Celje - skladišče
D-Per
III 19/1970
1119701020,6
C'
COBISS e

LETO VI. ŠT. 6 ♦ CELJE, SEPT. 1970
GLASILO KOLEKTIVA
Novi market v Rimskih Toplicah
■■ "■ -
Pogled na novozgrajeni market v Rimskih Toplicah
Ob skromni svečanosti, ki je bila dne 12. septembra 1970 v Rimskih Toplicah, smo odprli in predali svojemu namenu novo zgrajeni market. Svečanosti so se poleg zastopnikov lastnega podjetja <in tujih trgovskih podjetij udeležili tudi ugledni gostje, med njimi sam predsednik Skupščine občine Laško tov. Miha Prosen. V uvodnem pozdravnem govoru je šef sektorja prodaje na drobno Laško .tov. Jože Preščak podal kratke podatke o sami gradnji objekta, o njegovi zmogljivosti in o naporih izvajalcev del ter o prizadevanjih članov kolektiva in organov upravljanja,
da bi s sodobno gradnjo trgovskih lokalov in založenostjo z blagom čimbolj zadovoljili potrošnike. Med drugim je dejal:
Veseli me, da ste se odzvali vabilu, da skupaj z nami praznujete naš delovni uspeh. V naši sredini prav prisrčno pozdravljam predsednika Skupščine občine Laško tov. Prosen Mihaela, predstavnike družbeno političnih in gospodarskih organizacij in vse ostale občane.
Počasi, toda sigurno se uresničuje investicijski program, ki ga je sprejelo podjetje »MERX« za območje občine Laško ob priliki pri-
pojitve podjetja »IZBIRA« k »MER-X«iu.
Novozgrajeni trgovski objekt »MERX MARKET« Rimske Toplice ima cca 510 m2 brutto površin, od tega odpade 215 m2 na prodajne površine in sicer: 86 m2 samopostrežne prodajalne, 93 m2 na prodajalno tekstila, konfekcije, galanterije in ostalega industrijskega blaga 'in 46 m2 na bife. Poleg navedenih prostorov ima prodajalna še na razpolago 13 m2 hladilnic, 9 m2 mesnice in 71 m2 skladiščnih prostorov.
Za izgradnjo in opremo novo zgrajenega objekta so bila potrebna investicijska sredstva, v skup-
nem znesku 2,100.000,— N din, od tega odpade na gradbeno obrtniška in inštalaterska dela 1,500.000,— N 'din in na opremo 600.000,- N din. Vrednost gradbenih del bi lahko bila znatno nižja, saj smo za zunanjo ureditev in zemljišče plačali cca 470.000,— N din. Če upošteva-mo vse naštete stroške ugotovimo, da stane m2 novozgrajenega im o-premljenega trgovskega objekta »MERX MARKET« Rimske Toplice 4,200,— N din. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je podjetje »MERX« od pripojitve pa do danes vložilo v razvoj trgovske dejavnosti na območju občine Laško, cca 6,500.000,-N din. Organom samoupravljanja iskrena hvala.
Zavedamo se, da je bila ta investicija zelo draga, prav tako se zavedamo, da je bila neobhodno potrebna. Rimske Toplice ikot izrazito turistični kraj ije že dolgo časa potreboval osrednji Objekt, objekt, ki bi nudil potrošnikom kulturen, udoben in prijeten nakup vsakodnevnih, poltrajnih in trajnih dobrin in objekt, Iki bi s svojo zu-nanjosto in urejeno okolico predstavljal turistično zanimivost. Prepričani smo, da smo z izgradnjo novega objekta združili in medsebojno povezali ti dve dejavnosti in s tem izpolnili dolgoletne želje družbeno političnih dejavnikov in občanov.
Ko predajamo novozgrajeni trgovski objekt »MERX MARKET« Rimske Toplice svojemu namenu in
ko dokončujemo pomembno delo smo si svesni, da s tem še ni končana naša investicijska dejavnost. Nešteto je še načrtov in veliko je še dela talko na območju občine LAŠKO, -kot na drugih območjih, kjer se odvija »MERX«-ova dejavnost. Srednjeročni razvojni program predvideva v razdobju naslednjih 5 let investicijsko dejavnost v skupni vrednosti 120 milijonov N din. S temi sredstvi želimo zgraditi cca 20.000 m2 prodajnih površin, modernizirati Skladiščno in proizvodno dejavnost, zgraditi in razširiti gostinsko-turistične objekte. Piri realizaciji srednjeročnega programa bo podjetje »MERX« dobilo ne samo slovenski, temveč širši jugoslovanski pomen.
Ponosni smo, da je sektor prodaje na drobno Laško soustvarjalec napredka trgovine in sodobne tehnike trgovanja v okviru združenega podjetja »MERX«, dokazali smo, da je v slogi moč in v združenem kapitalu ter predanosti kolektiva brezpogojno pogojen napredek za dobro bit občanov in delovne Skupnosti.
Ko predatiamo ta objekt v upravljanje trgovskim delavcem želim, da se zavedajo, da je v njega vzidan znoj in prizadevanje celotnega kolektiva »MERX«, da objekt čuvajo in upravljajo kot dobri gospodarji in s svojim delom zagotovijo, da se bodo vložena sredstva dobro obrestovala.
