič in Tončka Grum (Srečanje sošolk) sta v humoristični obliki povedali tudi nekaj pikrih na račun radenskega občinskega sveta, kot gostja pa je nastopila Folklorna skupina porabskih upokojenk Zveze Slovencev na Madžarskem. Pod mentorskim vodstvom Dragice Kolarič so ob spremljavi harmonikarja Borisa Velnerja zaplesali Porabske plese ter poželi ogromen aplavz. Predsednica Marija Marič in voditeljica prireditve Nataša Ros sta se nastopajočim simbolično oddolžili s skromnim darilom, božično rožo in s knjigo življenjepisov Bilo je žmetno pa tüdi lepo. Dani MAUKO Generalni državni tožilec za devet let Madžarski parlament je prejšnji teden izvolil novega generalnega državnega tožilca Pétra Polta, ki ga je na funkcijo predlagal predsednik države Pál Schmitt. Zanj je glasovalo 271 poslancev, proti 91, trije glasovi so bili neveljavni. Zanj so glasovali večinoma poslanci Fidesz-a in krščanskih demokratov, proti pa socialisti in desničarski Jobbik. Do menjave je prišlo zaradi tega, ker je prejšnjemu generalnemu državnemu tožilcu potekel mandat s tem, da je 13. decembra dopolnil 70 let. Péter Polt je v času prejšnje Fideszove vlade (od leta 2000 do leta 2006) že opravljal to funkcijo. Takrat so ga izvolili z enostavno večino in za šest let. Novi madžarski parlament je s spremembo ustave dosegel, da se generalni džavni tožilec voli z dvotretjinsko večino in za 9-letni mandat. Novi zakon o tožilstvu pa vsebuje tudi to, da se generalni državni tožilec ne more interpelirati v parlamentu. Socialisti so predlog zavrnili, ker menijo, da kandidat ni neodvisen, kajti leta 1994 je kot fidesovec kandidiral na parlamentarnih volitvah, stranko je zapustil leta 1995, preden je pos-tal namestnik varuha človekovih pravic. Stranka se ne strinja tudi s tem, da se generalni državni tožilec voli z dvotretjinsko večino, saj je posledica tega lahko, da sedanji državni tožilec ostane na tej funkciji »večno«. Stranka LMP se je pri glasovanju vzdržala, meni, da je Péter Polt strokovno primeren kandidat, toda dvomi v njegovo strankarsko neodvisnost. Viktor Orbán pri papežu Papež Benedikt XVI. je 6. decemb-ra na zasebni avdienci sprejel madžarskega premieja Viktorja Orbána, ki so ga pospremili tudi žena in njegovi otroci. V delegaciji sta bila tudi namestnik premiera Zsolt Semlyén in državni sekretar Zoltán Balogh. Viktor Orbán je z državnim sekretarjem Svetega sedeža kardinalom Bertolonejem pregledal sporazum med Madžarsko in Vatikanom. Starce je pozdravo župnik Tibor Tóth tö Folklorna skupina upokojenk ZS iz Porabja Tako se po prleško krsti mošt Čöpenski tapetnik Dostakrat, gda sem se prejk Čöpenec pelo, sem vido, ka so pri Črnkoji garažne vrate na stežaj odprejte. Gnauk eden pride, gnauk drugi, pa vsi nutdejo. Sprvoga sem nej vedo, ka delajo, mislo sem, ka piti vömejrijo, zato je taša velka gužva, ali nika tašo majo za pogledat, ka indrik nega. Tau je namé fejst mant-ralo, ka mora tam biti, sem vsigdar zmišlavo, gda sem se pred njimi tapelo. Zdaj sem si gnauk vzejo čas pa sem se stavo, ka baude, tau baude, dja mo tö nutraüšo na tiste blajžene vrate, ešče tau me ne briga, če včasin v pekel staupim prejk njij. Kak sem prejk praga staupo, Ivana Črnkoja sem zagledno, pred šivalnim strojom je sejdo pa nika fejst šivo. Nejdaleč kraj ga je pa njegvi saused, Štefan Časar gledo, kak če bi kontrolo delo, ka vse se tak dela, kak trbej. • Ivan, kakšna meštarija je tau, ka vi delate, zato ka od tauga, ka tü vidim, bi nej znau povedati. »Ta maštarija je tapetništvo, kauče (rekamé) pa sice preoblačam pa vse tašo, ka ešče sé prinesejo. Vidiš, ka tü v delavnici mam, tau vse na tau čaka. Tau sem se dja nej včijo, liki priučeni sem. Tau sem gnauk samo tak začno delati pa ešče zdaj tau delam. Začno sem v Soboti na Komunali, gda sem štirnajset pa pau lejt star bijo, pa sem tam delo osem lejt.