NOVOTEHNIHI FEBRUARSKI DNEVI NAKUP S POPUSTOM IN UGODNIMI PRODAJNIMI POGOJI VSE INFORMACIJE DOBITE V NOVOTEHNINIH PRODAJAINAH DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST IJL1 f** OC |m> LU >0 to > DOLFNJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST mmamrn ODPRT SEJEM MODA JESEN - ZIMA LJUBLJANA - Včeraj so na Gospodarskem razstavišču odprli 39. slovenski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije ter galanterije, modnih dodatkov, kozmetike in nakita ter bo do sobote odprt vsak dan od 10. do 19. ure. Udeležba je mednarodna, med 193 razstavljala jih je 142 iz Slovenije, iz sosednje Hrvaške 12, Nemčije 29, Francije 27, iz ZDA, Španije in Tajske pa po en zastopnik. Sejem je tokrat zasnovan po modernem evropskem konceptu in je tudi odlična priložnost za sklepanje novih poslov. Modne revije bodo v festivalni dvorani vsak dan razen sobote ob 16. in 19. uri. 205 VAŠČANOV PROTI CENTRU RAZBOR - Kar 205 vaščanov razborske fare (torej tudi iz zaselkov v sosednji laški občini) je podpisalo protestno pismo predsednici sevniške občinske skupščine Bredi Mijovič, v katerem odločno nasprotujejo pobudam, da bi na Razborju v tukajšnji šoli omogočili delo centru dona Picrina, ki v podobnih terapevtskih skupnostih v Italiji in drugod (v 160 krajih) po Evropi pomaga ozdravljenim narkomanom, da količkaj normalno, zdravo zaživijo. OPRAVIČILO Križnicam, arhivom in bralcem se opravičujemo, ker je v prejšnji številki Dolenjskega lista v glavi in paginacjji iz tehničnih razlogov izostala navedba številke, datuma in cene časopisa. Tam bi moralo biti zapisano: št. 6 (2269) - Leto XL1II - Novo mesto - četrtek, II. februarja 1993 - Cena: 80 SIT. Uredništvo DL Na vrhu so delili z veliko žlico Težak »nahrbtnik« Vidmovih dolgov — Kljub novemu poslovodstvu se je izguba povečala — Vodstvo oskrbeli s plačo in razbremenili odgovornosti KRŠKO — »Videm Krško ima okrog 170 milijonov mark dolga. To je nahrbtnik, ki vleče pod vodo. Ta nahrbtnik je treba sneti s hrbta.« Tako je označil v začetku februarja Vidmov gospodarski neuspeh Božo Jašovič, predsednik novega upravnega odbora Vidma. Kako to storiti, da bo koristilo Vidmu in njegovim zaposlenim, ni povedal še nihče. V bližnji preteklosti so izvedli na različnih mestih nekaj kadrovskih zamenjav, ki tako ali drugače zadevajo Videm, a je tovarni to bore malo koristilo. Niti imenovanje Rolfa Normana za direktorja Vidma niti prenos podjetja v tujim investitoijem. Ali je del takih domnevnih namer tudi imenovanje Rolfa Normana na mesto direktoija v Vidmu? Vsekakor je prihod švedskega poslovneža v Krško dvignil veliko prahu, zlasti v zadnjem času. Sporno je zlasti to, daje nekdanji upravni odbor Vidma v soglasju z Ljubljansko banko kot največjim Vidmovim upnikom sklenilo z Normanom »čudno« pogodbo. Gre za to, da po tej pogodbi Norman osebno ni odgovoren, če bo Videm posloval z izgubo. Z drugimi besedami: to določilo pomeni, da Norman in njegova menedžerska ekipa prejemata nemajhno plačo ne glede na to, ali ima Videm pod njegovim vodenjem izgubo. Ker v Vidmu, kakršen je, sedanje vodstvo tovarne ni videlo zanesljive plače, je upravni odbor najel za kritje pogodbenih obveznosti dveletno garancijo pri Ljubljanski banki v znesku 1,572.250 dolarjev. O čem takem seveda ne govorijo niti poučeni ljudje iz Ljubljanske banke, niti iz Vidmovega upravnega odbora niti ne Rolf Norman. Ko so omenjene in druge ljudi vprašali o teh zadevah na nedavni krški okrogli mizi o Vidmu, so take, nekako skrivne dogovore zamolčali. Pogodba toliko bolj bode v oči, ker Vidmovi delavci dobivajo komaj dobro polovico s kolektivno pogodbo določenih plač. Poudariti je potrebno, da bi dobili še nižje, če jim ob plačah ne bi izdajali tudi bonov. M. LUZAR ih,-. ____ . Božo Jašovič, predsednik novega upravnega odbora Vidma • Glede obstoja Vidma Božo Jašovič zagotavlja, da »smo zainteresirani tako za delovanje papirniškega kot celuloznega dela Vidma«. Toda zlasti celulozni del je trenutno še vprašljiv. Danes se izteče rok za oddajo Celuloze v najem. Celulozni obrat pa že nekaj časa ne obratuje in bo veijctno miroval še nekaj tednov. V teh dneh so v Vidmu začeli delavcem vročati odločbe, da so trajni presežek. Od 11. februarja do konca maja bo take odločbe prejelo 110 zaposlenih. državni razvojni sklad nista dala pričakovanih rezultatov. Nasprotno, izguba se je celo povečala. V takih razmerah vse pogosteje omenjajo oceno, da slovenski razvojni Sklad ni sposoben rešiti Vidma. Poznavalci govorijo o čedalje bolj utemeljenem sumu, da Slovenija namerava razprodati svojo papirniško industrijo Črnomelj slavi Podelitev priznanj — Gostje predstavniki prijateljske občine PRIHODNOST JE V SORTNEM MEDU ZA IZVOZ — Na predavanje oz. pogo vor o boleznih čebel in zdra vljenju čebel s prof. dr. Durom Sulimanovičem z zagrebške veterinarske fakultete je v malo dvorano Kulturnega doma v Krškem prišlo nad 140 posavskih čebelarjev. Takšen izjemen odziv, da je sprva zmanjkalo stolov za vse, ki so iz brežiške, krške in sevniške občine prihiteli poslušat enega vodilnih svetovnih izvedencev za varozo (na posnetku čebelarji in prof Sulimanovič) ni naključen, saj so Posavci že nekajkrat lahko prisluhnili priznanemu strokovnjaku in nikoli niso bili razočarani Predstavnik nemške multinacionalke Bayerje zatem predstavil nekatera zdravila za čebelje bolezni na koncu pa je največji slovenski čebelar, Janez Pislak iz Apač, ki umno gospodari z 2250 družinami — letno vzredi okrog 20.000 matic, lani je pridelal okrog 300 kg matičnega mlečka! je posavskim kolegom položil na srqe, da je pri-hodost slovenskega čebelarstva v pridelavi sortnega izvoznega medu. (Foto: P. Perc) ČRNOMELJ — V spomin na 1. •zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), kije bilo 18. in 19. februarja 1944 v Črnomlju, praznuje črnomaljska občina 19. februarja svoj praznik. Ob tej priložnosti bo na predvečer praznika, torej danes, 18. februarja, ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu kulturna prireditev. Predstavil se bo dekliški sekstet črnomaljske glasbene šole pod vodstvom Silvestra Mihelčiča in violinista Antona Čorbiča, recitatorji mladinskega kulturnega kluba Bele krajine, klarinetist Mate Bekovac ter pianistka Adriana Magdovski. Na slovesnosti bodo podelili tudi plakete, najvišja občinska priznanja. Prejeli jih bodo prijateljska občina Terzo D’Aquileio iz Furlanije—Julijske krajine v Italiji za vsestransko sodelovanje in veliko humanitarno pomoč beguncem v občini Črnomelj, krajevna skupnost Tribuče za izjemne dosežke pri gradnji komunalne infrastrukture v KS, pesnik dr. Lojze Krakar za delež Bele krajine v njegovem literarnem opusu ter prof. Janez Kambič za dolgoletno uspešno delo v vzgoji in izobraževanju. Prav tako bodo podelili brezo kot pohvalo in kopi-no kot grajo pri urejanju in varovanju okolja. Brezo bo prejel Stane Lozar, predsednik komisije za varstvo okolja pri ribiški družini Črnomelj, in sicer za uspešno vodenje akcij pri urejanju brežin in jezov na belokranjskih rekah ter za ekološko osveščanje mladine. Kopino pa sije prislužilo podjetje Begrad, ker ni uredilo brežin Lahinje, ko je v Črnomlju gradilo »S« kanal. Na praznični dan pa bosta v petek, 19. februarja, redna delovna ter slavnostna seja občinske skupščine. Ob prazniku bodo dva dni gostje Y//////////////////j oanes v Dolenjskem na 2. strani: • Predsedniku vzeli pristojnosti na 3. strani: • »Stroka danes pada na politikRi^-^ na 4. strani: 'X - • Bo Standard ob polovico trgovin? na 6. strani: *1 I §či4M H • Začetek konca kostelskih zapletov na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista komentirajo na 10. strani: 'j j \ • Dolgi prsti brežiškega poslovodje 11 v na 11. strani: • Kdo krade in kdo podtika na 12. strani: • Vse težji knapovski »šremar« na 16., 17. in 18. strani: • Pisma bralcev ''///////////////////////////////^^^ I 1 NOVO MESTO Z 18 odstotki glasov, kolikor sojih dobili na decembrskih volitvah, novomeški krščanski demokrati niso bili pretirano zadovoljni, čeprav so bili boljši kot na republiški ravni. Na koncu pa so se stvari zanje vendarle izšle bolje, kot je kazalo takoj po volitvah, ko novomeška krščansko-demokratska kandidata nista dobila dovolj glasov, da bi postala poslanca v državnem zboru slovenskega parlamenta. Sedaj vendarle oba odhajata v Ljubljano. Potem ko je Lojze Peterle postal slovenski zunanji minister, seje izpraznilo eno poslansko mesto v državnem zbo- • Novomeški krščanski demokrati sc pripravljajo na nedeljski letni zbor, na katerem bodo analizirali volilne rezultate, na novo izvolili približno polovico občinskega vodstva stranke in predstavnike v regijskem odboru ter se dogovorili o letošnjem programu dela. Po Dvornikovih besedah bodo letos dali prednost krepitvi kmečkega in seniorskega gibanja, ki sta bili lani ustanovljeni v okviru SKD. Obe gibanji bosta na novomeški ravni oblikovani na nedeljskem popoldanskem zboru na Kapitlju, ki se ga bosta iz tega razloga udeležila Ivan Oman in Pavel Erzin iz vodstva stranke in obeh gibanj. ru. Pripadlojc novomeški magistri veterine Vidi Cadonič-Špelič, kije v tretjem volilnem okraju oz. v približno polovici novomeške občine kot kandidatka krščanskih demokratov dobila na O GOZDOVIH KRŠKO - Medobčinski inšpektorat v Krškem naj bi v kratkem pripravil celovito poročilo o stanju v gozdovih v krški občini in pri tem podrobneje obdelal sečnjo v gozdu v Kostanjevici. Pobudo za tako temeljito poročilo je nedavno dala krška občinska skupščina. Djuričeva v evropskem vrhu Imenitna dosežka Gorda-ne Djurič in Simuniča DOLENJSKE TOPLICE — Priprave topliških atletov v Pulju in nato še v Budimpešti, za kar gre v prvi vrsti zahvala sponzorju Zavarovalnici Tilia, so očitno imenitno uspele, tako vsaj je moč soditi po prvih rezultatih. Troskokaša Gordana Djurič in Boštjan Simunič sta letošnjo sezono začela z rekordi. Djuričeva je najprej v Ljubljani skočila 12,22 metra in tako kot prva mladinka v Sloveniji presegla dva-najstmetrsko znamko, 13. februaija pa je zablestela v Budimpešti: slovenski rekord je namreč prestavila na 12,53 metra in se s tem dvoranskim dosežkom prebila med vodilne evropske mladinske troskokašice. Podobno uspešen jc bil tudi Šimunič, kije že januarja v Budimpešti skočil 14,40 metra, minuli vikend pa je v Budimpešti na mednarodnem prvenstvu Madžarske svoj rekord popravil na 14,45 metra. ORLICA V NEMČIJI PIŠECE - Te dni so se z večdnevnega gostovanja po Nemčiji vrnili člani okteta Orlica iz Pišec. Pod umetniškim vodstvom prof. Juriče Grakaliča so s svojimi koncerti rojakom ter drugim na dostojen način predstavili slovensko narodno, duhovno in umetno pesem ter pesmi drugih narodov, in tako obogatili praznovanje slovenskega kulturnega praznika v tujini. Koncertu v cerkvi srca Marijinega v Frankfurtu, ki jc bila nabito polna, sta prisostvovala tudi slovenski veleposlanik dr. Boris Frlec in gospod Janez Modic, župnik slovenske župnije v Frankfurtu. » občine predstavniki prijateljske ob- ; čine Terzo. V SKD na koncu zadovoljni Poslanska in druga mesta za novomeške predstavnike—J vodil Toni Gašperič, maškare pa bodo pogostili s čajem in krofi. Prireditelji vabijo tudi starše, naj v maskah spremljajo svoje otroke. Altilio Silvi Italijanski lovci za begunce GRADAC — Industrijalec Atti-lio Silvi iz Firenc je v začetku fe-bruaija že drugič pripeljal pomoč za begunski center v Črnomlju. »Na idejo, da bi zbirali pomoč, je prišel ribič Guglielmo Dali Orno iz Bologne, ki prihaja že 28 let lovit na Kolpo, pri meni pa je bil kar 40 let trgovski potnik. Tudi on je že dvakrat pripeljal pomoč za črnomaljski center,« pravi Silvi, ki je kot lovec prav tako že 15 let reden gost lovske družine Gradac. Gradaški lovci mu tudi pomagajo pri dogovaijanju z begunskim centrom. Silvi skromno pove, da sta z Dali Orno le organizatorja zbiranja pomoči v Italiji, ki jo prispevajo številni lovci in ribiči pa tudi drugi prijatelji. »V begunskem centru se najprej pozanimamo, kaj potrebujejo, potem pa zbiramo. Ko sem prijateljem omenil, koliko begunskih otrok je v Črnomlju, so se raznežili in odprtih rok prispevali, kolikor je bilo v njihovi moči,« pove Silvi. Doslej je pripeljal za tri tone oblačil, hrane, higienskih pripomočkov, posteljnine. »Medtem ko je obleka že rabljena, pa vse ostalo kupimo. Tako smo porabili že tri milijone lir. Sicer pa v Italiji že čaka še za pošiljko blaga, ki jo bo kmalu pripeljal v Črnomelj. M.B.-J. mi E Cene Komunalo potiskajo v izgubo Komunala zaradi pritožb občanov zaračunava za ogrevanje cene, kakršne so veljale maja lani, vendar... — Občina nima denarja, republika ga ne da ČRNOMELJ — Potem ko so se stanovalci v blokih na Čardaku, ki jim ogrevajo stanovanja iz skupne kotlovnice, s katero upravlja Komunala, pritožili zaradi cen ogrevanje v tej kurilni sezoni, je morala Komunala cene znižati. Medobčinske inšpekcijske službe so namreč dale prav stanovalcem, ki se niso strinjali s 133 tolarji za kvadratni meter ogrevanja, ampak so morali na Komunali začeti zaračunavati 49,15 tolaija za kvadratni meter, kolikor je ogrevanje veljalo lanskega maja. Toda v Komunali so že izračunali, da bodo imeli samo zaradi tega znižanja letos najmanj 9 milijonov tolaijev izgube, že sedaj pa so zaradi tega ustavili vse naložbe. Kot je povedal direktor Komunale Bojan Košir, so tistim strankam, ki so od oktobra plačevale višjo ceno, preplačilo šteli v dobro ali pa so jim, če so to zahtevale, denar vrnili. Od tistih pa, ki so čakali, kakšen bo razplet spora in ogrevanja sploh niso plačevali, so dolg bodisi že izterjali ali pa jih bo Komunala tožila. Dokler ni bilo dokončno znano, kakšna bo veljavna cena, pač ni bilo moč izterjati dolgov, ker za to ni bilo pravne osnove. Toda tudi sedaj, ko to • Črnomaljska kotlovnica na Čardaku je še iz časov, ko so jih lahko gradili le na trda goriva. Poleg tega je premog, ki ga dobivajo iz rudnika Kanižarica, glede na slabo kvaliteto drag. Zato je Komunala že naročila projekt za ureditev kotlovnice na kurilno olje. Potem bo lahko ogrevanje cenejše, res pa je, da bo naložba velik zalogaj. počno, pomeni za Komunalo lanska majska cena pri ogrevanju za 2,5 milijona tolaijev primanjkljaja na mesec, ki ga morajo pokrivati iz drugih dejavnosti. Sicer pa Košir zatrjuje, daje politika države povsem zgrešena. Če hoče namreč na račun komunalnih in nekaterih drugih javnih dejavnosti zadrževati rast inflacije, mora poskrbeti za preživetje teh dejavnosti. »To je obljubila, a obljubo drži le pri večjih sistemih, kamor pa komunala ne sodi. Država skrbi za preživetje komunalnih dejavnosti prepušča občinskim izvršnim svetom. Potemtakem bi morala država vrniti v pristojnost občin tudi oblikovanje cen teh storitev. Vendar pa lahko občinska vlada zahteva od republiške le pokrivanje stroškov do enostavne reprodukcije, če v občinski blagajni ni dovolj denarja in v črnomaljski ga zares ni. Ker pa tudi iz republike denarja očitno ne bo, bomo izgubo morali pokriti z izkupičkov od drugih dejavnosti, kar pomeni, da bo- mo udarili po žepu večino občanov,« pravi Košir. Iz Komunale so poslali na ministrstvo za trgovino in cene zahtevo za pokritje razlike do stroškov enostavne reprodukcije. A so dobili negativen odgovor z obrazložitvijo, da lani niso naredili dovolj pri oblikovanju cen. Vendar na Komunali zatijujejo, da so naredili toliko, kolikor jim je dopuščal odlok o oblikovanju cen komunalnih storitev. Ta odlok sicer velja do 7. marca, in če ga vlada ne bo podaljšala, pomeni, da se bodo cene sprostile. Če bo do tega zares prišlo, Košir že napoveduje, da bodo predlagali nove, višje cene, saj imajo izgubo tudi pri vodarini, kanalščini, odvozu smeti, vendar jim je doslej uspelo ta primanjkljaj pokriti z izkupičkom od dejavnosti, katerih cene oblikujejo na trgu. M. BEZEK-JAKŠE Dolg je seznam investicij Lani so Črnomaljci za naložbe v gospodarsko infras-_____trukturo porabili 192 milijonov tolarjev ČRNOMELJ — Kot je moč razbrati iz obširnega gradiva o naložbah v gospodarsko infrastrukturo v črnomaljski občini v preteklem letu, je bilo opravljeno obsežno delo. A ga je bilo težko uresničiti, ker do tretjega tromesečja ni bilo dokončno znano, koliko denarja bo na voljo iz občinskega proračuna in samoprispevka. Poleg tega je bila republiška pomoč precej pičla. Za 6 oddanih programov za komunalne naložbe so dobili le 3,8 milijona tolarjev, od 27 programov za pomoč demografsko ogroženim pa so z 22 milijoni tolarjev podprli le tri. Zato se je moral izvršni svet tudi zadolževati. Nemogoče bi bilo na kratko našteti Metlika odpira vrata turizmu Pogumno zastavljen program razvoja turizma v metliški občini — Vključeni vsi _______ki lahko kakor koli pripomorejo k promociji Bele krajine METLIKA — Slovenska država je letošnje in prihodnje leto razglasila za turistični leti. To bo priložnost, da Slovenci turistično ponudbo približamo evropskim normam. V nacionalni program turizma seje vključila tudi metliška občina, ki je imenovala posebno komisijo s predsednikom skupščine občine Brankom Matkovičem na čelu. Komisija je pripravila in temeljito pretresla program, ki zajema vse dejavnosti, ki so kakorkoli povezane s turističnim razvojem metliške občine. Zanimivo je, da so si pri polovici od šestnajstih nalog zastavili rok za uresničitev do tradicionalne prireditve Vinska vigred, ki bo od 21. do 23. maja. Do takrat naj bi zagledali luč sveta turistični karti Metlike in Bele krajine ter etnološka topografija metliške občine. V sodelovanju z ostalimi dolenjskimi občinami bodo izdali katalog celostne turistične ponudbe Dolenjske in Bele krajine ter ustanovili agencijo za promocijo obeh pokrajin, katere naloga bo trženje turističnih znamenitosti in zmogljivosti. Prireditveni odbor Vinske vigredi je obljubil, da bo do pomladi v Metliki znova zaživelo turistično društvo. Ena izmed njegovih prvih nalog bo izdelava turističnega inventaija v občini. Na pobudo Belokranjskega muzeja je že razpisan natečaj za razpoznavni znak Bele krajine, s katerim bodo označevali vse, kar je povezano z deželo ob Kolpi, tudi informativne table, ki jih bodo skupaj s Črnomaljci namestili ob Po pripravništvu mnogi brez dela V trebanjski občini je več kot 600 brezposelnih — Z novo generacijo srednješol-_ cev bo število še večje — Zelo težko dobijo službo starejši delavci TREBN' — Čeprav v trebanjski občini niso imeli stečajev podjetij, je število brczpcselnih vendarle narastlo. Temu pa so vzrok predvsem krize in težave nekaterih novomeških in ljubljanskih podjetij, kamor se veliko Trebnjccv vozi na delo. Konec decembra leta 1991 je bilo na trebanjskem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 411 brezposelnih, konec lanskega leta pa že 622. »Število brezposelnih je naraslo največ zaradi presežnih delavcev. Pričakujemo pa, da se bo število že v kratkem še povečalo, ko bodo na zavod prišli mladi, ki bodo po opravljenem pripravništvu ostali brez zaposlitve,« pravi Majda Medved, svetovalka za zaposlitve na trebanjskem zavodu za zajtoslovanje. Zaposlitev — res da ne po želji vsakega pa se še vedno najde, pravijo na zavodu za zaposlovanje. Nekaj novih delovnih mest se ponuja na Mirni v Tomu, v Šentrupertu in v Mokronogu v tovarni čevljev. »Predvsem pa težko najti delo ljudem iz Suhe krajine in iz Velikega Gabra. Ljudje iz teh krajev so bili vezani predvsem na Ljubljano in Novo mesto, medtem ko so avtobusne zveze z Mirensko dolino slabe,« pravi Medvedova. V občini je trenutno zelo veliko povpraševanje po šiviljah. Ker jih ni toliko. kot jih bi potrebovali, pripravlja mirenski Tom tečaje, kjer delavke naučijo šivanja za njihove proizvodne potrebe. V jeseni so organizirali tri skupine, kamor so se poleg do sedaj brezposlenih vključile tudi že zaposlene delavke Toma. Med moškimi poklici je najbolj iskan poklic zidarja; povpraševanje je veliko, zidarjev pa malo. »Med iskalci zaposlitve je zelo veliko nekvalificiranih. Najtežje najdejo zaposlitev starejši, ki so ostali brez službe, saj vsi delodajalci iščejo predvsem mlado in zdravo delovno silo, pri večini se zahteva zgornja Majda Medved starostna meja bodočega delavca 30 let,« razlaga Majda Medved. In če smo že povedali, katerih poklicev je v občini premalo, je treba še dodati, da imajo v občini preveč ekonomskih tehnikov, administratork, kmetijskih mehanikov in drugih, medtem ko mladi z višjo in • Očitno pa vsem še ne gre tako slabo, saj se, kot pravijo na trebanjskem zavodu za zaposlovanje, nemalokrat zgodi, da brezposelni odkloni ponujeno delovno mesto. Mnogi so nedodelano zakonodajo na tem področju izkoriščali, zavračali so ponujeno delo, prejemali denarno nadomestilo oz. denarno pomoč, vmes pa delali na črno. Temu je pred kratkim naredil konec novi pravilnik o merilih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči med brezposienostjo, ki pravi, da zavarovanec izgubi pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči, če zaposlitev odkloni. visoko izobrazbo še vedno najdejo delo. »Veliko fantov in deklet, ki so lani končali šolo, bo po opravljenem pripravništvu ostalo brez službe, še huje pa se piše generaciji, ki bo zaključila šolanje letos,« sklepa gospa Majda. J. DORNIŽ vstopih v Belo krajino. Do poletja bodo vsa naselja v občini dobila označevalne table, nazaj v stari del mesta pa bodo preselili tudi živilski sejem. Še letos bodo sanirali črna odlagališča ter kopališči v Metliki in Podzemlju. Gotovo pa bodo morali v Metliki pohiteti s sprejetjem pogojev za odpiranje mini kampov, saj se že oglašajo prvi interesenti. Velike načrte imajo v aeroklubu Bela krajina, saj naj bi do septembra, ko nameravajo imeti veliki letalski miting, uredili letališče pri Pri-lozju in postavili lesen hangar. Precej pozornosti bodo Metličani namenili vinski cesti, a ker gre za državni projekt, se bodo morali pač prilagajati republiškim izhodiščem. M. BEZEK-JAKŠE ODPIS DOPLAČILA DOHODNINE METLIKA - Na zadnji seji tukajšnjega izvršnega sveta so sprejeli predlog za odpis doplačila dohodnine. Predložila gaje metliška izpostava republiške uprave za javne prihodke, dodatno pa ga je pretresla tudi komisija, v kateri so bili predstavniki zavoda za zaposlovanje, centra za socialno delo in skupščine občine. Od 55 prosilcev so 24-tim v celoti odpisali doplačilo dohodnine, pri sedmih pa so se odločili za delni odpis. Skupaj so tako odpisali za 77.500 tolarjev doplačil dohodnine, in sicer predvsem tistim, ki imajo nizke plače ali pokojnine ali so bolni. PUSTOVANJE NA MIRNI MIRNA - Na Mirni, v prostorih TVD Partizana, se bo 20. februarja ob 19. uri pričelo pustovanje, ki ga organizira NK Mirna. Na pustnem rajanju bo igral ansambel Janeza Goršiča iz Ljubljane. Nagradili pa bodo tudi tri najboljše maske. • Največja spretnost v besednem boju je pobijanje nasprotnika z njegovimi lastnimi citati. (Krleža) • Preden sem se poročil, sem imel šest teorij, kako vzgojiti otroke. Sedaj imam šest otrok in nobene teorije več. (Rochester) vse lanskoletne naložbe. Morda le največje in najdražje. To je posodobitev 2,6 km regionalne ceste Zuniči-Preloka, za katero je bilo že porabljenih 61 milijonov tolaijev, za asfaltiranje pa bo potrebna vsaj še polovica te vsote. Pri gradnji vodovodnega omrežja sta največ veljala vodovod od Tribuč do Pri-bincev ter za naselje Učakovci, vsak po dobrih 10 milijonov tolarjev. Pri varstvu okolja so največ namenili za pripravljalna dela za čistilno napravo, in sicer dobrih 11 milijonov tolarjev. Vrednost del v črnomaljskem elektro omrežju je lani znašala dobrih 14 milijonov tolarjev in jih je v celoti pokril Elektro Ljubljana iz sredstev amortizacije. Telekomunikacije pa so veljale več kot 47 milijonov tolarjev. Poleg samoprispevka, občinskih obveznic in proračuna je več kot polovico denarja prispevalo PTT podjetje Novo mesto. Sicer pa prav sedaj v Črnomlju gradijo nov bencinski servis, opravljajo pripravljalna dela za širitev tehnične baze AMSZ ter TV pretvornik na Veliki Plešivici. Velik pomen pa dajejo v občini gradnji gospodarske infrastrukture v poslovni coni Majer. M.B.-J. Nagrade za inovatoije in raziskovalce Trebnjem: podelili tri TREBNJE — Na oktobrski razpis za podelitev nagrad za raziskovalne dosežke in inovativno dejavnost ter za raziskovalno delo mladih je trebanjski sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti prejel tri vloge in tudi vse tri nagradil. Osnovna šola Mirna je zaprosila za pomoč pri nakupu računalnika, ki ga potrebujejo pri izvajanju novega načina poučevanja — pri integriranem pouku, projektnem delu in opisnem ocenjevanju. Na šoli že nekaj let uvaja novosti na področju izobraževalnih metod in oblik dela učiteljica Alenka Knez, kije za svoje delo prejela že vrsto priznanj in nagrad. Računalniška izobrazba pa je del tega inovativnega programa. Komisija za področje inovativne dejavnosti je OŠ Mirna dodelila 160.000 tolaijev za nakup računalnika. Predlog za nagrado je poslala tudi novomeška gimnazija. Predlagala je Tomaža Urbiča, učenca 4. letnika naravoslovno — matematične dejavnosti, doma iz Trebnjega. Tomaž je bil že v osnovni šoli uspešen na republiškem tekmovanju iz kemije, v samem vrhu je bil tudi na republiških tekmovanjih, ko je nadaljeval šolo na gimnaziji. Ker je bil lani prvi na zbirnem tekmovanju za olimpiado, seje udeležil in dosegel tretje mesto. Tomaž je s svojim sošolcem izdelal tudi tri raziskovalne naloge in bil zelo uspešen na tekmovanjih iz matematike. Za nagrado so mu dodelili 60.000 tolarjev. Tretjo nagrado, 30.000 tolarjev, je prejel Igor Zupet, delavec Toma iz Mirne. Kot lesni tehnik se ukvarja z razvojem in oblikovanjem programa oblazinjenega pohištva, pri čemer je pokazal kreativnost in inovativni pri^fcp pri delu. J. D. i! Lil IZ NkŠIH OBČIN tl ilt IZ NtkŠIH OBČIN [a Odgovori Reki Kdaj bosta zgrajena obljubljena cerkev in otroš-ki vrtec v Kočevski Reki? KOČEVSKA REKA — Krajani KS Kočevska Reka so zastavili odgovornim nekaj aktualnih vprašanj. Nanja so dobili take odgovore: Mladi so res že vrsto let brezplačno uporabljali telovadnico, od 1. februarja pa bo treba njeno uporabo plačevati. Uporabljale pa jo bodo lahko le tiste skupine, ki bodo imele izdelan vadbeni in časovni program ter mentorsko vodstvo. Tudi morebitno povzročeno škodo v telovadnici in na napravah bodo morali povzročitelji plačevati. Ni torej potrebno skrbeti zaradi plačevanja stroškov za uporabo telovadnice, ampak predvsem skrbeti za red in disciplino v njej. Če jo bomo uničili, jo bomo hkrati za vedno izgubili, saj m denarja za gradnjo nove. Resje bil v programu samoprispevka do leta 1990 namenjen del zbranega denarja tudi za gradnjo otroškega vrtca. Vendar tako zbrani denar ni zadoščal niti za izdelavo projektne dokumentacije. Krajevna skupnost se prizadeva, da bi dobila denar iz občinskih in drugih virov. V zvezi z načrtovano gradnjo cerkve v Kočevski Reki je bil opravljen lokacijski ogled, zdaj pa skušamo dobiti lokacijsko dovoljenje. Že zdaj pa se kaže, da bo glavna težava pri gradnji, kako zagotoviti potrebni denar. Glavno breme naj bi nosila vlada republike Slovenije, ki bi se tako vsaj simbolično oddolžila za porušenih nad 90 cerkva in sakralnih objektov na območju občine Kočevje, in to med drugo svetovno vojno in kmalu po njej. Vladaje finansiranje te gradnje odrinila ministrstvoma za obrambo in notranje zadeve. Obe ministrstvi sta obljubili pomoč, denarja pa še Nevarna cesta Vsako leto s ceste Blanca—Poklek tudi 10 avtomobilov v Blan-________ščico_______ POKLEK Vožnja na ovinkasti lokalni cesti Blanca—Poklek je, odkar je asfaltirana, nedvomno bolj udobna, ni pa dosti manj nevarna kot poprej, ko je bila še makadamska. Domačini pravijo, da ni varna niti vožnja z motornimi vozili s 30 do 40 km na uro, kajti cesta je preozka (4,5 m), tudi niso urejene bankine, ki so ponekod nižje od cestišča oz. od roba asfalta tudi za 10 cm. Ko bi bili cestarji namestili zaščitno odbojno ograjo vsaj na najbolj nevarnem ovinku, se ne bi vsako leto znašlo v potoku Blanščica, ki teče ob omenjeni cesti, 6 do 10 avtomobilov. Za zdaj gre pri teh prometnih nezgodah pretežno le za zvito pločevino in lažje telesne poškodbe, pred časom pa seje mopedist smrtno ponesrečil. Gasilci s Pokleka so zaradi številnih podobnih nesreč že razmišljali, da bi nabavili poseben avto, s pomočjo katerega bi iz Blanščice lahko povlekli oz. dvignili na suho karambolirane avtomobile. Toda po besedah predsednika GD Poklek, Lada Martinkoviča, bi gasilci še bolj potrebovali močnejši terenski avto, da bi bili kos požarom v hribovitih zaselkih. P. P. ODDOLZITEV ZA PORUŠENE CERKVE KOČEVSKA REKA - V Kočevski Reki, kjer so po drugi svetovni vojni porušili cerkev, si močno prizadevajo, da bi dobili novo. V ta namen so lani imenovali gradbeni odbor, ki jc od republiške vlade dobil zagotovilo, da bo gradnjo cerkve financirala preko ministrstev za obrambo in notranje zadeve. Ker iz tega do sedaj ni bilo še nič, lokacija in projektna dokumentacija pa sta že narejeni, se bo gradbeni odbor ponovno obrnil na slovensko vlado s prošnjo, naj jim dodeli zagonska sredstva za pričetek gradnje. V Kočevski Reki in kočevski občini nasploh so mnenja, da so do republiškega denarja upravičeni, češ da so bili sakralni objekti rušeni v imenu države oziroma njene ideologije. Nova cerkev v Kočevski Reki, ki naj bi jo zgradili na istem mestu, kot je bila včasih, naj bi bila zato nekakšna oddolžitev države za vseh 94 po vojni porušenih sakralnih objektov na Kočevskem. PAVLIHA IN MICA V KOSTELU FARA - Zamejci s Sel na avstrijskem Koroškem so se pred kratkim predstavili na odru v Fari s tragično komedijo oz. komično tragedijo Pavliha in Mica. Gledalci so bili z igro mladih zamejskih Slovencev zelo zadovoljni. Gostovanje je organiziralo Turistično-športno društvo Kostel, s svojimi prispevki pa so jo omogočili: Osnovna šola Vas-Fara, Studio za zdravje in lepoto Stanko Nikolič s Hriba in Mizarstvo Klarič iz Potoka. Po igri so domačini zamejske gledališčnike skromno pogostili in vsakemu članu skupine podarili knjigo domačina Jožefa Zagarja-Jagrovcga “Kostel”. Začetek konca kostelskih zapletov Predsednik je končno priznal svet v odstopu — Spremenili in dopolnili so statutarni sklep, ki določa način volitev, hkrati pa razpisali volitve FARA — Po številnih zapletih, ki so se pričeli v krajevni skupnosti Kostel že leta 1990 oz. kmalu po izvolitvi Stanislava Južniča za predsednika sveta, je predsednik minuli torek končno sklical sejo sveta v odstopu. Kljub številnim medsebojnim očitkom, se jim je vendarle uspelo dogovoriti o razpisu novih volitev za člane sveta krajevne skupnosti. Razhajanja med predsednikom člani sveta so se v preteklem letu zaostrila do te mere, da je bilo popolnoma onemogočeno delo krajevne skupnosti. Člani sveta, ki so predsedniku očitali samovoljo, so že lani odstopili, a so kasneje, ko seje izkazalo, da njihov odstop ne pomeni tudi odstopa na volitvah neposredno izvoljenega predsednika, odstop preklicali. Da bi predsednika, ki je jedro spora v krajevni skupnosti prikazoval v luči strahu pred starimi grehi in nenaklonjenosti občinskih mož njegovi izvolitvi in delu, odstranili, so izpeljali referendum oz. volitve, na katerih pa je bil Južnič od krajanov potrjen za predsednika. Temu je sledil ponovni odstop članov sveta, ki pa je bil, tako kot že prvi odstop, po mnenju občinske statutarnopravne komisije dokončen. Predsednik Južnič sveta ni več upošteval in je po določenih volilnih postopkih, ki so bili po mnenju nekaterih članov sveta v odstopu sporni, imenoval nov svet. Ob tem ni upošteval stališča statutarnopravne komisije, da mora do izvolitve novega sveta svet v odstopu, ki sicer ne sme več normalno opravljati dela, vendarle opravljati tista dela, ki so nujna za življenje v krajevni skupnosti. Med takšna dela pa je sodil tudi sprejem spremembe in dopolnitve statutarnega sklepa, ki določa način izvolitve članov sveta, kar so končno storili minuli torek. Bistvo problema, kije nastal z odstopom članov sveta, je bila posledica načina njihove izvolitve. Prejšnji staturani sklep je določal, da so člani sveta izvoljeni predsedniki vaških skupnosti, ti pa so bili tisti, ki so na volitvah dobili največ glasov. Po novem bodo člane sveta volili na dva načina. Dosedanji člani sveta ostajajo predsedniki vaških skupnosti, Južnič ostaja predsednik sveta, PLES V DOBRODELNE NAMENE KOČEVJE - Na nedavnem prvem letošnjem sestanku kočevskega odbora Slovenske ženske zveze in mladih krščanskih demokratov so se dogovorili za aktivnosti, ki jih bodo izvajali v tem letu. Te bodo obsegale organizacijo družabno-razve-drilnih prireditev, izobraževanje in, kakor je bilo na sestanku poudarjeno, glede na vse večjo socialno stisko številnih prebivalcev Kočevske tudi dobrodelne akcije. Prva takšna akcija, ki je bila za Kočevje vsaj pod tem naslovom tudi povsem nekaj novega, je bil sobotni ples v dobrodelne namcne.v Ples je bil v gostišču pri Alču v Šalki vasi, igral pa je ansambel Festa. Nagrade za srečelov so prispevala številna kočevska podjetja, celoten izkupiček od prireditve pa so namenili Rdečemu križu in Karitas. Se druga plat Brkičeve zgodbe Je resnica ena sama? Kje se ta začne, kje konča in kje in kdaj se začne laž? KOČEVJE — Nedavno objavljena zgodba Sulejmana Brkiča o domnevno krivičnem opozorilu kočevske Slovenske nacionalne stranke, da ga bodo, če bo revidiran zakon o državljanstvu, predlagali odvzem državljanstva, če ne bo prenehal kršiti hišnega reda, je pri njegovi sosedi naletela na izredno boleč sprejem. S pojasnilom, da opozorilo, ne kar zadeva sosede ne stranke, ni bilo posledica nestrpnosti do južnjakov in izraz njihovega vsespolšnega načrtnega preganjanja, kot jc to Brkič želel prikazati, seje odzvala tudi stranka SNS. Da družina Sulejmana Brkiča še zdaleč ni vzorna soseda, pa je želel potrditi tudi eden izmed sosedov, kije objavljen pri- KOSTELEC NA KOČEVSKEM KOČEVJE - Fotograf, slikar, filmski snemalec in literat Ivan Klarič, ki živi in dela v Celovcu, po rodu pa je Kostelec, se je konec minulega icta predstavil s svojimi slikami na razstavi v Fari. Zdaj gostuje v Likovnem salonu v Kočevju, v kratkem pa bodo raztavo 40 slik in fotografij prenesli šc v Kočevsko Reko. Na otvoritvi jc avtorja in njegovo delo predstavil znani televizijski snemalec in kulturni delavce Rudi Klarič, avtor sam pa se je predstavil šc z nekaj literarnimi deli. Povedal jc tudi, da dokončuje pol igrani, pol dokumentarni film o Kostelskem. spevek prebral. Kaj je torej resnica, kje se ta začne in konča in kje se začne laž? V Kidričevi 8 je več neslovenskih družin, vendar je opozorilo prejel le Brkič. Zoper druge ne soseda ne stranka nimajo pripomb. Nasprotno; za nekatere celo menijo, da so zelo dobri ljudje, sosedje in občani, s čimer je zelo omajano Brkičevo namigovanje, da ga je soseda naznanila stranki verjetno tudi zato, ker ne mara južnjakov. Daje bil to le poskus, da bi ga po številnih brezuspešnih opozorilih, ki jih je prejel od podjetja Inkop in strokovne službe za stanovanjsko gospodarstvo v letih od 1988 do 1991, vendarle nekako »vzpodbudili« k spoštovanju hišnega reda, Brkič seveda ne prizna. Pa vendar papirji dokazujejo, daje bil Brkič že resno opozorjen, da mu bodo odpovedali stanovanjsko pravico, in daje občinska strokovna služba v začetku leta 1991 inkopu predlagala, naj Brkičev primer ponovno prouči in tudi ukrepa. Resje, daje soseda bolna, sama in že nekoliko v letih, ni pa živčni bolnik, kot je zatrjeval Brkič. Prizna, da jo motita Brkičeva otroka, vendar ne zato, ker ne bi imela rada otrok. Prav zato, ker jih ima rada, je poleg svojih otrok, ki so sedaj že vsi odrasli, še pred nekaj leti imela v varstvu tri tuje otroke, Brkičeva pa jo motita, ker se v stanovanju igrata, kot bi bila