Na zaključku dovolite, da se iskreno zahvalim izvajalcem gradbenih in obrtniških del GIP »INGRAD« Celje in njegovim kooperantom, projektantu ing. Vehovarju in nadzornemu organu Biroju za investicije Celje.
Prav tako se zahvaljujem za strokovno pomoč pri opremljanju prodajalne direktorju sektorja prodaje na drobno tov. Lazniku, šefu aranžersko tehničnega oddelka tov. Paunoviču in njegovim sodelavcem in vsem ostalim trgovskim delavcem območja prodaje na drobno Laško, ki so -s isvojim požrtvovalnim delom doprinesli svoj delež k ureditvi prodajalne in današnjemu prazniku.
Prosim predsednika Skupščine občine Laško tov. Prosen Mihaela, da preda novo zgrajeni trgovski objekt »MERX MARKET« Rimske Toplice svojemu namenu.
Po opravljenih formalnostih je predsednik Skupščine občine Laško tov. Prosen Mihael prerezal vrvico na vhodnih vratih in tako izročil trgovski objekt svojemu namenu. Takoj nato iso trgovino obiskali številni potrošniki, tki so s košarico v rokah izbirali najrazličnejša živila in ostalo blago. Latiko rečemo, da je naval bil v dopoldanskih urah precejšen, zlasti, ker je stara trgovina bila zaprta. Ko smo opazovali kupce, smo dobili vtis, da so bili nekam zmedeni. Popolnoma razumljivo! Trgovina je bila izredno bo-Nadaljevanje na 3. strani
Oddelek z živili v novem marketu Rimske Toplice
Kako izobražujejo trgovske delavce v drugih
državah
Skoraj vsaka država in celo dežela ima nekaj različnega, svojstvenega v izobraževanju. Tudi čas uka je različen, krajši ali daljši, odvisno od stroke, učnega načrta, predizo-brazbe, organiziranosti podjetij, kvalitete učnih pripomočkov in pedagoških sposobnostih.
Izobraževalni program Švice se deli na štiri semestre in traja uk dve leti. Posebnost tega programa je, da vsak semester predstavlja zaključeno specializirano področje izobraževanja in ga lahko podjetje prireja — dopolnjuje za potrebe svoje dejavnosti.
Praktično izobraževanje v prodajalni — Cas učenja: 2 leti (4 semestri) .
1.	Polletje: (april-september)
Cilj: Naučiti se splošnih del v trgovini in skladišču.
a)	— Zavijanje im razvijanje blaga. — Zlaganje blaga v skladišču,
polniti police v trgovini (primerno, ukusno prezentirati v trgovini, racionalno in premišljeno v skladišču itd.).
— Popis stanja.
b)	— Numeriranje.
— Sortiranje embalaže in blaga.
c)	— Pospravljanje in vzdrževanje
čistoče.
d)	— Pouk o splošnem ponašanju
v trgovini (osnovne družabne navade, strežba strank, svetovanje istranikam).
— Uvajanje pri blagajni pod posebnim nadzorom (2-3 mesece).
— Uvajanje v označevanje akcijskih prodaj, spoznavanje po-
NOVI MARKET V RIMSKIH TOPLICAH
Nadaljevanje z 2. str.
gato založena z najboljšimi kvalitetami mesa, pijač, agrumi in ostalimi potrebščinami, po katerih dnevno sega potrošnik. Obe blagajničarki sta komaj bili kos svojim nalogam. Morah sta hiteti, saj so ljudje že čaikali na prazne košarice. Ob nasmejanih obrazih potrošnikov, -ki so zapuščali trgovino, smo lahko sklepali, da iso zadovljni z nakupom, da je v trgovini /kljub modemi opremljenosti in razvrstitvi blaga čutiti odsev domačnosti, ne-vsiljenosti in prijaznosti zaposlenega osebja.
Prepričani smo, da bo izbira tudi v bodoče v tej trgovini bogata in da bo z dokončno ureditvijo o-kolice, kar pa ni več daleč, trgovina na tem mestu v resnici opravičila svoj obstoj.
Urednik
nudbe in programa podjetja,
e)	— Praktično blagoznanstvo: Kolonialno blago.
2.	Polletje: (september-marec)
Cilj: Izučiti se za samostojnega prodajalca sadja in zelenjave.
a)	— Pripravljanje zelenjave.
— Numeriranje sadja in zelenjave.
b)	— Pomaganje, kasneje samostoj-
no strokovno aranžiran j e in vzdrževanje zelenjavne vitrine.
— Uvajanje v način naročanja sadja in zelenjave do samostojnega /naročanja.
c)	— Isto kot zgoraj za: kruh, pe-
civo, slaščice.
d)	— Ocenjevanje ostankov, poško-
dovanega blaga (sadje, zelenjava oz. kruh, pecivo, slaščice).
e)	— Praktično /blagoznanstvo: Sad-
je, zelenjava.
3.	Polletje: (8 mesecev!)
Cilj: Izučiti se za samostojnega prodajalca delikatese.
a)	— Predpakiranje in zavijanje
delikatese.
— Rokovanje s strojem za narezke, ke.
— Pravilno ocenjevanje ostankov, preprečevanje manjkov.
b)	— Prevzem blaga količinsko.
— Prevzem blaga kakovostno.
— Pravilno skladiščenje delikates in mesnih izdelkov.
— Strežba: Strežba strank, pravilno svetovanje.