« • Ka ste meli tam za delo? »Vse tašo, kak zdaj delam, kauče pa postele smo preoblačali, pa vse, ka je ranč trbelo. Potistim sem k ednomi privatniki odišo pa sem tam delo ešče trinajset lejt. Zdaj sem pa tak, ka sem tü na občini v Petrovci, po slüžbi pa te tau tak delam tadala.« • Ka mate za največ dela? »Največ kakšne stauce, kau-če pa prevleke za autoje. Etak pred svetkami je vsigdar največ dela, na svetke vsakši na preoblečenom kauči ške sedeti. • Kakšni material se nüca pri tapetništvi? »Platno, umetni leder (műbőr) pa lepilo, tau je najbola važno. Z ledrom tü delam, samo nej dosta, zato ka je dragi, pa tau si samo malo lidi leko privaušči. Leder tü v Sloveniji kipüjem, platno pa na Madžarskom, zato ka je pri vas falejšo. V Zalaegerszegi je edna bauta, gde se vsefele da küpti, gda sfali, te v auto sedem pa se pelam.« • Kakšni mašini se nücajo pri tapetništvi? »Šivalni stroj, stroj za prešat pa pištola za zabijavati.« • K toj maštariji zato trbej potrplejnje, nej? »Brezi vole pa potrplivosti tau ne moreš delati, ranč tak kak druge maštarije.« • Ka je bilau najbola težko preoblečti, ka ste do tejga mau delali? »Tak žmetno nika nega, vejn najbola težki so sici, autoski. Tau moraš vse vödjamati pa doj krojiti, pa včásin ništrni so fejst komplicirani. Tau je najbola tak, ka je nej tak enostavno.« • Tej sici tak nagnauk na nikoj pridejo? »Nej zato, ka bi na nikoj priš-li, liki zato dajo tau naredti, ka s tejn čuvajo sic. Če slučajno nekdo avto odava, te samo tau platno dojvzeme, pa sic ranč tak vögleda, kak če bi nauvi bijo.« • Ka pa vaščani prinesejo najbola preoblejčti? »Stauce pa kakšne kauče.« • V krajini ste samo vi sami tapetnik? »Tü v bližini do Sobote nikoga nega, sto bi tau delo.« • Kak se eden stari kauč preobleče? »Najprvin platno dojpobereš, te fejdre znauva zvezati trbej, aj na trda stojijo. Če brezi tauga preoblečeš, te na srejdi, gda dolasedeš, se pogrozneš. Tau je zato, ka dosta se je sejdlo na njem, pa so fedri nazajpistili. Tau, če dobro napraviš pa preoblečeš, te de tak vögledo kauč, kak če bi nauvi bijo. Vse se da naprajti, samo čas si moraš vzeti pa potrplivi moraš biti. V ednom tali se stari kauči bola naleki dajo naprajti, zato ka tisti so še iz lesa bili, tej nauvi so že vse bola iz ivarice pa tej ne držijo tak kak leseni. Če se šrajf gnauk pis-ti, te ga že znauva potegniti ne moreš, zato ka ivarica več ne zdrži. Dostakrat prinesejo kauč, ka aj platno menim, samo gda ga rancpoberem, te vidim, ka drugo tö vse trbej popraviti na njem, brez zveze bi bilau ga tak preoblačiti. Cejlo leto pomalek kaj taštibram, dapa kak sem že pravo, etašoga reda pred božičom mam največ dela.« • Ka je bilau dotejga mau najbola zanimivo, ka ste preoblačavali? »Prinesli so gnauk taše stare grofovske fotele, v tiste se je rejsan bola trbelo poglobiti, dapa na konci je fajn vöspadnilo. Tau je že skur tašo bilau, kak gda restauratorge delajo. Stare kauče so na dugši čas redli, te nauve že nej, pa ranč ne držijo tak. Dobro, če cejno gledamo, tej so dosta pa dosta falejši. Ne splača se je popravlati, baukše je, če človek nauvoga küpi.« • Če se kaj težko da naprajti, te zato više pride tau delati, nej? »Te malo moraš njati, malo moraš pistiti, pa kraj iti nika drugo delat, gda nazaj prideš, te že pa vse ide.