94
samo životari ter je omejen na majhen krog čita-teljev in nima nobenega znatnejšega vpliva. Toliko se govori o slovanstvu, toda niti ena slovanska revija se ne more obdržati. Samo ,,owiat SJowianski" dela izjemo. Izhaja že šesto leto v primeroma velikem obsegu ter ima precejšen vpliv.
Napaka drugih slovanskih časopisov in revij ter slovanskega gibanja sploh je bila, da je bilo brezna-čelno in brezprogramatično. Govorilo se je o slovanski vzajemnosti in o zbližanju Slovanov, ni se pa nikdar razpravljalo načelno, v čem ima to zbližanje in ta vzajemnost obstajati in kako se irna doseči. Raditega se tudi mnogo desetletji nismo pomaknili niti za korak naprej. Iz breznačelnosti in brezprogramnosti vsega gibanja je izšla med drugimi znana fraza, da je treba iz slovanskih vprašanj sploh izključiti vsako politiko. Tako so pričeli igrati igro ptiča noja, ki vtakne glavo v pesek, kadar vidi prihajati lovca, ter misli, da se bo tako skril.
„Šwiat Sbwianski" se ni vstrašil nobenega vprašanja, ki se je porojalo tekom časa. Vsako je vzel v pretres, vsako je obravnaval mirno, resno in stvarno. Tekom let je tako ustvarjal slovanski program, ki je edino mogoč in edino izvedljiv, ki je pa tudi edini kar jih imamo. Resnično namreč nimamo nobenega drugega slovanskega programa, kakor onega, ki ga je izdelal ,,Swiat SIowiarisku". Prva njegova zasluga je bila, da se je pojavilo takozvano ,,Novoslovanstvo". Pristaši starega breznačelnega slovanofilstva so izpre-videli, da ne morejo pod staro tvrdko ničesar več doseči, ter so si dali novo ime in privzeli nekaj novih fraz. ,,Novoslovanstvo" ni slovanstvo krakovskega Swiata, ono iudi ni novo, ampak se je samo nekoliko prenovilo, po bistvu je pa staro breznačelno slovano-filstvo. Važno je samo kot dokaz, da je staro slovano-filstvo popolnoma zbankrotovalo in da je pot odprta za novo programatično delovanje.
Slovencem, kakor vsem Slovanom sploh, ki se zanimajo za širše slovanske pojave, moramo pa priporočati, da si naroče in čitajo pridno ,,Swiat Sk>-wiariski". On jim naj bo vodnik v slovanskih vprašanjih, njegov program pa podlaga skupnega delovanja. Cena je silno nizka, ter stane na leto s pošto vred samo K 10*—.
Pr^d: Miesiejcznik spolecznu i literacko - nau-kowy. Gospod Adam Lach Szumariski, ki je bival dalje časa med Slovenci in potem napisal lepo knjižico o Slovencih, izdaja sedaj v Varšavi mesečnik ,,Prad" (Smer), ki je glasilo katoliške poljske mladine. Pisan je v krščansko-socialnem duhu in urejevan jako skrbno. Szumariski stoji v Varšavi v središču mladega krščansko - socialnega gibanja. Slovencem, ki se zanimajo za Poljake, ta list priporočamo. Stane na leto Ro. 4" — , v Avstriji K 10"—, in se naroča v Varšavi, ulica Warecka št. 11.
Grgf: Miesiecznik dla spraw kaszubskich. — Na skrajnem slovanskem severo-zahodu, v nemških deželah ,,Zahodno - Prusko" in ,,Pomorsko", prebiva majhen slovanski narod, ki ima jako podobno usodo s Slovenci. Imenujejo se ,,Kašubi". Vseh skupaj je do 400.000, so jako revni, ker je njihova zemlja malo rodovitna in peščena. To so ostanki nekdaj mogočnega slovanskega naroda, ki je segal nekoč čez Odro in Labo in Vezero, tja do Slesvig-Holštajna in notri do Fran-kovskih lesov, potem so ga pa Nemci iztrebili. Kašubi

so najbližji sosedi Poljakom, ter se sedaj poslužujejo poljskega književnega jezika, ker jih je samih premalo, da bi razvili svoje slovstvo. To je skromen, pošten in marljiv narod, ki se trdo drži starih navad in se sedaj hrabro bori skupno s Poljaki za svoj obstanek. Njihovo glasilo ,,Gazeta Grudzi^ska", ki izhaja v mestu Grudzi^sk (Graudenz), ima 79.000 plačanih naročnikov, kar je med vsemi Slovani brez primere. Zgoraj navedeni mesečnik „Gryf", katerega urejuje dr. Majkowski, je pa posvečen znanstvenemu pre-iskavanju kulturnega in gospodarskega položaja ka-šubskega ljudstva, poroča o njihovi govorici, narodnih navadah, življenju, narodnem slovstvu itd. „Gruf" izhaja enkrat na mesec in stane na leto M 6'60, izhaja v središču Kašubov, v mestu Koscierzuna, po nemško Berent, Zahodno - Prusko.
V severovzhodnem delu Ogrske živi mnogo Ru-sinov, ki imajo dva škofa, namreč v Munkačevu in v Praševu. V Ungvaru izhaja njihovo glasilo tednik „Nauka", ki je pisano v cerkveno-unijatskem duhu, je nekoliko antisemitično, narodno pa skoraj popolnoma brez barve, politično in socialno pa starokopitno. Za novo leto smo prejeli koledar tega lista, ki izgleda še dosti čedno in ima poleg navadne koledarske vsebine 112 strani cerkvenega teksta in 134 strani raznovrstnega berila. Med članki se nahajajo: „O socializmu", „Daniel in njegovi trije tovariši", „0 katoliških farnih društvih", „Življenje sv. Antonija in Teodozija, pe-čerskih menihov", „Nekaj o Kocuri in o bačvanskih Rusinih", Srbi in Bolgari", življenje rusinskega rodoljuba duhovnika Kostantina Baloha, polegtega mnogo pesmic, anekdot in člankov poljudno-znanstvene vsebine. Ogrski Rusini so najbolj zapuščen in najbolj zatiran narod na Ogrskem, ki se najhitreje madžarizuje. Svetne inteligence nimajo, duhovščina je večinoma madžaronsko-vladna, v kolikor pa hoče delati za narodnost, smatra za edini narodov blagor svoj vzhodno-cerkveni obred. Narod, ki šteje nad pol milijona prebivalcev, je, ako izvzamemo majhne drobtinice, kakor gori navedeno, popolnoma brez slovstva. Njegova edina izobraževalnica je židovska krčma.
Dr. L L. C596SD
Kdo pa so Slovinci ? Beseda seveda ni nič drugega, kot nekoliko drugačna izgovarjava za „Slovenci". Naš narod se imenuje slovenski ne samo od najnovejših časov, ampak ta pridevek najdemo že v začetkih slovenskega slovstva pri nekaterih protestantskih pisateljih. Dalje se narod, kateremu mi pravimo Slovaki, sam sebe imenuje Slovenci in svoj jezik slovenski. Imamo pa še tretje Slovence ali, kakor si pravijo, „Slovince", in sicer na skrajnji severozahodni točki slovanskega sveta, gori pri Severnem morju, v pruski provinciji Pommern. To so ostanki davnih pomorskih Slovanov. Njihovi najbližji slovanski sosedje so tako-zvani Kabatki in Karvotki, ki se že prištevajo h Ka-šubom. Vseh Kašubov skupaj je kakšnih 360.000 duš,
C59893
Rusinska.
Slovinska.