— Pomoč, kasneje samostojno, strokovno urejevanje, aranžiran je in vzdrževanje delikatesne vitrine.
c)	— Uvajanje v naročanje delika-
tes in mesnih izdelkov do samostojnega naročanja.
d)	— Praktično blagoznanstvo: De-
likatese — mesni izdelki, ponovitev kolonialno blago.
e)	— Strokovno usposabljanje na
oddelku mlečnih izdelkov, z nego blaga in samostojno naročanje.
f)	— praktično blagoznanstvo:
Mlečni izdelki.
4.	Polletje (4 mesece)
Cilj: Izpopolnitev izobraževanja do -samostojnega prodajalca.
a)	— Ponovitev v posameznih sek-
torjih vključno blagajne in samostojno naročanje.
b)	— Pri dobrih učnih uspehih uva-
janje tudi v oddelek industrijskega blaga.
e) — Uvajanje v administrativno delo: odvod denarja, priprava menjalnega denarja, pregled dospetij in -računov, blagajniški in drugi obračuni, d) — Pomoč /in postopek -pri sprejemanju in reševanju rekla-
macij, postopek in obnašanje napram strankam in dobaviteljem v spornih situacijah (na primer tatvinah), e) — Praktično blagoznanstvo: Splošna ponovitev.
Laznik Anton
Pripomba uredniškega odbora.
Ne da bi se spuščali v strokovno ocenjevanje takega načina -izobraževanja ali lastnega odvračali, smo mnenja, da je program vsebinsko bogat in bi ga lahko s pridom uporabljali poslovodje v času učne dobe pri svojem naraščaju.
Sistematsko obdelana učna snov kaže v določeni meri na natančnost in daje ob izpolnitvi ostalih pogojev zagotovilo, da bo v taki šoli izšolan trgovski delavec postal pozneje -res mojster -svojega poklica.
Iz pravne službe
V zadnjem času se je vedno bolj zaostrovalo vprašanje, ali srne Inštitut za hmeljarstvo Žalec opravljati poleg deratizacije in dezinfekcije v ekonomske namene tudi tovrstno dejavnost v zdravstvene namene. Naj omenimo, da je naše podjetje imelo z Inštitutom sklenjeno pogodbo za opravljanje deratizacije. Zaradi opozorila nekaterih občinskih skupščin je prišlo do razprave, ali sme Inštitut Žalec na podlagi Sklenjene pogodbe ob upoštevanju zakonskih določil opravljati deratizacijo in dezinfekcijo tudi v zdravstvene namene, torej takrat, kadar se tako delo opravlja masovno po odredbi pristojnih inšpekcijskih služb. Ker Inštitut sam ni zdravstvena ustanova bi samostojno glede na omenjeni zakonski predpis, ki določa, da opravljajo deratizacijo zdravstveni zavodi, v našem podjetju ne smel opravljati te dejavnosti v primerih, ko gre za zdravstvene namene.
Inštitut za hmeljarstvo Žalec se je povezal z Zavodom za zdravstveno varstvo v Ljubljani in je z njim sklenil pogodoibo o poslovno tehničnem sodelovanju na področju DDD službe. Na podlagi te pogodbe je Inštitut za hmeljarstvo Žalec pridobil pravico, da v okviru zdravtsve-nega zavoda Lj-ubljana opravlja tudi deratizacijo v zdravtsvene namene. Ker so sedaj odpravljeni dvomi zaradi legitimacije, ali je tudi Inštitut za hmeljarstvo Žalec upravičen opravljati deratizacijo v zdravstvene namene, seznanjamo s tem člane kolektiva in pristojne osebe, da v bodoče naročajo deratizacijo izključno pri Inštitutu za hmeljarstvo Žalec.
Cmer Ladislav, dipl. iur.
Dne 7. 8. in 9. septembra 1970 je aktiv ZB NOV »MERX« priredil izlet članov v Severno Italijo. Prevoz, prehrano, prenočišče in vodstvo je organiziral »KOMPAS« Celje. Odhod je bil v ponedeljek ob petih zjutraj izpred stavbe Mestnega gledališča v Celju.
Vsi udeleženci izleta so prišli točno, le treh prijavljenih ni bilo, iker se izleta zaradi bolezni niso mogli udeležiti. Avtobus s 47 potniki je odpeljal točno. Nekaj zamude je nastalo, ker so se članice ZB iz Raven umaknile v Petrovčah, kjer bi morale vstopiti, zaradi dežja pod streho, pa jih nismo opazili. Avtobus
vsega sveta. Ogled tega jezera je enkraten užitek, saj je obdano z gostimi macesnovimi gozdovi, ki jih je le redko videti v -takih sestojih. Od jezera so se v izredno čistem o-zračju krasno videli »Trije zobje«, ki dosegajo višino 3003 m. Po krajšem postanku pri jezeru in nakupu najrazličnejših spominkov ismo nadaljevali pot sikozi gorski svet, ves obdan z mecesni proti Cortini d’Am-pezzo. Takoj po prihodu v Gortino smo se z gondolo, iki sprejme 60 ljudi, odpeljali na Ra Walles na višino 2470m. Vožnja z žičnico in premostitev velike višinske razlike je bilo posebno doživetje, saj smo iz velike višine iz gondole gledali na
sko zavetišče, ki ima izgled kot velikanski goban s prijetnimi gostinskimi prostori in lesenim razglednim podestom. Na podestu, ki nudi neposredno razgled v velike globine in obdajajoče gorske verige, je polno ležalnih stolov, -kjer si številni gostje po kratkem postopku pridobivajo zaradi višinskega sonca rjavo barvo kože. Razgledi na višinski svet so taki, da se težko ločiš od teh -lepot. Nad hotelskim zavetiščem, se dviga še 3243 m visoki Tofana di Mezzo, na -katerega vrh že vozi delovna žičnica gradbeni material ter bo v kratkem času gondola lahko nadaljevala pot na to višino.
se je moral iz Šempetra vrniti nazaj v Petrovče, kjer so nato na vsesplošno zadovoljstvo vstopile.