« • Kelko časa se napravijo komplet sici v avto? »Tak šest, sedem vör nücam, če je kaj komplicirano, te pa ešče več. Najprvin vse ejkstra se mora vözrezati platno na takšno formo, kak je sic, potistim pa tau moraš vse zašiti. Tau vsigdar vtegnjeno mora stati pa nej na raja, zato ka se ovak samo vlečé platno, gda na sic sedeš.« • Puno mate delavnico s kauči pa s foteli, kelko časa se tau vse napravi, popravi? »Tau se napravi, tau de te tjeden vse gotovo. Eno tisto nej, zato ka tisto mo komaj delo drugo leto. Tisto je eden pripelo iz Petrauvec, dapa on žive v Nemčiji. Sprtulejt pride domau, te ma napravim, neškem, ka bi dočas tü v praji stalo.« • Delali ste že kaj za Porabce tö? »Večkrat pridejo pa me prosijo, aj njim napravim tisto pa tau. Prišli so že iz Varaša, iz Števanovec, iz Verice pa ešče z Gorejnjoga Senika tö.« • Eden kauč je zato nej tak mali, kak leko tau eden sam zdiga pa obrača, gda se tau dela? »Tau zato ide, zato ka se tau da raznokrazšrajfati, če pa nej, te pa povem sausedi, gos-paudi Časari, pa pride pomagat. Pa ovak tö dosta lidi se stavi pri mana, pridejo, malo si vsedejo pa se pogučavamo. Če je dobra družba, tak ešče delo tö bola ide, tak ka namé veseli, če stoj pride.« Karči Holec Ivan Črnko Najbole težko je preoblačiti sice iz autona PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. KOTIČEK OTROŠKI PEJSKI BAL Albert se je v svojom žitki navčo že vsefele reči. Vküper s svojo Alino se je navčo po pejsko pisati. Navčila sta se, kak se leko oženita pa kakšo je pejsko zdavanje. Že prva se je navčo baugati svojga mladoga verta Pavla. Navčo se je, ka so gé najboukše klobasi pri Pavlovom dejdeki. Tadale se je navčo, ka je gizdavost nika nej vrejdna. Alina ga je navčila, kak jo nebesko rad ma. Pa eške kaj drugoga naš Albert tö vej. Tau pa gvüšno ne vej, kak bi leko pleso. Ja, plesati Albert ne vej. Na, trbej praviti, ka je dugo nej vedo. Gnes tau gvüšno vej. Pa Alina tö. Pa kakši drugi pes ranč tak. Biu je bal, ka so ga lidge vsigdar trno žmetno čakali. Biu je tau bal, ka je vsikšo leto na tisti den, gda sprtolejt zimo vömini. Lidge so bili svekli lejpi, srečni pa pomalek znauva zalübleni. Pa vsikši veški pes je ranč takšen biu. Pa Albert tö. Pa Alina ranč tak. Že dva dneva prva so se v vsikšom špajati pekle pogače, keksi pa eške kaj. Vse tau se je znosilo v veški daum, ka bal nede samo veseli. Dun sladki tö mora biti. Sprtolejten bal se je zač-no včasin po obedi. Trno dobri goslarge so igrali pa lidge so brž plesati začnoli. Skur vsi so bili na bali, Pavla pa Alberta nej tam bilou. Pa Miša je Alino tö nej eške ta pripelala. Vsi štirge so sedeli na brgej više vesi. So sedeli pa gledali, ka se godi kauli veškoga dauma. »Gnes boš me proso plesati!« si je želejla Miša. »Vejš, ka mo te zvau plesat. Depa, ne vejm, če boš škela iti,« se je šalo. Alina pa Albert sta njiva gledala, kak sta veseliva pa kak se šalita. Depa, ka je tau gé, ka plesati. »Ge od toga nika ne vejm,« je pravo Albert. »Ge sam nika že čüla, depa, kak se tau dela, tau ne vejm,« si je zdejnola Alina. Tam iz vesi je do nji priplavala trno lejpa nauta. Pavel je gora skočo, pa se gladko prigno. »Mlada dama, leko vas prosim za ples!« Miša je stanola pa sta tam na brgej začnola plesati. Zdaj sta Albert pa Alina dun vidla, ka je tau gé, ka ples. Gledala sta njiva, gledala pa nika nejsta vedla, kak aj plešeta kak dva človeka. »Nede šlau! Nikak nej!« je trauso z glavou Albert. »Vej sva pa nej človeka, ka nej?« je eške bole trausila z glavau es pa ta Alina. »Depa, müva si leko vözbrodiva pejsko plesanje, ka nej?