na prostem. Daje kršitev hišnega reda pa včasih tudi javnega reda in miru, če se v stanovanju bučno pospravlja, Zoper koncentracijo odločanja Sevniški obrtniki zahtevajo od države odpis zamudnih obresti, zaščito upnikov in več denarja — Letos za 40 milijonov tolarjev posojil za obrt? ________ ropota, razbija in razgraja po 22. uri, kar imajo po zatrjevanju sosede navado početi Brkičevi, je vsakomur jasno. Bolj ali manj predvsem vprašanje vzgoje in kulture pa je pljuvanje in stresanje smeti čez balkon ter nagovarjanje z nepristojnimi izrazi, ki gaje bila, tudi po zatrjevanju prič, soseda že nekajkrat deležna s strani Brkičevih. Kakšna je torej resnica, kdo jo govori in kdo prikraja, bo sedaj, ko je znana tudi druga plat Brkičeve zgodbe, lažje presoditi. M. LESKOVŠEK-SVETE PUSTOVANJE V SEVNICI IN NA BLANCI SEVNICA - Med prireditvami, ki ji omenja letošnji obširni spored turističnih, kulturnih, zabavnih in športnih prireditev v sevniški občini, je tudi sobotno veselo pustovanje v sevniškem hotelu Ajdovec. Maske bodo nagrajene. Podobno velja tudi za sobotno pustovanje, ki ga na Blanci prirejajo tamkajšnji gasilci. DENAR TUDI ZA ŠPORTNO DVORANO? SEVNICA - Z renomiminacijo republiškega proračuna za leto 1992 jc bila sevniški občini povečana javna poraba za 8,937.000 tolarjev. Denar so razdelili občinskim uprvanim organom (3,686.000 SIT), otroškemu varstvu (3,705.700 SIT), socialnemu skrbstvu (1,131.300 SIT) in invalidskim delavnicam (450.000 tolarjev). V letošnjem občinskem proračunu naj bi 25 milijonov tolarjev porabili za začetek izgradnje športne dvorane. ostalih 12 članov pa bodo volili tako, da jih bodo 6 izvolili po teritorialnem načelu, 6 pa jih bodo volili na vseh voliščih. Volitve po novem dogovorjenem načinu, po katerem so sedaj vsi postopki za volitve razen rokov, kijih bo določila volilna komisija, po zakonu, bodo 18. aprila. M. LESKOVSEK-SVETE RAZSTAVA LUTK V KOČEVJU KOČEVJE - Minuli četrtek jc bila v Šeškovem domu v Kočevju odprta razstava “V svetu lutk”, ki sta jo organizirala kočevski in celjski muzej. Ob otvoritvi sta razstavo predstavila ravnatelja obeh muzejev Ivan Kordiš in Andreja Rihter, spregovoril pa je tudi župan Mihael Petrovič, ki je navzoče spomnil na bogato, a žal minulo kočevsko lutkarsko tradicijo. Razstava bo odprta dva meseca, spremljala pa jo bo cela vrsta predstav in tako imenovana lutkarska delavnica. DRAŽJI VRTEC RIBNICA - Ribniški izvršni svet je sprejel 2,98-odst. povečanje cene za vrtec in 3,33-odst. za jasli. Nova ekonomska cena znaša 11.252,20 tolarjev za vrtec in 15.643,90 za jasli. Razmerje med deležem, ki ga plačujejo starši, in deležem, ki se krije iz občinskega proračuna, ostaja nespremenjeno. Tako bodo starši morali za februar odšteti 4.825 tolatjev za vrtec in 6.292 za jasli, kar pomeni 42,88 oz. 40,22 odst. nove ekonomske cene. TEŽAVE Z LASTNIKI RIBNICA - Ribniški Stanbiro, ki jc konec preteklega leta vsem podjetjem in ustanovam v ribniški občini poslal v podpis nove pogodbe o upravljanju stanovanj, je do sedaj te pogodbe sklenil z ribniško občino, SPIZ-ont, ministrstvom za obrambo, Ljubljansko banko, Komunalo, Kmetijsko-gospodarsko zadrugo, Rikont in Donitom. Z ministrstvom za notranje zadeve in železniškim gospodarstvom so pred podpisom pogodbe, z nekaterimi drugimi podjetji, med katerimi jc največji lastnik stanovanj podjetje Inles, pa se še dogovarjajo, tako da bi v njihovo uporavijanje prešel pretežni del vseh ribniških družbenih stanovanj. Na precej slab, odziv jc Stanbiro naletel pri sklepanju pogodb z individualnimi lastniki stanovanj. V teh dneh jc tudi njim že drugič poslal v podpis pogodbe, iz katerih je razvidno, da bodo upravljalskc posle prevzeli le v tistih stavbah, kjer bo za to več kot polovica lastnikov stanovanj. PROTESTIRAJO ZARADI PRESTAVITVE ČISTILNE NAPRAVE SEVNICA - Na torkovi skupni seji vseh zborov sevniške občinske skupščine so poslanci podprli zahtevo Ločanov, ki sc bojijo, da bi načrtovana čistilna naprava za Radeče, zgrajena na levem bregu Save v soseščini I^oke, zaradi škodljivih emisij močno zmanjšala kakovost življenja Ločanov. Sevniška občinska skupščina jc naslovila na laško občino pismo, naj v interesu dobrososedskih odnosov med občinama, zgradijo čistilno napr. o na desnem bregu Save pri Hotemc. u, kakor jc bilo predvideno že pred štirimi leti. Tako stališče Scvničanov in Ločanov je hkrati podpora vaščanom Slapa in Obrežja, ki sta jih pustili na cedilu tako njihova krajevna skupnost kot tudi občina. SEVNICA — Na sobotnem zboru sevniških obrtnikov so terjali odpis zamudnih obresti za leto 1992 v skladu s poprejšnjimi zahtevami; od slovenske države so tudi zahtevali, naj zaščiti upnike, začasno morebiti z zakonom o zavarovanju plačil, nato pa z učinkovitim delovanjem pravnega, sodnega sistema, da bodo upniki v najkrajšem času dobili plačilo za svoje izdelke. Sevniški obrtniki so proti vse večji koncentraciji odločanja in sredstev na republiki in zahtevajo, da naj Ljubljana več denaija vrne tja, kjer ga ustvarijo. Poleg teh splošnih zahtev so po iz- veznosti ah naj se organizira tako, da črpnem uvodnem poročilu predsednika sevniške obrtne zbornice Slavka Vilčnika in triurni razpravi oblikovali še nekaj pobud. Tako naj bi sevniška vlada razmislila o dnevu odprtih vrat obrti in industrije. V sevniški občini, ki slovi po dobrih rokodelcih, predvsem mizarjih, in kjer so pogosto opozarjali na pomanjkljivosti proslulega usmerjenega izobraževanja, naj bi znova pričeli z ukom za mizaija po klasični metodi. Obrtnike, ki ne zmorejo plačevati obveznosti, so pozvali, naj pravočasno dajejo ustrezne vloge. Republiški upravi za prihodke so predlafhli, naj oblikuje svojo položnico za plačevanje vseh ob- bodo vse obveznosti knjižene na enem računu. Predsednik izvršnega sveta Maijan Kurnik je povedal, da so lani v občini razdelili 29 obrtnikom in podjetnikom za 20 milijonov tolarjev ugodnih posojil, letos pa naj bi bilo za razvoj malega gospodarstva na voljo kvečjemu 30 do 40 milijonov tolarjev, nikakor pa ne 50 milijonov, kolikor pričakujejo v vodstvu sevniške obrtne zbornice. Vladaje naročila načrt za ustanovitev hranilno-kreditne službe (HKS) pri Obrtni zbornici Sevnica, ki naj bi bila v pomoč obrtnikom, podobno, kot je kmetom HKS pri M—Kmečki zadrugi. Kurnik je omenil, da se v pisarni sekretariata za gospodarstvo na občini vsak dan zvrsti več obrtnikov oz. takih, ki šele nameravajo kreniti po tej poti, in da za obrtno cono ob Sevnični ni pravega zanimanja. JEKE NOVI PREDSEDNIK SPVV CESTNEM PROMETU SEVNICA - Sevniški izvršni svet jc ugodno ocenil delo občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v preteklem letu ter njegovega predsednika Franca Praznika. Na njegovo željo ga jc razrešil dolžnosti predsednika, za novega predsednika pa predlagal Jožeta Jckcta, vodjo odseka za občo upravo v občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti in občo upravo. POMOČ ZDRA VSTVENEMU DOMU — Število obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev se v sevniški občini nenehno povečuje. Zdaj je vseh že 709, kot je na sobotnem zboru sevniških obrtnikov (na posnetku) ponazoril predsednik OZ Slavko Vilčnik. Opozoril pa je na družbeno zmoto, da bo malo gospodarstvo sploh kdaj lahko nadomestilo L L veliko gospodarstvo. Potrebno jc oboje. Zbor je (sicer z nekaterimi pomisleki) podprl pomoč sevniškemu zdra vstvene-mu domu pri nabavi dragocene in prepotrebne medicinske opreme. Direktor ZDSevnicadr. Željko Halapijaje povedal, da imajo zdaj v tej ustanovi 7 specialistov in 2 magistra znanosti, se pra vi, kar dobro moštvo, ki bi najprej potrebo vato ultrazvok za diagnostiko. Dosedanji odziv v podjetjih na to akcijo je nad pričakovanji. (Foto: P. Perc) [Drobne iz Kočevja] LOKALNI RADIO - Po skoraj dveh desetletjih in pol prizadevanj bo kočevska občina letos končno dobila lokalni radio. Ustanovitelj bo skupščina občine Kočevje, radijski program pa bo pripravljala firma Univox iz Kočevja. Vsa potrebna soglasja so si Kočevci že pridobili, radio je že registriran, dodeljeno pa imajo tudi frekvenco. Pred pričetkom oddajanja prvih vesti po radiu Kočevje jih čaka še tehnična nadgradnja že obstoječega RTV pretvornika pri Mariji Pomagaj in ureditev studia. OBMEJNI PROBLEMI - Osrednja tema nedavne redne letne konference krajevnega odbora slovenskih krščanskih demokratov iz Osilnice jc bila obmejna problematika, ki jo zlasti močno občutijo prebivalci Obkolpja v kočevski občini. Na konferenci so iz celega niza problemov poudarili kot najbolj perečega cestne povezave, saj morajo potovati preko tujega ozemlja, da pridejo do svojega. V zvezi s tem in ostalimi spremembami, ki jih je v življenje tamkajšnjih ljudi vnesla južna državna meja, so Sprejeli nekaj sklepov, s katerimi bodo seznanili tudi republiški ministrstvi za promet in zveze ter notranje zadeve. Ribniški zobotrebci PODRAŽITEV VODE - V skladu s porastom življenjskih stroškov, ki vplivajo tudi na oblikovanje cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin, se jc v teh dneh v Ribnici in Kočevju podražila voda, in sicer za 2,4 odst. Nova cena vode se bo strankam zaračunavala od 1.januarja. Ribničani, ki zaradi precejšnjih vlaganj kočevsko-ribniškega Hydrovoda v vodopreskrbo ribniške občine že kar nekaj časa pijejo dražjo vodo kot Kočevci, bodo zanjo morali po novem odšteti po 23,50 tolarja, medtem ko jo bodo imela kočevska gospodinjstva po 22,57 tolarja. Nova cena vode za ribniško gospodarstvo znaša 49,57 tolarja, za kočevsko pa 47,64. ZASEBNIŠTVO V GEODEZIJI -Marca bo Ribnica dobila prvo zasebno geodetsko pisarno. Geodetski upravi bo s ponudbo geodetskih storitev konkuriral Roman Češarek iz Žlebiča, ki bo imel svojo pisarno na Scškovi 50, neposredno poleg sedanje geodetske uprave. Prednosti takšne lokacije so poleg bližine katastrskih načrtov in evidenc tudi bližina podjetja Stanbiro in njegovih podatkov in uslug, kar vse bo zasebniku omogočalo hitro reševanje zadev in strokovnejši stik s strankami. DELOVNA MESTA - V teh dneh potekajo obsežna dela za oživitev nekdanjega Doma JLA, ki ga je pred nedavnim vzelo v najem podjetje Russ. Razvil naj bi sc v poslovno-stroritvcno-kulturni kompleks. Nosilcev posameznih firm, ki bodo v stavbi imele sedeže firm ali zastopstva, jc že znanih okoli 30. V stavbi, ki jc bila po odhodu jugoslovanske vojske šc dodatno precej poškodovana, bo vsaj 12 trgovinic. Ža ribniško občino to pomeni tudi najmanj 12 novih delovnih mest. ( Sevniški paberki) ŠOLA - Potem, ko smo šc drugič (nazadnje v tej rubriki) pisali o dogovarjanju, da naj bi bila v šoli na Razborju ena izmed lokacij za center don Pierina (v Sloveniji naj bi na naslov ministrstva za zdravstvo prispelo osem podobnih ponudb), jc reagirala tudi ravnateljica sevniške osnovne šole Sava Kladnika Anica Pipan. Podobno kot dr. Jurij Pesjak tudi ona ni nič vedela o takih načrtih, dokler jc niso začeli spraševati o tem ljudje, ki so nekaj zvedeli, da naj bi bili v razborski šoli poslej narkomani. Čeprav jc po zakonu o zavodih postala formalno pravni lastnik raz-borske šole (njena knjižna vrednost jc 1,4 miljona tolarjev) imajo šolniki z ministrstva za šolstvo skladno s sklepom slovenske vlade 17. septembra lani jasno navodilo, da bi najemnina od oddaje šole šla lahko kvečjemu za interesno dejavnost, za nakup učbenikov in drugega učnega gradiva, za prehrano učencev in za kritje vseli funkcionalnih stroškov, ne pa za tisto, kar bi si omislili vaški veljaki. Od teh žal šola ni imela bogve kakšne posebne koristi, saj jc bil problem že tudi to, kdo bo s strehe spravil sneg, da ne bi zaccjalo v šolo. Svoje jc je opravila odjuga. SKARABEJ - Učitelji na sevniški šoli, ki imajo opraviti s petimi računalniki, nabavljenimi pri sevniškem Skarabeju, že nekaj časa jadikujejo, da očitno niso imeli srečne roke pri izboru. Pravijo, da so bili v kratkem času v okvari že štirje računalniki. Nekdo je le na pol v šali izjavil, da si ne upa niti zakašljati poleg silno občutljivih računalnikov. PLAČE - Nek direktor sevniškega podjetja naj bi dobil 300.000 tolarjev plače, gozdarji pa si “delijo mastne kilometrine in plače”, vztrajno paberkujejo Sevničank Do resnice bo trnova pot. ( Krške novice BREZPOSELNOST - Ne dolgo tega je neko tukajšnje podjetje potrebovalo osem ključavničarjev in bi jih tudi zaposlilo. Na zavodu za zaposlovanje je prav takrat čakalo približno osemdeset brezposelnih ljudi s prav tem poklicem. Podjetje ja zato hotelo zaposliti osem ljudi izmed te rezervne armade delovne sile. Od osmih povabljenih brezposelnih delavcev z zavoda sta dva prišla na razgovor v podjetje. Toda tudi ta dva sta sc premislila in na koncu ni prišel delat nobeden od omenjenih čakajočih. MERILA - V kostanjeviški Iskri so delali spiske odvečnih dclacev in slednji bodo dobili sklepe, da ne morejo več delati v tej tovarni. Merilo, po katerem so določili “odvečne”, je bila izključno delovna uspešnost. Toda s tem kriterijem sc je ustrezno delovno telo izjemno potrudilo, saj je delovno uspešnost računalo na dve decimalki natančno. Govori se, da so se v tovarni odločili za dve decimalki zato, da ja ne bi bila dva enako delovno uspešna. Če bi namreč ugotovili enakost v tem, bi morali uporabiti še druga merila, na primer izobrazbo. Tedaj pa bi sc lahko zgodilo, da bi tovarna ostala brez. vodilnih ljudi. PREDLOGI - V krški občinski skupščini je delegat z območja Senuš, Velike vasi in drugih ondotnih krajev sporočil, da tamkajšnji domačini nasprotujejo priselitvi Romov iz. Kerinovega grma v Rimš. Delegat je tudi pogumno predlagal, naj občina svojemu uslužbencu, ki “ima čez Rome”, postavi kontejner v romskem naselju. Tako bi uslužbenec na kraju samem lahko spoznaval romsko problematiko, ki da jo domačini že predobro poznajo. (Novo v Brežicah STRAHOVANJE - Med brežiškimi direktorji sc je razpasla razvada, da pojejo levite svojim delavcem. S tem v zvezi so primeri, da direktor zbere pred seboj delavce, kakor oficir postroji brezpravne vojake, in jim priredi “učno uro lepega obnašanja”. Gre preprosto za to, da pred zbranim moštvom direktor rohni in benti, ker bi rad izvedel, kateri delavci so raznesli iz firme ven med ljudi govorice o njegovih direktorskih početjih, muhah in lumparijah. Direktor, ki je zadnjič na opisani način mojstril delavec, ima po mnenju prizadetih zveze s samim hudičem in drugimi službami, da zve vse in to tako hitro. Delavce je namreč zbral pred seboj že dobre četrt ure po tistem, ko so ga zatožili. POBEGNIL - Pred dnevi so v tukajšnjih obmejnih krajih v navzočnosti državnih organov in služb ter številnih vaških firbcev usmrtili nekega prašiča. Žival je doživela tak konec po tistem, ko je daljše obdobje stradala v svinjaku. Tam je prašiča pustil zaprtega brez hrane in brez oskrbnika neki Hrvat, ki ga zdaj ni več v Sloveniji. Tip, ki je storil tak zločin zoper živali, jo je pobrisal na Hrvaško. Kot trdijo, ni vzel pot pod noge zato, ker bi se bil naveličal krmiti prašiča ali konje na mokriškem gradu. Dobro obveščeni vedo povedati, da je na slovenski strani dolžan lep kupček denarja in se je zbal, da bi upniki njega zaklenili v svinjak. LASTNINA - Govori se, da je pred časom vstopil v eno od brežiških trgovin neznan moški in izjavil, da je trgovina njegova in da naj jo prodajalci in prodajalke nemudoma zapustijo. Trgovsko osebje, ki si je do tistega trenutka služilo v omenjeni trgovini kruh in ni vedelo za obstoj navedenega moškega, je zadevo vzelo sprva kot šalo. najprej je mislilo, da je možakar malce prezgodaj slavi pusta in da se je našemil v lastnika. Ker le ni odnehal, je postalo jasno, da je čisto pravi nekdanji lastnik stavbe in da je objekt dobil nazaj z denacionalizacijo. Tako je to! V času od 24. januarja do 12. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Adriana Rebernak iz Krškega - Vaneso, Anica Masnik iz Krškega - Klaro, Rozalija Brajdič iz. Gorice -deklico, Vesna Loparc iz Ivanič Grada - Marjana, Nadja Ivšič iz. Brežic - Lovra, Doroteja Ajster iz Župeče vasi - Klementino, Suzana Roguljič iz Krške vasi - Luko, Irena Novosel iz. Ribnice - Anjo, Renata Vogrin z Vel. Doline - Simona, Mojca Džordževič iz Brežic - Nives, Marjetka dr. Blaževič iz. Brežic - Krešimirja, Janja Kozole iz Sedma - Matica, Amalija Radej z Blance - Primoža, Barbara Martinčič iz Krškega -Katarino, Radojka Kosec iz Gazic -deklico, Marjanca Mašič iz Rigonc -Tadeja, Nataša Kociper z Rake -Gašperja, Ljudmila Bizjak iz Senuš -Klavdijo, Nataša Zobarič iz. Mrzlave vasi - Sandro, Soma Molan s Trebeža - Lucijo, Andreja Stefan s Stojanskega Vrha - deklico, Zinka Ivanuša iz Krškega - Kristijana, Jana Starc iz Poštene vasi - Benjamina in Janja Vevar iz Kremena - Patricijo. Čestitamo! a IZ NtkŠIH OBČIN iMl IZ NtsŠIH OBČIN C Do elektrike z zemeljskim plinom V termoelektrarni Brestanica bi radi vgradili dodatno plinsko turbino in prešli na drugo gorivo — Več elektrike ob konicah — Plinovod »za okras«________________ BRESTANICA — Ko je kandidat za mandataija za sestavo krškega občinskega izvršnega sveta Herman Kunej nedavno predstavil vladni načrt, je med gospodarskimi problemi krške občine navedel težave plinsko-parne termoelektrarne v Brestanici. Napovedal je, da si bo občinski izvršni svet v bodoče prizadeval povečati vlogo tega objekta v slovenskem energetskem sistemu. V brestaniški elektrarni, ki jo ima Slovenija zdaj v glavnem samo za rezervo, že dalj časa razmišljajo, kako bi lahko to dosegli. Kot pravi Niko Kurent, direktor brestaniške elektrarne, bi tam poleg obstoječih plinskih turbin postavili dodatno novo plinsko turbino. V tem primeru bi bilo možno proizvesti • »Zavedamo se, da so v elektroenergetskem sistemu potrebne tako hidroelektrarne kot tudi termoelektrarne na premog.« Tako poudarja direktor Kurent in dodaja: »Mislimo pa, da bi se lahko termoelektrarna Brestanica s proizvodnjo električne energije na plin zelo učinkovito vključevala v elektroenergetski sistem. Treba je povedati, da so investicijske naložbe v plinsko tehnologijo bistveno manjše kakor na primer naložbe v termoelektrarne na premog ali hidroelektrarne. V krizi, v kateri se trenutno Slovenija nahaja, bi bilo zelo smiselno in sorazmerno poceni investirati v plinsko elektrarno Brestanica.« na leto celo okrog 400 do 500 milijonov kilovatnih ur električne energije. Pri tem je po njegovem potrebno povedati, daje plinska termoelektrarna zelo SELMARJI ZVESTI TRADICIJI KOSTANJEVICA NA KRKI - V društvu Pcrforccnhaus, ki nepretrgoma deluje že od leta 1854, sc tudi letos pripravljajo na tradicionalno šclmanjc. Pričelo se bo v nedeljo zjutraj z budnico, ob 15. uri pa bo pred kulturnim domom oklic Kurenta s povorko otroških mask po ulicah Kostanjevice. V ponedeljek zvečer bo tradicionalna baklada in težko pričakovani zbor prfor-ccnhausa. Tu bodo brali kroniko o grehih, ki so jih Kos-tanjevičani zagrešili v preteklem letu, in volili novega predsednika. Po končanih volitvah bo ples v maskah. Zanimiv program, ki ima še največ vrednosti v svojem zgodovinskem izročilu, bo v torek zjutraj. Ob 7. uri bo gonjenje medveda, ob 15. uri pa sejanje in oranje. Prireditve se bodo končale v sredo ob 16. uri s pogrebom Kurenta. VOJNI PLEN VPERJU liREŽICE - Še do danes ni docela pojasnjeno, kaj so v resnici predstavljali golobi, ki so jih sicer že pred nekaj časa izpustili iz kletke v Brežicah. Šlo je za več tovrstnih ptic, ki so jih odkrili menda šele precej časa po tistem, ko jih je njihov lastnik pustil zaprte v golobnjaku, pobegnil neznano kam in hrati pozabil, da je potrebno golobe tudi krmiti. Golobe je zapustil neki armadni častnik srbske narodnosti, ki je med vojno pospravil šila in kopita v taki naglici, da je pozabil na svojo jato ljubljencev. Bujna domišljija je spletla zgodbo, da je šlo za poštne golobe KOS-a, ki naj bi v sodelovanju z izbranimi človeškimi informatorji dostavljali omenjenemu častniku v njegovo skrivališče sveže novice o Brežicah, ki jih je zapustil. Vendar tej zgodbi ne verjamejo več. Vse več pa je tistih, ki trdijo, da je šlo preprosto za človeško pozabljivost. O tem, ali so najditelji golobe po odkritju namenili za poštno ali kulinarično dejavnost, ni poročil. prilagodljiva. Zato bi s polno močjo obratovala zlasti ob konicah. V preostalem času bi se njena moč lahko zmanjšala. Zemeljski plin je že v neposredni bližini elektrarne, saj tod poteka magistralni plinovod, zgrajen leta 1991. »V primeru, če bi pričela elektrarna obratovati na zemeljski plin, bi bila visoka naložba v napeljavo plinovoda izkoriščena. Danes je namreč investicija, kije tedaj znašala okrog 30 milijonov dolarjev, neizkoriščena, ker niso priključeni na zemeljski plinovod vsi predvideni porabniki, med katerimi naj bi bila po projektu največja ravno TE Brestanica in Videm Krško. Žal zaradi Vidmovih gospodarskih problemov ter zaradi pomanjkanja, ki trenutno pesti elektro- UKINJAJO AVTO SOLO KRŠKO - Posavski center za permanentno izobraževanje Krško bo ukinil avto šolo, ki deluje pod njegovim okriljem. Lani je avto šola opravila 2.700 ur, v 1991. letu pa 5.000. Ob tem ko se je obseg dela avto šole tako zmanjšal za polovico, so se zelo zaostrili pogoji za njeno delo. Ker Posavski center za permanentno izobraževanje Krško ne vidi možnosti za izboljšanje razmer, je zaprosil krški izvršni svet za soglasje za ukinitev avto šole. gospodarstvo, oba največja predvidena porabnika nista priključena, zaradi česar bi bila lahko ta investicija tudi vprašljiva. Kajti če bi se že v začetku računalo na to, da ta dva porabnika ne bosta zraven, do investicije v plinovod za Dolenjsko in Posavje mogoče sploh ne bi prišlo.« Tako ugotavlja direktor Kurent. M. LUZAR VRHUNSKI ŠPORT IN REKREACIJA KRŠKO - V Krškem bodo preučili možnost, da bi zaposleni plačevali prispevek za financiranje in razvoj športa v občini. O takem načinu dodatnega financiranja dejavnosti so razpravljali pred nedavnim na seji občinske skupščine. Nekateri razpravljalci so pri tem poudarili, da bi zaradi vse manjšega števila možnih sponzorjev moral več denarja za šport zagotoviti občinski proračun. Navzoči so slišali, da deluje v občini nekaj uspešnih klubov, ki za nadaljnji obstoj in kakovostno rast potrebujejo denar. Mnenja o tem, kateri vrsti športa priznati prednost, so bila v razpravi deljena. Medtem ko so eni dajali prednost vrhunskemu tekmovalnemu športu, so drugi menili, naj gre večji del razpoložljivega denarja za rekreacijske potrebe. Po teh mnenjih naj bi se vrhunski šport “preživljal” s pomočjo pokroviteljev. Po enem od predlogov iz razprave naj bi med šport v občini uvrstili tudi planinstvo. »Zmeraj kdo potrebuje kri« Milan Jamnikar, 71— kratni krvodajalec KRŠKO — Milan Jamnikar, 41—letni zidar iz Krškega, bo še ta mesec znova da kri. Doslej jo je daroval že enainsedemdesetkrat. To svoje človekoljubno delo je začel kot vajenec, ko je bil star dobrih 17 let. In po tistem daje kri približno, po trikrat na leto. »Nekaj bi pripomnil,« pravi Jamnikar. In pripomne, da po njegovem Rdeči križ nima pravega odnosa do krvodajalstva. »Nima dobro urejenega podeljevanja priznanj za vse tiste, ki so dali kri več kot 50—krat. Do teh je Rdeči križ po mojem premalo pozoren. Tem ljudem bi pripadalo priznanje. Saj ni treba dati ne vem kaj, naj bo droben spominček, da se vidi, da se krvodajalca kdo spomni tudi na ta način. Bereš v časopisu, da so šli krvodajalci nekam na izlet. Najbrž je že to dovolj, če kot krvodajalec vidiš, da si potreben. Ne mislim na drage izlete in pojedine v dragem hotelu, družabno srečanje pač,« pravi Jamnikar. Da včasih kdo pozabi, kako koristno in pogosto nepogrešljivo dejanje naredi človek z dajanjem krvi, seje Jamnikar najbolje prepričal pri vojakih. Tam je prišla neka ženska prosit, če bi kateri od vojakov nemudoma daroval kri za njenega moža. Jamnikar seje ponudil in takoj odšel v ambulanto. Tam pa ga je oficir nahrulil, da je neobrit. Da pomanjkljivo obriti vojak Jamnikar daje kri in s tem rešuje človeka, je bil za moža s častniškimi našitki nevažno. Nekoč pozneje, ko je bil Milan že civilist, se je na podobno Milan Jamnikar prošnjo odzval v Novem mestu. Šel je dat kri in spričo naglice zamolčal, da so mu jo nazadnje vzeli pred tremi tedni. Milan pozna ugibanja o morebitni trgovini s krvjo, vendar ne verjame, da bi jo pri nas kdo preprodajal. »Če ima kakšna bolnišnica na zalogi veliko krvi, naj jo da drugi bolnišnici, če tej krvi manjka. Gotovo se potem to poplača z zdravili ali z drugim takim materialom,« pravi Jamnikar. Zlasti mladim bi Jamnikar priporočil, naj darujejo kri. »Nekateri ljudje pravijo, da jo bodo dali, ko jo bo kdo potreboval, jaz pa jo dam zmeraj, ker jo zmeraj kdo potrebuje.« L. M. Brez dela bo vsaj še tisoč oseb V Posavju že zdaj 4100 brezposelnih — Nadaljnjo rast brezposelnosti pričakuje-jo v največjih podjetjih, kjer so odlašali presežki — Tudi »na črno«___ SEVNICA — Posavska regija s 14-odstotno brezposelnostjo spada med tiste v Sloveniji, ki se potegujejo za neslavno prvenstvo. In ker prav nič ne kaže, da se brezposelnost umiija, temveč ravno nasprotno, saj pričakujejo v brežiški občini do 22-odstoten porast breposelnosti, v sevniški 15- do 20-odstotnega in v krški kar 30 do 45-odstoten porast brezposelnosti. V BOJU PROTI SLADKORNI BOLEZNI BREŽICE - V prostorih restavracije pri blagovnici v Brežicah bo v soboto ob 10. uri letna skupščina Društva za boj proti sladkorni bolezni Posavja - Brežice. Na tem delovnem srečanju se bodo pod vodstvom Borisa Povhe seznanili z delovanjem aparata za mcijcnje sladkorja v krvi. Največja posavska podjetja tekstilne in lesnopredelovalne industrije namreč ne bodo več mogla prelagati odločitev o presežnih delavcih, zato je po besedah vršilca dolžnosti direktorja območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici, Toneta Korena, ravno v teh podjetjih in še pri prevoznikih pričakovati največ priliv k armadi 4.100 breposelnih. Ta je v Posavju narasla v primerjavi z letom poprej skoraj za četrtino, bojijo pa se, da se So v naslednjih mesecih povečala vsaj še za 1.000 oseb. V primeru, da bi se agonija krškega Vidma nadaljevala in bi brez dela ostalo NOVA IMENA ULIC BREŽICE - Poslanci brežiške skupščine so sprejeli odlok o preimenovanju nekaterih ulic v Brežicah. Černetova pot bo tako poslej Opekarska ulica, Kardeljeva cesta in Ulica 21. maja bosta združeni v Bizeljsko cesto, Kidričeva ulica bo Krcgatjcva, Kvedrova bo Murnova, Lukežcva Tavčarjeva, Nazorjeva Kopitarjeva, Planinčeva bo Stritarjeva, Poljanškova bo ulica Ob potoku, Rakteljeva Lamutova, Rožmanova Erjavčeva, Škvarčcva Dalmatinova, Titova cesta bo poslej Cesta svobode, Tominčeva ulica Krekova, Tomšičeva Šolska ulica, Trg dr. Ivana Ribarja bo Trg izgnancev in Trg OF Trg vstaje. Ulico B. Kraigherja bodo preimenovali v Valvasorjevo, Ulico delovnih brigad v Vegovo, Ulico Franja Zorka v Ulico Elizabete Zorko, Ulico Staneta Rozmana v Kocbekovo ulico, Ulico Tončke Čečeve v ulico Na bregu in Ulico Veljka Vlahoviča v Maistrovo ulico. V naselju Dobova bodo preimenovali Ulico 25. maja v Kaptolsko pot. V TOREK ZBEŽI OD ŽENE BREŽICE - V torek, 23. februarja, ob 19.30 bo v tukajšnjem prosvetnem domu na sporedu komedija Raya Cooncya Zbeži od žene. Gre za četrto iz serije letošnjih kulturnih prireditev, ki jih v dvorani prosvetnega doma organizira Radio Posavjc-Studio Brežice. Izvedbo predstave so med drugimi podprle Nuklearna elektrarna Krško, Nika, borzno posredniška hiša, d.d., in brežiška občinska skupščina, ki je prevzela pokroviteljstvo. kar 700 papirničarjev, postane ta nekoliko suhoparni, a za prizadete še kako boleč statistični scenarij še bolj pesimističen. V Posavju je že zdaj med brezposelnimi največ mladih, tem pa se utegnejo pridružiti še številni mladi, kijih bo letos prišlo z raznih šol okrog 1.000, večina pa bo iskala svojo prvo zaposlitev. Posavska podjetja sicer napovedujejo potrebo po 2.040 delavcih, med temi LOVSKO SREČANJE BIZELJSKO - V zadružnem domu na Bizeljskem bo 6. marca ob 19. uri lovsko srečanje, ki ga organizira Lovska družina Bizeljsko. Ob tej priložnosti bodo pripravili kulturni program z nastopom pevskega zbora iz Medvod in slovenskih plesnih prvakov. Na prireditvi bodo opravili tudi lovski krst. Za dobro razpoloženje bo ta večer skrbel ansambel Karavans. pa je žal največje zanimanje, zlasti v brežiški občini, za nekvalificirane delavce oz. osebe z nižjo strokovno izobrazbo. Nekoliko nenavadno sicer zveni, da slovenski delodajalci zaenkrat še niti sami ne vedo, s koliko tujci bi želeli v prihodnje skleniti delovno razmetje; vseeno pa zakon o zaposlovanju tujcev odpira večje možnosti za zaposlovanje • V sevniški enoti zavoda za zaposlovanje ugotavljajo, da v Posavju sicer manjka proizvodnih programov, kjer bi lahko našli zaposlitev brezposelni, res pa je tudi mnogo premajhna pripravljenost brezposelnih, da bi se usposobili za druga dela. 1.700 oseb prejema denarno pomoč, 1.100 pa denarno nadomestilo, številni brezposelni delajo kaj »na črno«. pri nas evidentiranih brezposelnih oseb, in sicer na delovna mesta, kijih zasedajo tujci z delovnimi dovoljenji za eno leto. Znova pa je potrebno poudariti, da so se tujci, zlasti pri pogodbenih, sezonskih delih bolj resno in zavzeto odzvali kot domačini, da bi si tudi na ta način lahko sami odrezali debelejši kos kruha. Bo poslej morebiti kaj drugače? P. P. POKAL V MENGŠU KRŠKO - Dništvo za plesno dejavnost Krško, v okviru katerega deluje skupina Divi s formation, je sodelovalo z ekipo na sobotnem tumiiju v show danccu za pokal ljubljanskega plesnega centra Frcn-di. Na tekmovanju, ki je bilo v Mengšu, je v pionirski konkurenci zasedla prva krška ekipa L mesto in s tem pokal. Druga ekipa sc je uvrstila na 3. mesto. Med posamezniki v disko plesih je bila Josipa Fink 5., Sebastjan Vodlan se je uvrstil na 7. mesto. V mladinski kategoriji v ekipnem točkovanju v show danccu so Krčani zasedli 4. mesto. V disko plesih je bila Simona Radkovič sedmo. S* .... 11 ...... 1 ' -v Izvršni svet SO Brežice obveča vse fizične in pravne osebe, da lahko dajo svoje zahtevke, interese in predloge glede bodoče namembnosti nekdanjega vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki. Argumentirani pisni predlogi se oddajo oz. pošljejo do 22.2.1993 na naslov: IZVRŠNI £VET SO BREŽICE Cesta prvih borcev 18 68250 BREŽICE Neodkazano drevje je debelejše Na širšem brežiškem območju sneg polomil veliko drevja — Uredba zoper lubadarja — Brezvestno sekajo zlasti lastniki gozdov, ki niso kmetje BREŽICE — Gozdovom na območju brežiškega gozdnega gospodarstva se ne obetajo nič kaj zeleni časi. Nadaljujejo se obsežne sečnje, poleg lega je v tokratni zimi sneg poškodoval velike gozdne površine. na prste vsem tistim, ki brez odkazil se- V teh dneh gozdarji dopolnjujejo po ročila o snegolomu. Že doslej so ugotovili, da je na območju Goijancev in na gozdnem območju Pišec dreves s polomljenimi vrhovi za okrog 4.000 ku-bikov. Največ škode so utrpeli nasadi iglavcev. Gre za precejšnje količine polomljenega drevja, vendar gozdaiji menijo, da pri celotni zadevi to ni najhuje. »Bolj kot omenjena količina nas skrbi, daje snegolom na zelo veliki površini,« so povedali v Gozdnem gospodarstvu Brežice. Ne vedo, kako bodo na tolikšnem prostoru pospravili ostanke iglavcev, še preden se jih bo lotil lubadar. Povejmo, da lesnih ostankov od snego-loma nekajkrat več kot prejšnja leta. Kako bodo gozdarji ukrepali, potem ko je sneg na omenjeni način pripravil pot lesnemu škodljivcu, jim je nedavno določila vlada s posebno uredbo o zatiranju lubadarja. Medtem ko torej obstajajo vse možnosti, da po upravni poti država s pomočjo gozdarjev onemogoči podlubnika, je očitno še zmeraj nemogoče stopiti kajo po najboljših gozdovih. Na območju Gozdnega gospodarstva Brežice so lani posekali v zasebnih gozdovih 97 tisoč kubikov lesa. Od tega je bilo od-kazanih 56 tisoč kubikov, medtem ko so drugo drevje lastniki posekali na črno. Delež črnih sečenj v letnem poseku je večji, kot je bil včasih, in tako stanje je po vsej veijetnosti posledica dejstva, da So nekateri lastniki že dobili nazaj gozdove in zdaj gospodarijo v njih. To, kar se dagaja na širšem brežiškem območju, lahko osvetlijo tudi dejstva, kijih v zvezi s Slovenijo omenjajo v Splošnem združenju za gozdarstvo v Ljubljani. Zmago Zakrajšek, sekretar združenja, je na naše vprašanje glede razmer v gozdovih dejal pred časom tole: »Po zakonu so odkazila nujna. Nered je, ker starega zakona nihče ne spoštuje, novega zakona pa še nimamo. Obstajajo sicer inšpekcije, ki ugotavljajo in prijavljajo zadeve, vendar so kazni za kršitelje zelo majhne. Poudatjam, da so največja nevarnost za gozdove tisti, ki niso kmetje, ampak so dobili gozd po zakonu o denacionalizaciji. Kmet živi od gozda, zato zna z njim delati. S tem v zvezi je zaskrbljujoč podatek o strokovnosti sečenj. Povprečno odkazano fiosekano drevo je imelo v lanskem letu povprečno 0,77 kubika, neodkazano pa kar 1,10 kubika. To pomeni, da so • V letu 1992 je bilo v Sloveniji 107 izvoznikov lesa, od tega 80 zasebnih. Zaposleni v gozdarstvu domnevajo, da tako razdrobljena trgovina škodi gozdovom. Mnogi lesni trgovci plačujejo lastnikom »na roko« in ne plačajo prometnega davka. Ker na ta način lahko plačajo razmeroma visoko ceno, spodbujajo sečnje, seveda tudi črne. omenjene sporne sečnje načele kvaliteto sestoja,« ugotavlja Zakrajšek. Pri neodkazanih prosekih se običajno mudi in tudi iz tega razloga ostane v gozdu drobnejši les. Na ta način ljudje pripravljajo gojišča za lubadarja. M. LUZAR Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Odlagališče odpadkov odprto - pa zdaj? V petek, 5. februarja, natančno mesec in en dan potem, ko so Vranovičani zaprli dohod na črnomaljsko občinsko odlagališče odpadkov nedaleč od njihove vasi, se je marsikomu v črnomaljski občini odvalil kamen od srca. Vranovičani so se namreč tega dne odločili, da ne bodo več stali pred vhodom na deponijo, kar so počeli ponoči in podnevi skoraj 33 dni. Takšna odločitev je očitno presenetila vse, ki so bili kakor koli vpleteni v to zadevo. Celo Komunalo, ki si je prav za omenjeni konec tedna pri Metličanih izgovorila, da kljub prepovedi le opravi najnujnejše odvoze smeti na njihovo komunalno deponijo. Tako mirnega, lahko bi rekli celo enostavnega razpleta, ni pričakoval nihče, saj je na zadnjem zasedanju občinske skupščine več delegatov menilo, da bo proti Vranovičanom, ki ovirajo Komunalo, da bi opravljala svoje delo, očitno potrebno uporabiti silo, ker pač noben pogovor ni več mogoč. Toda če bi vprašali Vranovičane, bi gotovo zanikali, da se je zanje sploh kaj razpletlo. Da ne bodo več stali pred vhodom na odlagališče, so se odločili potem, ko so se 5. februarja vrnili s sodišča. Komunala je namreč proti štirim Vranovičanom vložila tožbo zaradi motenja posesti. Vaščani so spoznali, da pri takšni obtožbi ne morejo dobiti tožbe, kajti povsem drži, da zemlja, kjer je deponija, ni njihova. A potem, ko so se štirje vaščani vrnili domov z vsem spremstvom - na sodišče je odšla skoraj polovica vasi, ker so ljudje prepričani, da bi morali soditi vsem ali nobenemu - so poslali na izvršni svet in Komunalo dopis, v katerem jih obveščajo, da do razrešitve spornih vprašanj ne dovolijo dovoza smeti na vranoviško deponijo. Na Komunali so dopis prebrali, upoštevajo pa ga ne, saj so prepričani, da je odlagališče legalno in zato ni razlogov, da ga ne bi uporabljali. Povrh tega so imeli takrat, ko so še smeli voziti odpadke v Metliko, po 66.000 tolarjev dodatnih stroškov na dan, za katere ne vedo, kdo jim jih bo plačal. Pogodbenim strankam so jih sicer zaračunali, fakture za dodatne stroške pri prevozu smeti od krajanov pa so poslali na izvršni svet. A vprašanje je, če bo v občinski blagajni dovolj denarja. Vranoviško zahtevo bi torej lahko na Komunali upoštevali le, če bi jim Metličani dovolili dovoz in če bi zanj imeli denar ali jra če smeli sploh ne bi več odvažali in bi se začela črnomaljska občina v njih dušiti. Vranovičani so, razumljivo, prepričani, da ni njihova skrb, kaj bo s črnomaljskimi odpadki. Za to morajo poskrbeti tisti, ki so jim pred skoraj dvema letoma obljubili, da bodo konec lanskega leta prenehali odvažati smeti na deponijo v bližini njihove vasi. In če so tokrat odgovorni trdili, da papir, na katerem so podpisali to svojo obljubo, ni veljaven, bodo imeli Vranovičani konec letošnjega leta v roki več argumentov. Pomahali bodo lahko z družbenim planom občine, ki so ga sprejeli delegati občinske skupščine in v< katerem je zapisano, da bo deponija komunalnih odpadkov preseljena iz Vranovičev do 31. decembra letos. Mar to pomeni, da bodo najpozneje takrat Vranovičani znova zaprli bližnje odlagališče, če ne bodo kje drugje v občini zasadili lopate za novo deponijo? Kaj se ho zgodilo, je težko reči. Res pa je, da Vranovičani napovedujejo, da ne bodo odnehati. Če so sedaj tožili njie, bodo, pravijo, ko bo prišel pravi čas, oni tožili druge. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Kulturni forum ni odgovoril na vse Slovenski kulturni praznik je za nami, mnogi so se simbolno spomnili največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, zopet drugi pa so izrabili čas za razmišljanje o tem, kakšna bo nova organiziranost kulturnikov, katerim vsebinam se bo še moč posvečati, o tem, kakšno vlogo bo imela kultura v bodoče. V Trebnjem so se lotili prav te težke naloge, s kulturnim forumom pred kulturnim praznikom so želeli razjasniti, kako naprej. Dotaknili so se sisovskega obdobja, ki ni bilo idealno, pa vendarle je bila takrat kultura na boljšem kot danes, ko je sistem kulturnih skupnosti razpadel. Kultura, ki je svoj čas že našla svojo moralno in materialno moč v slovenski družbi se je trenutno znašla v praznem prostoru. Z vzpostavitvijo novega družbenega sistema mora tudi kultura najti svojo organizacijsko obliko. V Trebnjem so ugotovili, da imajo kup priznanih kulturnih ustvarjalcev, vendar se zaradi medsebojne nepovezanosti njihova prava ustvarjalna moč izgubi. Kadar je kriza, tudi kulturi ni namenjeno veliko denarja, pa vendar bi bila to kulturnim ustvarjalcem lahko še dodatna spodbuda, da se ne prepustijo toku malodušja. Upajmo, da bo zakonodaja na področju kulture kaj kmalu urejena in, vsaj po obljubah novega kulturnega ministra Sergija Pelhana sodeč, lahko pričakujemo, da bo kulturi počasi zopet vrnjeno mesto, ki ji gre. Minister je dejal, da v sodelovanju s turističnim resorjem želi okrepiti promocijo slovenske kulture doma in v svetu. Podpira tudi pobudo za ustanovitev nacionalnega kulturnega sveta, kjer bodo imeli večji vpliv kulturni ustvarjalci, kjati "kulturno ministrstvo lahko skrbi za strokovno ustrezne zakonodajne in finančne pobude, ne pa toliko za vsebinske usmeritve kulturne politike, ki mora nastajati v sodelovanju z najbolj uglednimi kulturnimi ustvarjalci, ” pravi minister Pelhan. Zato je bil trebanjski kulturni forum še kako primeren, da ustvarjalci sami povedo, kakšno organiziranost si želijo ter kaj in kako bi radi delali. Kljub dobremu namenu forum ni odgovoril na vsa vprašanja, vendar pa je jasno povedal dve stvari: kulturni delavci si želijo neko skupno organizacijo, ki jih bo med sabo povezovala in jim s tem dajala večjo moč, druga najpomembnejša ugotovitev pa je bila, da želijo biti pri kulturnem ustvarjanju samostojni. JOŽICA DORNIŽ državni zbor podaljšal prijavni rok za dva meseca. V sevniški občini je po Kovačevih besedah deset podjetij povečalo svoje premoženje, sedem pa zmanjšalo. Analiza bilance stanja pa se nanaša na odbobje od 31. decembra 1987 do 31. decembra 1991, tečaj pa je vezan na nemško marko, hi kot lahko zasledimo v zapisniku omenjenega odbora, je predsednik izvršnega sveta Marjan Kurnik menil, naj bi predlagali revizijo le tistih podjetij, ki so od 31. decembra 1987 izvršila statusne spremembe. Član tega odbora Drago Perc, sicer namestnik direktorja Jutranjke, je v pisnem stališču omenil, da analiza gospodarstva v občuii po predloženi metodi, preračunani v DEM, "ni osnova za ugotavljanje realnih virov premoženja, saj je v celoti odvisna od gibanja tečaja marke in stanja na dan 31. decembra, ko so viri premoženja izraženi v dinarjih in tolarjih." Karel Vehovar je znova poudaril svojo znano tezo, da so vsa podjetja poslovala pod istimi tržnimi pogoji, navkljub temu pa je nekaterim, na primer tudi Stillesu, uspelo povečati svoje premoženje. Nekatera podjetja pa so zmanjšala " neu-bivše V Čarovnije po starem in pri lastninjenju? “To sploh ni analiza, ampak posnetek stanja, seštevek števil iz zaključnih računov, deljen s tečajem nemške marke, ” tako seje razhudil namestnik direktorja Lisce, Brane Ogorevc, ko so na seji sevniške vlade pričeli razpravo o reviziji lastninskih postopkov v družbenih podjetijih v sevniški občini v luči raprave na odboru za splošne gospodarske zadeve. Kot je povedal sekretar sekretariata za gospodarstvo Jože Kovač, ki je vodil nesklepčno sejo odbora za splošne gospodarske zadeve konec januarja (mimogrede: ta odbor se po konstituiral), je spodbudil omenjeni sestanek članek o reviziji družbenih podjetij, po katerem je Les s šmarnico % Stari ljudje vedo povedati, kako so pred drugo svetovno vojno v stari Jugoslaviji prekupčevalci z lesom ali lesni manipulanti, kot so jim takrat rekli, okoli prenašali kmete, s katerimi so se pogajali za les. In kot kaže, to “znanje" v sedanjih liberalnih časih spet oživlja. Spet so se pojavili razni odkupovala in prekupčevalci z lesom, med njimi tudi “črni popoldanci”, taki, ki jim je prekupčevanje z lesom samo dodatni vir (neobdavčenega) zaslužka in ki se ne morejo upreti skušnjavi, da ne bi odrli kakšnega nespretnega kmetiča, ki ga prej najraje napojijo s šmarnico ali žganjem. Taki se sprva kažejo kaj darežljivi in seveda ponudijo višjo odkupno ceno kot “tista boljševistična gozdna". Potem pa, ko je les odpeljan, se zgodi, da lastnik zve, da ga je bilo precej manj, kot je sam računal, da ga je podrl. Res je “ves” les plačan po višji ceni, kot bi jo lastnik dobil od gozdarjev, samo kaj, ko “razliko"krepko nadomesti manj zmerjena količina. Zato ljudje, ki se na te stvari spoznajo, opozarjajo pmdajalce, nuj les natančno zmerijo, preden ga prodajo, in zahtevajo plačilo le na podlagi točne izmere. Tako namreč pri odkupu delajo gozdarji, ki les vpričo lastnika zmerijo na kraju samem, na kamionski cesti, preden ga naložijo in odpeljejo. Naj lastnik proda les najboljšemu kupcu, vendar naj gleda, da bo stvar zanj res najbolj ugodna, tako glede poštenosti pri izmeri kot potem pri plačilu. “Gozdna ” odkupljeni les plača v 7 do 30 dneh in odkupi ves les, medtem ko zasebni odkupovala najraje odkupujejo le najboljši les, ostanke pa pride potem lastnik ponujat gozdni. Vendar gozdarji ne odkupujejo za drugimi odkupovalei, češ kdor je pobral meso, naj še kosti. Fred kratkim je eden takih odkupovalcev od kmeta iz okolice Novega mesta odkupil les na rastilu, in to za polovično ceno, ki bi jo lastnik dobil, če bi drevesa sam požugal in les spravil do ceste. Seveda je bil s tem kmet grdo oškodovan, saj so stroški s sečnjo in spravilom veliko manjši, kot znaša vrednost polovice lesa. In to bi mu vsak gozdar rad povedal, ne glede na to, ali bi potem les dal gozdni ali bi ga prodal komu drugemu, a za pošteno ceno. ANDREJ BARTEIJ svoje premoženje tudi zaradi godnih razmer na tleh I Jugoslavije (Lisca je denimo izgubila obrat v srbski Babušnicil). Vehovar je poleg Kurnikovega kriterija predlagal še drugega, in sicer, naj bi revizija zajela tudi tista podjetja, ki so od 31. decembra 1987 zmanjšala svoje premoženje. Za Jutranjko pa je Vehovar rekel, da bo tudi sam dal pobudo za revizijo, ker meni, aa je bila nepravilno lastninjena. Nesklepčni odbor je sprejel oba predlagana kriterija. In če se vrnemo k uvodoma nakazanim pomislekom Braneta Ogorevca na seji sevniške vlade, ki je spomnil, da je bila do leta 1988 obvezna revalorizacija zalog, po tem letu pa nič več, in če še upoštevamo javno skrivnost, da naša podjetja oh zaključnih računih niso dajala poštenih podatkov, ampak so po svoje “čarala in frizirala številke", potem bi bila med uspešnimi podjetji rangirana nekako takole: Metalna, Mercator, Inplet, Kopitarna, Gostinsko podjetje, Stilles itd., med manj uspešnimi pa Lisca, Jutranjka, Jugotanin ... PAVEL PERC Pozabljene delavnice za invalide? Nič ne kaže, da bi se naša podjetja kaj kmalu znebila naziva “tovarne invalidov”. Delovne razmere se še naprej poslabšujejo in delavci so zdaj bolj kot kdajkoli v strahu za svoje delovno mesto pripravljeni žrtvovati tudi svoje zdravje. Mala podjetja, ki že itak ječijo pod bremenom neugodnih gospodarskih razmer, tako zaposlujejo iz dneva v dan večji delež ljudi, ki ne morejo uspešno opravljati danega dela. Ce delavci ne opravijo niti testov, ki bi dokazali, da so sposobni za delo v invalidskih delavnicah, si tudi podjetja z njimi ne morejo pomagati. Ker ponekod med zaposlenimi najdemo tudi že 10 do 15 odst. invalidov, se ne smemo čuditi, da razmišljajo samo še o tem, kako bi se jih rešili. Takšno izrazito podjetniško premišljevanje je sicer zelo nespodobno, vendar očitno nujno v boju za obstanek Res pa je, da pri vsem tem manjka nekdo, ki bi vendarle poskrbel za delovne invalide. Zakon je delovne invalide zaščitil precej nepraktično. Podjetja jih ne smejo odpuščati, vendar s tako rešitvijo nihče ne bi smel biti zadovoljen. Tudi ne delovni invalidi, ki ostajajo na svojih delovnih mestih z nenehnimi očitki, da (tudi) zaradi njih podjetje propada. Zato bi se v labirint brez izhoda čimprej morala vmešati država s svojim ministrstvom za delo. Skrajni čas je, da podjetja razbremenimo neposredne skrbi za številne invalide. Navsezadnje imamo v Sloveniji kar nekaj delavnic za invalide, ki poslujejo s posebnimi olajšavami. Na žalost pa marsikatera od njih zaposluje več zdravih kot invalidnih. Država bi jih morala bolj izkoristiti in jih nikakor ne prepustiti stihiji lastninjenja in tržišča. BREDA DUŠIČ-GORNIK Dogodki v sliki in besedi GA LLUS GOSTO VAL NA D UNA JU — Mešani pevski zbor Gallus iz Ribnice je s svojo izvedbo Gallusove maše Missa canonica in nekaterih Gallusovih motelov v nedeljo dopoldan pričaral Dunajčanom vzdušje svečanih maš Gallusovega časa Gostovanje na Dunaju in nastop v tamkajšnji cerkvi meniškega reda piaristov je zboru, ki so ga spremljali tudi najvišji predstavniki ribniške občine, omogočil na Dunaju živeči Ribničan Tone Levstik. (Foto: M. Leskovšek-Svete) OSUŠEVANJE CERKVE V ŠMARJU - Župnijski urad Šentjernej v sodelovanju z novomeškim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine ter ob veliki pomoči krajanov že tri leta obnavlja podružnično cerkev Marijinega rojstva v Šmarju pri Šentjerneju. Prekrili so streho ter obnovili cerkveno notranjost in zunanjost. Krajani so te dni okoli cerkve izkopali zračno kineto za osuševanje zelo vlažnih cerkvenih zidov, kijih je stoletja vlažila visoka talna voda. Ob teh delih so ob južni stranici prezbiterija odkrili ostanke apside starejše srednjeveške cerk ve, ki je stala na mestu sedanje. Sedanja cerkev s srednjeveško zasnovo, ki je bila kasneje barokizirana, se prvič omenja že leta 1330. (Besedilo in slika■ A. B.) PAPIRNIČAR V GOSTEH - V Gasilskem domu v Sevnici je bila v soboto, 6. februarja, proslava kulturnega praznika, na kateri so nastopali moški pevski zbor Papimičar iz Radeč (rta sliki) pod vodstvom Rosane Groznik, umetnika Sonja Hočevar in Rajko Koritnik ter mešani pevski zbor Primož Trubar z Loke pod vodstvom Tatjane Balog. Program je povezovala Zdenka Dolinšek. ŠOLA JAHANJA — Obiskovalce Lisce včasih prijetno preseneti pestrejša turistična ponudba. Mednjo goto vo spada šola jahanja. Toda to ni plod domišljene akcije sevniških turističnih delavcev ali planincev, temveč prijaha občasno s svojimi petimi kobilami (tri so lipicanke) na Lisco Rajko Šemrov z 2 km oddaljenega Vrha nad Laškim. Za uro šole jahanja računa le 10 mark, tako za marsikakšen žep ni ravno pretirano. Šemrov bi prihajal še pogosteje, a pravi, da mu ne pustijo na Lisci postaviti hlevov, kjer bi se konji lahko ohladili brez nevarnosti, da se po ježi prehlade. (Foto: P. Perc) ŠOLARJI SMETARJI ZA ODRASLIMI — Razpadajoče meso prašiča, goro papirja in polivinilnih vrečk, kosi štedilnikov in pralnih strojev, stare gume in še na tisoče podobnih stvari, kijih človek očitno ne potrebuje več, je 55 šolarjev 6. in 7. razreda otoške šole odkrilo na četrtkovi akciji v okviru šohkega programa družbeno potrebnega in koristnega dela. V dobrem kilometru sprehoda odPlu-ske do Starega gradu seje nabralo kar za nekaj kontejnerjev smeti. Ta del je sedaj očiščen, učenci pa že razmišljajo, da bi na naslednje akcije povabili še odrasle, morda bi potem na svoje okolje bolj pazili. (Foto: J. Pa vlin) IGRALNA SKUPINA - Starši v Klubu za prijaznejšo šolo so že večkrat potrudili, da bi imenu kluba dali tudi vsebino. Kipar Dirk Hcij (levo) jim svetuje, kako postaviti leseno igralno skupino, ki jo je izdelal posebej za to šolo. (Foto: foto krožek OŠ Žužemberk) Erik Lovko v Krkini galeriji Slikar in kipar iz Postojne se predstavlja Novomeščanom NOVO MESTO - Prejšnji teden je bila v Galeriji Krka v avli poslovne stavbe Tovarne zdravil Krka odprta razstava akademskega slikarja in kiparja Erika Lovka. Ta se je rodil leta 1953 v Postojni, iz slikarstva je diplomiral leta 1976 na Accademii di Belle Arti v Firencah, 1979 pa je končal kiparsko specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Na otvoritveni slovesnosti je umetnika in njegovo delo predstavil likovni kritik Aleksander Bassin, program pa je popestril nastop novomeške plesne skupine Terpsi-hora. “Lovkova kiparska produkcija v kamnu in spreminjajoči se izrazito grafično-risarski opus, ki sta oba nastajala v letih 1987 do 1990, vztrajata navidez v zagledanosti v mik antične, klasične skulpture, hkrati pa odpirata pot izredno samosvoji ironični parsrflaži; le ta izhaja iz novodobne vsakodnevne scene, pridobiva pa v Lovkovem delu izrazilo poetično širino,” je v spremljajočem katalogu k razstavi med drugim zapisal kritik Aleksander Basssin, tematiko razstavljenih slik pa je v njem zelo dosledno okarakterizirala tudi Mateja Podlesnik: “Središčno temo zaznamujejo razgaljena človeška figura, moške in ženske dvojice ali skupine alegoričnih bitij, ki so umeščene v ekscentričnih poločajih - večkrat prepletenih rok in nog ter zunaj tež-nostnih zakonov - v dekorativni prostor slike. Njihova telesnost je poudarjena v izzivalni, krepki m nabrekli muskulaturi ter v anatomsko deformiranih, obrnjenih ali značilno odsekanih udih. Ta odporna in trpežna telesa, ki ne zrcalijo zgolj usod kozmoloških mitov, so zdaj mirna, zatajena , topa in čustveno zadržana, drugič spet groteskno vesela, pohotna, zamozavestna , ironična in demonska.” t T VEČER ŠANSONOV RIBNICA - Med preditvami, s katerimi so v Ribnici počastili kulturni praznik, je bil tudi večer šansonov, ki ga je pripravil javni zavod Mik-lova hiša. Šansone slovenskih avtorjev je pela Vita Mavrič- Ruič, nastopila pa je tudi plesna skupina Igcn. LOVKO NOVOMEŠČANOM - Kar lepo število ljudi se je v sredi popoldne zgrnilo k ogledu slik in plastik akademskega slikarja in kiparji Erika Lovka iz Postojne. (Foto: T. Jakše) Učenje in življenje z umetniki Leonardo da Vinci - še en uspešen projekt v osnovni šoli Žužemberk - Renesančni umetnik v družbi Martina iz Lipovca in Dirka iz Dragatuša ŽUŽEMBERK - Šolski delovni projekti, v katere se s pomočjo pedagoške svetovalke mag. Jelke Mrvar vsako leto z vso temeljitostjo in zavzetostjo poglabljajo učenci sedmih in osmih razredov žužemberške osnovne šole, so že postali za ta kr;\j posebne vrste kulturni dogodek, saj je šolo lani, ko so obravnavali tematiko atomske bombe, obiskal tedanji član predsedstva in predsednik stranke Zelenih dr. Dušan Plut, letos, ko so se posvetili življenu in delu Leonarda da Vincija, pa je v Žužemberk prišel nekdanji slovenski zunanji minister in pisatelj dr. Dimitrij Rupel. Vsak tak projekt je tudi priložnost za spoznavanje dežele, iz katere izvira obravnavana tematika, pa tudi ljudi, ki prihajajo iz nje. Tokrat so se učenci srečali z italijanskim kulturnim atašejem v Sloveniji, gospodom Antoniom Iencom, ki jih je nagovoril v lepi slovenščini. Preko temeljitega spoznavanja življenja in dela Leonarda da Vincija, ki je bil slikar, kipar, matematik, arhitekt, fizik in še marsikaj, med drugim tudi že naravovarstveno osveščen človek, so učenci spoznali, kako je tudi v današnjem času ali pa še zlasti sedaj potrebno integralno znanstveno MIRNA PEČ - Konec tega tedna so stopili na oder tudi mirnopeški igralci, poleg prečenskih v novomeški občini edini, ki se še ukvarjajo z amaterskim gledališčem. Že po tradiciji so pripravili predpremiero v soboto popoldne, in sicer za člane Društva invalidov Novo mesto, v nedeljo popoldne pa po se predstavili še domačemu občinstvu. Za letošnjo predstavo so izbrali komedijo “Zares čuden par” Neila Simona, ki so jo našli v knjižnici Šentjakobskega gledališča v Ljubljani. Pri izbiri besedil imajo kar presej težav. “Upoštevati moramo število našega ansambla in njegove sposobnosti, zahtevnost glede scene in kostumov in še marsikaj,” pravi režiser Jožef Matijevič. “Privoščimo si lahko le to, kar zmoremo s svojimi ljudmi v domačem kraju, na sodelovanje in pomoč drugih pa moramo pozabiti. Smo vaški teater in igrah bomo, dokler bodo ljudje tako hoteli.” Zgodba komedije se dogaja v razmišljanje, da bi ne zabredli v pasti, ki jih hitri znanstveni razvoj postavlja vsepovsod, in da bi znali poiskati pot do prave resnice in lepote, ki ostajata v potrošniški družbi često skriti. Literaturo za študij da Vincijeve-ga življenja in dela so učenci dobili iz Italije, še največ pa iz novomeške Študijske knjižnice, ki jim je rada priskočila na pomoč, posebej pa še s pregledno razstavo knjižnih del dr. Dimitrija Rupla, gosta dneva. Ob vsem tem ne smemo pozabiti dveh umetnikov, s katerima osnovna ncwyorški kvartopirski druščini. K ločenemu športnemu reporterju Oskarju se preseli Feliks, ki ga je žena za vedno odslovila, in to je pričetek neuglašenega “moškega zakona”. V komediji nastopajo: Bogdan Krevs, Vida Progar, Karol Zagorc, Jože Tomšič, Milan Vire, Tone Kramar, Marija Mikec in Jože Jutri, v petek, 19. februarja, ob 1930 bodo Mirnopcčani zaigrali na odru v osnovni šoli Šentrenej. Matijevič, ki je hkrati režiser. Šcpc-talec je Slavka Kolenc, rekviziter pa Ciril Progar. Pohvalno je, da so postavitev inirnopeške komedije omogočila tudi nekatera jrodjetja. Tako se bodo lažjega srca podali na gostovanja. Lani so z igro “Dobrodošla, miss Agata” gostovali dvanajstkrat in tudi letos se ne nameravajo izneveriti tistim, ki so jim v preteklih letih zaploskali. J. PAVLIN šola Žužemberk tudi po svoje živi. To sta Martin Blatnik iz Lijrovca, slikar samouk, nekdaj pa tudi učenec te šole, ki je posebej za razstavo o da Vinciju naslikal nekaj kopij njegovih del, ter kipar Dirk Hcij, Holandec, živeč v Dragatušu, ki je bil tudi gost prireditve. Njegovo igralno skupino so starši, vključeni v Klub staršev za boljšo šolo, lani proti koncu leta postavili na šolsko dvorišče, zdaj a že snuje nove načrte, s katerimi o napravil šolsko okolje še prijaznejše. T. J. KONCERT V KRŠKI VASI KRŠKA VAS - Ob kulturnem prazniku je Kulturno društvo v Krški vasi priredilo koncert, na katerem sta nastopila moški pevski zbor Ivan Kobala in oktet. Pevski zbor je vodil njegov dolgoletni pevovodja vFranc Baškovič, oktet pa Vinko Žerjav. Najprej sta obe pevski skupini nastopili vsak zase, nato pa sta nekaj pesmi zapeli še skupaj. Prireditev so s svojim nastopom popestrili tudi šolarji. B. H. Simpozij o Kapitlju Na simpoziju bodo sodelovali domači in tuji strokovnjaki NOVO MESTO - Na znanstvenem simpoziju, ki bo potekal ob 500-letnici novomeškega Kolegiat-nega kapitlja v drugi polovici letošnjega aprila, je svoje sodelovanje s temami, ki so povezane na zgodovino te ustanove ter njen širši pomen v novomeškem prostoru, najavilo kar lepo število uglednih znanstvenikov in raziskovalcev iz Slovenije ter dva iz Italije. Prečiščena besedila, dopolnjena z ugotovitvami razprave, bodo po načrtih pripravljalnega odbora objavljena v posebnem zborniku, ki naj bi izšel prihodnje leto. Knjiga bo nedvomno razsvetlila pomemben del novomeške kulturne preteklosti. Simpozija sc bodo po predvidevanjih udeležili naslednji avtorji in z vnaprej najavljenimi temami: Tone Knez: Arheološka pričevanja kapitlja, Franci Baraga: Arhiv in knjižnica Kolegiat-nega kapitlja, dr. France M. Dolinar: Novomeški kapitelj in Cerkev na Slovenskem, prof. dr. Božo Otorejtec: Ustanovna listina Ko-legiatncga kapitlja, prof. dr. Jože Mlinarič: Novomeškemu kapitlju inkorporirane župnije na Dolenjskem in Štajerskem, Dušan Kos: Novomeški kapitelj kot fevdalni gospod in gospodarski subjekt, prof. dr. Metod Benedik: Frančiškovi M1RNOPEČAN1 NA ODRU - Z igro “Zares čuden par” gledališki amaterji iz Minic Peči proslavljajo že petindvajseto gledališko sezono, ko so se vsako leto na odru pojavili z novo igro. (Foto: J. Pavlin) Igralska iskra še vedno žari Mimopečani tudi letos na odru s komedijo kultura in izobra- ževanje DOLENJSKA KNJIGA V RAZSTAVIŠČU SDK NOVO MESTO - V razstavišču novomeške SDK bo tokrat dobila mesto knjiga, človekova prijateljica. Kako se z njo ustvarjalno družita, bosta navzočim v ponedeljek, 22. februarja, ob 18. uri pripovedovala pesnika Tone Pavček, častni občan Novega mesta, in Janez Kolenc, lanskoletni Trdinov nagrajenec. Delo Dolenjske založbe pri Tiskarni Novo mesto bodo predstavili člani uredniškega odbora, s posebno razstavo pa bodo svoje delojiribližali: oblikovalca založbe Jovo Grobovšck in Peter Simič ter ilustratorji Jože Kumer, Darja Malarič, Janko Orač, Lucijan Reščič in Rudi Stopar. • Bojevati se s peresom sodi med največja junaštva. (Krleža) sinovi v Novem mestu, dr, Vincenc Rajšp: Prošt Polydor de Montagnana, Janez Šumrada: Prošt Janez Andrej Stcinbcrg, Jože Ciperlc: Kapiteljsko šolstvo, prof. Luigi Tavano: Prošt Karl Mihael Attems, Stanc Granda: Novomeški kapitelj po obnovitvi, mag. Andrej Vovko: Novomeški kapitelj po II. svetovni vojni, dr. Jelka Pirkovič: Urbanistični problemi kapitlja in nejrosredne okolice, akad. dr. Smiljan Cevc: Arhitekturni problemi kapiteljske cerkve, prof. dr. Sergio Tavano: Tintorettov sv. Nikolaj, dr. Anica Cevc: Slike Janeza Valentina Metzingerja v Novem mestu, Barbara Jaki: Notranja oprema kapiteljske cerkve, Jože Faganel: Kanonik Matija Kastelec, mag. Tomaž Faganel: Glasbena preteklost novomeškega kapitlja, Ana Lavrič: Poskus ustanovitve škofije v Novem mestu. 500 TJ LET V NOVEM MESTU Plodna tla za smelo glasbeno rast Novomeški simfonični orkester je z 78 člani že dorasel - Razveseljivo navdušenje in zagnanost mladih za delo z resno glasbo - Primernega odra ni NOVO MESTO - Novomeški simfonični orkester je že po treh letih obstoja postal eden od najpomembnejših in najkvalitetnejših dejavnikov kulturnega življenja v mestu. To je jo dolgih desetletjih suše, ko so se korali ljubitelji resnejše glasbe zadovoljiti z redkimi gostovanji od drugod oli pa sc sami napotiti v Zagreb ali Ljubljano, če so hoteli slišati orkestralno glasbo v živo, res spodbudno. Zlasti še, ker je zdaj že povsem jasno, da ta orkester ni več le poskus, kakršnih je sicer nekaj bilo že tudi prej, a so kmalu zamrli, ampak je zrasel v močno, vitalno celoto, k> je sposobna preživetja in obnavljanja. Take optimistične napovedi temeljijo seveda tudi na dejstvu, da je skoraj polovica od oseminsedemdesetih članov orkestra še učencev, ki obiskujejo Glasbeno šolo Marjana Kozine Y Novem mestu, v drugi polovici pa je tudi več učiteljev in bivših učencev 'c ustanove, ki je osrednje gibalo orkestra. Nič čudnega, saj je eden od glavnih pobudnikov za ustanovitev orkestra njen ravnatelj Zdravko Hribar, ki je ves ta čas tudi dirigent. Ob letošnjem kulturnem prazniku je Zdravko Hribar prejel odličje ZKO, ■bed drugim tudi zaradi zaslug za ustanovitev orkestra in dela z njim. "Orkestra pa ne bi bilo, če ne bi Lilo timskega dela, saj sam ne morem delati z osemdesetimi ljudmi. Nekateri od učiteljev so tako zavzeti, da Prihajajo tudi ob sobotah, kar ni njihova dolžnost, in pomagajo pri sckcijskih vajah z orkestrom. Predvsem pa me veseli, da je glasbena šola končno le dobila svoj smisel, da ni le šola zaradi šole same, ampak da poskušamo naše znanje spraviti v življenje in sc uveljaviti tudi v širšem krogu,” pravi ravnatelj in dirigent Zdravko Hribar, ki je zelo zadovoljen z vzdušjem v orkestru. Zavzetost in resnost, s katero sc mladi glasbeniki posvečajo delu, obetata orkestru namreč še nadaljnjo kvalitetno rast. “Številčno sc orkester ne bo več širil,” pravi dirigent, “saj smo dosegli načrtovan obseg. Namesto rasti v širino bomo zdaj rasli le še kvalitetno in nadaljnje spremembe v zasedbi bodo podrejene predvsem temu cilju. Po dolgih letih dela smo na naši glasbeni šoli le prišli do tega, da smo si vzgojili lasten in kvaliteten strokovni kader. To seveda ni samo naša zasluga, ampak tudi sad dela naših predhodnikov, rezultat pa ic takšno število mladih glasbenikov, ki že omogoča kvalitetno selekcijo. Če je pri pevskem zbom za prvi nastop že dovolj dober glas in nekaj mesecev vaje, to pri orkestru nikakor ne zadostuje. Glasbenika vzgajaš šest let, šele potem lahko začne igrati v orkestru. Ali pa tudi ne.” Tudi instrumentalno je orkester sedaj, ko je dobil še lastni fagot in oboo, že skoraj popolnoma zaseden, nekatere inštrumente kot tudi izvajalce pa si občasno še sposodi bodisi iz Krškega bodisi iz Ljubljane. Ker občinska dotacija ne zadošča hkrati za tekoče delovanje in za nakup inštrumentov, opremljanje načrtujejo postopno in dolgoročno. K priljubljenosti orkestra tako med mladimi izvajalci kot med publiko gotovo precej pripomore primeren repertoar. V programu novomeškega simfoničnega orkestra prevladuje klasično-revijski, žanr, ki pa ni izvajalsko nič manj zahteven. Do sedaj imajo naštudiranih skladb za dva koncerta, že letos pa sc bodo lotili študija profesionalnega programa. Poglavitni problem so za tako velik orkester seveda vaje. Ob zadnjem nastopu v Kulturnem domu je bilo jasno videti, kako natrpan je bil oder, saj je bilo treba za dirigenta postaviti poseben podaljšek, ki je segal že med prve sedeže partcija. A ne samo to: dvorana je ncakustična, kar terja od glasbenikov poseben napor, hkrati pa jim dela krivico. Zato tudi za vaje ni primerna, druge dvorane pa v Novem mestu ni. Mladi glasbeniki novomeškega simfoničnega orkestra zato upajo, da sc jim bo do naslednjega dvoranskega nastopa v Novem mestu že izpolnila velika želja: nastopati pred domačo publiko v prostorih bivšega doma JLA, ki naj bi ga kmalu pričeli obnavljati. Pred tem sta v Novem mestu predvidena še dva nastopa domačih simfonikov: 27. aprila v Kapiteljski cerkvi na slovesnosti ob 500-lctnici Kolcgiat-nega kapitlja in junija na samostojnem koncertu bodisi na kapiteljskem dvorišču, bodisi v Frančiškanski cerkvi. Novomeški simfonični orkester že dolgo ni več nekaj, kar bi poznali in cenili samo Novomeščani, saj ima za sabo več gostovanj, med drugim tudi v nemškem mestu Langenhag-nu, za letos pa ima že najrovedana koncerta v Volčjem Potoku in Piranu. Poznan pa je tudi poslušalcem Radia Slovenija, saj je za njegov prvi program posnel prednovoletno oddajo, ki je bila predvajana še enkrat po novem letu, eno celovečerno oddajo pa je že posnel za tretji program. Strokovno so bili ti nastopi zelo dobro ocenjeni in vrata v snemalni studio 14 Radia Slovenija so mu sedaj odprta, odškmila pa so se mu tudi že na televiziji, kjer smo ga tudi že lahko videli v nekaj krajših oddajah. T. JAKŠE ■HhK v LJijk j JPSLJ* i* . .1 'V-j APIAVZ ZA DIRIGENTA - Dirigent novomeškega simfoničnega orkestra Zdravko Hribar (desno) prejema iz rok podpredsednika ZKO Novo mesto Jožeta Koporca odličje, s katerim ga je nagradila za njegovo dosedanje uspešno glasbeno-pedagoško delo. (Foto: T. Jakše) POTA Ii\ STlt? Morilci in roparji »na varnem« Lani so uslužbenci novomeške UNZ uspešno raziskali vsa hujša dejanja, tudi umore in rope — Delavke silil k spolnemu občevanju NOVO MESTO — »Resje, daje lani število kaznivih dejanj na Dolenjskem porastlo kar za tretjino, saj smo jih obravnavali 2533, toda plati zvona le ne kaže biti. Predvsem zategadelj ne, ker nam je uspelo raziskati vse hujše oblike kaznivih dejanj, od umorov, poskusov umorov do ropov, drznih tatvin in spolnega nasilja,« je na videz zaskrbljujoče podatke o lanski varnostni podobi v vseh štirih dolenjskih občinah komentiral Borut Likar, načelnik novomeške UNZ. TAT V DELAVNICI PREMOGOVNIKA - Med lanskim decembrom in 10. februarjem letos je po delavnici Rudnika tjavega premoga v Kanižarici kolovratil neznan zmikavt in si verjetno za zmeraj izposodil več orodja. Da ga ni bilo malo, pove podatek o škodi, ki je ocenjena na preko milijon tolarjev. OB KOVINSKO POSODO - 11. februarja je izpred garažnih vrat N. Š. v Dolenjih Prapročah izginila 20-litrska kovinska posoda, v kateri je bilo tri litre bencina. Zmikavt si kaj prida nc bo opomogel, škode je za poldrugi tisočak. TOVORNJAK BREZ REZERVNEGA KOLESA - V noči na II. februar je neznan storilec stopil do tovornjaka Straških Gorjancev, puščenega na parkirnem prostoru ob novomeškem Kremenu. Odvil in neznano kam je odnesel rezervno kolo, katerega vrednost so policisti ocenili na 50.000 tolarjev. MANKO V OGRAJENEM SKLADIŠČU - SOP Novolinc, d.o.o., iz Ljubljane opravlja pri gradnji nove lakirnice novomeškega Revoza razna dela, potreben material in orodje pa hranijo Ljubljančani v priročnem, a ograjenem skladišču. Nekdo je to zavohal in v noči na 12. februar iz skladišča neopazno odnesel več električnega kabla, nekaj neonskih žarnic ter tudi nekaj orodja, tako da je ljubljansko podjetje oškodovano kar za 100 tisočakov. O tatu ni sledov. PO DOLENJSKI DEŽELI • 4. februarja dopoldne je neznanec nepovabljen obiskal odklenjeno stanovanjsko hišo B. P. v Kanižarici, najdlje pa se zadržal v spalnici. Izkušnje so ga učile, da so postelje in omare zelo primerne za hranjenje denarja, in ni se uštel. V omari je našel varno spravljenih 600 nemških mark in jih odnesel s seboj. Noč za take podvige baje ni priporočljiva. • V Orešju pri Šmarjeti so imeli kurjega tatu. V noči na 9. februar je brez težav odprl odklenjeni kokošnjak J. P. in si v njem za nedoločen čas sposodil šest kokoši in petelina, ki se je pogumno odločil deliti usodo svojih življenjskih sopotnic. • J. M. z Iga ima na Cikavi pri Trebelnem stanovanjsko hišo, ki pa je ni obiskal vse od zadnjega dne minulega leta. Ko se je prejšnji teden vrnil na Cikavo, ni bil najbolj vesel nad odkritjem, ki ga je čakalo. V hišo se je namreč nekdo naselil in si prilastil ročno škropilnico, več hrane in žgane pijače ter nekaj drugih stvari, vseeno pa škoda ni večja od trideset tisočakov. Spremembe lastništva hiše neznanec baje še ni zahteval. Bolj ali manj pričakovan porast kriminala, tudi organiziranega, dolenjskih policistov torej ni presenetil, rezultate njihovega dela najbolje ilustrira 1846 temeljnemu javnemu tožilcu lani ovadenih oseb. Splošna kriminaliteta je seveda tista, ki postavlja okvire policijskemu delu. Uslužbenci UNZ Novo mesto so lani obravnavali 2228 tovrstnih kaznivih dejanj, daleč največ med njimi tatvin in vlomov. Prvih je bilo prek 1.500, največ je šlo za kraje avtomobilskih delov, predmetov iz osebnih vozil, drugih pa blizu 400, največ vlomov v vikende in avtomobile. Zlasti je zaskrbljujoče število tatvin iz avtomobilov, ki tudi letos narašča, samo januarja jih je bilo na območju UNZ zabeleženih novih 50. Pri raziskavi tovrstnih dejanj imajo policisti in kriminalisti izredno težko delo, saj storilci na kraju dejanj praviloma na puščajo sledov, še tiste, ki so, pa oškodovanci zabrišejo ob pregledu avtomobila. Da o neprevidnosti voznikov, ki na sedežih puščajo torbice, denarnice, kovčke in še kaj, ne govorimo vnovič. Poglavje zase so tatvine z vozil, izdelanimi v Kragujevcu, za katere v naših prodajalnah ni rezervnih delov. Tako je bilo na Dolenjskem zabeleženih kar 40 kraj vetrobranskih stekel, predvsem z vozil Jugo 45 in Jugo 55. Na srečo je možem postave koncem minulega leta uspelo prijeti storilca, ki sta osumljena štirih takšnih dejanj, vse kaže, da gredo na njun račun tudi preostale tatvine stekel. Svojevrsten dokaz temu je tudi spoznanje, da teh tatvin po omenjenem prijetju ni bilo več. Še veliko večje razburjenje pa je lani prinesla serija drznih tatvin, ko je neznan storilec na Partizanski cesti v Novem mestu v poznih večernih urah sledil osamljenim ženskam in jim z ramen trgal torbice. Kar sedem takih dejanj seje nabralo, vendar je kriminalistom uspelo storilca izslediti in prijeti; mladenič je v priporu, ovadba zanj pa pri temeljnem javnem tožilcu. Veliko glavobola povzročajo us- Avtomobil vrglo na železniške tire Franc Vrtovšek je hudim poškodbam podlegel na kraju nezgode SEVNICA — V soboto, 13. februarja, okoli 17.20 je prišlo na cesti med Bregom in Sevnico v kraju Orehovo do hude prometne nezgode, v kateri je življenje izgubil 42-ietni Franc Vrtovšek iz Sevnice. Vrtovšek seje z osebnim avtomobilom peljal proti Sevnici, med vožnjo pa iz neznanega razloga — obstaja tudi sum, da je vozil pod vplivom alkohola — zapeljal najprej na desno bankino, nakar je vozilo zaneslo v levo čez cesto proti železniški progi. Trčilo je v betonsko ograjo in se prevrnilo naravnost na železniške tire. Nesreča je hotela, da je tisti hip po progi med Zidanim Mostom in Dobovo iz sevniške smeri pripeljal tovorni vlak, ki je treščil v prevrnjeni avtomobil. Ob trku je voznika Vrtov-ška vrglo iz vozila v bližnji drog električne napeljave. Poškodbe, ki jih je ob tem dobil, so bile tako hude, da jim je podlegel na kraju nezgode. Vrtovšek ni bil pripet z varnostnim pasom. lužbencem novomeške UNZ vlomi v vikende, ki jih je bilo lani 143, od tega so ostali 104 neraziskani. Zato pa je možem postave uspelo raziskati več kot polovico vseh lanskih vlomov v trgovine, zlasti v zasebne, od koder so storilci odnašali oblačila, ure in druge vredne predmete, prav tako je bilo lani pojasnjenih domala dve tretjini vlomov v gostinske lokale. Med osta- Večerni klic grozil z bombo v tekstilni šoli Sevniški policisti so stavbo izpraznili in pregledali_____________ SEVNICA — V četrtek, II. februarja, natanko ob 20.32 je neznan moški glas po telefonu sporočil dežurnemu vzgojitelju v internatu Srednje tekstilne šole v Sevnici, da bo stavba čez dvajset minut odletela v zrak. O klicu so bili nemudoma obveščeni tudi policisti, ki so ukrepali, kot je v takšnem primeru potrebno in predpisano. Internat so izpraznili, o prijavi takoj obvestili tudi kriminaliste, nato pa s službenim psom, zdresiranim za iskanje eksploziva, temeljito preiskali šolo in internat. Kmalu seje izkazalo, da je bil klic lažen, povsem resničen pa je bil zato preplah, ki ga je povzročil s svojo neslano šalo neznani klicatelj. Na krški UNZ pravijo, da je bil to že tretji lažni klic o nastavljeni bombi v prostorih sevniške Srednje tekstilne šole. Bržkone pa tudi zadnji, kajti kriminalisti pravijo, da so klicatelju že za petami V TUJE STANOVANJE PO DEVIZE NOVO MESTO - V času med 7. in 21. januarjem je nekdo neopazno stopil v stanovanje B. K. v Kristanovi ulici v Novem mestu in tavm zmaknil 434.000 italijanskih lir. Že meseca decembra pa naj bi nekdo na podoben način v istem stanovanju “sposodil” še 150 angleških funtov, tako da je B. K. oškodovan natanko za 50.394 tolarjev. limi tovrstnimi dejanji imajo ropi posebno mesto; lani seje njihovo število za pol zmanjšalo, vseh šest pa so kriminalisti uspešno raziskali. Kazniva dejanja zoper življenje in telo so, razumljivo, najodmevnejša v javnosti. Lani jih je bilo na območju novomeške UNZ 131, od tega trije umori, osem poskusov, 32 prizade-janj hudih telesnih poškodb in 55 lažjih. Spomnimo se lanskih umorov. Prvi se je zgodil 4. marca, ko je 30-letni osumljenec iz Potočne vasi na domačem dvorišču ubil svojega 44-letnega očeta. Vzrok je bil hud spor, ki je nastal med materjo in očetom. Sin gaje končal tako, daje najprej ustrelil očeta, nato pa še sebe. 4. maja lani je prišlo do umora v Domu starejših občanov v Črnomlju: 26-letni oskrbovanec doma, duševni bolnik, ki se je že zdravil v psihiatrični bolnišnici, je z nožem zabodel v predel • Uslužbenci novomeške UNZ so lani obravnavali tudi 37 kaznivih dejanj zoper javni red in mir, od tega je bilo kar devet primerov nasilneškega obnašanja, dvanajst primerov preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, zabeležen je bil celo primer napada na uradno osebo, ko je ta opravljala svoje službene naloge. srca 88-letnega možakarja, kije ležal nepokreten v postelji. Morilec je takoj po dejanju odšel do socialne delavke in ji povedal, kaj je storil. In nazadnje še umor, ki je med Novome-ščani povzročil največjo vznemirjenost in zgražanje in o katerem smo veliko že pisali; 22-letni osumljenec z Velikega Slatnika seje 16. decembra lani v lokalu Bistro 7 na novomeški avtobusni postaji srečal s 23-letnim znancem, med obema je prišlo najprej do prepira in nato še do pretepa. Končal se je pol kilometra vstran ob reki Krki, kjer je Slatničan svojo žrtev večkrat udaril s kolom in brcal v glavo, dokler ni obležala nezavestna, nakar jo je s pasom zadavil, slekel do golega in vrgel v reko Krko. Med kaznivi dejanji zoper življenje in telo imajo tista, ki govorijo o spolni nedotakljivosti in morali, posebej občutljivo mesto. Na Dolenjskem je bilo lani 12 takih primerov, najodmevnejši pa zagotovo prihaja iz Bele krajine, kjer so kriminalisti obravnavali Semičana, ki naj bi v letih 1990, 1991 in 1992 zlorabil svoj položaj ter z grožnjami, fizično prisilo in drugimi nasilnimi načini prisilil najmanj dve delavki k spolnemu občevanju proti njuni volji. Obštaja pa sum, da je oškodovank še več, a dejanj iz bolj ali manj razumljivih osebnih razlogov niso hotele prijaviti. B. BUDJA Prihaja čas požarov Občinski štab CZ razglasil povečano požarno nevarnost v naravi — Z odlokom zoper kršitelje NOVO MESTO — Dnevi pred nami sodijo v čas, ki je, po dosedanjih izkušnjah sodeč, zakrivil največ požarov v naravi. Kurjenje na prostem in sežiganje trave je samo na Dolenjskem lani povzročilo 22 večjih požarov, neka druga statistika pa govori, da je bilo lani v Sloveniji v naravi kar 678 požarov. V 381 primerih so gorele travnate površine, dvestosedemindevetdesetkrat pa gozd, skupaj je v letu 1992 pogorelo kar 7 tisoč hektarjev naravnih površin. Bržkone so te številke dovolj za zaskrbljenost. Požarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto zato ponovno obvešča, daje zadnje sušno obdobje povečalo nevarnost požarov v naravnem okolju, zato je prepovedano požiganje suhih trav, grmišč in podobnih površin. Hkrati inšpektorji pozivajo občane, naj požigalce prijavijo bodisi njim bodisi policistom, da bodo lahko zoper kršitelje ustrezno ukrepali. Vedeti je treba namreč, da ima novomeška občina odlok o varstvu naravnega okolja pred požari, ki izrecno prepoveduje spomladansko zažiganje suhih trav, grmišč, živih meja in podobnih površin, ki nudijo zavetišče divjadi, ne oziraje se na to, kdo je njihov lastnik ali kdo z njimi gospodari. Posebej v času povečane požarne nevarnosti, ki jo je občinski štab za civilno zaščito že razglasil, se morajo vsi predpisi odloka izvajati dosledno in poostreno. To pomeni, da je v tem času prepovedano kurjenje tudi v ogroženih gozdovih. Policisti ter požarni, komunalni, gozdarski in kmetijski inšpektoiji bodo v času povečane požarne nevarnosti budno bdeli nad doslednim izvajanjem odloka, ki kršiteljem prinaša tudi denarna kazni. Resda jih je zob časa že krepko načel, vseeno pa jih zapišimo: posameznik bo za kršitev odloka odštel med 1.000 in 5.000 tolarji, pravno osebo bo neprevidnost stala od 5.000 do 30.000 tolarjev, odgovorno osebo pa med enim in petimi tisočaki. Malo, a dovolj za opozorilo. NESREČA MED PODIRANJEM DREVJA TRŽIŠČE - 8. februarja popoldne je 27-letni Anton Kozmos iz Tržišča sovaščanki Mariji Bovhan podiral gabrova drevesa v njenem gozdu na Podvrhu nad Sevnico. Med podiranjem je pomagače opozoril, naj se umaknejo, toda 61-Ietna Bovhanova je opozorilo očitno preslišala in se med žaganjem pomaknila bližje k padajočemu drevesu. Veje slednjega so jo oplazile in zbile po tleh, pri čemer sc je hudo poškodovala. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico. VLOM V AVTO UNPROFORJA MOKRICE - V soboto, 13. februarja, med 18. in 19. uro je bilo na parkirišču gradu Mokrice vlomljeno v osebni avtomobil peugeot kanadske državljanke Brigitte Evcrs, sicer pripadnice Unproforja na Hrvaškem. Neznani nepridiprav ji je odnesel vse dokumente, evrokartico, dvajset evročekov, več deviz, nekaj zlatnine, tako da je po nepopolnih podatkih škode za okoli 2(X).000 tolaijev. Ko bodo vnovčeni cvročeki, bo seveda neprimerno višja. ODNESEL IGRALNI APARAT KRŠKO - V času med 11. in 12. februarjem je neznan storilce vlomil v lokal Zlatorogov hram v Krškem in ukradel igralni aparat za poker. Lastnika Ivana Čemcčiča je oškodoval za 90.000 tolarjev. OSUMLJENA TATVINE HLAČ NOVO MESTO - 25-letna T. Z. iz Novega mesta je utemeljeno osumljena, da je 11. februarja dopoldne v prodajalni Standard Konfekcije zmaknila hlače. T. Z. je vzela dvoje hlače in jih pomerila v kabini, pri tem pa je ene spravila v torbico, druge pa ob prihodu iz kabine vrnila prodajalkam. Na srečo so bile slednje dovolj previdne in sc tako izognile škodi v višini 3.943 tolarjev. V LOM V VIKEND SEVNICA - Med 6. in 8. februarjem je neznan storilec na območju Sevnice vlomil v vikend Marjana Simončiča iz Laškega. Dobro se je najedel in napil ter odšel drugim dogodkom nasproti. Dolgi prsti brežiškega skladiščnika Željko Starčevič, bivši komercialist in skladiščnik Kerametala, obsojen na poldrugo leto zapora — Nezapo-___________slen kradel še naprej — Vse podvige je odkritosrčno priznal BREŽICE, NOVO MESTO — 26-letni Željko Starčevič je bil rojen v Brežicah, kasneje pa seje preselil v Podravsko Slatino. Še pred slabimi štirimi leti je bil zaposlen v brežiškem trgovskem podjetju Kerametal kot skladiščnik in komercialist, toda bolj kol delovnim obveznostim je službeni čas posvečal drugim stvarem. Iskal je zaslužek predvsem zase, tudi na škodo sodelavk in sodelavcev; pot zmikavta in prevaranta je minule dni končal na zatožni klopi novomeškega sodišča. Razumljivo, da je Starčevič razmere v trgovini dobro poznal, in ker mu zaslužek očitno ni bil dovolj, je že leta 1989 pričel s tatvinami. Sprva z majhnimi, nikoli ni ukradel vsega denarja, pač pa le del in sodelavci spočetka nanj niti niso bili pozorni. Tako je v drugi polovici leta 1989 v garderobi Kerametala iz denarnice, spravljene v torbici sodelavke Marije Lipej, ukradel najprej 100 DEM, nato pa 17. avgusta 1990 med 11.in 14. uro 500 din. Oktobra 1990je v garderobi prodajalne vzel iz denarnice Sosedi na črno posekala kostanje Po Dolenjski je vse več gozdnih tatvin — Brata posekala in odpeljala 25 kubikov _____ kostanjevega lesa — Kako preprečiti kraje? NOVO MESTO, KRŠKO — Na zimo, kot jo imamo na ta čas na Dolenjskem, mnogi očitno niso bili pripravljeni. Kako si drugače razlagati domala vsakodnevne prijave o črnih sečnjah in tatvinah po gozdovih od Sevnice do Črnomlja? 58-letni Ivan Z. iz Dolenjega Boš-tanja pa je utemeljeno osumljen, daje lanskega decembra sekal na gozdni parceli Boštanjčana Alojza J. V gozdu Rekštanj pri Boštanju naj bi mu posekal več bukovih dreves v izmeri treh kubikov in ga tako prikrajšal za okroglih 15.000 tolarjev. Meni nič tebi nič ya 5. februarja brata Franc in Darko Z. iz Rovišč odšla v gozd pri Studencu in tam na parceli Cirile A. pričela sekati drevje. Spravila sta se nad kostanje, med celodnevnim opravilom pa sta za spravilo pripravila kar 25 kubičnih metrov lesa. Potem sta odšla domov po traktor in les odpeljala na domače dvorišče. Zakaj, bosta bržkone povedala sodnikom, zaenkrat lahko le zapišemo, daje Cirila A. iz Rovišč najmanj ob sto tisočakov. Manj sreče z iskanjem neznanih sekačev so imeli dolenjski policisti. V času med 10. in 14. februarjem je namreč nekdo v gozdu na Črnomalj- skih njivah posekal in neznano kam odpeljal hrast, last L. H. Slednji je bil s tatvino prikrajšan vsaj za 25.000 tolarjev. Še večja pa je škoda, ki jo je nekdo zakrivil v gozdu Male Dole v trebanjski občini. Med 5. in 11. februarjem je posekal in odpeljal pet bukovih dreves in dve smreki, drevje pa je rastlo na gozdnih parcelah GG Novo mesto, TOK Trebnje. Gozdarji so izračunali, daje izginuli les vreden približno 47.000 tolaijev. Policisti so ob gozdnih tatvinah bolj ali manj brez moči, najbolj učinkovito jim lahko na prste stopijo tisti, ki bodo brez bojazni za sosedsko zamero dosledno in pravočasno prijavljali črne sekače. Majde Škabler prav tako 500 din, 9. oktobra istega leta pa je iz odprtega predala pisalne mize v prodajalni Jožetu Umeku ukradel enako vsoto. V decembru 1990 je bil v pisarni trgovine odprt usnjeni kovček Jožeta Kelharja, kije ostal brez stotaka, 11. novembra istega leta med 8. in 10. uro pa seje Starčevič v garderobi polotil denarnice Marije Dovjak in odnesel 1.000 din. Predlanskega 7. januarja med 15. in 17. uroje v pisarni Kerametala našel ključe in z njimi odprl priročno kovinsko blagajno ter iz nje pobral 9.000 din, vendar mu tudi to ni bilo dovolj. Le dan kasneje je v dopoldanskih urah na parkirišču pred trgovino opazil pdklenjen osebni avtomobil Ivice Ljubiča, odprl gaje in s police zmaknil osem stotakov. Tri dni zatem so ga znova zasrbeli prsti; okoli 11. ure je iz odklenjene kovinske blagajne v pisarni odnesel tisočak. In kdo ve koliko časa bi se tovrstne tatvine še ponavljale, ako ne bi nanje in na Star-čeviča postal pozoren poslovodja. Popisal je bankovce v blagajni in ob zadnji tatvini poklical policiste. Ti so denar našli pri Starčeviču in slednji seje tako po hitrem postopku znašel na cesti. Za slovo od Kerametala je 20. februarja predlani okoli 2. ure ponoči preplezal 1,8 metra visoko ograjo trgovine v Mladinski ulici 15 v Brežicah, kjer jc prenosno kovinsko blagajno olajšal za 16.700 din, v predalu mize pa je našel še pet stotakov. Starčeviča po tem dejanju ni bilo všeč v Kerametal. Toda bil jc brezpo- seln in moral seje znajti, kakor je vedel in znal. Pogoste obiske frizerskega salona v Čateških Toplicah je vnovčil na svoj način, Viljemini Tiler je namreč zmaknil ključe osebnega avtomobila. Toda z njimi ni ukradel ali odpeljal vozila, pač pa gaje odprl le tolikanj, daje vzel kar in kolikor je potreboval: 14. marca 1992 je iz vozila odnesel dve denarnici s po 6.100 tolarji in 400 nemškimi markami, 4. aprila lani je vzel žensko torbico s 4.000 tolarji, le teden dni kasneje pa žensko torbico, v kateri so bili le star jugoslovanski denar, ženski copati in perilo, zato je vse skupaj zalučal v Savo. Omenjeno torbico je Ti-lerjeva očitno vlomilcu nastavila, enako kot je bila v vozilu 25. aprila nastavljena denarnica, le da jo je tokrat Tilerjeva nastavila v sodelovanju s policisti. Starčevič je zasumil, da nekaj ni v redu, zato se denarnice ni dotaknil s prsti, pač pa jo je najprej ovil s papirjem, nato pa jo pograbil in skupaj s ključi vrgel v Savo. Pri vsem tem ga je opazoval skrit policist, toda Starčeviča mu ni uspelo prijeti niti izslediti. Željko Starčevič je bil tudi dober prijatelj receptorja hotela Terme v Čateških Toplicah. Ob enem od obiskov pri znancu lanskega februarja je izkoristil minute, ki jih je receptor namenil telefonskemu pogovoru, in sam tisti čas neopazno smuknil v bližnjo pisarno ter iz nje odnesel 12.000 tolarjev. Pred dvema mesecema, lanskega 16. decembra, je Starčeviča pot zanesla v kletne prostore brežiškega Zdravstvenega doma, kjer so garderobe zaposlenega osebja. Tam je našel torbico Tatjane Florjančič, v njej pa denarnico s 5.030 tolarji in 170 nemškimi markami. Denarje Starčevič pobral, denarnico z dokumenti pa skril v dimnik bližnjega bloka. Toda sreča mu tistega dne ni bila naklonjena; le nekaj ur kasneje so ga ustavili in legitimirali policisti, ki so ob spoznanju, koga imajo pred seboj, malo podrobneje pobrskali po njegovih žepih. Sojenje je pričakal v priporu, vsa očitana dejanja pa je odkritosrčno priznal tako kriminalistom kot kasneje sodnikom. Slednji so mu to pri izreku kazni šteli v olajševalno okoliščino, čeprav seveda niso mogli mimo tega, da je bil nenavadno vztrajen in predrzen ob svojih dejanjih, tudi kot mladoletnik je že bil obravnavan, tako da so mu za eno in drugo prisodili leto in 6 mesecev zapora, v kazen pa všteli tudi čas, prebit v priporu. Sodba še ni pravnomočna. B. B. AVTOMOBIL JE PO TRČENJU ZGOREL - V soboto, 13. februarja, okoli 21. ure jc prišlo na regionalni cesti med Bizeljskim in Čatežem do prometne nezgode, ki seje na srečo Končala brez telesnih poškodb, zalo pa z zgorelim avtomobilom. Voznik juga Jože L. iz Krške vasi se je namreč v kraju Zakot s svojim vozilom zaletel v zadek juga Borisa Š. iz Čateža. Trk jc bil močan in na mestu, kjer ima jugo rezervoar z gorivom, zato je prišlo do požara. Ogenj je Borisov avtomobil povsem uničil, škode na počrnjeni pločevini jc za okroglih 180 tisoč tolaijev. KM® Ca atiO© Qm EM® mmnflfiftfe® Še en medijsko napihnjen spor v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. V metliški Kolpi zanikajo navedbe v časopisu Globusu, da so nameravali ukrasti stroje iz svojega obrata Kolpe-ker v žumberških Radatovičih. V podjetju Kolpa d.d., ki ima svoj sedež v Rosalnicah pri Metliki, so letošnjega januarja dobili v roke pismo, ki ga je odvetnik Peter Badovinac iz Zagreba naslovil na kabinet predsednika republike Hrvatske, hrvaškega predsednika vlade Hrvoja Šariniča ter predsednika občine Ozalj. V njem Badovinac, ki je tudi predsednik kultumo-umetniškega društva Zumberak, ki združuje Žumberčane po vsem svetu, seznanja naslovljence z nevsakdanjim poseganjem slovenskih gospodarstvenikov v lastnino, ki pripada Hrvaški. V mislih je imel metliško podjetje Kolpo, ki ima v Radatovičih v Žumberku proizvodni obrat Kolpa-ker, v katerem izdelujejo pomivalna korita. Avtor pisma trdi, da so ga prebivalci planinskih vasi v krajevni skupnosti Radatoviči, ki sicer leži v ozeljski občini obvestili, da so vodje tovarne v Radatovičih (mimogrede: Badovinac piše, da gre za Novoles, kateremu sta nekdaj res pripadala tako metliška Kolpa kot radatoviški Kolpa-ker) pričeli te dni preseljevati tovarniške stroje in naprave v novozgrajeno tovarno v Metliki. Badovinac omenja, da je tovarno v Radatovičih zgradila in opremila preko sklada za nerazvite Republika Hrvatska, vendar so jo še v komunističnem režimu njeni ugledni predstavniki prenesli v last novomeškega Novolesa. Pismo in senzacionalističen članek Badovinac nadalje navaja, da so ga Žumberčani obvestili, da so stroje preselili ponoči, delavcem pa pojasnili, da bodo zaradi drugačne proizvodnje pripeljali druge stroje. Po njegovem je osnovni cilj odpeljati stroje, še preden se ustanovi nova občina Sošice. Badovinac zatijuje, da želi zgolj iz patriotizma na- naslovljence ponovno apelirati, naj naredijo vse za zaščito hrvaške lastnine. Meni celo, da bi morali ustanoviti vladno komisijo, ki bi popisala imetje v tovarni v Radatovičih ter zagotovila nadzor nad nepremičninami. Le tako prebivalci cele regije ne bi ostali brez zaposlitve, kar bi bila sicer neodpustljiva škoda. V metliški Kolpi so se na omenjeno pismo takoj odzvali ter naslovili na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, Sklad za razvoj ter slovensko ambasado v Zagrebu dopis, v katerem jih seznanjajo s problematiko ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo na Hrvaškem. V Kolpi so namreč želeli, da bi končno uredili status Kolpe-kcra, ki je sicer na Hrvaškem, sedež pa ima v Metliki. Zaradi tega so morali doslej urejati delovne odnose tako po slovenski kot po hrvaški pozitivni zakonodaji. Zato so se odločili, da začnejo s postopkom za ustanovitev in registracijo Kolpa-kera, družbe z omejeno odgovornostjo, ki pa ne bi imela več sedeža v Metliki, ampak na Hrvaškem, delež ustanovitelja pa bi bil 100-odstoten. Kot je med drugim v prej omenjenem dopisu napisal generalni direktor Kolpe Peter Henčič, so o tem seznanili ne le zaposlene v tovarni v Radatovičih, temveč tudi predstavnike občine Ozalj. Vsi so se s spremembno strinjali, predstavniki občine pa so celo pohvalili, da gre za najbolj korektno ponudbo v zadnjih nekaj letih. Toda, kot navaja Henčič, so skupina ljudi iz Radatovičev in odvetnik Peter Badovinac pričeli s škodljivimi razpravami o predvidenih statusnih spremembah, s tem pa ovirajo normalen proces dela in povzročajo podjetju ekonomsko škodo. To je bil tudi glavni razlog, da so iz Kolpe zaprosili prej omenjene, naj pomagajo pri reševanju nastale problematike in omogočijo predvidene spremembe v skladu s pozitivno zakonodajo ooeh držav. V Kolpi jim je uspelo celo, da šo se o vsem tem korektno pogovorili tudi s predstavniki hrvaške gospodarske komore, glavnim inšpektorjem hrvaške kriminalistične policije ter pomočnikom ministra za industrijo, ladjedelništvo in energetiko RH. Toda le nekaj dni potem je v hrvaškem časopisu Globusu izšel senzacionalističen prispevek novinaija Romana Majetiča z velikim naslovom “Senzacionalno. Slovenci odvažajo tovarne iz Hrvaške!”. V njem je poleg očitkov, ki jih je v svojem pismu navedel Peter Badovinac, še cela resta bodisi namigovanj bodisi trditev o tem, kako Slovenci izkoriščajo Hrvate, zlasti Žumberčane. In to ije le, ko gre za tovarno v Radatovičih, temveč tudi pri vodovodu, telefonu, sečnji hrvaških gozdov. “Toda ko želi hrvaška policija zaščititi imetje njihove države, mora, če hoče priti v Radatoviče, dvakrat prestopiti državno mejo, orožje pa pustiti na Hrvaškem,” je še zapisano. Ce bi novinar svoje navedbe prej preveril, bi ugotovil, da ne gre za izkoriščanje. Toda potem pisanje ne bi bilo več tako senzacionalno. Res je odšel podal k predsedniku občine Ozalj Albertu Mihaliču, ki pa mu je dejal, da je primer radatoviške tovarne predimenzioniran. Že ta ugotovitev ni šla preveč na mlin novinaiju Majetiču, kaj šele, če bi hotel zvedeti drugo plat resnice pri Slovencih, zlasti pa v podjetju Kolpa, ki ga največ omenja. V "Kolpi" zanikajo Kot sta zatrdila direktor Kolpe Peter Henčič ter Stjepan Gudasič, vodja proizvodnje v radatoviškem Kolpa-kcru, jih m nihče vprašal za mnenje. “Težko je reči, kakšno je ozadje pisanja v Globusu, menim pa, da je šlo za del predvolilne kampanje. Gre za enostransko in senzacionalno pisanje, ki si ga lahko privošči Globus, kakšen resen časopis pa ne. Predvsem si pri nas ne želimo, da bi zaradi naše tovarne nastal meddržavni spor, saj bi radi le uspešno delali,” je povedal Gudasič. Demantiral je tudi navedbo v Globusu, češ da je bila tovarna v Radatovičih pred osmimi leti zgrajena zato, da bi ustavili izseljevanje prebivalcev iz zahodnega Žumbcrka, danes pa je od 54 zaposlenih kar 28 slovenskih državljanov, ki se vsak dan vozijo na delo iz Metlike. “V resnici je pri nas zaposlenih 50 ljudi, res pa je, da se jih 28 vozi iz Metlike. A ne zaradi tega, ker bi želeli prevzeti delo Žumberčanom, temveč zato, ker v Radatovičih in okoliških vaseh ni ljudi, ki bi jih lahko zaposlili.” Henčič pa je se dodal, da so očitki Slovencem, da želijo v Radatovičih, odvzeti delo domačinom, zelo nizkotni. “Če bi v Kolpi mislili tako, kot nam očita Globus, bi proizvodnjo pomivalnih korit že lahko imeli v Metliki.” Sicer pa v Kolpa-keru delajo v glavnem po naročilu, več kot 70 odst. izdelkov pa gre v izvoz. “Tujih kupcev ne zanima, kaj se dogaja v podjetju, ampak želijo imeti izdelke v dogovorjenih rokih. Če jih ne bo, si bodo našli druge dobavitelje. Dobro se «i m zavedamo, da trg lahko hitro izgubimo, zelo težko pa ga pridobimo nazaj. Zato tudi takrat, ko je bila vojna v Sloveniji in Hrvaški, nismo nikoli zamudili dobavnih rokov, čeprav smo imeli mobiliziranih celo 40 odst. delavcev. Kupcev pač niso zanimale vojne. Ne vem pa, kako bo, če se bo sedaj začela vpletati politika. Najbrž težko,” je povedal Gudesič. Kot je dejal generalni direktor Henčič, so iz Kolpe po objavi omenjenega prispevka v Globusu naslovili protestno noto na slovensko ambasado v Zagrebu. V njej zanikajo vse trditve novinarja Romana Majetiča, ki se nanašajo na družbo Kolpa-ker, ter hkrati poudarjajo, da “so v članku popolnoma lažne navedbe, ki nimajo nobene ekonomske, pravne, civilizirane ter politične osnove in nasprotujejo dobrim poslovnim odnosom z namenom, da bi vnesle razdor med Slovenijo in Hrvaško! I.'! . Ji "Sporna" tovarna Kolpa-ker v Radatovičih Pripominja pa, da je šlo nekaterim očitno v nos prav to, da bi bil Kolpa-ker podjetje Kolpe v tujini s 100-odst. deležem ustanovitelja. “Res je, da je hrvaški sklad za nerazvite prispeval pri gradnji tovarne svoj delež. Zato se strinjamo, da ugotovijo, kolikšna sta lastniška deleža Slovenije in Hrvaške. Potem pa ustanovimo takšno podjetje, ki je ekonomsko najbolj upravičljivo. Torej bi ga oplemenitili še s proizvodnjo kopalniške opreme, ki je sicer že v Metliki, v Metliki pa bi začeli tudi izdelovati pomivalna korita. Tako bi imeli v Metliki in Radatovičih oba programa, s tem pa bi bili v obeh državah bolj konkurenčni. Seveda ta sprememba pomeni tudi preselitev 'olpa-kcru obljubili, vnaprej takšno plačo kot doslej, torej po 500 DEM ter da ne bo odpustitev. “Zato ni nobenega pametnega razloga, da bi se skregali z gospodarjem, ki jim zagotavlja takšne ugodnosti,” je še pristavil Henčič. Tudi na slovenski ambasadi v Zagrebu so iz Kolpe zahtevali, naj njihov primer rešita zunanji ministrstvi obeh držav, seveda skladno z zastavljeno preobrazbo Kolpa-kera v samostojno podjetje z mešanim programom. S tem seveda tudi prerazporedijo stroje, o čemer lahko, po Henčičevin besedah, odloča le podjetje, ne politika. “Če pa bo politika vztrajala, pomeni to za Radatoviče katastrofo, ki jo bomo sicer občutili tudi v Metliki, a v znatno manjši meri. Ne nazadnje imamo v Metliki avtorsko pravico nad programom Kolpa-kera. In kar je še hujše, v Radatovičih so lastniki devetih orodij štirje tujci, in če ti odidejo, lahko v tej žumberški tovarni zaprejo vrata,” opozarja Henčič. Ob tem si ne more kaj, da ne bi omenil, kako bi lahko preobrazbo radatoviškega podjetja opravili brez vsakršnih odmevov že lani, a jim zaradi pičle podpore sklada za razvoj in bank ni uspelo dograditi proizvodne hale v Metliki, kjer naj bi začeli izdelovati tudi pomivalna korita, vendar pa danes že imajo tudi uporabno dovoljenje za tovrstno poskusno proizvodnjo. MIRJAM BEZEK-JAKSE v poslanski klopi: branko janc Branko Janc V nobenem primeru ni mogoče šteti Janca za začetnika v gospodarstvu, saj ima za sabo kar nekaj dejavnih let in odgovornih del v različnih podjetjih. Svoj državni poslanski mandat je prejel v času, ko si,povprečni državljan v Krškem bolj ko ne po volji drugih zateguje pas in ima vse manj tovarn v svoji lasti, dela in denarja. Krška občina je gospodarsko izčrpana, in sicer tudi zato, ker ji k temu pomagajo zviti tujci in neodločni domačini. S takim spoznanjem o vse večji socialni krizi in v dobri veri, da se krški problemi v resnici lahko rešujejo pravzaprav v “daljni” Ljubljani, je Janc tudi Kandidiral. Krška občinska skupščina je imela 8. junija 1992. leta posebno sejo, namenjeno gospodarskim problemom v krški občini, v kakršne se je bil prepričal tudi Janc. Slednji je tedaj še kot direktor Transporta Krško v polemični razpravi opozarjal na bližajoči se krški gospodarski polom. V podtonu je bilo čutiti kritiko krškemu izvršnemu svetu, češ da mora ta bolj energično in z bolj agresivno politiko nastopiti do republiških upravnih organov in doseči, da krška občina ne bo postala obrobna. “Občina Krško je bila včasih med najbolj ©© Gosmi fesu ©o dtosafa« Branko Janc iz Krškega, ki je bil lani kot kandidat krške podružnice LDS izvoljen za poslanca državnega zbora, je še nekako novinec v parlamentarnem življenju. Vendar je zanj novo samo dogajanje v državnem parlamentu, kajti s politično abecedo se je v zadovoljivi meri pred leti že seznanil v občinski skupščini. razvitimi v Sloveniji, zdaj je gospodarsko na dnu. Grozi ji, da bo postala tipična postindustrijska občina, kiji bodo ostali zgolj ekološki problemi. V dobrih treh letih nam je uspelo popolnoma sesuti gospodarski sistem, ki je medsebojno zelo povezan. Padce je rezultat določene brezbrižnosti političnih dejavnikov in občina Krško postaja slovenski Jug. Naša razmišljanja moramo usmeriti v to smer, ali je ta trenutek še čas, da preusmerimo tok dogajanja in da preprečimo stagnacijo.” Tako je tedaj, davno pred decembrskimi volitvami, predlagal Janc. Bil je več kot “poklicno” ogorčen. Občinstvu v skupščinski dvorani, ki ga je med drugimi sestavljal cvet direktorjev gospodarskih in finančnih firm v Krškem, je v istem tonu sporočil, da se upira temu, da prodamo TES Avstrijcem, temu, da Ljubljanska banka tako manipulira s Krškim, in temu, da bomo lastnino prenesli iz Krškega. Skratka, upira se temu, kar se dogaja. Vidma ne smejo zapreti Takih posebnih sej o krški gospodarski nezavesti ne bo imel državni parlament nikoli. Zato Janc namerava o teh razmerah obveščati kolege v skupščini in javnost vselej, ko bo za to priložnost. Doslej je v Ljubljani že postavil tri poslanska vprašanja glede sanacije Vidma Krško. Krško parlamentarno zastopstvo se je tudi dogovorilo, da bo Franc Glinšek, poslanec v državnem svetu, postavil vprašanje o slovenski celulozni in papirniški industriji, kamor sodi napol prodani Videm Krško. Slednji za Janca še zdaleč ni rešen problem in ne bo rešen niti v primeru, če država ukine proizvodnjo celuloze. “Na ukinitev tega obrata ne pristanemo. Z zapiranjem bi ostalo brez dela morda 800 ljudi v Vidmu. Posredno pa bi jih ostalo brez zaposlitve še približno trikrat toliko,” ocenjuje Janc. Vse to, na kar opozarja Janc, pa menda jemljejo zgolj kot suhoparno statistiko uradniki v zloglasnem Koržctovcm skladu, ki drži roko nad Celulozo in preostalim Vidmom. Očitno je, da slovenske (para)državne ustanove in Krško vsak po svoje gledajo na krške probleme. To velja tako glede omenjenega Vidma kot v zvezi z jedrsko clcktarno Krško, katere navzočnost na Krškem polju bi morala Slovenija plačati s pošteno odškodnino. Slednje pravi Janc in to ga bo vodilo v državnem zboru. Vse to, kar je zajel v lanski junijski razpravi v krški skupščini, in drugo, “kar bi bilo potrebno narediti,” je Janc nekoč poskusil reševati na kraju samem. V Krškem je bil 1990. leta mandatar za sestavo občinske vlade. Sestavil je program, dvakrat poskusil in - odstopil. “Ko sem videl, da se učinkovitega izvršnega sveta ne da sestaviti, sem odnehal. Moja želja po oblasti ni bila tako močna, da bi hotel biti v izvršnem svetu na vsak način,” je nezgo-vorcn, a hkrati zgovoren Janc. Ali se je Krško iz Jančevega mandatarskega pristopa od tedaj do danes kaj naučilo? To seveda ni vprašanje za Janca, pač pa za Krško, ki je še za kako stopničko nižje kot v lanskem juniju, ko se je Janc spet enkrat “upiral”. Sicer je to, da v iskanju najboljših kombinacij ne greš z glavo skozi zid, del že omenjene politične abecede. Slednje se po Jančevem mnenju nikoli ne naučiš v celoti in zato si včasih lahko presenečen in celo razočaran nad tistim, kar se zgodi v politiki. Tipičen razlog za presenečenje je lahko po Jančevem mnenju to, kar se je zgodilo pa dolgotrajnih pogajanjih mandatarja dr. Janeza Drnovška s slovenskimi strankami. Branko Janc je eden od tistih, ki jih je malce iznenadila popustljivost predsednika LDS. Janc je nedavno obiskal Hrvaško kot član slovenske delegacije za spremljanje volitev v sosednji državi. Bil je opazovalec v Istri. “Tamkajšnji člani volilnih odborov in komisij in volilci so pokazali zelo korekten odnos do slovenskih opazovalcev in do države Slovenije. Tam gre za neko naklonjenost. Govorili smo slovensko in domačini so se trudili, da bi uporabljali čim več slovenskih besed,” sporoča Janc že nekolikanj nenavadno podrobnost. Omemba te opazovalske misije seveda ne pomeni, da ima Janc želje po državni diplomaciji. Ue pač za obvestilo o tem, kaj vse obsega poslanski mandat. Neskromne želje po članstvu v kakem diplomatskem zboru Janc po vsej verjetnosti ni gojil nikoli. Brez silnih odposlanstev v imenu naroda in države sc je čutil koristnega. Preden je bil direktor Transporta Krško, je vodil prodajni sektor v sevniški Lisci. Na to delovno mesto je prišel iz Liscinega tozda na Senovem, kjer je bil direktor. Pred svojim “gospodarskim” obdobjem je delal v občinski upravi. Tam je začel kot referent za obrambne priprave in pozneje postal sekretar za ljudsko obrambo. Danes, ko je na omenjeni skupščinski seji, na predvolilni predstavitvi krške LDS in ob drugih priložnostih povedal, kar je povedal in kakor je povedal, sc zdi, da njegov odhod iz državnega urada v bolj negotovo gospodarstvo ni naključen dogodek. Bolj je bil naključen njegov prihod v omenjeni urad. MARTIN LUZAR priloga dolenjskega lista 1 1 senovski rudnik ®so Ooaffi Bauaras^gM »šcoonaG'® Pred nedavnim smo slišali, da bo ljubljanska toplarna povečala porabo uvoženega premoga. Kaj to pomeni za domače rudnike? Kako je ta odločitev povezana z nekaterimi napovedmi o zapiranju rudnika Senovo? Ali dati prednost varovanju okolja ali zaposlenosti? To so samo nekatera od vprašanj, ki jih sproži taka novica. Pred časom so tudi v krškem izvršnem svetu omenjali, da se v Rudnikih rjavega premoga Slovenije govori o predvidenem zapiranju rudnika na Senovem. Stališče izvršnega sveta, ki je nastalo ob tem, je, da rudnik ob morebitnem zapiranju mora poskrbeti za prezaposlitev ljudi in celovito poskrbeti za prostor, od koder se bo umaknil. V Trbovljah v Rudnikih rjavega premoga Slovenije, kamor spada senovški rudnik, so se očitno že sami odločili, da naredijo, kar zahteva tudi krška občina. Pravijo, da ko bo rudnik Senovo izčrpan, bo prišlo do zapiranja, vendar se bo to zgodilo šele konec tega desetletja. V Trbovljah napovedujejo za ta “čas do konca” celo nekatere naložbe. “Predvidevamo, da premog na Senovem kopljemo do kote nič. V rudniku bomo končali potrebno investicijo za omenjeni izkop in to imamo v načrtu v letošnjem letu. Vlaganje v separacijo v rudniku Senovo pa je vprašljivo, ker je ta naložba nedonosna. Investicija bi bila sorazmerno visoka glede na kratko življenjsko dobo rudnika.” Tako pravi Martin Putrič, tehnični direktor v Rudnikih ijavega premoga Slovenije v Trbovljah. Načrtujejo tudi, da bi vpeljali strojni odkop, ki ga zdaj v senovškem rudniku ni. “Gre za to, da povečamo storilnost in znižamo ceno. Je pač tako, da cena igra veliko vlogo. Če imamo dosti nizko ceno, smo trgu zanimivi, če pa je visoka, potem ne povprašujejo po nas,” opozarja na neizprosno tržno logiko Putrič. Glede senovškega rudnika omenja Putrič dva problema. “En problem je že omenjena separacija, drugi, je žveplo, in sicer zaradi varovanja okolja. Vsebnost žvepla je visoka, je dejansko čez 3 odstotke, v glavnem s tem presega sprejemljive meje. Toplarna prisega na uvoženi premog Za slovenske rudarje je še kako pomembno vprašanje, koliko premoga neslovenskega porekla bodo uporabljali veliki odjemalci v Sloveniji. Rudarji bodo težko vplivali *na te količine. Prodajo lahko premog, kakršnega pač nakopljejo. Resnici na ljubo je treba povedati, da je v slovenskem premogu veliko okolju neprijaznih sestavin, na kar opozarjajo tudi v rudniški upravi v Trbovljah. Sestava premoga očitno vse bolj narekuje zanimanje porabnikov premoga, predvsem velikih. V trboveljski Termoelektrarni sicer še ne kurijo z uvoženim premogom, vendar razmišljajo o tem, da bi ga poskusno uporabljali. Velik odjemalec je ljubljanska mestna toplarna, v katero odpeljejo tudi večji delež premoga s Senovega. Toplarna uporablja vse manj domačega premoga. Slednjega meša z uvoženim, da pride iz njenih dimnikov manj okolju škodljivih spojin. Zaradi manjšega povpraševanja so morali v posameznih slovenskih rudnikih zmanjšati proizvodnjo in letošnji načrt izkopa. Delna menjava goriva v toplarni bo omogočila Ljubljančanom in posredno tudi drugim bolj zdravo življenje. Ne da bi zmanjševali pomen tega koristnega učinka, pa rudarji omenjajo še drug vidik ravnanja toplarne. Rudniki in omenjeni ljubljanski energetski obrat sta v preteklosti podpisala pogodbe. Zdaj, ko toplarna deloma prehaja na uvožen premog in s tem zmanjšuje porabo slovenskega vira, praktično enostransko prekinja pogodbo. Tako menijo rudarji, ki pa zaenkrat ne vidijo možnosti, da bi se po učinkovito pomoč zatekli k slovenskemu pravsosodju. “Pričakujemo pomoč države”... Zamenjava domačega premoga s tujim, sicer okolju bolj prijaznim, bo po mnenju rudarjev neugodno delovala na slovensko gospodarstvo. Rudarji so prepričani, da bo manj dela tudi za druge dejavnosti, če ne bo imelo kaj početi rudarstvo. In rudniške kapacitete bodo prevelike, če bodo premog } “kopali” vse pogosteje v koprski luki. Če se zapre rudnik, se to pozna na železnici, v strojni industriji, transportni dejavnosti in drugje. Rudarji na Senovem verjetno ne bi bili med zadnjimi, ki bi na svoji koži občutili zaostreno krizo. Trenutno še ni znano, kako bi ob morebitnem zapiranju zaposlili več kot 300 ljudi. Predvidoma bi jih nekaj upokojili, nekaj bi jih lahko ostalo v elektrostrojnih delavnicah. Nekaj so jih sicer že premestili, za del pa bo treba poiskati nadomestno delo. To naj bi bilo v približno sedmih, osmih letih. V tem obdobju bi lahko kaj naredili, od danes do jutri pa se ne da narediti ničesar. Tako ugotavljajo rudarji in zato že danes pošiljajo poziv vladi za jutri. “Pričakujemo pomoč države, da bomo lahko realizirali nove programe,” pravi Jože Kržan, tehnični vodja rudnika Senovo. Kar koli bo ukrenila, bo pri tem morala upoštevati dejstvo, ki trka ne samo na blagajno, ampak tudi na vest: med rudarji je velik odstotek delovnih invalidov. “Ni moralno in ni človeško, da bi se jim zdaj samo zahvalili za vse dosedanje delo,” se postavi v bran stanovskim kolegom na vseh obzorjih in lokacijah direktor Martin Putrič. ...država pa po svoje Kako se bo slovenska vlada opredelila do rudnikov, bomo še videli. Slovenija dejansko nima energetske politike, kot ugotavljajo v premogokopnem podjetju v Trbovljah in v rudniku na Senovem. govorica spominov Predpustni čas je čas zabav, norčij in porok Mnogi pari v tem času dahnejo usodni da, prav vsi pa ne ostanejo zvesti poročni zaobljubi. Marija in Anton Jakše z Otočca sta ji, saj mineva že več kot 60 let od njune poroke. Pust ni le praznik zlatih krofov, slastnih rebrc in žlahtne kapljice, je edini dan v letu, ko si lahko brez zamer nadenemo larfo ali pa pokažemo svoj pravi obraz, ki ga sicer tako skrbno skrivamo. Pust ni znan samo po zabavah in norčijah, že od nekdaj se je v predpustnem času veliko parov odločilo za usodni da. Obredna obljuba naj bi združila novoporočcnca, dokler ju smrt ne loči. Je pa življenje velikokrat muhasto in zapleteno, ljudje pa smo vse od izgona Adama in Eve iz raja le uboge zemeljske pare in kar naprej na rešetu preizkušenj in skušnjav. Izrek, da je zakon pač loterija, ni iz trte izvit, je pa iz trte izvito, da so bili nekdaj zakoni srečnejši in trdnejši kot zdajšnji. Trajnejši nedvomno, pod tem pa je bilo velikokrat skrito nemalo nesreč in bolečin. No, naj bo tako ali drugače, ganljivo je srečati par, ki že več kot 60 let prenaša zakonski jarem. Marija in Anton Jakše iz Otočca sta poročno zaobljubo v dobrem in slabem častno vzdržala. Mariji je že 85, Antonu pa kar 91. Leta so jima že malce v nadlogo in sama bi jih težko prenašala. Hči Pavla, ki si bo čez nekaj mesecev naložila sedmi križ, jima je pravi blagoslov. Brez njene pomoči bi bil tudi naš pomenek težji, saj je Anton pred dnevi nemočno obležal, Mariji pa se od časa do časa strga nit spomina. “Tam izpod Struge sem sc primožila semkaj. V beli obleki sem šla pred oltar, kar je pomenilo, da sem čista stopila v sveti zakon. Po vseh ceremonijah je bila najprej svatba na nevestinem domu. Jcžcšna, kako je bilo lepo! Mize so sc kar šibile od dobrot, jedlo, pilo, igralo, pelo in plesalo seje vse do jutra. Opolnoči, da ne pozabim, mi je starešinka snela venček z glave, ga položila na krožnik in z njim pobirala denar. Taka navada je bila takrat. Zjutraj sc je ohcct nadaljevala na moževem domu. Dva dni in dve noči nismo zatisnili očesa, a nismo bili utrujeni. Kaj še! Saj smo bili mladi, ne!” S Pavlino pomočjo sc je klobčič spomina odvijal naprej. “Balo sem imela, kakopak, nekaj dote tudi. To so dan kasneje z vozom pripeljali. Bilo je nekaj kastrol, vezanih loncev za kuhanje v peči, burklc niso smele manjkati. Perilo je bilo iz domačega platna. Doma posajeni lan smo same predle. Za jopice in nogavice smo redili ovne, tako da je bilo volne zmeraj dosti. Kupovalo pa sc je takrat bore malo, saj cvcnka skoraj nismo videli. Živelo sc je drugače, kot sc zdaj. Marija Jakše pggBilSS Po vasi sc ni kaj dosti hodilo. Delali smo vse z rokami, zato je šlo bolj počasi. Kadar smo ličkali ali pa za koline, smo sosedje dlje časa prebili skupaj. Bilo je take; lepo, vam rečem, dosti lepše, kot je zdaj. Če sem šla kdaj v mesto? Po kaj neki? Mož je vsak teden odrinil, da je kupil tisto malo, česar nismo imeli doma. Vsakokrat je prinesel govedino v robcu, na tri vogale zavezanem, da smo imeli za nedeljsko juho.” Pavla je mamo spomnila, naj kaj pove še 0 pustnem času. “ Kaj nisem še povedala, da sc je za pusta kar dosti in dobro jedlo in zalivalo? Kar je od pustnega torka ostalo, sc je spravilo. Takrat so bili dolgi posti. Maškare? 