Pod prijetnim vodstvom vodiča prof. Perca je potovanje potekalo v kar najprijetnejšem vzdušju in tudi v izredno lepem vremenu vse tri dni.
Pot nas je vodila prvi dan do Gortine d'Ampezzo. Vožnja je bila prijetna, na mejnem prehodu ni bilo nobenih sitnosti. Z vmesnimi krajšimi poslaniki in občudovanjem izredno lepe pokrajine -smo hitro prispeli v Trbiž, kjer smo si ogledali »Ponte -rosso« in kjer so nekateri tudi potrošili prve -lire. Po gorski cesti smo -se naglo približevali Mi-surina jezeru, ki leži 1755 m visoko v Dolomitih ter je obdano s številnimi hoteli, kjer letujejo gosti iz
progo, po kateri je vozil na olimpi-adi Toni Sajler. Tu je tudi proga za bob. Proga za smuk je speljana po vrtoglavni strmini, da smučar doseže tudi 140 km ibrzine. Lepo je vidna tudi olimpijska skakalnica in izredno lepa, vsem olimpijskim meram -ustrezna pokrita olimpijska hala za drsalce. To je sedaj športna hala ter je velika pridobitev za Gortino. Gondola ima na poti v gorski svet postajo na kateri se prestopi v manjšo gondolo, ki vozi naprej do končne postaje v višini 2470 m. Vožnja traja več -kot pol ure nad vrhovi macesnov in globokimi prepadi. Na višini pridobiva tako hitro, da -ljudem kar poka v ušesih ter celo začasno oglušijo. Po pristanku v popolnem skalnem svetu brez flore, stopiš v prijetno gor-
Po ogledu smo se z gondolo zopet vrnili v Gortino. Ker smo imeli s seboj tudi dojenčka Ludvika, -je v gondoli pridno jokal ter -tako zabaval zlasti tuje goste in otroke, da je bilo polno smeha.
Pod vrhom Tofana nad zavetiščem Ra Walles je pridno pel tudi »MERK« oktet ter so bili vsi gostje izredno presenečeni, škrcali so tudi fotoaparati -ter je -bilo porabljenih precej filmov.
Po v-rnitvi v Gortino smo se namestili v hotelu, kjer smo bolj prebedeli -kot prespali noč. Hrana ni bi-la najbolj ustrezna našim okusom. Postelje so škripale -kot gondole ter so vsak premik slišale vse sobe. Bilo -je pa zadosti poceni in dobrega vina. Zvečer je »MERK« oktet na terasi pred restavracijo za-
pel mnogo lepih slovenskih pesmi tako, da smo dolgo poslušali, turisti drugih narodov pa so navdušeni ploskali in spraševali, odkod smo.
Naslednji dan je bilo naš cilj Gardsko jezero. Gardsko jezero je izredna naravna lepota. Je ledeniškega izvora, 70 m globoko in zaradi ugodne klime toplo. Vse jezero je obdano z izredno bogatim cvetjem, oleandri in drugimi eksotičnimi rastlinami, številnimi hoteli polnimi bogatih gostov, ki uživajo ob jezeru in na jezeru. Čolni, baje vredni kot mercedesi, hrzijo po kristalno čisti vodi. Mi smo se z ladjico prepeljali na polotok Sirmione, kjer so se nekateri celo kopali, vsi pa smo uživali v tem prekrasnem mestu in gledali vrvenje svetovnega turizma. Vožnja po jezeru je izredno prijetna, saj v sicer toplem ozračju pihlja prijeten veter, ki je vzbudil vse pevce, da so občutno zapeli. Po vrnitvi v Gardo smo se namestili in prespali v hotelu, kjer smo kar dobro kosili in večerjali.
Tretji dan smo obiskali Benetke, se z ladjico vozili po glavnem kanalu ter občudovali to mesto na kolah. V Benetke vodi most, ki stoji na 7000 pilotih ter povezuje novo nastajajoče mesto Mestre, ki ima že 400.000 prebivalcev z odmirajočimi Benetkami. Benetke se vsako leto pogrezajo in imajo »baje« zagotovljenih le še 100 let življenja. Več hiš je že praznih ter se ljudje selijo v Mestre. Voda v me-
stu je umazana ter je zelo dobro, da jo valovijo nasproti se vozeče ladjice in čolni ter tako potiskajo umazanijo in navlako, da ni tako vidna. Vse je tam izredno drago in če se vsedeš in popiješ pivo (3 del) moraš plačati kar dvajset naših dinarjev.