« je nagnauk gor skočo Albert. Je skočo na svoje krepke tace pa začno se je loviti za rep. Alina ga je gledala pa je una tö škela svoj rep zgrabiti. Nej pa nej ga je mogla pa Albert ranč tak. Vrtela sta se kak dva menjšiva vijera. Lejpa nauta se je že davnik skončala. Goslarge so pauzo meli, njiva pa ste se eške itak zaganjala vsikši za svojim repom. Pavel pa Alina sta se samo smedjala iz njiva. Nejsta vedla, ka je tau gé pejsko plesanje. Pavel pa Alina sta plesala skur do večera. Gda so raznok šli, sta se mujs mogla eške malo zgučavati. »Čüj, dober bal sva gnes mela, ka nej!? Plesala sva, kak bi toga že dugo bila včeniva. Eške druge pse morava takšo navčiti. Trno do veseli,« je Albert sijo od sreče. »Ja! Pa mo kleti meli mi svoj pejski bal. Vej si vido, nama je ranč edne noute nej trbelo, pa sva plesala. Tau lidge gvüšno ne morejo delati. Brezi muzike ne morejo plesati,« je ranč takša kak Albert bila Alina tö. »Ka pa pa lidge paumnijo,« je eške zlajo Albert pa so odišli vsikši na svoj kraj. Miki Roš Tako smo se pripravljali na advent Uspeh učenk števanovske šole Glasbena šola Takács Jenő v Monoštru je imela prireditev z nas-lovom »Zapojmo narodne in narodnostne pesmi«. Iz DOŠ Števanovci nas je šlo 5 učenk. Našo skupino, ki se imenuje »Pojoče ptice«, je pripravila učiteljica glasbe Eva Kukor. Števanovske Ptice so dosegle zlato priznanje. Ptice, ki so na fotografiji, so zapele naslednje pesmi: Šumijo gozdovi, Dvoje hlače, Izidor, Drotari. Angela Ropoš 8. razred Foto: Eva Kukor 27. novembra popoldne ob 15. uri je slovenska manjšinska samouprava v Števanovcih organizirala delavnico za pripravo adventnih vencev. Nakupili smo vse stvari, ki so jih ženske potrebovale pri tem delu. Najprej smo naredili vence ustanovam v vasi in smo jih okrasili. Potem si je vsak lahko spletel tudi svojega. Lepo smo se zbrali: starejši, mladi in tudi učenci iz šole. Prišle so tudi učiteljice. Nekateri so si pripravili tudi božične okraske. Bilo je veliko novih idej. Adventne vence smo v nedeljo nesli v cerkev, kjer jih je župnik blagoslovil. Kot predsednico samouprave me je zelo veselilo, da je prišlo toliko ljudi. Hvala lepa vsem, ki ste prišli in nam pomagali. Agica Holec predsednica MLAŠEČI KAUT Miklaušovo senje PETEK, 17.12.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: V GORE, 10.35 NE POVEJ MAMI, KRATKI IGRANI FILM CIAK JUNIOR, 10.50 ENAJSTA ŠOLA: ZNANOST, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: KAMNOSEK, 12.15 OPUS, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: OTROCI IN TELEVIZIJA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI: NODIJEV AVTO IZGUBI GLAS, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVIMO ZDRAVO, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 GLEDAMO NAPREJ, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO: SHYAM, 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EKOUTRINKI, 19.55 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 BABILON.SI: NESKONČNOST, 0.50 NA ZDRAVJE!, 2.05 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL PETEK, 17.12.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.50 TV PRODAJA, 8.20 STRASTI, TV NAD., 8.55 PRAVLJICA O SLADICAH IN POTICAH, 9.50 MULČKI, OTR. SER., 10.15 GLASNIK, 10.45 EVROPSKI MAGAZIN, 11.30 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 12.05 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.05 ČRNO BELI ČASI, 13.25 OSMI DAN, 14.00 NA LEPŠE, 14.25 CIRCOM REGIONAL, 14.50 MINUTE ZA ..., 15.20 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 15.50 SV. PRVENSTVO V PLAVANJU, 18.40 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: MITO TREFALT, 19.40 CITY FOLK, 20.10 RESNIČNE ZGODBE, DOK. SER., 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 21.50 SOLO, AVSTRAL. FILM, 23.30 KRAVAL, AM. FILM, 1.30 GONJA, NEMŠ.