1 kakopak smo se našemili v stare cunje in šli po vasi. Na pepelnično sredo pa smo slamnatega pusta zažgali in ga v Krko vrgli. Še nekaj se spomnim. Tista, ki nikakor ni mogla do ženina priti, je, tako smo takrat rekli, vlekla ploh. Zapeli pa smo ji takole: žPrišla je pepelnica, ostala si devica.’ Na drevo ob hiši ali pa kar na vrata smo ji še strašilo obesili.” Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je bilo, kadar so pred oltar k proki stopili trije. “Poprcd je bilo to sramota,” sc spomni Antonija. “Zdaj smo sc kar sprijaznili, da je skoraj vsaka nevesta v drugem stanju. No, če mene vprašate, kaj mislim o tem, bom kar po pravici povedala: mar ni veliko večje gorje, ko dva, ki sta sc iz ljubezni vzela, spoznata, da rod ne bo mogel naprej? Zato naj kar ostane tako, kot je. Samo da bi družinice revščine ne trpele! Žalostno je gledati, da rinemo spet v čas, ko imajo eni vsega preveč, drugi pa ne morejo konca s koncem stakniti. To res ni prav, res, na vso žalost!” Jakšctova mama ni imela več časa za brezkoristno klepetanje. Popravila je odeje in obrisala znojne kaplje, ki so kar naprej mučile njenega Antona. Ob slovesu smo si zaželeli, da bi bila šc -skupaj, ko pride predpustni čas v drugo, in pri zdravju, kolikor ga tako visoka starost šc zmore. JANJA KASTELIC V Trbovljah v vodstvu RRPS zato ne bodo pozabili na obljube politikov. Drnovšek je pred volitvami namreč rekel, da se ne bo zatekel v angleški sistem in da ne bo rudnikov zapiral čez noč. Obljubil je, da bo upošteval tudi mnenje rudarskih strokovnjakov. Slovenci bi morali premierja držati za besedo, kajti “Anglija je čisto nekaj drugega kot Slovenija,” pravi Putrič. “Anglija ima energetske vire, ki jih Slovenija nima. Slovenija se ne bi smela odločiti naenkrat za energetsko odvisnost, tako kot bi nekateri sicer radi. Prehod mora narčditi počasi in v okviru svojih možnosti. Slovenija bi sc morala odločiti, koliko premoga in po kakšni ceni potrebuje. Cena pa bi morala biti stabilna, kot je drugje po svetu.” Rudarji bi bili sposobni prilagoditi se trdni energetski politiki. “Ne moremo pa se prilagajati takim hitrim spremembam: v osemdesetih letih 1,7 milijona, v devetdesetih 1,4 in v letošnjem letu samo še 1,2 milijona ton premoga. Ob takem nujnem zmanjšanju ne moremo biti konkurenčni. Kakor hitro proizvodnja pada, pri enakem številu zaposlenih in pri enakih fiksnih stroških cena narašča.” naše korenine Stric, Ma I ' na® spil tafc?« Mrzla izložbena šipa kočevske Name se te dni pogosto orosi. K njej se pritiskajo drobceni otroški nosovi in radovedne oči strmijo v figurice, ki so tam razstavljene. Čakajo, da sc bodo zganile, spregovorile in sc začele šaliti in prepirati, a nič sc ne zgodi. Lutke, razstavljene v izložbi, so že odslužile svoje. Namesto njih pa v marsikateri mamici in očku oživi spomin na čase, ko so bili prav tako majhni kot tile strmeči malčki pred izložbo. Takrat so sc veselili in trepetali s temi figuricami in komaj čakali, kdaj se bodo spet prikazale na odru. Poznali so tudi visokega hudomušnega možakarja, ki jih je izdeloval in pripravljal igrice, in včasih sc je celo zgodilo, da so zbrali toliko poguma in sc postavili pred njim, ko je koračil čez trg, se zazrli v tisti visoki obraz in pogumno vprašali: “Stric, kdaj bodo spet lutke?” In prijazen nasmeh sc je raztegnil možakarju čez obraz, ko je potolažil malega radovedneža: “Kmalu bodo, kmalu.” Tisti stric, ki ga je svoj čas poznalo toliko kočevskih otrok, je Matija Glad, dolgoletni oče kočevskih lutk. Te dni je za mlade in stare ljubitelje lutkarstva v Kočevju praznik, saj v Šcškovcm domu gostuje otroški muzej z razstavo “V svetu lutk” in lutke v izložbi kočevske Name so tam tudi zato, da bi v mimoidočih zbudile zanimanje za to razstavo in vso dejavnost, ki k njej sodi. Po svoje je to tudi praznik za Matija Glada. Kar 33 let je v tem mestu živel z lutkami in tako postal del njegove lutkarske zgodovine. V teh letih je postavil 43 lutkovnih igric, jih z otroki naštudiral, pripravil zanje scenarij in sam izdelal domala vse lutke, ki so v igricah nastopale. Če vemo, da je za eno samo postavitev potrebnih včasih tudi po deset in več figuric, potem si lahko predstavljamo, koliko dela je bilo za tu potrebno. Toda to je bilo že davno. Z lutkovnega odra in iz kočevskega Šcškovcga doma seje Matija poslovil že pred petnajstimi leti, ko je stopil v pokoj. Takrat je z otroki naštudiral igrico Mali strah Bav-bav, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na strokovnem srečanju, zanjo pa je izdelal kar dvanajst figuric, med njimi tudi svojo najljubšo - Strahkovo mamico. Matija Glad sc je rodil pred dvainosemdeseti leti v Banjiloki v krepki kmečki družini. Kako so bili Gladi pravi gadi priča že to, da je bil njegov starejši brat Anton cesarjev in Maistrov borec, potem pa šc partizan. Umrl je lani, star krepko čez devetdeset let. Matija se je za lutke in sploh za kulturno delo začel zanimati že zgodaj. Zahvala za to gre učitelju Prešernu, ki je znal tamkajšnjo mladino pritegniti in navdušiti za tako delo. Že takrat je Matija na paši rezljal figurice in sanjaril. No, sanje sc človeku le poredko uresničijo. Matiji so ljudje namenili bolj prozaično usodo. Oče ga je poslal v uk h kovaču, a mu težka kladiva niso šla najbolje od rok. Bolj kot težko, umazano Dokaj črnogled je tudi Jože Kržan, ki pravi: “Glede na to da država nima cner-gestske strategije, je vprašanje, kaj se bo dogajalo na tržišču premoga. Verjetno se bodo zaostrili problemi in bodo nastali novi.” Na vlado se rudarji pogosto ne morejo zanesti, če obljubi, da bo razumevajoča. Zlasti na Senovem ji nič več ne zaupajo. Od 1. januarja letos se je povečal prometni davek na premog od dotedanjih 5 na 20 odstojkov. Po “novih” cenah tako znaša tona premoga za gospodinjstvo več kot 10 tisoč tolarjev. Jože Kržan pravi, da osebno ne verjame, da bo rudnik ob takih zaostritvah lahko tako dolgo obratoval, kot napovedujejo v centrali v Trbovljah. Trenutne razmere so take, da rudarji ne čutijo, da jih Slovenija potrebuje. Če bi hotela država dokazati nasprotno, bi morala zahtevati plačilo t.i. ekološkega denarja tudi pri uvoženem premogu, vendar pri premogu neslovenskega porekla tega ne zahteva. Tudi z zaračunavanjem te dajatve pri tujem premogu bi Slovenija zbrala nekaj denarja, s katerim bi naredila čistilne naprave na virih onesnaževanja. In če bi premogov dim čistili bolje, bi postal slovenski premog ekološko manj sporen. To pa bi mu spet odprlo vrata v katero od velikih kurilnic. Rudnik Senovo bi leta 1996 praznoval 200. letnico. Spričo toliko odprtih vprašanj se še ne ve, ali praznovanje bo ali ga ne bo, Ne glede na to, kaj pravijo v Trbovljah. MARTIN LUZAR Matija Glad s Polharjem železo ga je veselil les. Uka zato ni končal, ampak je odšel s trebuhom za kruhom. Tudi tega so bili pri Gladih vajeni, saj sla že prej oče in brat odhajala v Avstrijo, na* Češko, Madžarsko, Hrvaško in kdo ve šc kam v lov za zaslužkom. Matija je odšel v Beograd, kjer je že bila njegova sestra. Tam je bil nekaj let natakar, ko pa je v zraku že močno zaudarjalo po vojni, sc je odpravil domov. Vlak je pripeljal komaj do Zagreba, ko je nebo potemnelo od nemških bombnikov, ki so leteli proti Beogradu s smrtonosnim tovorom. Matija sc je tokrat izmuznil iz smrtne pasti. Drugič ga je matilda od blizu povohala v taborišču. Italijani so ga med vojno odpeljali na Rab, kjer je od naporov in slabe hrane močno oslabel. Dobil je zasenčenje pljuč in obležal. Dnevi so mu bili šteti, a je bila fašistična Italija šc bolj bolna in je prej zgrmela skupaj. Matijo so prepeljali v Ljubljano, kjer je v bolnici ostal vse do osvoboditve, kmalu potem pa so ga poslali na Golnik, kjer je le okreval. Tako sc je končno vrnil v Kočevje in pomagal pri obnovi močno razdejanega mesta. Skrbel je za obnovo Šcškovcga doma, ki je bila končana leta 1947. Takrat pa sc je Matija v njem tudi naselil in sc zaposlil kot hišnik. Biti hišnik v Šcškovcm domu tisti čas ni bilo samo služba, ampak tudi kulturno opravilo. Zlasti je bila dejavna gledališka skupina, kjer je Matija rad igral, za igre pa je sam pripravljal tudi celotno scenografijo: za Miklovo Zalo, za Celjske grofe in mnoge druge. “Igrali smo po celi Dolenjski," sc spominja Matija, “hodili smo na tekmovanja slovenskih gledaliških skupin, enkrat pa smo bili celo na srečanju amaterskih gledališč bivče Jugoslavije v Tuzli, kjer Smo osvojili drugo mesto.” Danes je tudi vse to že zgodovina, ki sc je le malokateri še spominjajo. So sledi življenja, ki izginja s tistimi, ki so ga živeli. Toda z Matijem živi šc ena plat Kočevske. V lesenih skulpturah je upodobil številne osebe, ki so nekdaj živele z njim ali z njegovim fantazijskim svetom. Spodbudo mu je dal akademski kipar Stanc Jarm, motivov pa mu ni bilo treba iskati daleč. Njegov dom v Koblarjih pri Kočevju je poln takih figur različnih velikosti, precej pa jih krasi tudi podobe slovenskih trgov in domov. Pred vhodom v domačo hišo v Koblarjih pa poleg drugih stoji leseni kip suhljate ženice, njegove matere v naravni velikosti. Tako kot je nekoč nemočno opazovala svoje moške, kako odhajajo v daljni svet, tudi danes nemočno opazuje, kako jih je na tam svetu vse manj. TONE JAKŠE 1 2 priloga dolenjskega lista NAGRADA V ČEŠNJICE IN ŠENTJERNEJ Žreb je izmed reševalcev 5. nagradne križanke izbral JOŽEFO SMRKE iz Ccšnjic in ANICO SELAK iz Šentjerneja. Smrtkc-tovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Sclakova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 1. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 7. Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 5. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 5. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: LETA ŠPAGA SELADONIT, KRKA, LADO, UMOR, ITEM, SLOVENKA, KAPA, ARSEN, RODOPI, ILA, MA, OBOD, LAKOTNIK, VELESEJEM, IRA, ALALI, ADE, KAN, ŠARAC, SAK, ATA. prgišče misli Tudi to, kar počne mladina, je družbeno pomembno in nosi v sebi kali prihodnjega razvoja družbe. M. ULE Knjiga je večna, ljudje, ki jo zavržejo, so zapisani temi M. MAHNIČ Smrt je lahko nesmiselna, ima pa tudi gbbok smisel in pomen za življenje. A. KIRN Zgodovina in človeški duh sta eno. C. ELIADE Birokracija ni nikoli sposobna ustvarjalnosti in intuicije, kar je osnova podjetništva. M. KOS Misel na človeštvo se nenehno napaja iz domačije. A ŠUMI NAGRADNA KRIŽANKA 7 AVTOM. OZNAKA NEMČIJO PREDEL RAVNEGA POVRŠJA Z DRUGIM IMENOM (LAT.) NAJEMNIK OKRAJ. ZA OKAY KRAVICA ZAŠČITNI PREMAZ PROTI RJI GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO EGIPTOVSKI „ BOMBAŽ VERSKI Omanov NEBEŠKI 1/=V m PORAZDE- UTEV UVOZNIK KVOT OTOK V JADRANU TVOREC SIKH IZMA FIGURA - PRI ČETVORKI 1 VRSTA OBREMENITVE PREBIVA- LEC POLJSKE ORG. ZA STANDARDIZACIJO TRAVNIK OB VODI N v7 SLOVENSKI IGRALEC IZ TRSTA (RADO) STRJENA KRI NA RANI DOLENJSKI UST DOLENJSKI ust m DOLENJSKI UST ZVEZA MED KOSTMI REDKEJŠE M. IME SPLOŠNI JEZIL ST. GRKOV O GLASBILO (VEUKA VIOUNA) NOGOMETNI KLUB KOVINSKI BLOK LESTVICA PODSTREŠNA IZBICA POŽETA NJIVA SNOV IME s!^kT RIXmaKA DQMAČA ŽIVAL PREBIVALKA ISTRE KRAJ NA AVSTRU. KOROŠKE LIČARSKA OBRT GORSKA REŠEVALN SLUŽBA OKR. ZA NUMERO ENAKOST PRAVIC ANGL. PLEMIŠKA STOPNJA ZVRST, SLOG s (ONDINA) 13® .a it?® 1 L Bmaf L @ 0EB@ [in asm ; ®a®®gi 3§ Te dni mineva 85 let, odkar je v Gradcu v Beli krajini začel izhajati časnik Belokranjec. Mnogi današnji prebivalci deželice na sončni strani Gorjancev bodo ob tej trditvi najbrž presenečeni. Zagotovo jih je malo, ki vedo, da je Bela krajina nekoč imela svoj časopis. BEUMJEC Belokranjec je začel izhajati v februarju 1908. leta, prenehal pa je 15. junija 1909, ko se je združil s podobnim glasilom Notra-njec (izhajal je v Postojni) v nov časnik Slovenski dom. V prvih dveh številkah, ki sta izšli v februarju 1908. je kot kraj izhajanja naveden Gradac, Bela krajina, številke 3 do 19 v letu 1908 imajo navedbo, da so izšle v Ljubljani. Leta 1909 sc je Belokranjec preselil v Prago, nato se je s številko 8 vrnil v Ljubljano in tam prenehal izhajati s številko 12. Belokranjec se še enkrat pojavi ob volitvah leta 1912, ko sta izšli dve številki, ki ju je uredil šolski upravitelj Alojzij Ljubič. Skozi vse leto 1908 ima list navedbo: “Vse pošiljatve prosimo na naslov Belokranjec, Gradac, Bela krajina.” Uredništvo je torej bilo vse leto 1908 v Gradcu. Kot urednik je za ves ta čas navajan Mihael Rožanec. Ker je slednji v istem času navajan tudi kot urednik v Notranjcu, lahko donevamo, da je bil pri obeh listih prijavljen kot urednik le zaradi zadostitve predpisom. Tisk lista je ves čas izhajanja na Kranjskem opravljala tiskarna J. Blasnika v Ljubljani. Usmeritev in vsebinsko zavzemanje lista je zelo težko opisati v nekaj stavkih, zato bomo orisali le najpomembnejše. Belokranjec je bil namenjen kmečkemu človeku. V vseh številkah, ki so izšle 1908, je v glavi odtisnjeno malce posodobljeno staro puntarsko geslo: “Na delo za staro pravdo.” Po politični usmerjenosti je bil liberalno glasilo. Poročanje in pisanje o kmečkem vprašanju je zelo stvarno in vselej temelji na težavah, ki jih je prinašal takratni čas. Veliko je bilo v njem objavljenega o kmetijskem zadružništvu, pri čemer sc navajajo primeri dobrih izkušenj s Kranjskega in iz Evrope. V začetku tega stoletja sc je začel pri nas drugi val izseljevanja v Ameriko. To je bilo množično zlasti v obubožani Beli krajini. “Belokranjec” je svaril pred brezglavim izseljevanjem in opozarjal na tegobe, ki jih bodo deležni izseljenci v “obljubljeni deželi”. Navajal je podatke o brezposelnosti v Ameriki, o stavkah ift o 'tamkajšnjih mezdah. “Belokranjce” je bil zelo zavzet tudi za slovensko narodnostno vprašanje. Med časniki, ki so izhajali na Dolenjskem do leta 1941 je doživel največ zaplemb, kar tri! Prvi dve številki v letu 1908 sta bili zapeljcnjcni v celoti, v številki 15 leta 1908 pa je bilo zaplenjeno poročilo o slovenski demonstraciji v Ljubljani, ko sta bila ubita Lunder in Adamič (20. septembra 1908). O ustanoviteljih in oblikovalcih Belokranjca je znanega zelo malo. Eden izmed njih je bil Julij Mazclle iz nekdaj zelo ugledne in imovite -družine v Gradcu v Beli krajini. Njego sin Milan, ki zdaj živi v Ljubljani, se spominja: “Ko sem doraščal, sem v očetovi pisarni zasledil več številk časopisa Belokranjec, nakar mi je oče povedal, da je bil on ustanovitelj tega lista in ga financiral. Druge podrobnosti mi niso znane.” Julij Mazclle je trikrat kandidiral za poslanca v deželni zbor (v kmečki kuriji): 21. februarja 1908, 14. marca 1912 in 9. decembra 1913. Bil je kandidat liberalne stranke v volilnem okolišu Črnomelj, Metlika. Vrsto let je bil župan občine Gradac. Umrl je 1964. leta. Pobuda za izhajanje Belokranjca je prišla iz vrst mladinske skupine v liberalni stranki, ki jo je vodil dr. Gregor Žerjav, poznejši znani slovenski politik. Skupina, ki se je zbirala ll ItJcit. Blasih MBduisnih taloHraiijsliih kmetov. Irtali Inlnt na Mm. I. letnik. Uradne, Beln Krajina. Štev. 2. okoli njega, se ni strinjala s politiko dr. Tavčarja in Hribarja. Zavzemala se je za usmeritev stranke v kmečki živelj in za večjo pozornost kmečkemu vprašanju. 146. številka Jutra leta 1939, ki je izšla ob desetletnici Žetjavove smrti, je bila v dobršni meri posvečena spominu nanj. Na strani 8 je objavljen sestavek: “V redakciji ip novinarskemu poslu”, kjer beremo: “... dr. Žerjav je spoznal globoko pomanjkljivost dotedanjega političnega dela med ljudstvom. Ker je bil take vtstc mož, da je takoj deloval, sta pri nas takoj nastala dva lista Notranjec in Belokranjec, ki ju je ustanovil dr. Žeijav, jima določil pravce ter vanju pisal najvažnejše članke.” V skromnem arhivskem gradivu z Dolenjskega je o “Belokranjcu” ohranjen le osnutek dopisa Državnega pravdništva Novp mesto, kije naslovljen na Okrajno glavarstvo Črnomelj. Osnutek nosi datum 12. februar 1908. Julij. M/adle med eno izmed svojih volilnih kampanj v obdobju od leta 1908 do 1913. V Beli kranjini je bil v tistih časih najprimernejše i>rometno pomagalo jezdni konj. (Fotografijo je za objavo posredoval Milan Mazelle.) Pravdništvo opozarja na pomanjkljivosti v prijavi za izhajanje Belokranjca. Prijavo je na glavarstvu v Črnomlju vložil neki Ciril Jakovec, ki sc je predstavil kot član konzorcija “Belokranjca ’. V osnutku so naštete dopolnitve, ki naj jih glavarstvo terja od prijavitelja. “Belokranjec” je v 16 mesecih izhajanja izšel v 31 številkah na skupno 172 časopisnih straneh. V njem je bilo objavljenih zelo veliko vesti, saj je ta zvrst zasedla dobro četrtino časnikove površine. Vesti poročajo večji del o dogajanjih v Beli krajini. Tudi sicer je v časniku objavljeno gradivo tako izrazito belokranjsko obarvano, da je njegovo vsebinsko snovanje zagotovo potekalo v Gradcu. Ker arhivski viri niso ohranjeni, lahko žal le domnevamo, da so pri zbiranju in oblikovanju gradiva sodelovali tudi nekateri belokranjski študentje, ki so bili člani Žerjavove skupine v liberalni stranki. Pred 85 leti v Belo krajino še ni vozila železnica, tudi telefonske povezave še ni bilo. Edina vez s svetom je bila poštna vprega -postiljon. Odmaknjenost in pomanjkljive prometne povezave so od ustvarjalcev časnika terjali dodatne napore. Belokranjec pove o sebi na svojih straneh dovolj in se s časniško vsebino tistemu, ki ga prebira danes, dostojno predstavi kot “Glasilo neodvisnih belokranjskih kmetov”. Radovednost, kdo so tisti, ki so mu bili botri ob rojstvu, in kdo so tisti, ki so ga oblikovali in polnili njegove stolpec, pa ostaja potešena le v majhni meri. Na voljo so le tri imena, ki so navedena v tem sestavku: Julij Mazelle, dr. Gregor Žeijav in Ciril Jakovec, zagotovo pa jih je bilo več. Morda je obširnejše vedenje o tem ohranjeno pri kom v Beli krajini? Vsakogar, ki mu je znanega kaj o Cirilu Jakovcu ali o kom, ki je dopisoval v Belokranjca, ter o študentskem krogu, ki je sodeloval, vabimo, naj to sporoči na Dolenjski list. MILOŠ JAKOPEC v M Čevlji Obuvala, kakršna se napovedujejo za prihajajočo modno pomlad in poletje, bo verjetno marsikatera v glavnem kar “preskočila”, saj spodaj razširjene pete, debeli polni podplati in druge značilnosti obuval, ki jih lahko vidimo le v starejših filmih, delujejo malo čudno. Katera pa bo hotela biti moderna, se jim le ne bo mogla povsem izogniti. Kot rečeno, bo precej debelih podplatov ali pa (ožjih) pet, ki sc proti koncu razširijo. Modni hit je “kavboj” stil z raznimi kovinskimi sponkami in okrasnimi gumbki, predvsem pri gležnarjih oz. nekoliko bolj zaprtih čevljih. Precej je raznih okrasnih pasov in pentelj ter vezalk. Modne bodo čmo-belc in modro-bclc črtaste kombinacije, pike pa naj bi se iz oblačil preselile tudi na obutev. Za toplejše dni moda že sedaj zapoveduje spredaj zaprte natikače, ki jih bodo krasile pentlje. Zatesnitev Vse kaže, da zime še ne bo konec, zato lahko tisti, ki niste jeseni poskrbeli za zatesnitev vrat in oken, to še storite sedaj. Za zunanja vrata so najboljaša posebna tesnila, ki so narejena posebej za zunanja vrata in so trajna. Sicer pa ožje špranje na oknih in vratih lahko zatesnite z izolirnimi trakovi s penasto gumo. Namestite jih na pripirah vrat ali oken. Ta rešitev je najcenejša, saj je namestitev enostavna, a drži največ dve leti. Če pa so špranje večje ali želite trajnejšo rešitev, namestite posebne plastične ali gumijaste profile. Poleg različnih tesnil pa je rešitev za notranja vrata tudi blazina proti prepihu: rokav starega suknjiča ali pulovcija napolnite z ostanki blaga in položite pred vrata. Pustni krofi Potrebujemo: 500 g moke, 30 g kvasa, 1/8 litra sladke smetane, 5 rumenjakov in 1 jajce, 50 g sladkorja, nastrgano pomarančno ali limonino lupino, ščepec soli, 2 žlici ruma, 75 g masla ali margarine, marelično marmelado, olje za cvrcnje, sladkor v prahu za posipanje. Kvas raztopimo v malo mlačnega mleka, primešamo žlico moke in žlico sladkorja. Postavimo, da vzhaja. V skledo damo moko, rumenjake, sol, limonino lupino, sladkor, preostalo mlačno mleko in smetano, rum in pri sobni temperaturi zmehčano maslo. Prilijemo vzhajan kvas in zamesimo testo. Stepamo ga s kuhalnico, vendar ne previsoko, ker sicer nastanejo v testu luknje. Vzhajano testo razvaljamo na pomoknani deski ali prtu in izrežemo krofe. Ko so vzhajani jih ocvremo v vročem olju. V kozico nalijemo za tri prste olja. Pravilno vzhajani krofi sc potopijo v olje do polovice, in ko jih obrnemo, dobimo svetel venček. Še tople krofe nabrizgamo z marmelado in posujemo s sladkorjem. '®T Zalivanje in lončki Zalivanje je odvisno tudi od vrste lončkov, v katerih jih vzgajamo. V plastičnem lončku težko ocenimo, ali je zemlja suha ali mokra. Seveda tudi v glinastem tega ne vidimo kar tako, a lahko po barvi lončka sklepamo, ali je zemlja vlažna ali pa suha: če je lonček temen, je vlage še dovolj, če pa postane lisasto svetel, je primanjkuje. Zadnje čase se je zelo razširilo gojenje lončnic na šotnih podlagah. Če rastlino na taki podlagi presušimo, je zlepa ne namočimo več. Potem pomaga le namakanje celega lončka v vodi. Tako premagamo površinsko napetost, ki ovira pronicanje vode. Pogosto je koreninska gruda v sredini suha, čeprav je na površini še vlažna. Tudi tu pomaga le namakanje. Spet nove tablice Komaj leto dni je minilo, odkar smo Slovenci dobili lastne avtomobilske tablice, že so nam na voljo spet nove. Te so prevlečene s posebno odsevno folijo, kar povečuje cestnoprometno varnost pri nočni vožnji, poznajo pa jih že v mnogih evropskih državah. Vozniki, ki bodo na novo registrirali vozila ta teden, bodo stare YU tablice že lahko zamenjali za najnovejše, pa tudi tisti, ki bodo registrirali vozila z novejšimi slovenskimi tablicami brez odbojne prevleke, bodo z doplačilom dobili nove. Niso pa dolžni to storiti in se lahko vozijo z dosedanjimi do obrabe. Najnovejše tablice imajo poleg svctlob-noodbojnih lastnosti še nekatere druge prednosti: so trdnejše, v odsevni foliji imajo vtisnjeni kratici RS, kar bo onemogočalo ponarejanje, so že opremljene z zeleno obrobo in občinski grbi se z njih ne bodo tako zlahka luščili kot z dosedanjih. Le eno slabo lastnost imajo: od starih so za tretjino dražje. prilgga dolenjskega lista 13 go ggg>g]t#T] PREDPUST, ČAS POROK - Poroke so bile na vasi po stari šegi v predpustnem in pustnem času. Pozno jeseni ali pozimi so se ženili iz praktičnih razlogov. Takrat je bil pridelek že pospravljen, zrnje v skrinji, vino v sodu, v svinjaku rejene svinje in tudi nekaj denarja je bilo prihranjenega. Hrana se v zimskem času ni tako hitro pokvarila in tudi časa je bilo pozimi in zgodaj spomladi več kot sicer. Zgodi\jespomladanski čas je bil po starem verovanju čarodejen in je pospeševal srečo in rodovitnost v zakonu. Otrok, spočet kmalu po poroki, sc je rodil jeseni in mlada mati si je do naslednje pomladi opomogla in je lahko spet poprijela za težja dela, novorojenec pa je zrasel že v krepkejšega otročiča. Za svatbo ali ohcet je bila potrebna vrsta priprav. Določeno je bilo, kaj spada k bali (skrinje, rjuhe, blazine, odeje, brisače, kolovrat, gospodinjsko orodje in zibelka), vendar je bilo odvisno od premožnosti, ali je nesla nevesta balo kar v jerbasu ali pa so ji jo morali peljati z več vozmi. Ohcet je trajala tudi po več dni. Pred drugo svetovno vojno je bilo značilno darovanje iz testa pečenega jagenjčka, ki ga je kasneje nadomestila torta. Posebnost na fotografiji je torta Triglav (spredaj), ki so jo za ohcet pekli v okolici Sromelj pri Brežicah. (Pripravila Ivana Počkar, kustodinja-etnologinja v Posavskem muzeju v Brežicah) JT (Jx ^DiAinotjiA zafiičJzod Osvetljivost - Tepsti ne dajo se radi še otroci ne, več krat maščuje se odrasli mladenič nad onim, včasi še nad starši (da jim neče pomagati) ako je bil kot deček pretepan. Osveta včasi celo krvava, sliši se: Le čakaj, ti bom že vrnil kedar odraslem. Mrzla proza - Ljubezen brez kavsa si ljudje skor ne mogo misliti, tudi ne, da bi n.pr. zet res hotel skrbeti za svakinje etc, vsaki se briga le za svoje, vse drugo mu je ptuje. To je vzrok zakaj roditelji branijo se dati hišo hčeri ali zetu, češ potem bo slabo za nas in naše - sladkim besedam in obljubam ni verjeti nič. Mrzla proza - Nekteri tože, da glad lahko nosijo, od žeje pa jim kmali prihaja težko, da onemorejo ali na tla popadajo -nasledki vina! Ljudje pijo premalo vode mnogi. Odkritosrčnost proti popom - Zlasti ženske kar na vsa usta govore jim v obraz in očitajo napake, n.pr. da če so mladi gotovo le iz prevzetnosti nosijo očale etc. barajo jih če je res, da so jim kuharice ljubice in če so da ne bi več hodile k njim k izpovedi, o veselicah se ne brani kaka mlada popa pred celo družbo poljubiti etc. Nemilo se norca delajo iz duhovnih mnogi ljudje tod, tudi stari in oženjeni, ne le možki tudi ženske. Vidi se da jim se stan sam na sebi ne zdi nič častljiv, imponira jim le brezmadežna osebnost. Graja se naj manjša napaka, tudi vnanja in telesna. [bmm Andreja L.: Že od malih nog sem si želela psa. In prišel je dan, ko sem iz poklicala domov. Oglasila se je mami. Le kako se bo odzvala, sem pomislila, ko sem jo vprašala: “A bi šli po psa? Neka gospa mi ga je ponudila. Ameriški koker špa-nielje. ” “Ima dolga ušesa in dolgo dlako, ” mi je prišepnila prijateljica. Telefonsko slušalko sem držala s potnimi rokami, moje oči so nestrpno iskale odgovor v ostalih treh postavah, sedečih za mizo okoli mene. V vseh je prijetno pričakovanje in želja, da mi uspe. “Prav, prideva te iskat ob šestih, ” je mami zaključila pogovor. Razveselila sem se, da bom končno imela psička, in vse se mi je v hipu zazdelo prijetnejše. Še sodelavci so se mi zdeli bolj veseli. Ko je ura je odbila šest, sem prešerno stekla do avtomobila, kjer sta me že čakala starša. Nisem sledila živahnemu pogovoru. Moje misli so bile bolj zmedene kot urejene. "Tista hiša, ki ima zunaj prižgano luč, je prava,” sem rekla. “Tu bo, ” je slovesno rekel oče. Lepo urejena hiša je bila pred nami. Ostalega se ne spominjam, saj sem nestrpno čakala, da uzrem svojega štirinožca. “Ime mu je Lun", je dejala gospa. Po kuhinji je zmedeno tekal od enega do dntgega čm psiček z dolgimi ušesi “Maja bo dopolnil eno leto, je čistokrven..." V avtomobilu sva sedela zadaj. Le kako se počuti, ko je zamenjal gospodarja, sem se spraševala. Ali mu bom lahko nudila vse, kar si bo želel. Še tisoč vprašanj sem si zastavila med potjo domov. S prihodom Luna v našo družino so nastopile spremembe. Nikoli prej se nisem zavedala, da bom imela s psom toliko dela. Vendar sem na vse to pozabila, ko sem bila z njim. “Saj te bo kmalu minilo, ” so dejali. “Ne, to pa ne, ” sem zatrjevala. Aprila bo minilo eno leto, odkar sem njegov gospodar. Sedaj je že debelejši, lep pa kot vedno. Težko si predstavljam življenje brez njega, saj mi popestri prosti čas. Marija Nemanič: Bilo je še temno jutro, ko sem se odpravila na košnjo; treba je bilo pokositi travnik v dragi pod vasjo. Tiho sem odprla vežna vrata, da ne bi zbudila moževe sestre, ki je prišla k nam z otrokoma na počitnice. Moževa mati in gospa sestra sta še sladko sanjali. Kosim in se čudim, kako me kosa uboga. Morda jo je pokojni Cozanov stric tako poklepal in nabrusil. Če je bil res tako priden, naj mu sam Bog v nebesih prizna in poplača. Po zaslugi dobre kose sem celo več pokosila kakor tam gori na bregu trije kosci. Njim je njihova gospodinja kmlau prinesla zajtrk, name pa se ni spomnil nihče. Mislila sem si: najbrž morajo mati streči gospe sestri iz Beograda. Čislo polenila se je v Srbiji. Najbrž si je mislila, da bi bil greh za beograjsko gospo, če bi pomagala pri delu. Mnogokrat se mi je smejala: “Kako je meni v Be lepo!” Ni izgovorila cele besede Beograd, ker je mislila, da zveni bolj fino. Po mojem ji je šla zelo v slast kmečka hrana, saj je sicer ne bi bilo k nam. Potrpežljivo sem mahala po rosni in pozneje po oveli travi. Hrbet je bil že premočen od znoja, ko mi je soseda prinesla skodelico čaja.”Vidim, da ti nihče ne prinese zajtrka. Kar domov pojdi! No, saj boš skoro vse pokosila. Naši kosci so te opazovali. Trdijo, da ti gre dobro od rok” Popila sem čaj in nadaljevala košnjo do konca, potem sem koso zavihtela na ramo in šla v strmino proti domu. Doma sta tašča in svakinja že vstali in srkali žganje, kavo in cvrtje sta že prej pospravili, kot sem ugotovila po sledeh na hožnikih. Ob pomenkovanju sta me komajda opazili. Mati je čez čas skoro jezno rekla: “Kdaj bodo pa naši prašiči jedli?” Na zajtrk me je povabila šele potem, ko sem znosila pomijnike v svinjak. Hudo mi je bilo pri srcu: “Več so vredni prašiči kot jaz.” Zakaj pa jim nista jed znosili onidve? Hm, sta pač več kot jaz, ki sem prišla S Med svetom in domovino Bogdan Osolnik, znani in zagnani javni družbeni delavec, nekoč partizan, kasneje pa aktiven borce za svobodno življenje in sožitje ljudi, že drugič podoživlja svoje življenje in naš čas. Pred leti je v spominih opisal pot svoje mladosti, ki se je iztekla v NOB, zdaj pa je s knjigo MED SVETOM IN DOMOVINO, ki je izšla v sodelovanju Založbe Obzorja in Dolenjske založbe, zajel obdobje skoraj 40 let po koncu 2. svetovne vojne, v katerem sc je kot novinar, diplomat in ambasador dobre volje ukvarjal z mednarodnimi odnosi. Pripoved prične s prikazom začetkov svojega dela pri Ljudski pravici, kjer sc je kot urednik prvič srečal z zunanjo politiko, ki ga je spremljala domala vse do današnjih dni. Z izkušnjo zrelega, poštenega in privlačnega pripovedovalca nam v knjigi opiše svoje delo v Avstriji, kamor je bil poslan iz Beograda v zvezi z zahtevo takratne Jugoslavije in pričakovanji koroških Slovencev, da bodo končno le priključeni k matičnemu narodu. Seveda se to ni zgodilo. Velike sile so odločile drugače. Življenja med koroškimi Slovenci zelo podrobno in živo opisuje, pri čemer razgrinja pripetljaje in dogajanja, ki že nakazujejo vso mrakobnost in zapletenost prihajajočih povojnih mednarodnih razmer. Po nekaj letih bivanja doma, ki jih opiše predvsem z vidika rastočega agresivnega Stalinovega pritiska na Jugoslavijo in našega spopada z njim, v drugič zapusti državo. Poslan je bil na diplomatsko delo v Z.R. Nemčijo, zatem ga pot zanese v Sovjetsko zvezo, kjer opravlja funkcijo ministra v veleposlaništvu SFRJ. Avtor nam razkriva doslej še nepoznane okoliščine in dogodke v sovjctsko-jugoslovanskih odnosih, razmere v tej veliki deželi in nekatere zanimive podrobnosti iz diplomatskega življenja v Moskvi. Izredno vrednost dajejo popisovanju tega časa in razmer pogovori s sovjetskimi voditelji, še posebej s Hruščovom. Morda bi sc knjiga po avtoijevim odhodu iz te države lahko končala, a Osolnik sc je odločil, da v njej popiše tudi svoje kasnejše delo na področju zunanje politike v družbenopolitičnem zboru Skupščine SFRJ, ko je več kot deset let deloval v zunanjepolitičnem odboru. Pravzaprav gre za drug zorni kot prizadevanja in sodelovanja v procesih mednarodnega iskanja boljše in varnejše prihodnosti. To je čas delovanja evropskih parlamentarnih skupin, ki so veliko prispevale k uvaljavljanju helsinških procesov v Evropi, in številnih gibanj za svet brez jedrskega in drugega orožja ter odnose svobodnega pretoka idej, informacij in ljudi. Posebna draž knjige je Osolnikov način pisanja in popisovanja srečanj s številnimi ljudmi in dogodki. Bralec začuti pero poštenega, iskrenega, srčnega in preudarnega človeka, predanega idealom humanizma, ki sc brezpogojno zaveže ljudem, svojega in drugih narodov stremljenj k sreči in svobodi, za kar je bil pripravljen prenašati tudi številne osebe in družinske napore in odrekanja, seveda vselej skupaj s svojo družico Maro. Rekel bi, da pot ni bila lahka, a vreden je je bil človek, ki je na njo stopil in po njej hodil, vse do danes! FRANCI ŠALI Obvladajmo stres Britanska zdravnika dr. Tcrry Lookcr in dr. Olga Gregson sta napisala knjigo OB-VLADAJMO STRES, katere slovenski prevod je pred kratkim izšel pri Cankarjevi založbi. Gre za poljuden priročnik, ki na podlagi medicinskih spoznanj svetuje bralcu, kako obvladati škodljivi stres, torej telesno in duševno stanje, ki je dandanes krivec za mnogotere zdravstvene in druge nadloge, ki tarejo sodobnika. Poznamo veliko načinov premagovanja stresa, o njih govori že precejšnje število knjig tudi na slovenskem knjižnem trgu, vendar to ne pomeni, da je knjiga britanskih strokovnjakov samo še ena izmed njih. Razlikuje sc od večine priročnikov za obvladovanje stresa po tem, da ne ponuja zahtevnih meditativnih tehnik, relaksacijskih telesnih vaj in podobnega, kar vse zahteva precej časa in izurjenosti, ampak temelji na poznavanju in zavedanju stresa. Avtorja sta prepričana, da sc s pravilnim znanjem oborožen posameznik lahko loti učinkovitega boja s stresom, predvsem z blaženjem njegovih slabih in škodljivih plati. Zato sta precejšen del knjige posvetila razlagi stresa in njegovega delovanja. V ta del sodi tudi vprašalnik, s pomočjo katerega bralec oceni stopnjo stresa v svojem življenju in način, kako se nanj odziva. Oboje je primerna popotnica za tretji del knjige, ki uči, kako stres obvladati, kako sc sprostiti, izogniti povzročanju nezaželenega stresa, kako krepiti samozavest in samospoštovanje, govori pa tudi o pomenu ljubezni in medsebojnega razumevanja. Obvladovanje stresa