Na poti smo si ogledali tudi o-puščeni jez Longarone. V vodo za jezom je 9. oktobra 1963 leta zdrsnil z gore nad jezom ogromen plaz tako, da je milijone litrov vode pljusknilo preko jeza, iki je sicer vzdržal, v dolino ter porušila o-gromno hiš in cerkev celo na drugem bregu. Voda je uničila življenje 3.000 prebivalcev. Žrtev je bilo toliko zato, ker se je to zgodilo ponoči. Jezu niso obnovili ter služi samo kot turistična atrakcija.
Vse potovanje je bilo dobro organizirano, s seboj smo imeli celo pivo in grozdje, ki si ga je lahko ob postankih vsakdo vzel. Vodič je na zanimiv način in dovtipno tolmačil vse znamenitosti, kulturne spomenike, naravne lepote, specifične dejavnosti posameznih pokrajin tako, da smo veliko pridobili. Na vsej poti je bilo neprijetno le to, da smo morali povsod hiteti in smo neštetokrat slišali: »Le deset minut, ker več nimamo časa«. Vožnja je bila dolga, vendar smo zaradi izredno lepih cest in štiripasnih avtocest prevozili kar veliko kilometrov. Tudi ob vrnitvi ni bilo na mejnem prehodu nobenih sitnosti, četudi so
bili nekateri malo nervozni.
Vsi udeleženci 'so bili na vsej poti izredno disciplinirani in točni. Kljub dolgi vožnji ni bilo nobenih težav ter je bilo tudi zaradi tega potovanje prijetno.
Vodič je skrbel za zabavo, povedal je ogromno smešnih ter je tako držal dobro razpoloženje vse tiri dni. Škoda je le, da občasno ni vzel mikrofona tudi kateri od potnikov ter povedal kako zanimivo, saj so jih vsi precej vedeli. Precej smeha je bilo tudi na račun »paste šute« in ljubezni »Romea in Julije«, ki so jo nekateri v treh dneh že kar pogrešali.
Res je bilo prijetno opazovati ogromne macesnove gozdove, velike površine vinogradov, vrvež turistov, prelepe ročne izdelke iz bakra, uživati višinski zrak, občudovati izredno bogastvo umetnin severne Italije in poslušati v tujem svetu pritajeno petje okteta, ki se je zlivalo s prekrasno pokrajino.
Organizatorjem hvala!
Modec Jože
POPRAVEK
V julijski številki Vestnika so na strani 3, v pregledu sklepov CDS-a in UO objavljene nove ocenitve nekaterih delovnih mest. Tiskarski škrat je ocenil delovno mesto tehtalca Il-oblikovalca s 350, namesto s 530 točkami, kot pravilno glasi sklep CDS-a.	F. Š.
Oddelek
s
tehničnimi predmeti v marketu Rimske Toplice
Nov zakon
V Uradnem listu SRS št. 26-149/70
je izšel nov Zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij, ‘ki smo ga dolgo čakali.
Kratko iz zakona:
—	S tem zakonom se urejajo učna razmerja po pogodbah o izobraževanju z delovnimi organizacijami.
—	Praktično in teoretično izobraževanje sme trajati skupno največ 8 ur dnevno, vendar tedensko ne sme presegati 40 ur. Teoretičnega izobraževanja sme biti največ 5 ur dnevno. Tisti dan, ko traja teoretično izobraževanje 5 ur, ne sme biti praktičnega izobraževanja. Če praktično izobraževanje traja strnjeno 6 ali več ur, mora biti tistemu, .ki se izobražuje, zagotovljeno v tem času najmanj 30 minut odmora.
—	Kdor se izobražuje v skladu z določbami tega zakona 11 mesecev ah več mesecev, pa ni v delovnem razmerju, mu mora biti zagotovljeno najmanj 6 tednov počitnic.
—	Izobraževanje se ne .sme razporediti med dvaindvajseto in šesto uro naslednjega dne; mladino do .šestnajstega leta starosti pa se ne sme razporediti med 20. in 6. uro naslednjega dne.
—	Osebe, ki se praktično izobražujejo za poklic v delovni organizaciji, so v učnem razmerju.
—	Osebe, ki sklenejo učno pogodbo, so učenci.
—	Učno pogodbo sme skleniti tisti, ki je dopolnil osnovnošolsko obveznost in z zdravniškim spričevalom izkaže, da je zdravstveno sposoben za poklic.
—	Mladoletni učenec lahko sklene učno pogodbo le, če v to privoli njegov zakonski zastopnik.
—	Delovna organizacija mora predložiti učno pogodbo v registracijo pristojnemu občinskemu upravnemu organu v osmih dneh po sklenitvi.
—	Delovne organizacije uredijo nagrajevanje učencev s svojimi .splošnimi akti.
—	Z učno pogodbo se .lahko določi tudi poskusna doba, ki sme trajati največ 30 dni. Med poskusno dobo lahko stranki odpovesta pogodbeno razmerje brez roka.
—	Izobraževanje po učni pogodbi preneha, ko se izteče pogodbeno -določena učna doba. Če učenec opravi zaključni .izpit pred potekom določene učne dobe, preneha izobraževanje po učni pogod-
bi, ko učenec opravi zaključni izpit.
— Učno pogodbo delavna organizacija med drugim lahko razdere, — če se učenec brez opravičenega razloga neha učiti in se v 8 dneh ne vrne na učno mesto oziroma v šolo,
s 1. redne seje kolegijskega izvršilnega organa
Novoizvoljeni kolegijski izvršilni organ (prej: upravni odbor) je imel dne 14. 9. 1.1. prvo redno sejo, ki jo je otvoril in vodil do izvolitve novega predsednika, tov. Jože Preščak.