-FR. FILM, 3.10 INFOKANAL * * * SOBOTA, 18.12.2010, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVIMO ZDRAVO, 7.20 ZVERINICE IZ REZIJE: KAKO SE JE LISICA NAUČILA LETETI; BISERČKI IZ BISERGORE: ŠKRATEK; ZAJČEK BINE: VLAK; RIBIČ PEPE: GRŠKA ZVIJAČA Z MEDUZO; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.00 MAXOVA ZADREGA, DAN. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 AKROBAT, JUŽNOAFRIŠKI FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 UVERTURA, 16.15 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 NA VRTU, 17.50 SOBOTNA IZMENA, 18.00 Z DAMIJANOM, 18.25 SOBOTNA IZMENA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.10 GOSPODIČNA PETTIGREW OBRNE NOV LIST, ANG. FILM, 21.40 HRI-BAR, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 KRAJ POGUBE, ANG. NAD., 0.15 DARKO SINKO: ANGORANGORA, KRATKI FILM, 0.35 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL SOBOTA, 18.12.2010, II. SPORED TVS 6.20 ZABAVNI INFOKANAL, 6.45 TV PRODAJA, 7.15 SKOZI ČAS, 7.25 MINUTE ZA ..., 8.00 POSEBNA PONUDBA, 8.25 POGLEDI SLOVENIJE, 10.10 POKLJUKA: SV. POKAL V BIATLONU – STUDIO, 10.25 VAL D’ISERE: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.15 POKLJUKA: SV. POKAL V BIATLONU, 13.05 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.45 POKLJUKA: SV. POKAL V BIATLONU, 15.45 KOŠARKA: SV. PRVAKI IZ LETA 1970 V SLOVENIJI, 15.55 DUBAJ: SV. PRVENSTVO V PLAVANJU, 18.00 SV.POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 20.00 SLOVENSKI FORUM INOVATORJEV, 20.45 SOFRA IZ ŠAVNE PEČI, PORTRET ANTONA SOVRETA, DOK. FILM, 21.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.15 MALENA, IT.-AM. FILM, 23.45 TEŽAVE V KITAJSKI ČETRTI, AM. FILM, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 19.12.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.50 MULČKI, OTR. SER., 10.20 ANIMALIJA: POZIV NA SHOD, RIS., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 14.35 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 14.40 GLASBIATOR, 15.00 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.40 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.45 ŠPORTNI GOST, 16.00 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.05 NAGLAS!, 16.20 GLASBIATOR, REZULTATI GLASOVANJA, 16.25 BOŽIČNA KUHINJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.05 PRVI IN DRUGI, 18.30 TONI IN BONI, RIS., 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.40 ŽREBANJE LOTA, 22.10 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA VALIČ, 23.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.30 GEORGE GENTLY, ANG. SER., 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 19.12.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 GLOBUS, 8.15 HRI-BAR, 9.35 ALTA BADIA: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.50 POKLJUKA: SVETOVNI POKAL V BIATLONU, 13.40 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 15.50 DUBAJ: SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, 18.40 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 19.25 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU (Ž), FINALE, POSNETEK IZ HERNINGA, 20.30 PO NANSENOVIH SLEDEH, DOK. SER., 21.25 PRI MAUPASSANTU, FR. NAN., 21.25 SODČEK, 21.55 PRIJATELJ JOSEPH, 22.30 NA UTRIP SRCA, 22.30 BOŽIČNA ZGODBA, VELIKI PAS DE DEUX IZ BALETA, 22.45 KAJ VSE ŠE PRIDE, POGOVOR Z