Dnevni red je bil dokaj obširen in je poleg izvolitve predsednika in namestnika zajemal .izčrpno poročilo tov. generalnega direktorja o integracijskem gibanju v celjski .regija in drugod. Nadalje je KIO obravnaval personalna vprašanja, stanovanjske zadeve, kilometrine, službena potovanja in druga vprašanja, ki spadajo v njegovo pristojnost.
Po temeljiti Obrazložitvi predloga je bil soglasno izvoljen za predsednika KIO, tov. EDO STEBLOVNIK, za njegovega namestnika pa tov. LADISLAV PLETERSKI.
Tov. Steblovnik se je zahvalil za zaupanje in izrazil prepričanje, da bo kolegijski izvršilni organ ob tesnem sodelovanju članov in drugih organov upravljanja ter družbeno političnih organizacij dosledno o-pravljal naloge, ki se predenj postavljajo. Ob tej priložnosti se je tudi zahvalil dosedanjemu predsedniku upravnega odbora, tov. Jožetu Preščaku, za njegovo dolgoletno plodno sodelovanje v organih u-pravljanja z željo, da bi še naprej pomagal novemu izvršilnemu organu s svojimi bogatimi izkušnjami.
Tov. generalni direktor .je podrobno seznanil KIO o integracijskem gibanju v celjski regiji in drugod ter nakazal konkretne možnosti nadaljnje vključitve našega podjetja v to gibanje. Razčlenil je ekonomske koristi, ki jih prinašajo 'različne oblike sodelovanja med gospodarskimi organizacijami, zlasti pa perspektivni razvoj trgovskega omrežja, ki bi ga bilo moč pospešiti z združevanjem sredstev za investicije. Ravno po tej plati se naše podjetje zaveda obveznosti, da ugodi gospodarskim težnjam podjetij,
— če hudo krši dolžnosti po po-samoupravnih aktih ali zakonu.
—	Učenec lahko ob vsakem času enostransko razdere učno pogodbo, mladoletni učenec pa le s privolitvijo zakonitega zastopnika.
—	Učne pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona, o-stanejo veljavne.
—	Zakon velja od 1. avgusta 1970.
Jože MODEC
ki bi bila pripravljena stopiti z nami v tesnejše sodelovanje.
V razpravi po poročilu tov. generalnega direktorja je bilo izraženo enotno mnenje, da bi gospodarske organizacije, ki jim je v interesu nadaljnji razvoj, kazalo podrobno seznaniti s pogoji, oblikami, prednostmi in koristmi integracije z našim podjetjem.
Obravnavajoč predloge komisije za delovna razmerja in šefov sektorjev, je KIO potrdil naslednja i-menovanja in razporeditve delavcev na vodstvena delovna mesta:
—	tov. NACE KAPLAN je po sklenitvi del. razmerja imenovan za poslovodjo gostišča Stari grad,
—	tov. MARIJA BELINA je imenovana za poslovodkinjo Espressa v Celju,
—	tov. VLADO SUŠA je sprejet na delo in razporejen na del. mesto poslovodje prodajalne Ruše,
—	tov. FILIP JUIRKOVŠEK je imenovan za poslovodjo MM Rim-
c lep Trvnlirp
—	tov. JOŽICA UDUC je imenovana za namestnico poslovodje MM Dolgo polje,
—	tov. IVO JAKOP je imenovan za namestnika poslovodje prod. »Izbira«, Vojnik,
—	tov. TEREZIJA LAUBIČ je začasno imenovana za namest. poslovodje prodajalne Kameno,
—	tov. JANJA DOBERŠEK je začasno razporejena v Espresso Šentjur, zaradi nadomeščanja odsotnega poslovodje,
—	tov. OLGA ANDRINEK je začasno razporejena v prodajalno Lipoglav, kot namest. odsotnega poslovodje,
—	tov. ERNA NEMEC je začasno razporejena v prodajalno Grač-nica, kot namestnica poslovodje. KIO je ugodil prošnji tov. HERMINE ŠVEGLER in odobril povračilo štipendije v znesku din 1000.— Prav tako je odobril plačilo šolnine tov. CIRILU BLAGOTINŠKU, ki študira na Višji šoli za varnost pri delu v Zagrebu.
Na predlog šefa sektorja prodaje na drobno Celje II, je za poslovodjo MM Ljubljanska cesta začas-Nadaljiervamje na 8. strani
IZ SPLOŠNEGA SEKTORJA:
Koliko smo stari?
Po rojstnih letnicah je zaposlenih v podjetju:
letnik 1899 — zaposlen 1
I. deset-	letnik	1900	1901	1902	1903	1904	1905	1906	1907	1908	1909	Skupaj
let j e	zaposlenih	—	—	—	1	—	—	—	1	1	1	4
II. deset-	letnik	1910	1911	1912	1913	1914	1915	1916	1917	1918	1919	Skupai
letje	zaposlenih	1	11	7	6	12	15	9	9	H	20	100
III. deset-	letnik	1920	1921	1922	1923	1924	1925	1926	1927	1928	1929	Skupaj
letje	zaposlenih	20	25	20	28	33	32	36	42	47	56	339
IV. deset-	letnik	1930	1931	1932	1933	1934	1935	1936	1937	1938	1939	Skupaj
letje	zaposlenih	47	41	44	38	42	48	35	40	42	60	437
V. deset-	letnik	1940	1941	1942	1943	1944	1945	1946	1947	1948	1949	Skupaj
letje	zaposlenih	48	61	65	75	85	58	76	77	99	91	735
VI. deset-	letnik	1950	1951	1952	1953	1954	1955					Skupaj
letje	zaposlenih	66	53	52	21	5	1					198
Vseh zaposlenih v podjetju (brez učencev)	1814
od tega moških 790 == 43,55 % žensk 1024 = 56,45 %
STAROSTMI STOLP
198
1173
339
99
4
1
15	20
Starostna struktura
Mladih do 20 let
Srednje starosti od 20 do 40 let Starejša mladost nad 40 do 50 let Mlajša starost nad 50 do 60 let Veterani nad 60 let Nestor — naj starej ši
Kolektiv »Merx-a« je mlad, saj ima 75,52 % delavcev starih do 40 let, dočim je nad 50 let starih le 5,7 %.
Starost članov kolektiva teče po rojstnih letih od leta 1899 do leta 1955. V prejšnjem stoletju je bila leta 1899 rojena Mlakar Frida, prodajalka kruha na Dolgem polju v Celju, ki je najstarejši član kolektiva. V I. 'desetletju 19. stoletja so bili rojeni 4 delavci, ki še delajo, in to: Marin Avgust, .iz Raven, roj. 1903, Senčar Leopold, .iz Rimskih Toplic, roj. 1907, Pavšar Matilda, iz Šoštanja, roj. 1908 in Filipčič Stanko, iz pekarne Center, roj. 1909.
Če bi radi praznovali skupaj po letnikih, objavljamo, kateri so istega leta rojeni:
1910.	je rojen Mikola Alojz iz embalažnega skladišča,
1911.	so rojeni: Curhalek Jože, Kovše Anton, Kovačič Ivan, Kukovič Anton, Majerič Alojz, Ošo Milan, Pelko Ivan, Pirher Rupert, Razdevšek Hilda, Štravs Marija in Zupanc Marija — 11 članov.
1912.	so rojeni: Premša-k Ivan, Skaza Ludvik, Ikovic Franc, Pocajt Viktor, Jazbinšek Daniel, Pušnik Marija, Oblak Marija — 7 članov.
1913.	so rojeni: Enci Maksimiljan, Furlan Vlado, Žnidar Ludvik, Vedlin Minka, Koren Jože in Šar-lah Franjo — 6 članov.
1914.	so rojeni: Lovrec Ivan, So-
din Lea, Kocijan Alojz, Gaberšek Ljudmila, Govejšek Janko, Kom Janez, Intihar Ivan, Lukan Janko, Keršan Viktor, Kobal Ciril, Dreš-čak Edvard, Tavčar Jože — 12 članov.
1915.	so rojeni: Kuzman Karolina, Preščak Jože, Valenčak Franc, Logar Katarina, Lenovšak Avgust, Pečar Franc, Podjavoršek Franc, Horvatič Barbara, Šketa Jože, Zupanc Martin, Svažič Ivan, Bobek Franc, Žveglič Anton, Pelko Karlin Modec Jože — 15 članov.
1916.	so rojeni: Pavšer Štefka, Hozjan Matija, Verber Ivan, Jero-mel Jožica, Kristan Ana, Nabernik Mihael, Kemperle Primož, Žibret Jerica in Dreo Maks — 9 članov.
1917.	so rojeni: Erjavec Jožefa, Štrukelj Angela, Colner Pavel, Divjak Ivan, Perger Franc, Glušič Av-
30	40	50	60	70
gust, Stopar Helena in Ostrelič A-da — 8 članov.
1918.	so rojeni: Jagodič Miloš, Metličar Marija, Agrež Anton, Vlk-ktor Kranjc, Petrun Ivan, Pinter Franc, Vodončnik Elizabeta, Oblak Stanislav, Brumen Jože, Ravnjak Marija in Skutnik Ferdo — 11 članov.
1919.	so rojeni: Lesjak Jožefa, Verdnik Pavla, Pantelič Štefanija, Kroflič Ivanka, Zupan Karl, Zorko Julijana, Carič Marija, Lorger Ivan, Pihler Stanko, Poženel Ivan, Skale Rafael, Kranjc Jožef, Serdoner Franc, Siter Franc, Kleč Marija, Le-ber Ignac, Zibelnik Vinko, Hrastov-šek Martin in Medved Cecelija — 19 članov.
Se bo nadaljevalo, kolikor ne bodo tovarišice protestirale zaradi odkrivanja let.
Občni
V decembru 1.1. poteče 2-letna mandatna doba vodstvu sindikalne organizacije in vodstvom podružnic sindikalne organizacije našega podjetja.
Na VIII. seji predsedstva sindikalne organizacije podjetja, ki je bila 14. 9. 1970, je bil sprejet sklep, da se opravijo občni zbori po podružnicah sindikalne organizacije v mesecu oktobru. Občni zbor sindikalne organizacije pa v mesecu novembru t. d.