IRENO GRAFENAUER, 23.35 ZDRAVNIČIN DNEVNIK - MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 20.12.2010, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI: PIKASTI ZRNEC, RIS., 10.30 MULČKI, OTR. SER., 11.00 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.25 IZGANJALCI VESOLJCEV: ZMEDA S PSI, RIS., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA: PIKIN BOŽIČ, RIS., 16.10 J.W. GRIMM: GOSPA PEHTRA, OTR. ODD., 16.20 RIBIČ PEPE: GRŠKA ZVIJAČA Z MEDUZO, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.40 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 20.12.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.45 TV PRODAJA, 12.15 STRASTI, TV NAD., 12.45 SOBOTNO POPOLDNE, 15.15 UGRIZNIMO ZNANOST: NANOSVET, 15.40 SLOVENSKI UTRINKI, 16.10 POSEBNA PONUDBA, 16.45 OPUS, 17.10 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, 18.00 MALA DORRITOVA, ANG. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER: VRVICA, RIS., 19.00 Z DAMIJANOM, 19.35 IMPRO TV: ANA MARIJA MITIĆ IN BOŠTJAN GORENC-PIŽAMA, 20.10 TRANZISTOR, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 VRNITEV, GRŠKI FILM, 0.05 TRANZISTOR, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 21.12.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 NZLATI PRAH: ZVEZDE NA NEBU, 10.15 MEDVEDKOV GODRNJAVČEK, LUTK. NAN., 10.35 RISANKA, 10.45 J.W. GRIMM: GOSPA PEHTRA, OTR. ODD., 10.55 RIBIČ PEPE: VROČA KENIJA, OTR. NAD., 11.15 IMPRO TV: BOŠTJAN GOMBAČ IN GORO OSOJNIK, 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA VALIČ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 OSMI DAN, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV: KONEC VSEGA,, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: SKOMARSKA OMLETA, 16.25 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KULTURNI VRHOVI: SVETI VOLBENK V POLJANSKI DOLINI, 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 21.00 POD DVESTOLETNO LIPO: 200 LET BOTANIČNEGA VRTA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ŠIROKO ODPRTE OČI, DOK. ODD., 1.00 PRAVA IDEJA!, 1.25 KULTURNI VRHOVI, 1.55 NA ZDRAVJE!, 3.10 DNEVNIK, 3.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.10 INFOKANAL TOREK, 21.12.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.15 STRASTI, TV NAD., 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 11.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 11.55 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.15 STUDIO CITY, 15.10 SLEDI, 15.40 NA LEPŠE, 16.05 PO NANSENOVIH SLEDEH, DOK. SER., 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 NOVA GORICA: ODBOJKA (M), FINALE SLOVENSKEGA POKALA, 20.00 ČLOVEŠKA OPICA, DOK. SER., 20.50 PRAVA IDEJA!, 21.20 DEDIŠČINA EVROPE: NAMIŠLJENI BOLNIK, FR. FILM, 23.10 ŽENSKA SOKOL, AM. FILM, 1.10 INFOKANAL * * * SREDA, 22.12.2010, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PIKA NOGAVIČKA: PIKA GRE NA SEVER, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: SKOMARSKA OMLETA, 10.55 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 11.20 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 11.55 POD DVESTOLETNO LIPO, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.20 SLEDI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 MILAN, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA: PTIČ FIČFIRIČ, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: KAJ ŠTEJE V ŽIVLJENJU, 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.10 FILM TEDNA: BOŽIČ, AM.-KAN. FILM, 21.40 ŽREBANJE LOTA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA: KAJ ŠTEJE V ŽIVLJENJU, 1.15 NA ZDRAVJE!, 2.30 DNEVNIK, 3.