Na občnih zborih bomo realno ocenili aktivnost vsake podružnice sindikalne organizacije posebej in sindikalne organizacije podjetja v 2-letnem mandatnem obdobju, njihovo materialno stanje in finančno poslovanje ter na osnovi »političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov«, ki so bili sprejeti na drugi konferenci slovenskih sindikatov v mesecu juniju t.L Sprejeli bomo konkreten program nalog za prihodnje obdobje. Program bo zajemal naloge o razreševanju tistih vprašanj, iki neposredno vplivajo na
Poročilo
Nadaljevanje s 6. strani
no odobren osebni dohodek na osnovi 950 točk, do sprejetja nove sistemizacije delovnih mest.
Na predlog direktorja sektorja transporta in pom. dejavnosti je KIO sklenil, da se od 1. 9. 1970 dalje prizna delavcem, ki uporabljajo lastne osebne avtomobile v službene namene, kilometrina v znesku Din 0,75, z dodatkom Din 0,05, če in kolikor vozijo po makadamskih cestah. Nadalje se za 1 sopotnika prizna dodatek Din 0,03, za več pa Din 0,05, s pogojem, da so sopotniki navedeni v potnem nalogu.
Potem, ko je bil po izčrpni obrazložitvi predloga sprejet sklep, da se tov. Vitu Dolinšku in Horstu Hafnerju odobri službeno potovanje v Nixdorf, zaradi nakupa meha-nografskih strojev in tov. generalnemu direktorju potovanje v Gote-borg zaradi obiska mednarodne razstave, je KIO še pooblastil tov. generalnega direktorja, da po lastni presoji določi osebe, ki bi prišle v poštev za obisk mednarodnega sejma živil v Miinchenu.
Tov. Gizeli Vudler je zaradi perečega stanovanjskega problema in ugodne priložnosti za nakup stanovanja, izjemoma odobreno posojilo Din 7.000.—.
KIO -bi moral obravnavati še kopico najrazličnejših prošenj za razne podpore. Zaradi časovne stiske pa je sklenil, da jih bo reševal na prihodnji seji.
Franjo šarlah
zbor sindikata
materialni in družbeni položaj delavca kot so:
—	Najnižji osebni dohodek in politika nagrajevanja.
—	Varstvo pri delu in delovni pogoji.
—	Kadrovska politika (štipendiranje, izobraževanje, usposabljanje -in kultura delavcev).
—	Nadomestila za čas bolezni do 30 dni.
—	Rekreacijo in oddih in politiko regresiranja letnih dopustov.
—	Pospešeno reševanje stanovanjskih problemov.
—	Nadaljno krepitev samoupravnih odnosov itd.
Program dela bo podrobno opisal naloge ter roke za izvedbo in konkretno zadolžitev organa ali posameznika za uresničitev naloge.
Položaj in dejavnost sindikata v podjetju sta odvisna od tega, kdo -so člani predsedstva in izvršilnih odborov. Zato bomo morali posvetiti kadrovskim pripravam vso skrb in predlagati na občnih zborih za vodstvene funkcije v sindikatu sposobne in delavoljne člane. Izhodišče pri predlaganju kandidatov mora biti njihova družbeno-politič-na aktivnost, sposobnost -in pripravljenost za delo v sindikatu.
Občnih zborov po podružnicah sindikalne organizacije se udeležijo vsi člani, ki so vključeni v posamezno podružnico sindikalne organizacije.
Občni zbor sindikalne organizacije pa bodo sestavljali delegati, ki bodo -izvoljeni na občnih zborih osnovne organizacije.
Predsedstvo sindikalne organizacije je imenovalo 5-člansko komisijo, ki bo vodila priprave in izvedbo občnih zborov in skrbela, da bo članom posredovan ves material, ki bo obravnavan na občnih zborih, najmanj teden dni pred vsakim občnim zborom.
Dolžnost nas vseh je, da poskrbimo, da ne bodo naši Občni zbori formalni ali navadni delovni sestanki, temveč morajo predstavljati mejnik v delu sindikalne organizacije. Sprejeti moramo čimbolj konkreten program nalog za prihodnje obdobje in izvoliti takšna vodstva, ki bodo v stanju realizirati postavljene naloge.
Predsedstvo sindikalne organizacije Merx Celje
- Iz personalne službe -
V	mesecu avgustu 1970 je bilo na novo sprejetih 41 delavcev, od tega 16 žensk.
V	istem času je odšlo iz podjetja 29 delavcev, od tega 15 žensk in sicer:
—	s privolitvijo
delavca 11 moških in 11 žensk
—	po pogodbi	4 žeske
—	upokojeni 2 moška in 1 ženska
ROJSTVA:
Vidi STOŽIR, Magdi LESJAK, Silvi VRANC in Alenki PISTOTNIK
so se rodili sinovi, Leopoldu LEŠE-KU pa se je rodila hčerkica. Iskrene čestitke!
POROKE:
V -mesecu avgustu 1970 so sklenili zakonsko zvezo:
Marta VRHOVNIK, poročena ČERNELIČ, Marija PIKO, poroče-
na POTOČNIK in Jožica UDUC, poročena FENDRE.
Kolektiv želi vsem novoporočen-cem na njihovi skupni poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.
Prosimo člane kolektiva, da sproti javljajo vse spremembe osebnega značaja kot n. pr. spremembe priimka vsled poroke, prirast v družini in spremembe bivališča.
Vse event. spremembe je treba javiti personalni službi.
Slavica Perme
MERX VESTNIK
Urejuje uredniški odbor: Franjo šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Go-lavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno.
Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško. Naklada 1.700 izvodov.