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.30 INFOKANAL SREDA, 22.12.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.15 TV PRODAJA, 10.45 STRASTI, TV NAD., 11.30 SPET DOMA, 13.10 HRI-BAR, 14.10 KNJIGA MENE BRIGA, 14.30 LOČITEV PO ALBANSKO, DOK. FILM, 15.40 GLASBENI VEČER, 17.05 MOSTOVI –HIDAK, 17.35 ČRNO BELI ČASI, 18.00 UMAZANI PLES, AM. NAD., 18.20 UMAZANI PLES, AM. NAD., 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.10 BENIGARJEVA ZAPUŠČINA V PATAGONIJI, DOK. FELJTON, 20.00 ŠPORTNIK LETA V SLOVENIJI ZA LETO 2010, 21.15 SPOMINSKI KONCERT OB 80. OBLETNICI ROJSTVA CARLOSA KLEIBERJA: DUNAJSKI FILHARMONIKI IN RICCARDO MUTI, 23.10 PETER TURRINI: JOŽEF IN MARIJA, TV PRIREDBA PREDSTAVE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 23.12.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.10 SPREHODI V NARAVO: ROZINE, DATELJNI, ROŽIČI, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 13.55 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO – PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: BODI, KAR SI!, RIS., 16.05 BOŽIČNA REŠEVALNA AKCIJA, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA: HUMANITARNO DELO, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KEKEC, MUZIKAL, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, 22.00 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.30 UMETNOST IGRE, 23.00 GLOBUS, 23.30 NA ZDRAVJE!, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL ČETRTEK, 23.12.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.50 TV PRODAJA, 12.20 STRASTI, TV NAD., 12.55 GLOBUS, 13.30 ČLOVEŠKA OPICA, DOK. SER., 14.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 14.50 Z GLAVO NA ZABAVO: SHYAM, 15.15 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 PRAVA IDEJA!, 17.25 ALOJZ REBULA, DOK. ODD., 18.00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 20-LETNICI PLEBISCITA, 20-LETNICI MORIS-A IN USTANOVITVE VSO-JA, 19.10 JOSIP IPAVEC: MOŽIČEK, TV BALETNA PANTOMIMA, 19.30 PETA HIŠA NA LEVI: ČIGAVE SANJE, DRUŽ. NAN., 20.00 GOSPOD ČUDOVITI, AMERIŠKI FILM, 21.35 LJUBICE, ANG. NAD., 22.30 AFRIKA, LJUBEZEN MOJA, NEMŠ. NAD., 0.05 ZABAVNI INFOKANAL V Murski Soboti vsakšo leto pauleg Trejzinoga senja, stero je 15. oktobra, v začetki decembra pripravijo eške Miklaušovo senje. Po nekaj dnej slaboga pa mrzloga vremena je malo tüdi sunce prišlo vö z oblakov, tak ka je pa dosta lidi od blüzi pa daleč priš-lo v najvekši pomurski varaš. Eni so samo prišli, ka si pogejo klobasi pa spigejo küjano vino in kakšo rejč povejo s pajdaši, drügi pa so – kak se za senje tüdi šika – kaj tüdi küpili. Na izbiro so meli takši pa ovakši gvant, lončeno posaudo, süjo robo, mek-le, igrače, süjo sadje, konjsko mesou pa eške marsikaj drügoga. Tüdi medičari (mézeskalácsosok) so dober šejft napravili, ka so odavali tüdi medene miklauše pa parkline, pauleg toga pa se je not pokazo tüdi pravi Miklauš, iz mesa pa krvi, steri se je s svojim spremstvom angelčkov pa parklinov dvakrat spreodo po centri varaša. Organizator senja je bilau soboško podjetje Komunala, domanja občina pa je poskrbela tüdi za kulturni program, v sterom so se predstavili Pihalni orkester Murska Sobota in skupina Rom Ton. Silva Eöry Slovenska meša pa božični koncert Slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves vsakšoga lepau zové na SLOVENSKO MEŠO PA BOŽIČNI KONCERT, stera ta v varaškoj baročnoj cerkvi 19. decembra v 15.30-oj vöri. Na koncerti de spejvo KOMORNI PEVSKI ZBOR SLOVENSKE ZVEZE iz Monoštra.