pomeni bolj zdravo in uspešno življenje, to pa sta vrednoti, za katere sc splača polistati po tej knjižni novosti. MILAN MARKELJ Preimenovanje v letu 1952 je bilo prav tako površno kot tisto leto poprej. Naslove so stanovalci, podjetja, zavodi, trgovine in drugi navajali, kot se je komu zdelo, kar je Ludvik Tončič ugotovil po takratnem telefonskem imeniku. Tako je trgovsko podjetje Železnina,predhodnica današnje Novotehne, navajalo za svoj sedež staro Suk-ljetovo 1, medtem ko je splošna bolnišnica na isti cesti uporabljala novi naslov Kardeljeva 19. Podobne in še večje zmešnjave so bile na drugih preimenovanih ulicah in cestah. Preimenovali so vse “farske” ulice To zmedo je odpravilo šele prvo pravo povojno poimenovanje konec leta 1955, ki je vsekakor prvo zakonito v tem obdobju. Takrat so spremenili 35 imen ulic in trgov, ki prav vsi, nekateri le z drobnimi popravki, veljajo še danes. Seveda je bil ta “odlok o preimenovanju trgov in ulic v Novem mestu” močno ideološko naravnan, kar za tiste čase ni bilo nič čudnega. Prvi člen tega občinskega odloka se glasi: “Preimenuje se vse trge in ulice v mestu Novo mesto, katerih dosedanja imena niso v skladu z našo družbeno ureditvijo.” S tem odlokom so preimenovali vse ulice in trga, ki so nosili “farška” imena. Tako so Arkovo ulico vključili v razširjeni Florijanov trg oziroma Florijanski trg, kakršno je bilo dotedanje uradno ime tega trga, ki so ga z istim odlokom preimenovali v Prešernov trg; Cerkveno ulico so preimenovali v Škrabčevo, Frančiškansko v Seidlovo po “novomeškem rojaku in znanem naprednem znanstveniku”, ki je že za življenja imel v mestu svojo Seidlovo cesto, vendar se je sedaj morala umakniti Cesti herojev. Sv. Jurija ulica je dobila ime po Jožetu Cvelbarju, Kapiteljsko so preimenovali v Hladnikovo, Kapucinski trg, “ki naj bi se imenoval po maršalu Titu, naj zaradi svoje še ne dovršene oblike, ki pa bo sčasoma postal središče Novega mesta... dobi naziv Novi trg”, Andrej Bartelj STO LET NOVOMEŠKE lIUCNi IMEN ® Krekova ulica je dobila novo ime po narodnem heroju Jožetu Slaku kot Slakova ulica, Proštijska pa “po slovenskem reformatorju in utemeljitelju slovenske književnosti” Trubarjeva. Svojo ulico so takrat izgubili tudi bivši predsednik novomeškega okrožnega sodišča Gcrdešič, Josip Zurc-Stembur, nekdanji znani kandijski gostilničar in dolgoletni župan občine Smihcl-Stopiče, največje na Kranjskem, in Fran Šuklje. Gerdešičeva je. dobila novo ime po narodnem heroju Dušanu Jerebu, Štcmbur sc je moral umakniti Vinku Kristanu, Šukljetova cesta je postala Partizanska cesta. Takrat še živeči nekdanji novomeški liberalni župan Režek je, kot rečeno, svojo ulico izgubil že leta 1945. Sta pa leta 1955 svojo ulico dobila protestanta Trubar in Dalmatin. Tončič trdi, da so tako Gcrdešič, kot Stembur in Šuklje po. krivici izgubili svoje ulice, krivica pa je bil popravljena le Šukljctu, po .katerem so leta 1970 poimenovali eno od novih ulic v Šmihelu. To prvo in pravzaprav edino pravo povojno preimenovanje novomeških uličnih imen pa sploh ni bilo pretirano ideološko-politično obarvano, če ga primerjamo s podobnimi dejanji v drugih slovenskih mestih. Ptuj je,, recimo, dobil Hrvatski in Srbski trg, Celje Trg V. kongresa, Čuprijsko in Šaranovičcvo ulico, Trg oktobrske revolucije, Koper Glagoljaško ulico, Ulico JLA, Nabrežje jugoslovanske mornarice in celo - Ulico agrarne reforme, kasneje pa še Ulico Patricka Lumumbe. Od jugoslovanskih politikov so v Sloveniji ulice in trge najraje imenovali po Titu, Kardelju in Kidriču, zelo veliko je bilo skupinskih in splošnih imen, kot so Partizanska cesta, Ulica talcev, Trg žrtev fašizma, Trg OF, Trg zmage, Trg svobode, Cesta prvih borcev, Cesta bratstva in enotnosti, ter poimenovanj p slovenskih partizanskih brigadah in herojih. Med slednjimi je bil najbolj priljubljen Franc Rozman-Štane. Zelo slabo pa so sc v Sloveniji “prijeli” klasiki marksizma: Engels nikjer, Mare le v Ljubljani, Lenin pa v štirih slovenskih krajih. “Največ poimenovanj v zvezi z dogodki in osebami naše polpretekle dobe najdemo v Trbovljah, presenetljivo malo pa v Kranju,” ugotavlja Tončič. Hitra rast mesta Preimenovanje novomeških ulic in trgov leta 1955 je bilo ne samo prvo pravo in zakonito tovrstno dejanje, ampak v bistvu sploh edini pravo preimenovanje. Pri vseh nadaljnjih odlokih gre pravzaprav za poimenovanja novih ulic in sosek, ki so nastajala z rastjo in širjenjem Novega mesta. Kako se je naše mesto širilo, raslo in se večalo, povedo statistični podatki. Takoj po vojni, leta 1945, je imelo Novo mesto okoli 4.000 prebivalcev, po popisu prebivalstva iz leta 1948 4.218, pet let zatem, leta 1953, jih je štelo 5.134. Največjo rast pa je Novo mesto doživelo v dveh desetletjih med leti 1960 in 1980. Leta 1961 je v mestu živelo 6.885 prebivalcev, deset let zatem 9.668, leta 1981 pa je Novo mesto štelo že kar 19.601 prebivalca. Število prebivalcev se je v desetih letih več kot podvojilo predvsem zaradi priključitve dvajsetih dotakratnih obmestnih naselij. Najprej so leta 1971 mestu priključili Bršljin, Brod, Irčo vas, Šmihel in Žabjo vas; leta 1979 pa še Cegclnico, Dolenje Kamcncc, Gotno vas, Groblje, Jedinščico, Krko, Ločno, Mačkovec, Malo in Veliko Bučno vas, Muhaber, Potočno vas, Ragovo, Regrčo vas in Veliko Cikavo. Ob koncu druge svetovne voinc je bilo v Novem mestu 1.010 stanovanj, v desetih letih, do leta 1955, so zgradili 368 novih stanovanj, do leta 1960 še 515, do leta 1970 nadaljnjih 1849 stanovanj, od leta 1971 do 1980 pa so zgradili 2.564 novih stanovanj. Tako je bilo ob popisu prebivalstva leta 1981 v Novem mestu 6306 stanovanj, kar je več kot šestkrat več kot leta 1955. Intenzivna gradnja stanovanjskih blokov se je pričela po letu 1960, s tem pa so nastajale tudi nove stanovanjske soseske. Prve bloke pa so zgradili že pred letom 1960, in sicer, nad Ragovsko ulico (soseska je dobila ime Ulica Majde Šilc) ter na starem novomeškem nogometnem stadionu ob Kristanovi ulici. Po letu 1960 pa so zrasla blokovska naselja za hotelom Kandija ob Trdinovi ulici ter v soseski Nad mlini. Sledila je blokovska gradnja na Mestnih njivah, na Znančcvih njivah (Kristanova ulica in Nad mlini), nato so z bloki pozidali sosesko ob Ragovski ulici pa na Drski. Soseska ob Cesti herojev, ki jo ljudje imenujejo “plava laguna”, je bila dograjena leta 1982. Ob blokovski gradnji pa je zlasti v primestnih naseljih potekala obsežna gradnja zasebnih stanovanjskih hiš, nastale pa so tudi štiri industrijske cone. Prvi novi imeni po herojih Ob tako intenzivni gradnji in širitvi mesta ter hkratni priključitvi dotakratnih obmestnih naselij je bilo treba nove ulice, naselja in soseske poimenovati. Nekaj problemov so lahko rešili s podaljšanjem že obstoječih ulic, druge pa so morale dobiti svoja imena. Prvi dve na novo imenovani ulici sta “herojski”. Prva je dobila ime po narodni heroini Majdi Šilc, druga pa po narodnem heroju Martinu Kotarju. Novi odlok, ki je smiselno dopolnjeval prvega, so sprejeli jeseni 1970 in je. prinesel 27 sprememb m dopolnitev odloka iz leta 1955. Štiri ulice so podaljšali, in sicer: Ragovsko ulico, Prisojno pot, Kristanovo ulico in Ulico Majde Šilc, 23 novih ulic pa je dobilo imena. Šmihel in Žabja vas sta prenehali obstajati kot samostojni naselji, vaško ime pa je ostalo v obliki uličnega imena. 14 priloga dolenjskega lista Sezona z enajstimi lovori Lani 116 startov šentjernejskih kasačev — Enajst prvih in osemnajst drugih mest — Najboljša Slavko Antončič in Pevideja ŠENTJERNEJ — V mnogočem so občni zbori šentjernejskega konjeniškega kluba drugačni od podobnih tovrstnih druženj v ostalih dolenjskih športnih kolektivih: odlikujejo se po pristnosti in domačnosti, tradiciji, po velikem številu udeležencev, tudi po številu in »rangu« povabljenih gostov. Nedeljski zbor ljubiteljev konjeniškega športa v avli šentjernejske osnovne šole je to vnovič potrdil. Zadovoljni, navzlic temu da jim je deževno vreme dvakrat prestavilo in naposled dokončno onemogočilo izvedbo predvidene tretje lanske kasaške prireditve na njihovem hipodromu, ki bi bila kar šestindvajseta konjeniška tekma lani v Sloveniji, so se s ponosom ozrli na minulih dvanajst mesecev. Pod streho so spravili dve prireditvi, prvo 17. maja in drugo 30. avgusta. Še zlasti na slednjo so posebej ponosni, šlo je namreč za mednarodno dirko Alpe—Adria, ki ni prinesla le običajno brezhibno organizacijo, pač pa tudi imeniten tekmovalni uspeh domačih konjev. V minuli sezoni je na dirkah po Sloveniji in tujini nastopalo trinajst šentjernejskih tekmovalcev s šestnajstimi kasači. Skupaj so natančni statistiki šentjernejski vrsti našteli 116 startov na dirkah, pri tem pa so dosegli kar enajst prvih mest, osemnajst drugih, sedemnajst tretjih, dvanajstkrat so šentjernejski kasači skozi ciljno črto pritekli kot četrti in sedemnajstkrat kot peti. Bera, s kakršno se lahko postavi le malo klubov v Slo- veniji. Sicer pa dodajmo ob tem, da so v skupnem seštevku slovenskih konjeniških klubov Šentjernejčani lani dosegli 5. mesto, zbrali pa 266 točk. Kot že rečeno, so to uvrstitev dosegli s šestnajstimi konji, v ilustracijo pa povejmo, daje imela prvouvrščena ekipa Ljutomera lani na voljo kar 50 kasačev, ki so imeli ob koncu sezone za seboj nič več in nič manj, kot 418 startov. Dosežek Šentjemejčanov se lahko meri tudi s podatkom, da je danes v Sloveniji registriranih 36 konjeniških klubov. Nedeljsko občni zbor je bil priložnost za proglasitev najboljših klubskih tekmovalcev. Prvo mesto je pripadlo Slavku Antončiču, ki je s Pevidejo, katere kilometrski čas je 1:21,6, lani zabeležil tri zmage, v točkovanju za tekmovanje Alpe—Adria je Sloveniji priboril eno prvo, eno drugo in eno peto mesto ter s tem skupaj kar 21 od vseh 40 slovenskih točk, ki so zadostovale za končno prvo mesto naše reprezentance. Drugi je bil Franc Antončič, katerega Fabio ima kilometrski čas 1:20,7, skupaj sta Šentjerneju pritekla dve zmagi; tretji je Rudi Go-vek, ki je z Romino — slednja ima z 1:19,8 najboljši kilometrski čas med šentjernejskimi kasači — dosegel eno zmago in štiri druga mesta. Dodajmo še, daje četrto mesto pripadlo Jožetu Antončiču s Pelizono (lani dve zmagi in dve drugi mesti), peto pa Martinu Križmaniču z Edžijem Hannovetjem, ki je na državnem prvenstvu dvolet-nikov na Brdu zasedel tretje mesto. B. B. Peti niz pokopal Pionirja in Tilio Razburljiva prvoligaška odbojkarska sobota — Novomeščani navzlic porazu drugi — Pionirjevke izgubile drugoligaški derbi Po zmagi, predvsem pa po igri, ki so jo odbojkarji novomeškega Pionirja pokazali v 14. kolu I. državne lige, ko so doma ugnali ekipo Kamnika, je bilo pričakovati razveseljivih vesti tudi iz Raven. Toda športna sreča pioniijevcem tokrat ni bila naklonjena, ostali so praznih rok, čeprav so Ravenčani po tekmi priznali, da tudi novomeška zmaga ne bi bila nezaslužena. Več kot dve uri je trajal derbi sobotnega točk je splavala po vodi. Škoda, kajti kola, pričetek pa je pripadel gostiteljem. Igralci Fužinarja so z odlično igro ob mreži razbijali novomeške napade, bloku gostiteljev ni bil kos niti najboljši novomeški tolkač Dolyja. Prva dva niza sta tako dokaj zanesljivo pripadla Ravenčanom, vse pa se je obrnilo v nadaljevanju, ko je novomeški trener Fedjušin, ki mu mnogi očitajo ne najboljšo vodenje tekem, na parket dvorane OŠ Prežihov Voranc namesto Travižana poslal Brulca. Poteza je obrodila sadove, razigral seje tudi Dolyja in rezultat v nizih je bil kmalu izenačen na 2:2. Pravo dramo, kakršne v ravenski dvorani še ni bilo, je prinesel peti niz. Pionitjevci so zapravili kar nekaj zaključnih žog, na koncu pa so z 20:18 slavili igralci Fužinarja. Navzlic porazu so Novomeščani na lestvici prehiteli Kamničane, ki so doma izgubili s Salonitom, toda težko bodo obdržali drugo mesto, kajti prav v zadnjem kolu jih čaka pot k prvouvrščeni ekipi. Podobno so praznih rok v soboto ostale tudi Kočevke v tekmi s Koprčankami. Slednjim je tako uspelo vračilo za nenadejan jesenski poraz, ki jih je bržkone stal boj za prvo mesto, toda za zmago so se morale presneto potruditi. Gostje so dobile prva dva niza predvsem po zaslugi številnih napak Kočevk, ko pa so se te razigrale, je bilo na semaforju stanje 2:2 v nizih. Pričakovati je bilo, da bodo gostiteljice z dobro igro nadaljevale, vendar so v odločilnem petem setu ponovile napake iz prvih dveh in priložnost za deveti prvenstveni par NOVOMEŠKI KADETI UGNALI ŠE SLOVANA LJUBLJANA - Mladi novomeški košarkarji nadaljujejo z dobrimi igrami tudi v končnicah letošnjih obračunov za naslove državnih prvakov. Kadeti in mladinci so igrali v Ljubljani, prvi proti Slovanu, drugi proti Iliriji. Kadetska ekipa je po odlični igri ugnala Slovana s 65:59, koše za Novomeščane pa so dosegli Petrov 37, Strašek 19, Halilovič 6 in Andrijanič 3. Mladinci, za katere večidel igrajo kadeti, so brez enega najboljših igralcev, Matjaža Cerva, izgubili proti Iliriji. Novomeščani so vodili do 30. minute, nakar so jim pošle moči in izgubili z 78:88. Koše so dosegli: Strašek 34, Černe 32, Petrov 6, Halilovič 2, Oštir 2 in Džananovič 2. Prvi gol šele v enajsti minuti Izredno pomembni zmagi KVM Ribnice in Opreme — Rokometašice Novega nr sta so prvi gol v Velenju dosegle šele v 11. minuti — Krško še vodi Po pičli beri v zadnjih prvoligaških tekmah so se rokometaši ribniškega KVM naposled prebudili. Dokaj presenetljivo, a zasluženo so v soboto v Trbovljah ugnali Omnikom Rudarja, kije bil le dan pred tekmo izbran za najboljšo zasavsko ekipo v minulem letu. Trboveljčani tega s sobotno igro niso potrdili. Resda so gostitelji dobro začeli in povedli kar s 6:2, toda Ribničani se niso predali. Že do konca prvega polčasa so razliko zmanjšali na vsega en zadetek. Povsem drugačna pa je bila podoba v nadaljevanju. V 39. minuti tekme se Ribničani prvič povedli s 15:14 in napovedali, da v Trbovlje niso pripotovali z belo zastavo. Predvsem po zaslugi izrednega Ilca, ki je v soboto kar devetkrat zatresel mrežo Trboveljčanov, in Fajdige ter vratarja Gelzeta so v končnici tekme prednost še povečali in vknjižili dragoceni točki. Z njima so ujeli priključek z ekipami v sredini lestvice, morebitna sobotna zmaga nad Presa-dom pa bi jim lahko prinesla znaten skok na prvenstveni razpredelnici. Nadvse pomembno zmago so v boju za vstop v končnico štirih najboljših slovenskih ekip v soboto izbojevale tudi igralke kočevske Opreme. V tekmi 5. kola modre skupine I. lige so doma ugnale Mlinotest, Ajdovke pa se s takšnim razpletom še dolgo po koncu tekme niso hotele sprijazniti. Kočevke so uspešno zaustavile njihovo najboljšo strelko, odločilen delež k zmagi Namesto sedmine se obeta slavje Novomeška košarka se je izognila najhujšemu — Pionirji, kadeti in mladinci v državnem vrhu — Člani se nadejajo uvrstitve v II. ligo NOVO MESTO — Le malo je manjkalo do pogreba novomeške košarke, športa, kije še pred desetimi ali petnajstimi leti polnil tribune športne dvorane. »Klub je bil pred razpadom, članska ekipa je pristala v najnižjem tekmovalnem razredu, edini obet za prihodnost so bili mladi. In na njih smo sklenili graditi. Videli smo, kakšno voljo do dela, treningov imajo, zbrali smo se, ki smo jim hoteli pomagati, predvsem' starši. Dogovorili smo'se, ustanovili odbor, sklicali občni zbor, zastavili delo in rezultat je tu. Dolenjska metropola ima danes Košarkarski klub Novo mesto 92, klub, pri katerega ustanovitvi je resda bilo nekaj težav, toda danes je to klub, ki ve, kaj zmore in hoče. Novo mesto 92 je klub z dvema sekcijama, eno sestavljajo starejši igralci, druga skrbi za mlade,« danes z neskritim zadovoljstvom in tudi ponosom razlaga Jože Jazbec, predsednik upravnega odbora sekcije mladih. O KK Novo mesto 92 je že veliko slišati. Člani so na najboljši poti, da se uvrstijo v Il.državno ligo in tako povrnejo resno omajani ugled novomeške košarke, še večje obetov od mladih. »Prvi korak je bil, da smo jim sploh omogočili tekmovanja in igranje. Pionirska vrsta, ki je bila predlani republiški prvak v tekmovanja za pokal Mars, sedaj svojo __________lani se nadejajo uvrstitve v II. ligo vrednost potrjuje. V minuli sezoni je igrala v ligi skupaj z ljubljansko Olimpijo, postojnskim Optimizmom in Idrijo, pri tem pa izgubila vsega eno tekmo in močno zmagala. Tudi bera kadetov ni nič slabša, saj so se uvrstili v zaključni turnir četverice najboljših ekip za naslov državnega prvaka. Ni skrivnost, da od njih potihem pričakujemo celo najvišje mesto. Poglavje zase so mladinci, za katere večidel del igrajo še kadeti, a so se vseeno prebili med šest najboljših slovenskih moštev, ki se bodo potegovala za naslov prvaka.« Novo mesto je torej na najboljši poti, da znova postane eden košarkarskih centrov Slovenije. Malo je klubov, ki se lahko pohvalijo kar s tremi reprezentanti, med Novomeščani so to Simon Petrov, Marko Strašek in Matjaž Červ. »Veliko delamo po šolah, iščemo talente. Vsaka od naših ekip trenira vsaj trikrat tedensko, čeprav so seveda pogoji za delo daleč od idealnih. Še za igranje tekem težko dobimo termine v športni dvorani, tako da treniramo v OŠ Bršljin in šoli Dragotina Ketteja v Šmihelu. Toda to jemljemp pač kot danost, ki je od danes na jutri ne bo moč spremeniti. Če ne bi imeli pomoči in razumevanja delovnih organizacij, svojih ambicij za- NE POZNAJO PORA ZA — Kadetska ekipa Novega mesta 92, ki se poteguje za naslov državnih prvakov, s trenerjem Slavkom Kovačevičem. Fantje so se izkazali tudi na zadnji tekmi, ko so v Ljubljani ugnali ekipo Slovana. fli e Jože Jazbec: »Vemo, da smo Sele na začetku poti, a najpomembnejše je, da smo sploh stopili nanjo.« gotovo ne bi mogli uresničiti, zlasti če ne bi bilo Staršev, ki so v najhujših časih breme prevzeli nase, sami so otroke vozili na tekme, jih oblačili. Danes smo tudi po tej plati postali klub, vse ekipe smo opremili z najnujnejšim, trcnirka- • Za pionirsko ekipo KK Novo mesto 92 igrajo: Uroš Jazbec, Goran Mihailovič, Matej Murn, Matej Urbas, Sašo Hanjšek, Dejan Stipič, Matjaž Kuzma, Miha Petrov, Edi Amf in Daniel Djuranovič. V mladinski in kadetski ekipi nastopajo: Andrej Andrijanič, Marko Strašek, Matej Oštir, David Burja, Jasmin, Djananovič, Asmir Halilovič, Simon Petrov, Gorazd Zupančič, Matjaž Červ in Dušan Černe. Člansko ekipo K K Novo mesto 92 pa sestavljajo Franci Beg, Samo Plan-tan, Goran Vučkovič, Matjaž Cerkovnik, Ljubo Munih, Peter Seni-čar, Nikica Lalič, Bojan Peljhan, Mirko Župevec, Emil Balažič, Slavko Seničar, Matjaž Bajc, Franci Kek, Gorazd Kosmina, Darko Cuj-nik, Borut Pintar in Marko Lenart. mi, copati,« ne skriva zadovoljstva Jože Jazbec. Hkrati pa se zaveda: »Seveda so to šele prvi koraki po novi poti. A najpomembnejše je, da smo sploh stopili nanjo.« B. B. nirja. Mislinjčanke so s precej sreče tekmo dobile in si tako verjetno že dokončno zagotovile prvo mesto na lestvici, Novomeš-čanke pa se bodo morale za to, da obdržijo drugo, še krepko potruditi. zmaga bi Kočevkam omogočila celo boj za drugo mesto na lestvici. Sobota pa je prinesla tudi derbi II. državne ženske lige, v katerem sta se pomerili prvouvrščeni ekipi Mislinje Steel in Pio- VSE BLIŽJE DRUGI LIGI NOVO MESTO - Košarkatji Novega mesta 92 so v 1. kolu play offa območne lige za vstop v II. državno ligo premagali doma Vrhničane s 112:76 (54:26); s 43 koši se je izkazal Bajc. V naslednjem kolu so Novomeščani gostovali pri še neporaženi ekipi Odeje Marmor v Škofji Loki in zabeležili tesno ter dragoceno zmago s 77:76 (39:48). Bajc je prispeval 31, Plantan pa 23 košev. S tem uspehom so Novomeščani na pragu finalne tekme s prvakom vzhodne skupine play offa, zmagovalec se bo neposredno uvrstil v II. državno ligo. Na poti do te odločitve pa čaka Novomeščane najprej še povratna tekma na Vrhniki in nato srečanje v Novem mestu z Odejo. MALONOGOMETNI POKAL “SRP 93” MARIBOR - Tekmovalni odbor Slovenskega revialncga pokala pripravlja že osmo tradicionalno tekmovanje v malem nogometu “SRP 93” Zadnji rok prijav je 28. februar, prijave pa zbirajo na telefonski številki (062)302-623. Poškodbe pobirajo točke Košarkarji Podbočja ostali brez Krošlja in Krivokapiča — Poraz z vodilno Savinjsko Polzelo Košarkarji Podbočja nimajo sreče. Resda je bil njihov sobotni nasprotnik, ekipa Savinjske Polzele, bržkone premočan tudi za popolno in neokrnjeno postavo Podbočjanov, toda prenckatero letošnjo izgubo točk gre pripisati tudi številnim S KEGLJAŠKIH STEZ • Pred dnevi se je končal prvi del prvenstva dolenjske regije v dvojicah; ženske so nastopile v Krškem, moški pa v Črnomlju. Presenečenj ni bilo, saj po prvem delu krških obračunov vodi dvojica trebanjskega Mercatorja Veber-Flisar z 843 podrtimi keglji, pri čemer velja posebej omeniti rezultat Vebrove, ki je podrla kar 442 kegljev, sledijo pa: Zupančič-Veble 731, Jeraj-Mezgec (vse Mercator) 655 itd. • Kot že rečeno, so moški kegljali v Črnomlju, po prvem delu pa je vrstni red tak: Štupar-N. Popovič (Metlika) 1647, Draganjac-Šimic (Rudar Črnomelj) 1623, Ž. Goles-J. Popovič (Metlika) 1580 itd. poškodbam. Potem ko je dobršen del prvenstva manjkal Dalibor Vego, kije tudi sobotno tekmo odigral s povito roko, so Podbočjani do konca prvenstvenih obračunov izgubili še Krošlja in Krivokapiča. Zdesetkana domača vrsta je vendarle nudila dober odpor prvouvrščeni ekipi lige. Polzelani so povedli že v uvodnih minutah, toda sredi prvega dela igre sejim je ekipa Podbočja približala na vsega štiri točke razlike (20:24). Žal je bilo to tudi vse. Najmanjša razlika v korist gostov je v drugem polčasu znašala 9 točk, tako da je bil zmagovalec odločen že veliko pred zaključnim sodniškim žvižgom. Bučni navijači Savinjske Polzele so hrupno pozdravili že deseto zmago svoje vrste, ki sije s tem uspehom že dokončno zagotovila prvo mesto v rdeči skupini prve državne lige. Podbočjani so tako znova četrti, v neokrnjeni postavi bi bržčas v sobotnem srečanju v Velenju proti Elektri, kiji gori pod nogami, lahko računali na zmago, brez Krošlja in Krivokapiča pa so takšne želje težko uresničljive. pa sta prispevali vratarka Jovičičeva, kije poleg vrste nevarnih strelov ubranila tudi tri sedemmetrovke, ter Mira Dragičevič, ki je kar enajstkrat premagala gostujočo vratarko. Sicer pa je bila prednost vseskozi na strani Kočevk, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena. Ajdovke seveda trdijo drugače, njihovega poraza naj bi bila kriva sodnika; bile so celo tolikanj predrzne, da so od delegata zahtevale, naj to vnese v zapisnik. Manj razveseljive vesti prihajajo iz bele skupine, kjer so Novomeščanke v soboto gostovale v Velenju. Že s podatkom, da so svoj prvi zadetek gostje dosegle šele v enajsti minuti tekme, je bržkone povedano vse. Poraz z devetimi goli razlike je seveda daleč od tistega, kar so Novomeščanke upale in pričakovale, toda z igro, kot so jo pokazale v soboto, niso mogle doseči kaj več. Priložnost za popravni izpit imajo v soboto, ko prihaja v športno dvorano pod Marofom ekipa Primoža, vrsta, ki je svojo doslej edino točko vknjižila prav proti Novomeščankam v prvem delu prvenstva. V drugoligaški konkurenci ni nič novega, krški rokometaši še naprej trdno zasedajo grvo mesto na lestvici vzhodne skupine. Športna sreča jim je letošnjo pomlad nadvse naklonjena, po razburljivi končnici so zabeležili novo tesno zmago v gosteh, tokrat nad ekipo Kroga. V zahodni skupini dolenjskim predstavnikom še zdaleč ne gre tako dobro: Trebanjčani so tesno izgubili na Kodeljevem, hud poraz proti vodilnemu Šcširju pa so si doma priigrali Črnomaljci. Na srečo je zaloga točk tolikšna, da skrbi za obstanek v ligi ne bi smeli imeti ne prvi ne drugi. Studio D bo do prvenstva vadil doma Novomeški prvoligaš se je v nedeljo vrnil s priprav NOVO MESTO — V nedeljo zvečer so se z desetdnevnih priprav v Strunjanu vrnili nogometaši Studia D. Pod vodstvom trenerja Nedeljka Gugolja je ob morju vadilo dvaindvajset igralcev, ekipa pa je odigrala tudi pet prijateljskih srečanj. Osnovna značilnost teh je, da so več pokazali tisti, ki so doslej sedeli na rezervni klopi. Omenili smo že rezultata prvih dveh tekem, ko so radijci na Reki izgubili s hrvaškim prvoligašem 0:2, nato pa premagali Nafto z enakim rezultatom. Studio D se je nato v Pulju pomeril še z drugim hrvaškim prvoligašem Cibalio (prej Dinamo Vinkovci) in izgubil z 1:3, čeprav so po prvem polčasu Novomeščani po zadetku Martinoviča vodili. Predzadnjo tekmo na obmorskih pripravah je Studio D odigral proti Izoli (1:1), zadnjo pa to nedeljo v Umagu proti hrvaški ekipi Slavonije. Z zadetkoma Oblaka in Bracoviča so zmagali Novomeščani, kijih sedaj čaka piljenje forme in uigravanje doma. V času do 7. marca, ko se prične spomladanski del prvoligaškega prvenstva, bodo radijci odigrali še nekaj prijateljskih tekem, zanesljivi sta le preizkušnji z Avtobumom in Brežicami, medtem ko ostali nasprotniki še niso znani. ŠAHOVSKI KOTIČEK • Petnajst šahistov sc je pred dnevi v Kvasici pri Dragatušu pomerili na februarskem mesečnem turnirju. Brez poraza je zmagal mednarodni mojster Lejlič, sledijo pa: U. Kobe 12,5, Stariha 12, V. Kobe 11, Štajdohar in Nasko po 9 točk itd. • Mladi starotrški šahisti so zmagovalci regijskega ekipnega prvenstva osnovnih šol, ki je bilo v Starem trgu, drugo mesto pa so zasedle vrste iz Mirne Peči. Za zmagovito ekipo mlajših pionirk so igrale Štcrbcnčcva, Mavrinova, K. Miheličeva, Kapševa in Verderberjeva, za zmagovalce med mlajšimi pionirji D. Kapš, Stcrk, J. KObe, Konda m Veselič, za prvouvrščeno ekipo starejših pionirk Vukeličeva, Butala, Vergova in S. Miheličeva, za zmagovalce med starejšimi pionirji pa T. Kobe, I. Mihelič, Simčič, Matjašec in Kapš. • V počastitev kulturnega praznika so se šahisti Starega trga prejšnji teden pomerili z ekipo hrvaške Ravne Gore in zmagali s 6:4. • ŠD Stari trg priredi 20. in 21. februarja v črnomaljskem hotelu Lahinja državni prvenstvi fantovskih in dekliških ekip slovenskih osnovnih šol. V soboto bodo tekmovali pionirji, v nedeljo pa dekleta. -ob BESEDO IMAJO ŠTEVIL '•S ::::: \y !v! ::::: w .v. w ’.V v.; !;!;! !v! odbojka I. DRŽAVNA LIGA, moški, 15. KOLO: FUŽINAR—PIONIR 3:2 (10, 6,-8,-12, 18) PIONIR: Urnaut, Babnik, Goleš, Travižan, Petkovič, Mestnik, Černač, Smrke, Brulec, Kaliberda, Dolyja. LESTVICA: 1. Salonit 30, 2. Pionir 22, 3. Kamnik Novi Graniti 22, 4. •X* ig Olimpija 20 itd. V naslednjem kolu igrajo: Salo-55: nit—Fužinar, Pionir—Šempeter, Gra- nit Preskrba—Kamnik Novi Graniti =55 itd. I. DRŽAVNA LIGA, ženske, 15. S: KOLO: LIK TILIA—CIMOS 2:3 (-8, -6,11,9, -8) :?5 lik TILIA: Klun, Kotnik, Starc, =55: Turk, Vidmar, Briški, Drobnič, Ho-5:5; čevar, Akrap. LESTVICA: 1. Abes Trade Celje 28, 555 2. Cimos 20, 3. HIT Casino 20, 4. :j::: Krim 20, 5. Avtohit Bled 18, 6. LIK 555 Tiha 16 itd. 5:5 V naslednjem kolu igrajo: Gornji & Grad—LIK Tilia, Cimos—HIT Ca-5:5 sino, Abes Trade—Krim itd. =55 II. DOL, moški, 13. KOLO: VILE-5:5 DA II—PIONIR II 3:2 (8, -13,9, -1, 55: 9) 5:5 LESTVICA: 1. Ljutomer 24, 2. To-polšica 18... 11. Pionir 4, 12. Celje 2. 85 II. DOL, ženske 13. KOLO: MIS-5$: LINJA STEEL—PIONIR 3:1 (14, -:::::: 3,11, 11) ' 8: LESTVICA: 1. Mislinja Steel 26, 2. Pionir 20, 3. Alpin Triglav 20 itd. V soboto igrajo pionirjevke doma s ptujskim Ozonom. 55: III. DOL, moški, zahod, 11. KO-55: LO: MOKRONOG—TRIGLAV 5x 3:1(10,13,-12,7) LESTVICA: 1. Pan Kovinar 22... 5. |55 Mokronog 12 itd. 55: V naslednjem kolu igrajo: Bled •55 H-Mokronog, Bohinj—Pan Kovi-i5:; nar itd. :55 III- DOL, ženske, zahod, II. KO- •55 LO: LIK TILIA—PLAMEN 0:3 (-8, S: -2) 55: LESTVICA: 1. Plamen 16... 8. LIK 55: Tilia II2. 55: V naslednjem kolu so Kočevke proste. \y X\ •X-*:• \v 555 Xv .v. AV AV DOBOVA 29:21 (15:7) ITALCO: Marcola, Levec 4, Voglar 4, Kovač. Avsec, S. Deržič 4,1. Deržič 2, Glaser 5, Žibret 1, Vrščaj 1, Veče-rič, Kuhar. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 31, 2. Gorenje Velenje 21... 9. Omnikom Rudar 13, 10. KVM Ribnica 13, 11. Italco Dobova 7, 12. Pomurka 6. Pari prihodnjega kola: Italco Dobova—Andor Jadran, KVM Ribnica—Presad Litija, Pivovarna Laško—Pomurka itd. 1. DRŽAVNA LIGA, ženske, modra skupina, 5. KOLO: OPREMA KOČEVJE—MLINOTEST 18:16 (10:8) OPREMA: Jesenko, M. Dragičevič 11, Lindič, Guštin 2, Vuk, L. Dragičevič, N. Kersnič 2, Klančar, Bejtovič, D. Kersnič, Vinčič 3, Jovičič. LESTVICA: 1. Belinka Olimpija 10, 2. Krim Electa 8, 3. Oprema 6, 4. Mlinotest 4, 5. Kranj 0, 6. Buija 0. V naslednjem kolu igrajo: Oprema—Belinka, Burja—Mlinotest, Krim—Kranj. I. DRŽAVNA LIGA, ženske, bela skupina, 5. KOLO: LIR VELENJE—NOVO MESTO 28:19 (13:8) NOVO MESTO: Novak, Popadič 4, Knafeljc, Klobučar 1, Derčar 4, Veselič 5, Bračič, Turk 3, Tomas 2, Pate, Drmaž. LESTVICA: 1. Branik 10,2. Izola 7, 3. Lir Velenje 6, 4. Novo mesto 4, 5. Žalec 2, 6. Primož 1. V naslednjem kolu igrajo: Novo mesto—Primož, Branik—Žalec, Lir Velenje—Izola. II. DRL, moški, vzhod, 13. KOLO: KODELJEVO—AKRIPOL TREBNJE 23:22, NOVOLINE—ŠEŠIR 15:23, GPG GROSUPUE-NOVA GORICA 25:24 itd. LESTVICA: 1. Kodeljevo 24... 5. GPG Grosuplje 10, 6. Akripol Trebnje 10, 8. Novoline 8 itd. H. DRL, moški, zahod, 13. KOLO: KROG—KRŠKO 19:20(8:10) LESTVICA: 1. Krško 23, 2. Velika Nedelja 20 itd. rokomet I. DRŽAVNA LIGA, moški, 16. KOLO: OMNIKOM RUDAR— KVM RIBNICA 19:23 (10:9) 555 KVM RIBNICA: Kranjc, Deržek, 55: Kahriman, Pajnič, Ilc 9, Pušnik 2, S. 551 Mihelič 4, Lesar 4, A. Mihelič, Ška- | mvOVAR^^KO-lTALCO Podbočja v gosteh z J košarka 1. DRŽAVNA LIGA, moški, rdeča skupina. 12. KOLO: PODBOČJE—SAVINJSKA POLZELA 72:86 (32:45) PODBOČJE: Vego 4, Lučev 15, Krajcar II, Leskovar 18, BOrdclius 15, Vavpotič 9. LESTVICA: 1. Savinjska Polzela 21, 2. UnilaborMarvoz Ježica 19,3. Idrija^ 4. Podbočje 18, 5. Kokra Lipje PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Kultura le dobra kapljica v zidanici? Zadostoval naj bi le en prehod Odgovor kraj — Či janov KS Dra abar in Novi ga na članek o mejnih prehodih s Hrvaško v Podplanini kot — Prezid (Dolenjski list 7. januarja 1993) Trebnje ob prazniku Opazujem mrtvilo ob kulturnem prazniku v občini Trebnje. Vse en sam nič. Le v Trebnjem nekaj dni prej Kulturni forum brez pravih zaključkov in nekaj dni kasnge Osnovna šola s svojima gostoma. Ze to kaže odnos do kulture v naši občini. Imamo veliko pevskih zborov, godbo, naivce, knjižnice... Doseženi so vidni rezultati na umetniškem področju, torej imamo ljudi, ki so sposobni dati res spodobno kulturno raven. Po drugi strani pa nismo te kulture pripravljeni sprejemati. Na prireditvah in akcijah so vedno isti obrazi, vedno ista skupina ljudi, ki predstavlja le majhen odstotek prebivalcev občine. Za vse ostale je kultura le na veselicah in ob dobri kapljici v zidanicah. Tukaj se kaže globok prepad med kulturniki in porabniki kulture. Kultura ni samo čim višja umetnost, kultura je tudi gibanje med ljudmi in za ljudi. Z malo sredstvi, z več spodbude in dobre volje, z drugačno organiziranostjo bi mogoče lahko le še spodbudili pristno ljudsko kulturo: petje na vasi, izdelavo spominkov, prireditve ob praznikih, ljudske običaje in podobno. Pa se gremo le eno visoko umetniško vrednost in se zmrdujemo ob prepevanju dobrniških deklet, ob približnem igranju na frajtonarico, ob pisanih kičastih izdelkih umetne domače obrti, ob živih slikah ljudskih slikarjev, ob pesmicah nešolanih pesnikov. Toda to je kultura ljudi in iz ljudi. Koliko talentov še imamo, pa jih ne znamo spodbuditi, usmeriti in predstaviti. Propadajo nam pred očmi, mi pa se izgovarjamo na kulturno vrednost, vse ostalo pa je kič, ki mu zaradi lastne nezmožnosti nočemo in ne smemo posvečati pozornosti in ga le na skrivaj občudujemo. NATANIJEL GLIHA GORJUP V NARODNI GALERIJI LJUBIJANA - Prejšnji četrtek je bila v Modemi galeriji v Ljubljani odprta razstava slik, plastik, grafik in risb Jožeta Gorjupa (1907 -1932). Dela iz zbirke Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki je na otvoritvi predstavil Gorjupov rojak in direktor Narodne galerije v Ljubljani dr. Andrej Smrekar. Še: Jezni varčevalci sprašujejo Odgovor banke na pro-test (Dol, list 4. feb.) V Dolenjskem listi;, ki je izšel 4.2.1993, je bil objavljen sestavek z naslovom »Jezni varčevalci sprašujejo«. Ker sestavek meče slabo luč na banko, hkati pa so v njem navedene tudi neresnice, objavljamo v nadaljevanju naslednji odgovor: 1. Problematiko zamrznjenih starih deviznih vlog razrešuje sprejeti Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (Ur. 1. RS št. 7/93). Banka je do sprejetja navedenega zakona omogočala deviznim varčevalcem razpolaganje s starimi deviznimi sredstvi v okviru lastnih likvidnostnih in dohodkovnih zmožnosti. Samo v lanskem letuje sprostila za 18,1 mio DEM starih deviznih hranilnih vlog. Ob tem je banka sprožila tožbo proti Banki Slovenije in Republiki Sloveniji za terjatev iz naslova deponiranih deviznih sredstev občanov pri Narodni banki Jugoslavije. Razumno razreševanje problematike starih deviznih prihrankov občanov se banki obrestuje s povrnjenim zaupanjem varčevalcev v banko. Daje res tako, kaže podatek, da so v lanskem letu občani naložili v banko za 26,5 mio DEM deviznih prihrankov. 2. Banka oblikuje menjalniške tečaje prosto in ji s predpisom ni naloženo, da morajo biti tečaji na vseh bančnih okencih enotni. Kljub temu banka praviloma uporablja enotne menjalniške tečaje. V konkretnem primeru, ki ga navaja skupina jeznih varčevalcev, pa so bili tečaji popoldne 15. L 1993 za DEM naslednji: nakupni prodajni na sedežu banke 61,60 62,70 v agenciji Kandija 61,50 62,50. Spričo navedenih podatkov banka ne razume trditve skupine jeznih varčevalcev, da so občani lahko pri naši banki služili na račun nakupa deviz v eni enoti in s prodajo le-teh v drugi bančni enoti. Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. NOVO MESTO V omenjenem članku je bilo izraženo neuradno mnenje občine Kočevje oz. predsednika izvršnega sveta občine Alojza Petka, da je treba razmisliti o prestavitvi mednarodnega mejnega prehoda Podplanina—Čabar na novo lokacijo na cesti Lazeč—Prezid v vasi Novi Kot. To naj bi bila najcenejša rešitev zaradi nujne rekonstrukcije cest Trava—Podplanina—Čabar oz. ceste Lazeč—Novi kot- Prezid na hrvaški strani. Slednja naj bi bila cenejša varianta za boljšo prometno, zlasti blagovno povezavo s sosednjo Hrvaško. Zaradi tega članka so se zbrali krajani KS Draga na sestanku 23.januarja v Dragi, na katerem pa ni bilo kljub vabilu nobenega pooblaščenega predstavnika matične občine, pač pa so krajani v svoji sredi lahko pozdravili predstavnike sosedov iz hrvaškega Čabra in Prezida. Na sestanek so prišli zaradi dobrih sosedskih odnosov, ki od nekdaj vladajo med ljudmi v tem predelu povirja Čabranke na začetku Gorskega Kotarja, kar dokazuje podobno narečje na obeh straneh nove meje. Stališča, ki jih je zbor po burni razpravi sprejel ob ugotovitvi, daje občina Kočevje za krajane KS Draga zelo daleč, da pa se med sabo ne bodo sporekli, ampak bodo enotni, so naslednja: 1. KS Draga, zlasti pa vasi Pungert, SE: ADRIINO POTOVANJE V PARIZ Kljub velikim političnim napakam pri nas je nekaterim, za Evropo uglednim politikom, uspelo ohraniti podjetja pred nazadovanjem, zato jim vsa čast in pohvala. Ker pa se v ta podjetja vmešavajo lokalni politiki in novinarji, imam zanje tole javno vprašanje: “Ali sc nameravate vmeštavati še v kakšno podjetje in s tem ogroziti njihovo prihodnost, da bi lahko spravili Dolenjsko na kolena?” Vprašanje je namenjeno predvsem mag. Boštjanu Kovačiču, Marjanu Dvorniku in Bojanu Budji. Upam, da vejo, na katero podjetje mislim. ANTON JUDEŽ KAKO VAS POSTANE MESTO —S tablami, ki označujejo krajevna imena, se podobno kot s prometnimi znaki dogaja marsikaj. Najhuje za udeležence v cestnem prometu je, če objestneže toliko »motijo«, da jih odstranijo ali poškodujejo, da postanejo neuporabni V primeru tele table pred vasjo Rožno, kije nameščena ob cesti iz smeri Blance, gre za mehko inačico umetniškega in še kakšnega izživljanja. Verjetno se je kakšnemu nadobudnežu zahotelo, da bi čez noč zaživel namesto v prijazni vasi v velikem, pomembnem mestu, in je s sprejem Rožno povišal v City. (Foto: P. P.) TV norčevanje Ob kuharski oddaji Oni dan, 7. februarja, sem na slovenski TV gledal kuharsko oddajo (ponovitev), kije bila zanimiva iz več vzrokov. Med drugim je kuhar sredi zime priporočal, naj bi jedi servirali v glavnem zelo ohlajene in tudi z ohlajenim vinom, da se bomo prijetno ohladili v poletni vročini Priporočal je tudi razno svežo zelenja vo, do katere je očitno po mnenju slovenske TV najlažje priti sredi zime. Takih in podobnih cvetk je bilo še več, omenim naj le še, daje kuhar pripravljal in s tem priporočal med drugim prepelice in posebne rakce, kar vse je očitno — po mnenju slovenske TV — v naših trgovinah najlažje nabaviti saj so z njimi dobro založene. Slovenska TV zasluži za take in podobne oddaje le priznanje. Samo kakšni tečni in pikolovski posamezniki lahko potiho ali na glas ugibajo, če se morda televizija iz nas ne norčuje. J. PRIMC Podplanina, Črni Potok, Stari Kot in Novi Kot, so še danes nerazviti del občine Kočevje z močno migracijo prebivalstva vseh zadnjih 50 let. Že med vojno je bilo vse uničeno in ljudje odpeljani v taborišča, kolikor niso bili streljani kot talci ali jim je uspelo zbežati v gozd. Tisti, ki so prišli nazaj, so s težko muko popravili domove in živeli skromno življenje na obrobju Slovenije. Z vzpostavitvijo državne meje s Hrvaško pa so se problemi normalnega preživetja prebivalstva v teh vaseh KS Draga še poslabšali, čeprav zaradi logičnih predpisov države Slovenije, ki pač omejujejo gibanje ljudi in blaga ob meji, tako da je situacija že kritična. Zakaj? Zato, ker ne morejo normalno na delo, v šolo, k zdravniku; zato, NAJNIZJI ZAJAMČENI OSEBNI DOHODKI Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na razširjeni seji dne 12.2.1993 sprejelo sklep, da vladi RS posreduje naslednjo pobudo: “Zajamčeni osebni dohodek naj se v skladu z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku (Uradni list RS št. 48/90, 4. člen) uskladi z rastjo življenjskih stroškov in določi nov znesek najnižjega zajamčenega osebnega dohodka z veljavnostjo od 1.2.1993.” Obrazložitev: Najnižji veljavni znesek zajamčenega osebnega dohodka je bil določen v preteklem letu v višini 21.330 SIT in velja od 1.9.1992. V tem času pa so statistični pokazatelji rasti življenjskih stroškov bistveno presegli 5-odst. rast. Zato menimo, da je naša pobuda upravičena in povsem argumentirana. Predsednik ZSSS: mag. DUŠAN SEMOLIČ ker se svojci in prijatelji domačinov zaradi predpisov ne morejo gibati ob meji ali pa morajo delati dolge ovinke, da pridejo do svojih. Isto velja za pretok blaga. Vse je odvisno od razumevanja ali nerazumevanja mejne policije, ki pač opravlja svojo službo v skladu s predpisi. 2. Državna meja je stvar celotne države Slovenije, in ne le občine Kočevje. Življenje ob meji mora ostati in biti znosno za vse krajane in občina ne more predlagati takšne in drugačne rešitve ob dejstvu, daje od teh problemov oddaljena 50 in več kilometrov. Zato krajani KS Draga zbrani na zboru, 23. januarja, zahtevajo od občine in države naslednje: • Mejni prehod za mednarodni promet Podplanina—Čabar naj se ne premesti nikamor pod nobenimi pogoji. • Na meji v Novem Kotu naj se vzpostavi mejni prehod enake kategorije kot v Podplanini (s poenostavitvijo carinjenja na Babnem Polju in brezžično povezavo med prehodoma na relaciji 3,5 km). • Občina Kočevje in Republiška uprava za ceste Slovenije morata urediti z »zelenim planom« izgradnjo cest ob meji s Hrvaško, asfaltiranje ceste Trava—Čabar in skupaj s Hrvaško ureditev ceste Lazeč—Stari Kot—Novi Kot—Prezid, saj so problemi isti kot za ljudi v bližnji Osilnici. Kar ni bilo opravljeno v zadnjih 45 letih je kot prvo treba urediti sedaj zaradi državne meje. V nasprotnem se bo ta prostor enostavno izpraznil. Ne verjamemo, da je v interesu Slovenije izpraznitev prostora na mejah ne proti Italiji in Avstriji pa tudi ne sedaj ob državni meji s Hrvaško. Tudi vzdrževanje obstoječih cest našega kraja, ki ga opravlja Cestno podjetje Novo mesto, je katastrofalno. Volilnih obljub je sedaj konec in krajani KS Draga, zlasti pa navedenih vasi, enotno pričakujemo dejanje tistih, ki odločajo! Predsednik sveta KS Draga: Inž. ANTON ŽAGAR Protest stranke upokojencev V nasprotju z novo politično elito moramo upo-kojenci prevzemati nase vse več bremen O tem, naj bi se spremenil način usklajevanja pokojnin, da ne bi bil vezan na plače, so govorili že v lanskem letu. Proti tem nameram so upokojenci protestirali. V predvolilnih bojih so stranke v svojih programih obljubljale, da so sedanje pravice upokojencem zagotovljene in da se ne bodo odpravljale in ne zmanjševale. Težnje po spremembi a lanskega leta pa se še nadaljujejo. Še več, seznanjeni smo s predlogom zakona, ki naj bi spremenil sedanji način usklajevanja pokojnin. Ministrstvo za delo, socialno varstvo in družino je pripravilo predlog sprememb, po katerih sc pokojnine ne bi usklajevale z mesečnim gibanjem plač vseh zaposlenih delavcev na območju republike, kot določa 160. člen sedanjega zakona, ampak po rasti življenjskih stroškov. Toda ne vseh, ampak le enega dela rasti, in sicer po posebni lestvici, začenši s 70 odst. rasti. Če pa rast življenjskih stroškov v enem mesecu ne doseže 3 odst., pokojnin sploh ne bi povečevali. Na enak način bi usklajevali tudi druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pripravljeni (in verjetno že predlagani) intervencijski zakon za pokojnine uvaja dvakratno zniževanje usklajevanja: prvič pri zadrževanju povečanja plač in drugič še pri zadrževanju odstotka po teh znižanjih oz. zadrževanih plač. Tisti, ki so pripravili nepravični zakon, nočejo vedeti, kakšna je višina pokojnin. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo razmerje med pokojninami in plačami v obdobju januar—november 1992 slabo, pokojnine so dosegale le 70,7 odst. plač. Družinske in invalidske pokojnine pa so bile še znatno nižje. Veliko pokojnin dosega zneske 20.000 ah samo 15.000 tolarjev. Zaradi kriznih razmer sr) upokojenci prisiljeni, da del svojih pokojnin in drugih prejemkov porabijo za preživljanje ožjih družinskih članov, ki so nezaposleni. Upokojenci smo razočarani. Protestiramo proti takšnemu usklajevanju pokojnin. Ne dovolimo, da bi se zgodilo tako kot pred dvema letoma, ko so bili s sprejemom intervencijskega zakona oškodovani več kot za dve mesečni pokojnini. Ne zahtevamo posebnih privilegijev, saj vemo, da moramo tudi mi nositi bremena kriznih razmer v .naši družbi, vendar smo jih pripravljeni nositi le toliko, kolikor jih bodo prevzeli vsi drugi z enakimi prejemki; tisti z boljšimi prejemki pa naj prevzamejo sorazmerno večje • Pozivamo vlado in državni zbor, zlasti pa tiste poslance, ki smo jih podpirali, naj ne sprejmejo pripravljenega interventnega zakona o usklajevanju pokojnin, ki je za upokojence diskriminati-ven in krivičen. breme, kar velja tudi za novo politično elito. Upokojenci nimamo učinkovitega orožja kot zaposleni, ki s stavkami izsilijo povečanje plač, kar že vpliva in bo v bodoče še bolj vplivalo na inflacijo. Drnovškova vladaje lani obljubljala, da ne bo popuščala pod pritiski, sedanji čas pa dokazuje nasprotno. Ob tem velja dodati, da sta si vlada in parlament zagotovila velike plače, razne dodatke in nadomestila. V državnem zboru se grizejo za vsak tolar, ki naj bi ga dobili. Nova oblast je uzakonila sistem privilegijev. Deliti pa bi morala usodo ljudi, kijih predstavlja. Delavska stranka upokojencev SJovenije, Za območno organizacijo Črnomelj JANEZ DRAGOŠ Vranoviška resnica o deponiji Zakaj smo bili prisiljeni zapreti odlagališče za odpadke — Občinskim možem smo zaupali, zdaj pa nas tako neusmiljeno potiskajo v blato, zakaj? pokazali v grdi luči, toda postavite se • enkrat samkrat v našo kožo, dihajte ta smrad, katerega mi dihamo že dvajset let, in boste čutili, kako se lepi na vaša pljuča! Kaj bi storili vi? Bi mirno gledali, kako vam otroci tonejo v smrt? Naši občinski možje, katere smo volili, ker smo jim zaupali, pa gazijo po nas in nas potiskajo v blato. Zakaj? Zato, ker resnica ne sme priti na dan. Če človek naredi napako ali krivico nekomu, mu je to zelo težko priznati. Pravijo: Kar si skuhal, to boš tudi pojedel! Zato, dragi občinski možje, ne zvračajte svojih napak na nedolžne ljudi, ki si želijo le živeti, saj je življenje samo eno! Vidite, dragi bralci, zato smo zaprli deponijo, kar pa ne pomeni, da smo na Vranovičih slabi ljudje. Povemo vam, da h kateri koli naši hiši boste prišli, boste še vedno naleteli na belokranjsko gostoljubje. Vaščani Vranovičev Veliko seje že pisalo o zaprtju vra-noviške deponije komunalnih odpadkov, vendar smo vaščani mnenja, da širša javnost vseeno ne ve, zakaj smo jo sploh zaprli. Odločili smo se, da to povemo sami. Občinski možje občine Črnomelj zatrjujejo, da je smetišče legalno in eno izmed najbolj urejenih v Sloveniji. Zadeva pa je vendarle malo drugačna. Predstavniki občine so odkupili zemljišče brez vednosti vaščanov, ker so bili mnenja, da sc mora to opraviti po tihem in čimprej, da ne bi zvedeli vaščani. Zakaj? Glede urejenosti pa to. Resje deponija navzven urejena, a zemljišče ni primerno, saj odplake iz deponije ogrožajo vodo dveh studencev. Tako vas v primeru izrednih razmer nima pitne vode. Vendar so šli občinski možje mimo tega, saj so pred dvema letoma zagotovili s podpisi (veljaven dokument, vendar za občinske može ne, čeravno so tudi oni sopodpisniki), da se odvoz odpadkov do konca leta 1992 konča in deponija zapre. In katero leto teče zdaj? V času napada na Slovenijo so dela na deponiji potekala nemoteno. Hidravlično kladivo je namreč kar štirinajst dni delalo tla nepropustna. Sami strokovnjaki so pisno potrdili, da to zemljišče ni pri- merno za odlaganje odpadkov, saj so tla prepustna. In zakaj je potem deponija še tu? Mogoče zato, ker ima nekdo od tega korist. Kdo? Vaščani? Tudi z zloglasnim PCB vaščani niso bili seznanjeni, čeprav je ta deponija tretje največje odlagališče. To so vaščani izvedeli šele pri oddaji Dosje Televizije Slovenija. Še donedavna pa so občinski možje zatrjevali, da na deponiji ni PCB-ja. Zakaj so nam prikrivali resnico? Deponija pa tudi zdravstveno ogroža ljudi, saj jih ima od sto prebivalcev kar deset hudo astmo. Ste že kdaj videli, ko ste se v ranem jutru peljali iz Črnomlja skozi Vranoviče, meglico nad vasjo? Kaj mislite, od česa nastane? Od vode? Ali mogoče celo od dima? In od kod pride vse to? Da pa resnica ne bi prišla v javnost, dajejo občinski možje znova in znova netočne podatke. Veste, kadar koli pridejo na deponijo (do sedaj so prišli približno štirikrat), opravijo to v spremstvu specialne policijske enote. Nas pa smatrajo za največje pretepače in huligane. Čeprav je deponija zaprta, imajo vse fizične osebe dostop na deponijo, le-ta je zaprta samo za odlaganje smeti. Dragi bralci, vemo, da so nas mediji DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj Topliški advent nekoliko drugače Odmev na reportažo v Družini, ki ni želela objaviti tega pisma — Zakaj se mora-mo farani javno zahvaliti župniku Romanu Kovačiču, ki je odšel brez slovesa Čeprav je dogodek že nekoliko odmaknjen, je še vedno zelo aktualen v Dolenjskih Toplicah, oz. v topliški župniji. V mislih imam dogodek, ko je božična številka Družine objavila reportažo z naslovom »Ko ljudje molijo, je župnija živa«. Moje mnenje je, da je vsebina te reportaže nekoliko pomanjkljiva, nerealna in izumetničena. Nimam nikakršnega namena dvomiti o dobronamernosti avtorja, g. Petriča, kljub temu pa menim, da v reportaži nekaj manjka. Ce namreč drži, v reportaži omenjeni citat iz župnijske kronike, drži tudi to, da se je v smislu tega citata v topliški župniji vedno molilo, torej advent 1992 ne pomeni bistvene prelomnice za tiste farane, ki verujejo v Boga in ne v ljudi. Ljudem lahko samo zaupamo in to vrlino, ki je nimamo vsi, je imel prejšnji župnik gospod Roman Kavčič, kije 33 let svojega življenja in dela posvetil topliški župniji. V vsakdanjih pogovorih smo ga imenovali Roman, kar lahko pomeni, daje v teh letih postal eden iz- med nas. Zaradi vsega tega je tudi razumljiv njegov način odhoda, ko nam ni dal priložnosti, da se poslovimo od njega. Vsako slovo je težko, še posebno, če se človek poslavlja od toliko sadov svojega dela, kot jih je gospod Kavčič namenil faranom topliške, črmošnjiške, poljanske in soteške župnije. Vse je bilo narejeno s pomočjo faranov, vse je ostalo faranom in vse to bo dobro misleče ljudi vedno spominjalo nanj. Kakšna je torej zapuščina gospoda Kavčiča? • Generalna obnova farne cerkve (restavracija glavnega oltarja in postavitev marmornatega »proti ljudstvu«, nove klopi, spovednice in Križev pot, marmornati tlak, vitražna okna, nove orgle, obnova fasade in notranjih zidov, avtomatizacija zvonjenja, prekritje strehe in zvonika). • Obnova notranjosti in zunanjosti podružničnih cerkva v Podturnu, Loški vasi, Meniški vasi, na Gor. Sušicah, v Cerovcu, Uršnih selih in na Lazah (zamenjava kritine na strehah, obnova oltarjev, zvonikov, fasad, tlakov in notranjih zidov, napeljava elektrike). • Preureditev nekdanjega hleva v dve učilnici in prizidava dveh garaž. • Obnova zunanjosti kapele na pokopališču. Kot soupraviteli župnij Soteska, Kočevske Poljane in Črmošnjice je gospod Kavčič skrbel tudi za cerkve v teh župnijah. Farna cerkev v Soteski je v času njegovega soupraviteljstva dobila nov marmornat oltar, cerkev v Gorici (župnija Poljane) novo streho in marmornat oltar, farna cerkev v Črmošnjicah pa elektriko, marmornat oltar in tlak J prezbiteriju. Vse zemeljske stvari so minljive, zato tudi nič od poprej naštetega ni večno, gotovo pa je bilo veliko stvari rešeno propada, hkrati pa je to dobra osnova za prihodnost župnije in vsaj delno jamstvo za zveličanje Topličanov. Zaradi vsega tega si upam reči: hvala, Roman, tvoje delo ne bo nikoli pozabljeno. FRANCI VOVK Dolenjske Toplice dosedanji dober sistem? Razočarani upokojenci Predsedstvo Zveze društev upokojencev občine Novo mesto je obravnavalo vsebino predloga za spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po predlogu o spremembi zakona naj bi pokojnine in druge dajatve od L marca usklajevali po posebnem načinu, odvisno od življenjskih stroškov. V primeru, da življenjski stroški mesečno ne presežejo 3 odst. pokojnin ne bi usklajevali. Predsedstvo je v celoti sprejelo in podprlo vsebino ugotovitve Zveze DU Slovenije - objavljena je bila v vseh večjih časnikih, med njimi tudi v Dolenjskem listu - da smo upokojenci vznemirjeni in razočarani nad takim predlogom zakona, ki kruto posega v pokojninske prejemke. Zaradi tega predsedstvo v imenu 6.400 članov društva upokojencev v občini protestira proti tej krivični zasnovi zakona. Predsedstvo ugotavlja, da se v zadnjem času pogosto sliši iz finančnih krogov vlade, daje upokojencev preveč in da je sedanja raven pokojninskega varstva veliko breme za gospodarsko šibko državo, zato daje treba zmanjšati izdatke. Toda predsedstvo meni, da upokojenci in njihove nizke pokojnine niso krivi za tako stanje, vzroki so predvsem v velikem porastu števila upokojencev v zadnjih letih in v zniževanju števila zaposlenih, tako da pride sedaj na 1,7 delavca en upokojenec. Sedanji sistem usklajevanja pokojnin je solidno urejen z novim zakonom, ki je začel veljati s 1. aprilom 1992 in je bil sprejet po široki razpravi, ki je trajala nad leto dni. Po tem sistemu plač se usklajujejo poleg pokojnin tudi vsa nadomestila za delovne invalide, nadomestila za telesne okvare delavcev in upokojencev, dodatki za tujo pomoč in nego, določa se najnižja in najvišja pokojninska osnova, valorizirajo se zavarovalne osnove, ki so podlaga za plačevanje prispevkov v zasebnem sektorju in za pokojninsko osnovo in vrsta drugih zadev. Skratka, ta sistem je dobro preizkušen. Predlagani novi način, vezan na življenjske stroške, bi ga le porušil. RUDI HRVATIN • Moški ne more imeli nič boljšega od dobre žene in nič slabšega od slabe žene. (Simonidcs) • Ni mogoče živeti, ne da bi ljubili. (Lowry) • Črni so dokončno priznali, da so pod kožo rdeči. (M. Logar) DOLENJSKI UST PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Jelinčič poskrbel za epilog Zgodilo se je tisto, kar se je moralo zgoditi Območni odbor Slovenske nacionalne stranke za Dolenjsko je pričel, tako vsaj se je dalo sklepati po sestanku SNS, ki ga je vodil sam vodja Zmago Jelinčič. Na sestanku seje še bolj pokazalo, da SNS ni demokratična, temveč izrazito oligarhična stranka, ki temelji na edino pravi resnici, ki jo predstavlja Zmago Jelinčič. Definicija pravi, da stranka združuje ljudi z določeno ideologijo. Na demokratičnih volitvah se volilno telo z isto ideologijo opredeli za stranko ter jo voli in od nje pričakuje, da bo potem, ko bo prišla na oblast, izpolnjevala začrtane cilje. Če stranka teh ciljev ne izpolnjuje in RAZMIŠLJANJE OB ODDAJI V oddaji “Še pomnite, tovariši” 31. januarja jc pripovedoval žalostno življenjsko usodo svojega očeta in njegove družine Tone Simec. Iz pripovedovanja je bilo jasno razvidno; koliko trpljenja je moralo v tistem času prestati mnogo Slovencev samo zato, ker so bili zavedni in v srcu pošteni. Prav zato, ker so bili v srcu pošteni in zavedni Slovenci, jih je povojna zgodovina in miselnost prikazovala kot narodno sovražne ali celo izdajalce in pri tem ni ločila, kaj je bil NOB in kaj je bila komunistična revolucija. Omenjena nedeljska oddaja pa jc pokazala, da se tudi na televiziji nekaj premika, zato je treba to samo pozdraviti. Sedaj je čas, da javni mediji pokažejo, če je demokracija tudi pri njih doma. IVAN DERGANC Češča vas 4 Novo mesto se podvrže drugi ideologiji, pride v nasprotje s članstvom, ki je še vedno ostalo zvesto začetni ideologiji. Med vodstvom stranke in članstvom pride nujno do spora, ki se razreši na ta način, da strankarsko vodstvo ostane brez članstva. Vprašanje pa je, kako si bo vodstvo pridobilo novo volilno telo, ki bo glasovalo zanj. Zmago Jelinčič seje pokazal kot izrazito prilagodljiva osebnost, ki se neprestano bori za svoj obstoj. Iz Ljubljane je prišel »neuko« članstvo učit o slovenskem političnem življenju, nato sc je spustil v zgodovino, natančneje k drugi svetovni vojni, kjer je zopet poudaril izreden pomen NOB, pri tem pa je naletel na močan odpor članstva, ki ga je do konca predavanja o slovenskem demokratičnem življenju povsem ignoriralo. Večina_ udeležencev sestanka je kričala nanj. Člani so bili ogorčeni, ker naj bi jih Zmago povlekel za nos. Člani, ki so bili med najbolj aktivnimi v stranki, so bili proglašeni za ovaduhe, obtoženi so bili pijančevanja, gostilniške politike in pod. Mislim, da si tako gnusnih metod obračunavanja s članstvom, ki je zahtevalo le to, da bi bila stranka zgrajena na demokratičnih temeljih, vodja ne bi smel privoščiti. Jelinčičevo obtoževanje članov je bilo nesramno, in ni čudno, daje bila reakcija nanj tako očitna. Dejstvo je, da se je z razpadom še bolj razbohotel neslovenski lobi. Člani so za razpad stranke krivili Jelinčiča. Znana pa je tudi njegova teza, da se bo stranka sčistila, ostal pa bo samo on, Zmago Jelinčič. Toda najverjetneje bo doživel poraz. Naposled je lahko ugotovil, da se z denarjem da kupiti poslanski stolček, volilcev in članov pa ni mogoče voditi za nos. SILVESTER ŠURLA Napad na korante Kaj pa učiteljice? NO VO MESTO - Ptujski koranti so se na svojem promocijskem potepanju po slovenskih krajih ustavili tudi v Novem mestu. Dogodek je bil za mesto ob Krki zamišljen kot presenečenje, drugače ne gre razumeti obveščanja javnosti, saj nastopa niso omenili ne na dolenjskem radi-ne v časopisju. Kljub temu se je kaj obrazov le zbralo na novem prireditvenem prostoru pred zavarovalnico Tilia, med njimi tudi novomeški župan. Ptujske znanitelje pomladi je bilo potrebno čakati dobre pol ure, kar na mrazu ni bilo posebej prijetno in nič kaj pomladno. Vseeno so nekateri vztrajali, med njimi so bili najbolj opazni otroci osnovne šole 5 prilagojenim programom Dragotina Ketteja iz Šmihela. Prav zaradi slednjih je bilo po prihodu korantov marsikaj drugače, kot so si Ptujčani zamislili Večja skupina teh otrok, bilo jih je najmanj dvajset, je dobesedno uprizorila napad na postave, odete v ovčje kože. Strahu pred odganjalci zime niso imeli. Najbolj korajžni so se v plešoče korante zaleta vali, se obešali na dolgo dlako, jim trgali zvonce in počeli še marsikaj, česar gostje zagotovo niso bili deležni v katerem od drugih slovenskih krajev. Nič ni pomagalo, če so se jih koranti otepali Miru ni bilo niti med pozdravnim govorom predstavnika Ptuja in novomeškega župana. Vemo, da otroci niso sami odgovorni za svoje obnašanje, toda kje so bile njihove učiteljice ali varuhinje? Na ogled nastopa korantov iz Šmihela zagotovo niso prišli sami janez Pavlin Gospodje, resnica je res drugačna Odgovor na reakcije na moj zapis z naslovom Naivnost, malomarnost ali ponos, ki je bil objavljen v Slovencu in Dolenjskem listu in je dvignil toliko prahu Svoje prispevke pišem samo na realnih temeljih informacij javnih občil, pripovedovanju zanesljivih ljudi, lastnih zapažanjih, in to samo o objektivnostih, s katerimi sem povsem seznanjen. Ne pišem na slepo in z namenom, da bi sramotil in poniževal. Ne pišem po naročilu nevedneža ali nepismenega obrekovalca, kot gospod iz Ljubljane, ki na periferijo gleda zviška in s svojim politiziranjem na osnovi mojega članka neupravičeno žali moje sovaščane, za kar se jim opravičujem. Sicer je njegovo pisanje, kot on meni pripisuje, po vsej verjetnosti bilo citirano v kakšni zanikrni zidanici ali velemestni beznici in je odraz ravni njegove srčne kulture in njegove lastne identitete. Vse skupaj pa se mi zdi podobno otrokovemu početju z zračnim balončkom. Radostno ga napihuje, a se ne zaveda, da se bo balon ob prenapihnjenosti razpočil in bo iz rado- sti nastal otroški jok. Če bi gospod izjnformativnega centra SSV—PO- SŽ Franc Premrl sledil medijem, ne bi spregledal sestavkov S stavko do državljanstva (Vinko Vasle, Delo. 10. januarja 1993); Ker je brez delovnega vizuma, bo ob službo (Jože Splichal, Delo, 12. jan. 1993); Po odpustu grožnja s stavko (Z. Lindič—Dra-gaš, DL, 14. jan. 1993) in Izvajanje zakona o tujcih (Tomislav Klobučar, Nova proga, št. 1/1993). Podobnih sestavkov je bilo še več. Nadalje sklepam, da F. Premrl ne bi nasedel lažem gospodov oz. gospodu, ki seje s koltom za pasom prenovil v taki meri, daje dal v trtju sezidati kapelico, kjer bo v pričakovanju rdeče zarje lahko deponiral svojo rdečo knjižico. Ne bi nasedel gospodoma, ki sta bila ilegalna organizatorja stavke in hkrati avtorja tiskanih lističev in tudi grozilnega pisma s podpisom K. Barukčiča, ki sem ga prejel. Kaj več o tem tu sedaj ne bom razpravljal. Izvolite, gospodje, izvolita gospoda! Sedaj sta na vrsti vidva, pa ne pozabita na sodišče, s katerim mi grozita. Priporočam, da povabita — ovadita tudi omenjene novinarje, da bo zadeva dobila še piko na i. Gospoda, resno vaju vprašujem: mar ne poznata etosa stranke, katere simpatizerja sta, ki pravi: »Kdor druge ponižuje, bo sam ponižan.« JOŽEF MOLEK ftA-KZ "KRKA" pe AGROSERVIS IX) I NA GORJANCE 8 NOVO MESTO UGODNA PRODAJA PIRELLI GUM ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN POLTOVORNIH AVTOMOBILOV. Navajamo nekaj cen za naslednje tipe: 145/70 R/13 5.046,00 SIT 165/70 R/13 6.245,00 SIT 165/65 R/14 6.689,00 SIT 175/70/14TL 7.292,00 SIT 185/65 R/14 8.339,00 SIT CENJENE STRANKE TUDI OBVEŠČAMO, DA SO NA ZALOGI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH VSE VRSTE AKUMULATORJEV ITALIJANSKE PROIZVODNJE TIP MTA. Ko sindikati blatijo konkurenco Predsedstvo SZSS o pobudi neodvisnosti — KNNS glede delitve sindikalne lastnine Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na razširjeni seji s predstavniki sindikatov dejavnosti 10. februarja, razpravljalo o pobudi Neodvisnosti — KNNS za sklic okrogle mize o delitvi sindikalne lastnine in sprejela naslednja stališča: 1. Vsebina pobude za okroglo mizo o delitvi sindikalne lastnine je za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije skrajno žaljiva in je po stilu blizu političnemu pamfletu. Ni naključje, daje Neodvisnost — KNSS dala takšno pobudo ravno v času, ko tečejo pogajanja o spremembah in dopolnitvah Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in panožnih kolektivnih pogodb, saj očitno želi s tem porušiti že tako majave mostove med sindikati in zgraditi med njimi plotove. 2. Pred morebitno delitvijo sindikalnega premoženja bo morala država najprej v delitveno maso sindikalnega premoženja vrniti vse sindikalno premoženje, ki je bilo sindikatom odvzeto oz. odtujeno in preneseno drugim. 3. V Republiki Sloveniji deluje več samostojnih sindikatov in sindikalni pluralizem se ne začne in konča z Neodvisnostjo - KNSS. Nekateri od teh samostojnih sindikatov pa že uporabljajo del sindikalnega premoženja bivše Zveze sindikatov Slovenije. 4. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevamo, saj je za to skraj ni čas, da se število članov posameznih sindikalnih organizacij dokaže in preveri z individualnimi pristopnimi izjavami. 5. O zbiranju in porabi sindikalne Šopek zvončkov Človek vsak si želi, da nekaj spomina za sabo pusti (pregovor) Stanko Grandljič ni dočakal pomladi ne zvončkov, ki bi ga z nežnimi belimi cvetovi razveselili kot prvi znanilci novega življenja narave. V četrtek, 4. februarja, je bilo zadnje slovo na ljubljanskih Žalah. Rodil se je pred 5 7 leti v hiši, zraven katere se je takrat vrtelo mlinsko kolo, nedaleč od vasi Hrastje. Otroštvo, ki ga je tu preživel, mu je dalo kljub težkim časom veliko veselja ob potočku Igmanca. Lovil je rake, delal mlinčke, pištolice iz bezga, pasel in počel vse ostalo, kar je povezano z življenjem v naravi Od te idiličnosti se je moral še mlad posloviti oditi v svet in si ustvariti dom. A na rojstni kraj ni pozabil, z vsem srcem se je vračal tja sam ali z družino, predvsem v Kavče, kjer si je zgradil počitniško hišico. Okolico je iz grmovja spremenil v en sam cvetlični vrt. Pred tremi leti se je mimogrede oglasil tudi pri meni Dober kot je bil, ni mogel mimo, da ne bi kaj dal. Iz vrečke je potegnil zavojček, v katerem je bilo nešteto čebulic zvončkov, rekoč: »Posadijih, zdaj je čas. Kar tu in tam po starini izkoplji jamico, boš videla, kako bo spomladi lepo.« Takrat se nisem zavedala, kako bo to čudovit spomin nanj. Prezgodaj se je poslovil, ni dočakal pomladi ne kukavice, in žal mi je, da mu na dan slovesa nisem mogla prinesti šopka njegovih zvončkov. Toda cveteli bodo tudi zanj. MAJDA PRISTA VEC Ljubljana članarine Zveza svobodnih sindikatov Slovenije polaga račune samo lastnim organom in svojemu članstvu, ne pa drugim sindikalnim organizacijam. 6. V Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je vključenih 19 samostojnih sindikatov dejavnosti ter območne or- Franci Vrtovšek Slovenski pregovor pravi, daje žalost nadloga, ki srce topi. Ponedeljkovo zadnje slovo od tragično preminulega 42-letnega Sevničana Francija Vrtov-ška pa je bilo pretresljivo, da seje od žalosti paralo srce ne le njegovim svojcem, temveč tudi številnim, ki so ga poznali. Teh je bilo veliko tudi zato, ker je Franci pred približno 20. leti od staršev prevzel v svoje roke priljubljeno gostilno pod sevniškim gradom, v neposredni soseščini župnijske cerkve. Sprva je kazalo, da Franci ne bo pristal v gostinstvu, saj seje šolal za kovinarja. A to bi bila prevelika škoda za poklic, ki teija od človeka tudi prijaznost, smisel za navezavo stikov in potrpežljivost. Franci je namreč vse to obvladal. Ker pa je hotel nadaljevati tradicijo pokušenj domačih salam, kije prerasla v pomebno tovrstno prireditev na Slovenskem, naj bi se letos srečali v Vrtovškovi gostilni že dvaintridesetič. Čeprav je lani gostilno (za marsikoga nekoliko presentljivo) oddal v najem, da bi si spet nekoliko opomogel in se je nekoliko skrhalo tudi njegovo zdravje, je prvi petek februarja še zavzeto sodeloval pri pripravah za to prireditev. Franci je bil priljubljen med svojimi stanovskimi kolegi, bil je tudi predsednik gostinske sekcije pri sevniški obrtni zbornici. Rad je pomagal tudi z nasveti, le sam ni bil najbolj dovzeten za dobronamerne pripombe, naj brzda svoj temperament, ko sede v jeklenega konjička. Že pred leti je imel hudo prometno nesrečo, preteklo soboto pa je bila ta, žal, usodna. P. P. Karel Hanzel V začetku tega meseca je v Metliki v 87. letu dokončal svojo življenjsko pot upokojeni kleparski mojster in vodovodni inštalater Karel Flanzel. Bil je velik strokovnjak v svojem delu, znan daleč po Sloveniji in Hrvaški, saj je od leta 1932, ko je postal mojster, prekril 75 cerkva. Ko je opravil še izpit za vodovodnega inštalaterja, je svoje delo razširil tudi na to področje in je tako v mnogo belokranjskih domov pritekla voda. Tudi med osvobodilno vojno jc poskrbel, da je marsikatera bolnišnica dobila tekočo vodo, pa tudi veliko raznih pripomočkov je izdelal zanje. Zelo zgodaj ga jc pritegnila motorizacija in je bil eden najstarejših šofcijcv v Sloveniji. Svoj avto pa je vozil še pred enim letom. Ko se je pred dvajsetimi leti upokojil, ga še vedno ni minilo veselje do dela. Njegov konjiček je postalo zlasti izdelovanje vinogradniških škropilnic in te bodo zdaj v premnogih belokranjskih in sosednjih zidanicah budile spomin na mojstra. Svoje znanje m bogate izkušnje pa jc seveda nesebično posredoval številnim svojim učencem, danes znanim strokovnjakom. Pokojni Karel Hanzel je bil skoraj do zadnjega telesno in duševno prožen, visoka leta pa so opravila svoje. Moral se je posloviti, ljudem pa bo ostal v lepem spominu. ganizacije ZSSS. Vsi ti so subjekti, s katerimi se bo treba pogovaijati o delitvi sindikalnega premoženja, 'seveda ob pogoju, da bodo predhodno realizirane točke 2., 3. in 4. 7. V zvezi z Domom sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4, opozarjamo, da v njem poleg Zveze svobodnih sindikatov Slovenije že domujejo tudi nekatere druge samostojne sindikalne organizacije, ki niso vključene v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. 8. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije obžalujemo, daje tako nekorektno in žaljivo pismo, kot je pobuda Neodvisnosti — KNSS, že pred okroglo mizo prestopilo državne meje in bilo poslano na nekatere naslove v Evropi. Demokratičnim sindikatom je namreč lastno, da navzven ne blatijo sindikalne konkurence. RAJKO LESJAK Sekretar S ZSSS POSEKALI SO MI GOZD V CELOTI Lastnik gozda sc sprašujem, kaj so delali logarji, ko so posekali gozd lastniku, ki živi v tujini. Kdo je dal dovoljenje za sekanje gozda? Kdo je za to dogovoren? Kaj jc delal logar, komu jc odkazal? Zakaj ni prepovedal, sc sprašujem, če ni odkazal? Na koga naj sc obrnem za odškodnino posekanega lesa? Gozd so mi v celoti uničili. Želim odgovor od Gozdnega gospodarstva ali logaija gozda Brdovcev. ALOJZ LAVŠ Brdovci 2 Dragatuš | Drago Papež Velika množica ljudi je pospremila k zadnjemu počitku človeka, kije mnogo prezgodaj zapustil dom, sosede, prijatelje in znance. Trdovratna in zahrbtna bolezen gaje mučila že nekaj časa. Njegov boj z njo je bil težak in boleč, vendar tako kot pri vsem v življenju, seje tudi tu bojeval vztrajno in z veliko vero v življenje. Žal je doživel poraz. Drago je bil rojen 25. julija leta 1933 v Kamni Gori pri Trebnjem na mali kmetiji v družini s štirimi otroki. Komaj dvanajstletnemu mu je umrl oče, ostali so sami z mamo. Mama mu je umrla pred štirimi leti, dočakala je visoko starost 80 let. Poročil seje leta 1957 in rodili so se mu štirje otroci. Vseh 35 let je bil zaposlen pri podjetju Petrol v Novem mestu. Doma pa je kmetoval, skrbel za vinsko gorico in pomagal sosedom in znancem pri raznih kmečkih opravilih. Nekaj besed v slovo mu je napisal tudi njegov prijatelj z vinske gorice Dušan. Med drugim pravi, da je Drago znal svetovati, kako vzdrževati trto, če pa si bil v stiski, je takoj našel pameten nasvet. Vsem bo ostal v lepem spominu. R. M. Zakaj nova imena novomeških ulic? Naš čas ni drugačen kot prejšnja obdobja, tudi v tem ne, da bi dvomili, ali imamo za vse večne čase prav Do preimenovanja ulic prihaja vedno takrat, ko zapiha nov veter, ki naj odpiha vso navlako z ulic hkrati z odvečnimi imeni. Dandanes, ko nismo več v enoumju prejšnjih obdobij, torej svobodno razmišljamo, si tudi domišljamo, da presojamo temeljito, takorekoč nadčasovno. Znamo ovrednotiti zgodovino, delovanje ljudi v njej, znamo to izmeriti in primerjati. Pa ni naš čas nič drugačen kot prejšnja obdobja, tudi v tem ne, da bi dvomili, ali imamo v resnici za vse večne čase prav. Zato pazimo, kaj bomo naredili z uličnimi imeni. Te ulice so del mestne zgodovine, je zapisal dr. Vlado Valenčič v uvodu svoje knjige o ljubljanskih uličnih imenih. Isto misel je projektna skupina, ki je pripravljala osnutek preimenovanja ulic, prepisala kot moto svoje naloge. Pa tega iz osnutka ni videti prikaz zgodovine ulic, ki bi moral biti sestavni del naloge, manjka. Šele potem bi lahko presojali, koliko je bila misel iz uvoda upoštevana. Kot so zaščitene stare hiše v mestu, tako bi mo- rala biti zaščitena tudi imena ulic; če jih je nek barbarski čas odstranil, bi jih morali obuditi, rekonstruirati. Prav tako so vzroki za tako grobe posege v občutljivo vprašanje uličnih imen, ki je bolj kot marsikaj drugega zgodovinskega stvar vseh prebivalcev-mesta, že znani iz prejšnjih preimenovanj. To naj bi bil nered, povzročen z nesistematično rastjo mesta, kar pa predlogi za preimenovanje ulic v samem mestnem jedru postavljajo na laž. Neverjetno se zdi, da lahko naš čas rodi take spačke, kot je predlagana Stanetova ulica. To je ena glavnih mestnih ulic, izhod mesta proti Ljubljani skozi Ljubljanska vrata, zato Ljubljanska ulica večino svoje zgodovine, po vojni preimenovana v Cesto komandanta Staneta, danes pa kompromis, ker naj bi na partizanske komandante pozabili. Projetna skupina je v osnutek zapisala kup kriterijev, po katerih naj bi se ravnala. Večina kriterijev je sprejemljivih, vendar konkretni predlogi kažejo, da so si avtorji vsakič izbrali tisti kriterij, ki jim je bil najbolj pogodu oz. kršili tiste, ki se s predlogom niso skladali. Prvi kriterij je historični. Zakaj nekaterih imen, ki niso več v rabi, ker jih je izbrisalo za celo generacijo in pol let, ne bi obudili? Kakšen smisel ima zamenjati Kosovo ulico, poimenovano po krščanskem socialistu in borcu, s Košičko-vo, ki je v utemeljitvi preimenovanja naveden kot novomeški gradbenik? Če pa je preimenovanje nujno, ji raje vrnimo staro ime Tesarska ulica. Nekdaj so imena ulic nakazovala njihovo lego, prevladujočo vrsto obrti v ulici ali celo poudarjala kakšno ulično značilnost. Imena iz leta 1892 so večinoma taka, do danes se jih je ohranilo prav malo, pa še te bi želeli ukinjati (Društveni trg, Kratka ulica, K sodišču). Muzejska ulica res daje vtis, da gre za nekaj zgodovinskega, starega. Pomislimo, daje bil muzej ustanovljen šele leta 1951, prej je bila to Križatijska ulica, ki bi marsikomu s svojim imenom odkrila del mestne zgodovine. Spreminjanje imena Zagrebška cesta ima čudno utemeljitev, češ da je preživelo, čeprav vemo, da imajo v Ljubljani Dunajsko cesto. Ime ji je bilo dano ob njenem nastanku, zato ne more biti preživeto, dokler cesta obstaja. Zakaj ne bi Kristanove ulice, če jo je že potrebno preimenovati, preimenovali nazaj v Štembuijevo? Drugi kriterij svetuje izogibanje poimenovanja po politikih in političnih dogodkih. Mar iz strahu^da se ne bi ponovile napake iz preteklosti? Načelo, da je treba upoštevati ledinska in krajevno uveljavljena imena, to načelo je vredno podpore. Imena ulic so krajevno uveljavljena, zakaj potem toliko preimenovanj? Nerazumljiv je naslednji kriterij, da imajo individualna in stvarna imena prednost pred kolektivnimi in splošnimi. Ali je kriterij postavljen samo zato, da se lahko črta Partizanska cesta? Zakaj ji raje ne bi pridružilil ceste, ki bi ohranjala spomin na povojne žrtve v Rogu? Poimenovanje ulic po ljudeh, ki so bili še včeraj med nami in se jih zato radi spominjamo, ne vemo pa, kako jih bo ocenil čas, je malce prenagljeno. Prav bi bilo, da ulica dobi ime po človeku, čigar delo je ovrednoteno z neke časovne distance ali se vsaj lahko o njem poučimo, npr. v Enciklopediji Slovenije, ne pa da postanejo ljudje znani takrat, ko dobi ulica njihovo ime (Koščiček, Gros, Tr-dan, Markelj, Zlobec, Cigler, Krall itd.). Ali so nekdanji direktorji in predvojni podjetniki res toliko pomembni, da jih lahko štejemo med kulturnoprosvetne, znanstvene delavec in umetnike, katerih delo je pomembno za napredek Novega mesta? Ni dovolj, da ima mesto Rudolfa (Habsburškega nadvojvodo, ustanovitelja Novega mesta) v grbu, na avtomobilskih tablicah, dati mu mora še cesto. Zamisliti bi se morali, če nekdo ob najavi take ceste pravi, da bi se raje preselil, kot pa stanoval na Rudolfovi. Ob Breckerfeldovi cesti ni pomembno samo to, da ne zveni najlepše slovensko. Bi ljudi razveselilo, ko bi odkrili, da stanujejo ob cesti, imenovani po graščaku na Starem gradu, kije sicer opisal Novo mesto ob koncu 18. stol., ni se pa niti najmanj pohvalno izražal o Novo-meščamh? Poleg upoštevanih imen pomembnih in manj pomembnih Slovencev in Dolenjcev jih je prav gotovo še nekaj, ki bi zaslužili svoje ulice. Zakaj recimo ne bi dobili ulice Dolenc, Mušič, Picigas, Gosjak, Berus, Knoblehar, Sattner itd.? Do smešnosti je pripeljana želja, da bi v sorazmerju z njihovim pomenom dodelili pomebne ali manj pomembne ulice, v mestnem središču ali na periferiji, daljše ali krajše. Pri šestem kriteriju, ki pravi, da zgodovinsko starejša imena sodijo v starejši del mesta, mlajše pa v novejši, se postavlja vprašanje, ali je mišljeno ime ulice alivime osebe, po kateri nosi ulica ime. Če je res drugo, zakaj je Dalmatinova ulica na Košenicah, Komeljeva pa v centru mesta? Naslednja kriterija govorita o izogibanju enakim #li podobnim imenom, npr. Šmihel in Šmihelska cesta. Pa vendar je projektna skupina prekosila samo sebe: imeji bomo sosesko z imenom Šmihel, Šmihelsko vcesto (v soseski Kandija) in Ulico Šmihel (v soseski Šmihel). Podobno se v vseh soseskah pojavijo ulice z enakim imenom, kot je ime soseski. V zagovor osnutku odloka bi lahko rekli, da so imena ulic samo imena, ki se jih navadimo in živijo z nami. Nič ne de, četudi kakšno poimenovanje ni najboljše. Ampak zakaj potem preimenovanja? Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto Pester februar na sevniški osnovni šoli SEVNICA — Mesec februar na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika je v znamenju kulturno-umetniške dejavnQsti. Ze pred slovenskim kulturnim praznikom so učenci brali svoje literarne prispevke, spored pa so popestrili učenci pevskega zbora in glasbene šole. Po literarnem večeru, ki so ga pripravile slavistke, vodila pa Jelka Slukan, so v 2. tednu februarja likovni pedagogi Zlata Pavlovič, Janja Flisek in Alojz Konec pripravili razstavo likovnih izdelkov. Knjižničarka pa je pripravila razstavo različnih Prešernovih knjižnih izdaj. V februarju potekajo za učence 7. in 8. razredov na sevniški osnovni šoli (in tudi zunaj njenih prostorov) kulturne delavnice. V salonu hotela Ajdovec so jih seznanili s pripravo pogrinjkov za slavnostno kosilo. Modna kreatorka sevniške Jutranjke Estera Bizjak je v modni delavnici svetovala, kako se obleči, saj še vedno drži, da obleka naredi človeka. Magistra Breda Drenek-Sotošek, lastnica kozmetičnega salona Studio B je učencem zaupala, kaj lahko storijo zase z nego telesa, frizerka Jožica Pernovšek pa, kaj naj napravijo za zdrave in lepe lase. Na sevniškem radiu so pripravljeni učencem pokazati delo v studiu, v gasilskem domu uprizoriti glasbeno delavnico, v Cvetličarni pa delo sevniške pihalne godbe na pihala pri GD. Cvetličarna Valentina Milene Mastnak je v cvetličarski delavnici prikazala umetelnost izdelave šopkov, aranžmajev, ikeban itd. Plesna šola Bolero iz Ljubljane je navdušila učence. Za ljubitelje malih živali so običajno prijetni obiski pri Osovnikarju, koristno znanje ponujajo učencem tudi v tehničnih delavnicah pri izdelavi intarzij in pletenju košar ter v likovni delavnici, kjer akademski slikar Alojz Konec podučuje, kako nastaja portret. VELEMA trgovina in storitve, d.o.o. 68000 Novo mesto C. kom. Staneta 10, Novo mesto tel./fax.: (068) 24-780, 24-781 razpisuje prosto delovno mesto VODJE PROJEKTA s polnim delovnim časom, za nedoločen cas — 9vi|a izobrazba (VI. stopnja) in 5 let delovnih izkušenj na organizacijskem področju — ali srednja izobrazba (V. stopnja) in 8 let delovnih izkušenj na organizacijskem področju — izkušnje v komerciali Kandidati bodo morali pred sprejemom v delovno razmerje pripraviti tudi svojo vizijo izvedbe osnovnega projekta. Osebni dohodek po dogovoru oz. po učinku. Nastop dela takoj. Kandidati morajo prijave z dokazili o izobrazbi oddati v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri kandidatov bodo vsi prijavljeni obveščeni takoj po končanem zbiranju prijav. VINOGRADNIŠKA SPONKA V SODOBNEM VINOGRADU SODOBEN NAČIN VEZANJA □ ŠTAMFEU St AN E IZDELOVANJE DROBNIH PREDMETOV IZ PLASTIKE IN KOVIN £3dl LOČNA 38 A. NOVO MESTO TELt 068/21-033 KLUNOVE TOPLICE ODPRTE TUDI POZIMI BUŠEČA VAS PRI CERKLJAH - Toplice, ki jih je zgradil grof Auersperg v Bušeči vasi, je leta 1920 odkupil Kodrič. Sedaj upravlja s toplicami njegova vnukinja Rozalija Klun. Prvotno je bila to majhna stavba z okoli 20 m2. S pomočjo vaščanov pa je gospa Rozalija naredila bazen z okoli 100 m2. Tako je sedaj poleti polno domačinov, ki se kopajo zastonj in drugih turistov, ki jih ta kraj privlači. Blizu toplic sta dva bifeja, tako da so kopalci preskrbljeni s pijačo. Vsako sekundo priteče približno 10 1 vode, ki ima 27 stopinj Celzija. Prejšnja leta se po konnčanem poletju ni nihče več kopal, to zimo pa je Rozalija Klun pustila vodo teči v bazen ves čas. Največ trije ali štirje domačini pa so sc upali skopati tudi pozimi. BOJAN HORVATIČ Odslej tudi v NOVEM MESTU ! ČISTILA, PRASKI, LEPILA, BARVE, o IN KOZMETIKA O o ° O EMBALAŽO PRINESETE VI, NAPOLNIMO JO MI, VARČUJEMO VSI ! INAL - detergent za posodo, 112,60 SIT /1 CIKLAM - mehčalec za perilo, 68,90 SIT /1 O TEOL, T - market, Ljubljanska 27, Novo mesto tel.: 068 / 22 - 337 (int.16) GCASCa je tivumss Sobotna oddaja »Glasfla je fiv-ljenje«, ki že lep čas teče na Studiu D, bo seveda pustno obarvana. Čeprav Slovenci nasploh veljamo za vesel in radoživ narod — včasih je imela skoraj vsaka vas, če že ne karneval, pa vsaj pustno rajanje — imamo v slovenski ljudski zakladnici kaj malo pesmi, ki bi opevale razposajeni pustni čas. In še tista, ki je, ni preveč vesela: Jejhata, jejhata, pustna nedelja, lan sem bil krofov sit, letos pa zelja. Kot boste lahko razbrali iz globokoumnega pustnega modrovanja, je bilo vse lepo in dobro na sončni strani Alp in senčni strani Gorjancev že doživeto. Lani je bilo vedno bolje, kot je letos, in prihodnje leto bo zagotovo še slabše kot letošnje. Vlada sicer misli drugače, a kaj, ko misli predvsem nase! Iz sobotne oddaje boste lahko mimogrede izvedeli tudi to, kako sedaj pustuje Bojan Križaj, kije bi! za to veselje v najlepših letih ničko-likokrat prikrajšan, kajti pust je kot nalašč sredi smučarske sezone. Gost oddaje pa bo Polde Bibič, eden naših najbolj znanih gledaliških igralcev, sedaj tudi podpredsednik Državnega sveta in v. d. direktorja ljubljanske Drame. Pa prav lep pustni pozdrav vam pošilja vaša Simona Z ^______________________________________VČERAJ NA TELEVIZIJI, < 'Z? NOVO MESTO d.o.o.- L.ubl.anska 27- 66000Ko,om.„o DANES PRI VAS DOMA ° trgovsko podjetje trgovina elvod • elektroinstalacijski material • bela tehnika. • drobni gospodinjski aparati MIMI akustika • rezervni deli za pralne stroje in štedilnike NOŽI Z LASERSKO OSTRINO KOMPLET VSEBUJE 11 NOŽEV IN 3 DODATKE OBLIKE NOŽEV: • LASERSKA OSTRINA • BREZ BRUŠENJA • GIBLJIVOST REZILA • TRDNOST UGODNE CENE - PESTRA IZBIRA UGODNO! CENA: 5.490,00 SIT • svetila SIJAJ HRASTNIK — 15% popust Se priporočamo! tel./fax. (068) 26-071 Z o < o z o < o z o < o z o < o ČETRTEK, 18.11. SLOVENIJA 1 10.05 - 23.05 TELETEKST 10.20 VIDEO STRANI 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE '1.20 TEDENSKI IZBOR RUBY IN RATA, nuvozel. film 13.W POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 13.55 FILMSKO POPOLDNE 13.55 BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, ponovitev amer. naniz., 8/13 14.20 VLAK OTROŠTVA IN UPANJA, češka nadalj., 5/6 15.15 OSEBNA IZBIRA, amer. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 2035 LJUBEZENSKA PREIZKUŠNJA, nemška nadalj., 3/7 21.25 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.10 - 24.00 Teletekst 10.25 Tedenski izbor: Turizem; 10.40 Slovenija - umetnostni vodnik: Štajerska, Dornava, mariborsko območje; 10.50 SP v klasičnih smučarskih disciplinah: skoki - 13.45 Video strani - 16.25 Oči kritike (ponovitev) - 17.25 Svet poroča (ponovitev) - 18.00 Vidcošpon -18.45 Že veste? (svetovalno namenski program) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Umetniški večer: Opazovalep z okna: Skrivnost katedral (2. del naniz. avstr. TV); 20.45 Ves svet je oder (2. del angl. dok. serije) - 21.40 Ponižani in razžaljeni (slovenski zbor Šentjakob pri Ložu) - 2125 TV jutri - 22.30 Sova: Dragi John (43. epizoda amer. naniz.); Načrti in želje (angl. nadalj., 3/6) - 23.50 Video strani 17.00 DNEVNIK 1 17.10 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, nemška poljudnoznan. serija, 3/8 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - LJUBLJANA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3 x 3 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, 20.05 UTRIP 20.25 KARNEVAL 21.30 ŠAMPANJSKI CHARL1E, amer. nadalj., 4/4 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.58 TV JUTRI 23.00 SOBOTNA NOČ 23.00 VIDEONOČ 0.10 TUJI SHOW 1.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.30 - .1.40 Teletekst 9.45 Video strani - 9.55 Tedenski izbor: Jakec in čarobna lučka (angl. risana serija, 19/26); 10.05 Dcnver, poslednji dinozaver (ponovitev amer. naniz., 16/20); 10.30 Klub klobuk; 12.00 Zgodbe iz školjke - 12.50 Športna sobota: SP v klasičnih smučarskih disciplinah; košarka, NBA liga; odbojka fm) Vileda:Dukla - 18.05 Operne zgodbe: Andrc Chenier (7. oddaja) - 19.00 Moja knjiga o džungli (19/27) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Rojstvo Evrope (angl. dok. serija, 3/7) - 21.00 Slovenski magazin - 21.25 Poglej in zadeni - 22.35 Sova: Žnaki zodiaka - Vodnar (nemška naniz, 11/12); Načrti in želje (angl. nadalj, 5/6); Nekaj sku 1.30 Video strani kupnega (amer. film) - PETER, 19. II. SLOVENIJA 1 10.10 - 23.55 TELETEKST 10.25 VIDEO STRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR VIDEOŠPON UMETNIŠKI VEČER VES SVET JE ODER, 2. del 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 VIDEO STRANI 14.30 FILMSKO POPOLDNE 14.30 DRAGI JOHN, ponovitev 43. epizode 14.55 VLAK OTROŠTyA IN UPANJA, zadnji del češke nadalj. 15.55 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angl. nadalj, 3/10 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 SILAS, nemška nadalj, 10/12 17.40 PRVI USPEHI 17.50 RISANKA 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 VROČI DIAMANT, amer. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 VEČERNI GOST: 23.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.00 - 1.40 Teletekst 9.15 Video strani - 9.25 Tedenski izbor: Že veste?; 10.00 Gospodarska oddaja: 10000 obratov; 10.30 Ljubezenska preizkušnja (nemška nadalj, 3/7) - 11.20 SP v klasičnih smučarskih disciplinah: tek na 15 km (ž) - 13.00 Poročila - 13.20 SP v klasičnih smučarskih disciplinah - 16.30 Osmi dan (ponovitev) - 17.30 Mostovi - 18.00 Tok tok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 18.45 Žnanje za znanje: Učite se z nami - 19.00 Euroritem (13. oddaja) -19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Studio City - 22.35 Sova: Popolna tujca (amer. naniz, 18/28); Načrti in želje (angl. nadalj, 4/6); Dnevi zla (amer. film) - 1.30 Video strani SOBOTA, 20. II. SLOVENIJA 1 9.10 - 1.10 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 TEDENSKI IZBOR: 9.35 RADOVEDNI TAČEK 9.50 ZALJUBLJENI ZMAJ, 3/3 10.05 MALA ODISEJA 10.35 TOK TOK 11.20 VROČI DIAMANT, amer. film 13 00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.00 FILMSKO POPOLDNE 14.00 POPOLNA TUJCA, ponovitev amer. naniz, 19/28 14.30 HVALA BOGU ZA MAURICEA CHEVALIERA, franc, film 15.25 Ciklus filmov F. Čapa: JAN CIMBURA, češki film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE NEDELJA, 21. II. SLOVENIJA 1 7.50 - 23.10 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev KAJ MORA SOVA OPRAVITI POZIMI SILAS, ponovitev nemške nadalj, 10/12 10.30 TELEVIZIJSKA KONFERENČA 11.30 OBZORJA DUHA 12.10 PUST NA DRAVSKEM POLJU 12.35 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL PREROD 13.00 POROČ11A 13.05 CERKNICA: (l)ZGANJANJE HUDIČA, prenos 14.15 FILMSKO POPOLDNE 14.15 ZNAKI ZODIAKA, ponovitev nemške naniz, 11/12 14.45 KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA, amer. film (ČB) 16.05 SOFIJA IN CONSTANCA, angl. nadalj, 3/6 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, pono vitev nemške poljudnoznan. serije, 19/27 17.30 OTROK IN BOJNA LADJA, angl. film 19.05 RISANKA 19.17 LOTO 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.25 NEDELJSKIH 60 21.30 ŽIVLJENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 2/6 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.28 TV JUTRI 22.30 ŠPORTNI PREGLED VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 7.35 - 0.25 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 9.10 Šampanjski Charlie (amer. nadalj. 4/4); 9.55 Mostovi -10.25 Vražja brata (amer. film, ČB) - 11.50 Športna nedelja -19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vrenre, šport - 20.05 Koncert simfoničnega orkestra SE (posnetek) - 22.05 TV jutri - 22.10 Sova: Družina Addams (amer. naniz, ČB, 14/16); Načrti in želje (angl. nadalj, 6/6); Bouvard in Pecuchet (franc, nadalj, 3/4) - 0.15 Video strani PONEDELJEK, 22. II. SLOVENIJA 1 10.05 - 0.10 TELETEKST 10.20 VIDEO STRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR 10.30 FORUM 10.45 TV MERNIK 11.00 BAJKE NA SLOVENSKEM, 5. oddaja 11.30 NEDELJSKIH 60 12.30 ANSAMBEL PREROD 13.00 POROČILA 13.05 ROJSTVO EVROPE, ponovitev angl. dok. serije, 3/7 13.55 VIDEO STRANI 14.15 FILMSKO POPOLDNE 14.15 DRUŽINA ADDAMS, amer. naniz, 14/16 14.40 PANCHO BARNES, amer. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK PET PRIJATELJEV, angl. naniz, 2/13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 BOBENČEK 21.30 MEDNARODNA OBZORJA: ZDA 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 GOSPODARSKA ODDAJA R & R 23.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA 0.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.30 - 0.45 Teletekst 9.45 Video strani - 9.55 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Pust na Dravskem polju; Euroritem (14. oddaja); 10.50 Športni pregled - 11.20 Šport - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 13.20 Televizijska konferenca (ponovitev) - 14.20 Večerni gost (ponovitev) - 15.30 Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) -15.50 Šport - 17.00 Dober dan, Koroška - 17.30 Obzorja duha (ponovitev) - 18.00 3/4 ure - 18.50 TV avtomagazin (svetovalno namenski program) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Zelena ura - 21.05 Breskvin cvet ljubezni (drama TV Priština) - 22.00 Praški komorni balet - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Korak za korakom (amer. naniz, 12/13); China beach (amer. naniz, 1/8); Hollywood se jih spominja (amer. dok. serija, 7/14) - 0.35 Videa strani TOREK, 23. R. SLOVENIJA 1 9.30 - 22.55 TELETEKST 9.45 VIDEO STRANI 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 3/4 URE 10.40 SLOVENSKI MAGAZIN 11.10 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, 3/8 12.00 ZELENA URA 13.00 POROČILA 13.05 MEDNARODNA OBZORJA: ZDA, ponovitev 13.55 VIDEO STRANI 14.50 FILMSKO POPOLDNE: 14.50 KORAK ZA KORAKOM, amer. naniz, 12/13 15.15 GUNA BEACH, amer. naniz, 1/8 16.00 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, amer. dok. serija, 7/14 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM ZIMSKA ROMANCA SVINJSKI PASTIR, 1/3 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PARLAMENT 20.40 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: NOČ V RIU 21.30 TELESNI SLOGI: SKRBNO OBLEČENI, angl. dok. serija, 3/4 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 OMIZJE VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 7.30 - 1.20 Teletekst 7.45 Video strani - 7.55 Tedenski izbor: TV avtomagazin; Breskvin cvet ljubezni (drama TV Priština); Bobcnček - 10.20 Šport - 11.30 Sedma steza (ponovitev) - 11.50 Šport - 15.00 Video slrani - 15.25 Sobotna noč: Vidconoč -16.35 Šport -18.00 Sprehodi po stari Ljubljani (ponovitev, 4/9) - 18.30 Miniature: Zgodba o stari livarni - 18.50 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Maric Curie (franc, nadalj, 1/6) - 20.50 Osmi dan - 21.50 Glasbeni utrinek - 22.00 Svet poroča - 22.35 Sova: V avtobusu (5. epizoda amer. naniz.); China beach (amer. naniz, 2/8); Ciklus filmov J, L. Goddarda: Karabinjeri (franc, film) -1.10 Video strani SREDA, 24. II. SLOVENIJA 1 9.55 - 22.45 TELETEKST 10.10 VIDEO STRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR 10.20 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 4/9 10.50 MINIATURE: ZGODBA O STARI LIVARNI 11.15 MARIE CURIE, franc, nadalj, 1/6 12.00 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 ŽIVLJENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 2/6 13.45 VIDEO STRANI 14.20 FILMSKO POPOLDNE: 14.20 V AVTOBUSU, 5. epizoda angl. naniz. 14.45 CHINA BEAG1, amer. naniz, 2/8 15.35 KARABINJERI, franc, film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 KLUB KLOBUK 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA TE RUA, novozel. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 OPUS VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 8.05 - 23.55 Teletekst 8.20 Video strani - 8.30 Tedenski izbor: Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini; Mednarodno leto glasbe; Telesni slogi (3/4); Glasba, sltow in cirkus - 11.20 Šport - 13.00 Poročila - 13.05 Video slrani - 13.20 Šport 18 DOLENJSKI UST t. 7 (2270) 18. februarja 1993 — N. Na podlagi 27. člena zakona o glasbeni šoli (Ur. I. SRS št. 17/ 71, 3. odstavka 32. člena zakona o zavodih (Ur. I. RS št. 12/ 91) in 73. ter 74. člena statuta Glasbene šole Brežice je Svet šole razpisal delovno mesto ravnatelja Glasbene šole Brežice Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne, z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: - da je učitelj, - da ima opravljen strokovni izpit, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k reševanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom, - da je pri pedagoškem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodja zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Glasbena šola Brežice, Cesta prvih borcev 22, 68250 Brežice, s pripisom “za razpis”. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. 'v____________________________________________________________J Ml C O VELIKA AKCIJSKA PRODAJA italijanske in domače keramike v mesecu februarju!!! Ugodni plačilni pogoji: — 10% popust za gotovinsko plačilo; — na 3 čeke brez obresti — 6-mesečni potrošniški kredit z minimalno obrestno mero; V poslovalnicah: - MIKO NOVO MESTO; Partizanska 21 -MIKO KRŠKO, CKŽ100 - MIKO BREŽICE, Milavčeva 81 — MIKO BOŠTANJ, obrtna cona — MIKO SEVNICA, NHM 17 tel. 068/28-950 tel. 0608/31-302 tel. 0608/61-712 tel. 0608/81-530 tel. 0608/81-734 Na zalogi imamo tudi kvalitetna lepila, fugirne mase in orodje za keramičarje, in kar je najvažnejše: vse po zelo uqodnih cenah!!!!! V VABLJENI!!! J COMPUTER SHOP CKŽ 10, KRŠKO tel.+fax: (0608) 32-139 MAKO d.o.o., Cankarjeva 3, 68270 Krško inf. po tel. (0608) 22-505 fax. (0608) 32-131 A 'Mercator Agrokombinat Krško PE VINOGRADNIŠTVO-KLETI »KOSTANJEVICA« Trgovina s kmetijskimi stroji ter rezervnimi deli V BCS 622 benzin-petrolej BCS 622 benzin BCS 622 diesel BCS 602 benzin BCS 603 benzin BCS duplex BCS kosa 127 cm nahrbtna bakrena škropilnica kavvasaki BK aparat za pranje 130 barov 364.817.00 SIT 376.504.00 SIT 455.222.00 SIT 203.852.00 SIT 224.910.00 SIT 240.896.00 SIT 2.472,00 SIT 26.258.00 SIT 41.987.00 SIT 37.553.00 SIT Na zalogi imamo vse rezervne dele ter zagotovljen servis! Plačilo na dva obroka. Za takojšnje plačilo »gratis« aparat za pranje s toplo vodo 130 barov. PRODA nerabljene vinske steklenice vsebine 2 (dva) litra, zapiranje s kronskimi zaporkami. Informacije na sedežu Poslovne enote, tel. (0608) 32-490, l 33-409. Iskra Tovarna potenciometrov Šentjernej proda stroj za brizganje plastičnih mas »BELMATIK« Tip 850/28 R, leto izdelave 1984, kapaciteta stroja je 50 g, po ceni 300.000,00 Ol I . Informacije po telefonu (068) 42-104, int. 294. DANFOSS, eno od največjih podjetij na področju hladilne tehnike v svetu, je 1. oktobra 1992 ustanovilo tovarno kompresorjev v Črnomlju. Predvidevajo, da bodo v njej izdelali okoli 15% celotne proizvodnje kompresorjev. Ko bo v polnem obratovanju, bo imela tovarna okoli 200 zaposlenih. Skoraj 90% proizvodnje bo izvažala na najzahtevnejše svetovne trge. Za vodenje tovarne v Črnomlju iščemo: DIREKTORJA PODJETJA Pričakujemo, da ima kandidat magisterij ali diplomo tehniške in/ali ekonomske smeri ter izkušnje pri vodenju podjetja. Obvladati mora predvsem zunanjetrgovinsko in finančno poslovanje. Kandidat mora imeti sposobnost komuniciranja z javnostmi in znati angleški in/ali nemški jezik. Prednost pri izboru bodo imeli kandidati, stari 35—50 let, ki se lahko izkažejo z znanji in ustreznimi referencami. Podjetje nudi primerno plačo, možnost dodatnega izobraževanja in standardne bonitete. Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v angleškem ali nemškem jeziku v desetih dneh od dneva objave pošljite na naš naslov: Pmfi 1 ° P-P- 2>61116 Ljubljana, ali Im) 1 * Ui.ll.doo Kolarjeva38,61113Ljubljana banka podatkov iskanje in selekcija kadrov tel.: 061/182-170 NOVE KLOPI V STARI SOLI Naša šola jc razdeljena na stari in novi del. V novem delu jc pohištvo ohranjeno, v starem delu pa so stoli in klopi različne velikosti, zato niso primerne za učenec višje stopnje. Ko smo v četrtek zjutraj imeli dodatni pouk iz angleškega jezika, smo vstopili v učilnico, in ko je luč osvetlila učilnico, nas jc veselo presenetilo novo pohištvo. Ogledovali smo si novo učilnico in se spraševali. “Kaj se je zgodilo z našo staro učilnico?” Radi se spominjamo stare učilnice, ki nam je prinesla veliko lepih in tudi grenkih spominov, ki bodo ostali zapisani na naših starih klopeh. MATEJA PETAN, SEBASTJAN RAČIČ in ZLATA KENE 7. r., OŠ Globoko LIGHT KULTURA PONUDBA TEDNA RAČUNALNIKI 1. Commodore 64 + kasetnik 1541 + quickjoy 28.295,00 2. Atari 1040 ST FM + črno beli ekran SM 124 + miška 47.825,00 3. Amiga 500 + TV modulator + miška 46.872,00 4. PC 286 — 16 Mhz 1 Mb RAM 45 Mb trdi disk Seagate ST 351A 1,2 — 5.25" pogon gibkega diska Teac Herkules grafična kartica 2 x serijski 2 x paralelni izhod 1 x izhod za igralno palico Namizno ohišje z osvetljenim ekranom Črno beli ekran 14' CH — 3423T Tipkovnica Chicony 101 tipka s SLO znaki Tiskalnik Triumph-Adler BTX120 A4 9 iglic 200 znakov v sekundi DOS 5.0 86.800,00 5. P C. 386 SX 25 Mhz 2 Mb RAM 65 Mb trdi disk Maxtor 15 ms 1,2 — 5.25" pogon gibkega diska Teac 2 x serijski 1 x paralelni izhod 1 x izhod za igralno palico VGA grafična kartica 512 Kb Črno beli ekran 14" Philips 7BM 749/OOT Tipkovnica Chicony 101 tipka s SLO znaki Tanko namizno ohišje Tiskalnik Triumph — Adler BTX 120 A4 9 iglic 200 znakov v sekundi DOS 5.0 109.802,00 6. P.C. 386 - 40 Mhz - 256 CACHE 4 Mb RAM 127 Mb trdi disk Maxtor 15 ms — 1,44 — 3,5" pogon gibkega diska NEC 1,2 — 5.25" pogon gibkega diska TEAC TSENG VGA grafična kartica 1 Mb 2 x serijski 1 x paralelni izhod 1 x izhod za igralno palico Tanko namizno ohišje z osvetljenim ekranom Barvni ekran Triuph Adler CJM Resolucije 1024 x 768 Tipkovnica Chicony 101 tipka s SLO znaki i Tiskalnik Fujitsu Dx 2200 A3 9 iglic 300 znakov v sekundi DOS 5.0 7. RAČUNALNIŠKA OPREMA a) Philips črno beli ekran 14" VGA b. ) Barvni ekran Olivetti 14' resolucija 1024 — 768 — 0,28 LOVVRADIATION c. ) Tiskalnik Triuph-Adler * 9 iglic 200 znakov v sekundi d. ) Tiskalnik Star LC 20 9 iglic 240 znakov v sekundi e. ) Tiskalnik Epson MX 80 III.F/T 9 iglic 180 znakov v sekundi f. ) Tiskalnik Epson LQ 1070 A3 24 iglic 240 znakov v sekundi 8. Televizorji in video akustika 8/1 Barvni televizor Gold Star 37 cm 8/2 Barvni televizor Gold Star 51 cm 8/3 Barvni televizor Orion stereo+teletekst 51 cm 8/4 CD Player Gold Star 8/5 Video rekorder Gold Star 8/6 Avto radio Gold Star Porche Design 8/7 TV igralni avtomat Nintendo Delovni čas od 9. — 19. ure 198.920,00 17.400.00 38.430.00 22.860.00 27.850.00 17.612.00 83.716.00 41.082.00 48.898.00 55.465.00 23.727.00 46.151.00 17.616.00 9.600,00 J Svetla, lahka, zabavna, nežna, vedra je kultura lighta ljudje smo egoisti Bolj ko nas obremenjuje tempo časa, več damo nase. Z majhnimi užitki si jkoiogija osvaja planet Z navdušujočimi napori mavričnih bojevnikov se globalno ohranja vse zeleno. Rekreacija čoke, kjer odmeva lahka glaslia in se družijo lahkonogi ljudje veselih sre. )o užitek postane light fotografij'): Milan Pajk polnimo baterije. Hrepenimo po boljšem, novem, drugačnem, bolj samo našem. Radi smo prijazni do svojih muh. Želimo sanjati resnico in uresničiti sanje. postaja neizogibna potreba skoraj tako kot kruh, ki pa je vse bolj črn, makrobiotičen. Lahka industrija lahkotno zre v prihodnost, kjer se točijo coolerji in diet So težka in lahka oblačila. Je klasično in lahkotno branje. So obroki nesramno visokih kaloričnih vrednosti in lahki prigrizki. So oblaki preteklosti in želje sedanjosti. In če že hočete, light užitki prihodnosti. kultiviranje strasti ne sme pomeniti odprave užitka. To pa je že light znanost... Pri nas jo gojimo v sodelovanju z evropskimi partnerji: Reemtsma, Hamburg in Seita, Pariš. % * 1 TOBAČNA LJUBLJANA ZahvalaTilii UGODNOSTI JE PAČ POTREBNO NAJTI Omogočili športno udejstvovanje duševno prizadetim V novomeškem varstveno-delovnem centru, kjer se vsak dan druži in skupaj ustvarja 24 duševno prizadetih oseb, že nekaj let dajemo velik poudarek na športno aktivnost naših varovancev. Letos nam je izdatno priskočila na pomoč Zavarovalnica Tilia, ki nam bo pomagala izpeljati pomemben del te dejavnosti. Opažamo, da športno udejstvovanje zelo ugodno vpliva na zdravje in duševno počutje naših varovancev ter tako bogati njihovo življenje, v katerem so že zaradi svoje drugačnosti za marsikaj prikrajšani. Začeli smo dosegati lepe rezultate na smučarskih, atletskih in plavalnih tekmovanjih, letos pa bo na specialno zimsko olimpiado v Schladcning odpotovala tudi naša Nevenka Ravnohrib, ki bo nastopala v slalomu in veleslalomu. Bali smo se že, da nam letos naše športne dejavnosti ne bo uspelo izpeljati, saj so starši naših otrok večinoma upokojenci z majhnimi dohodki, po institucijah pa se za takšne programe najde vedno manj denarja. V stiski nam je priskočila na pomoč Zavarovalnica Tilia in dokazala, da ima v tej sodobni vsesplošni potrošniški usmerjenosti razumevanje tudi za tiste skupine ljudi, ki jim je zaradi njihove drugačnosti družba rezervirala le mesto na robu. S to razumevajočo gesto nas je Zavarovalnica Tilia prijetno presenetila in razveselila, zato ji starši, duševno prizadeti in njihovi prijatelji izrekamo javno zahvalo. MOJCA SLANA VDC Novo mesto • Umetnost imamo zato, da ne bi propadli zaradi resnice. (Nietzsche) • Lovke mafije so že tu, tipajo slovenski prostor, niso pa še v sistemu. (Brejc) ^ zavarovalnica tilia d.d. Vvn« novo mesto Obvezno avtomobilsko zavarovanje « • 25% popust pri takojšnjem plačilu celotne premije • 5% popusta pri plačilu premije s petimi čeki brez obresti •v primeru, da ste letos pri obveznem zavarovanju Vašega avtomobila pri TILII dosegli 50% bonus, Vam v naslednjem letu, kot prva slovenska zavarovalnica priznamo 55% popust • ob škodi izgubite le 10% popusta, če pa Imate bonus v višini 50%. Vam ostane celoten popust • bonitete se prenašajo tudi med starši in otroci in ne le med možem In ženo • ob sklenitvi obveznega zavarovanja dobite kupon s katerim lahko izkoristite 10% popust pri požarnem ali stanovanjskem zavarovanju Kasko zavarovanje >10 obrokov brez obresti od mesečnega OD ali preko trajnika tekočega računa • 20% popusta pri takojšnjem plačilu celotne premije • riziko kraje vozila je vključen brez dodatnega doplačila POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Oklešen Leopold K Roku 77 Novo mesto tel. (068) 26-193 delovni čas: non stop " • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • 10% popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke GRANIT - MARMOR GLAVNI TRG 25 TEL. 0608/81-669 SEVNICA — OBDELAVA. MONTAŽA IN TRGOVINA — IZVAJANJE KAMNOSEŠKIH DEL V GRADBENIŠTVU — IZDELAVA STOPNIC. POLIC, MIZ. KUHINJSKIH IN GOSTINSKIH DELOVNIH PULTOV — IZBIRA 60 RAZLIČNIH VRST GRANITA IN MARMORJA «054 OPREMA Slovenj Gradec r? NAJMZ JE MOŽNE CENE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA in • 15% popust ob gotovinskem plačili/^ • trimesečno obročno odplačilo — brez popusta • petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero v lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME Slovenj Gradec, NOVA OPREMA, V^Stari trg 304, telefon: 0602/44-185,41-144 •••••••••••••••••••••••■•••••••••••••••••••••»•••■••••■•••••••• Novo mesto, Regerške košenice 65 a Telefon: 068/21-674 PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ I. zasedanje SNOS19. II. 1944 I « vcniia Ugodna prodaja BCS kosilnic — možnost nakupa na kredit: — 622 Diesel 6.920 DEM — 622 B/P 6.200 DEM — 602 Diesel 4.400 DEM — 602 B 3.200 DEM — mini padana 2.700 DEM — 603 B 3.800 DEM rezervni deli in motorji ACME: AL 480 1.500 DEM ALN330 1.100 DEM rezervni deli za traktorje IMT - FERGUSON Na zalogi imamo tudi: koruzo 16,50 SIT za kg in sadjarsko vinogradniško opremo proizvajalcev FELCO in ARS. OBRAČALNIK za BCS, in 4000 komadov rabljene strešne opeke prodam. Ivan Šterk, Goli Vrh 5, Raka. 576 PLUG za traktor TV 21, kosilnico Ba-tuja širine 80 in motorno žago Dolmar prodam. ® (0608)31-191. 593 UGODNO PRODAM malo rabljen IMT 560. Erpič, Zg. Mladetiče 1, Tržišče. 607 TRAKTOR UNIVERZAL 445, 900 delovnih ur, ugodno prodam. ® 76-192. 627 TRAKTOR UNIVERZAL 445, pogon na vsa 4 kolesa, prodam. ® (0608)33-743. 643 DOBRO OHRANJEN traktor Štore 404 prodam. ® (0608)79-486. 645 PAJEK 450 prodam. ® 78-036. 653 TRAKTOR Ferguson 445 in mlatilnico na dvojno čiščenje ter samovezalko prodam. ® 84-873. 676 TRAKTOR IMT 42, dobro ohranjen, star 5 let, prodam. Zdravko Gregorčič, Družinska vas 28, Šmarješek Toplice. 685 motorna vozila TOVOTRNI AVTO Z 35.8, MPK, letnik 1987, odlično ohranjen in na novo registriran, prodam. ® (068)21-967. 558 Z 101 komfort, letnik 12/81, prodam. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič. 569 CMNEnIT Prodaja novih in rabljenih vozil, komisijska prodaja • krediti • leasing dobava takoj PRODAJA VOZIL FIAT, OPEL, RENAULT in CITROEN ® in tat: (068) 23-902 Delovni čas: od 8.—12., od 13,—17. ure MOTORNO KOLO avtomatic prodam. ® (068)49-022. 574 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 10/91, prodam. Igor Bučar, Zagrad 9, Otočec. 583 FLORIDO, letnik 1990, ugodno prodam. Ludik Markovič, Podturn 82, Dolenjske Toplice, ® 65-372. 594 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 8.3.1994, prodam. * 42-372. 596 Z 128, letnik 1986, prodam. ® 60-150, popoldan. 597 Trqovina MOTOROIL Prešernov trq 7. Novo mesto tel.: (068) 21-861 fax: 24-856 ležaj pred. kolesa Z101N.T. 2235,00 ležaj pred. kolesa YUGO 1766,00 ležaj GOLF S.T. 2339,00 potisni ležaj Z 101, YUGO 1296,00 lamela skl. Z 101, YUGO 2615,00 lamela skl. P 126 2309,00 lamela skl. GOLF 3120,00 lamela skl. Z 750 2309,00 lamela skl. LADA 2976,00 potisna plošča Z101 3444,00 potisna plošča P 126 2916,00 potisna plošča GOLF-B 4788,00 potisna plošča GOLF-D 6048,00 potisna plošča R4 GTL 4050,00 Na zalogi: filtri zraka, olja, platine, končniki, nihajne roke, svečke, disk ploščice, zavorne čeljusti, vodne črpalke, tesnila, olja... DAIHATSU CHARADE LS TD, letnik 8/90, prodam. Jožko Mikec, Hrib 16, Šmarješke Toplice (pri Beli Cerkvi). 598 JUGO 55 SKALA, letnik 1989, registriran do 5/93, rdeč, prodam. Cena 5.500 DEM. ® (0608)62-043. 600 126 PGL, letnik 9/88, prodam. Šime, Pristava 6, Novo mesto. 602 KOMBI Z 650, letnik 1985, registriran celo leto, prodam ali manjam za traktor ali gozd. ® 42-527. 604 JUGO 45, star leto in pol, odlično ohranjen, prodam. Informacije na ® (068)25-130. 606 H DOLENJSKI LISTI USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušlč-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 80 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 990 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.980 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Mali ogias do deset besed 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 90 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska TEHNOAVTO d.o.o. Zabukovje 73 Sevnica Prodaja avtomobilov PEUGEOT 306 že v Sloveniji in ostali modeli 106, 205, 405, 605 Dobava takoj, možen kredit ali leasing cene od 17.500 DEM dalje. Vse informacije na tel. 0608-88-118 ali osebno. GOLF, letnik 1979, prodam za 2.500 DEM. ® 24-891. 614 JUGO 45, letnik 1989, prvi lastnik, prodam za 5.000 DEM. Vlado Potočar, Dol. Kamence 34, Novo mesto. 619 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 1994, prodam. Jože Janc, Brusnice 51. 620 R 4 GTL, 12/86, 80.000 km, rdeč, prodam za 3.800 DEM. ® (068)28-183. 622 Z 128, letnik 1989, zelo ohranjeno, prodam. ® 46-517. 626 FIAT UNO fire, letnik 1986, garaži-ran, modre barve, odlično ohranjen, prvi lastnik, prodam. ® (0608)60-034, po 14. uri. 632 R 4, letnik 1987, prodam. Možna menjava za JUGO. ® 52-128. 635 ŠKODO, letnik 8/90, 16.000 km, prodam. ® 27-794. 636 FIAT 126 BIS, 9/90, prodam. Rozman, Ždinja vas 22. 639 R 4, letnik 1985 in MAN kiper z dvigalom in prikolico prodam. ® 24-790. 641 R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Hudo 12, Novo mesto. 647 R 4, letnik 1987, prodam za 1.000 DEM. ® 28-686. 649 JUGO prodam za 4500 DEM in R 4 za 2000 DEM. ® 50-054, zvečer. 650 PRODAM Hondo civicsedan 1,5i cat. (črna), letnik 91, prevoženih 60.000 km, cena 18.500 DEM. Inf. ® 061/627-050. OPEL KADETT karavan, letnik 1977, in opel kadett 1.6 D, letnik 1984, prodam. Anton Lapuh, Gor, Lenart 32, Brežice. 651 ODKUPIM karambolirano vozilo. Takojšnje plačilo v DEM! ® (061)218-941. 671 GOLF JX, 1.3, letnik 1984, prodam ali menjam za manjše vozilo. ® 45-175. 673 JUGO 55,5 prestav, letnik 1988, prodam. Cena 4.300 DEM. ® 27-802. 674 KARAMBOLIRAN osebni avto, novejši letnik, kupim. ® (061)823-168. 675 GOLF D, letnik 1/90, prodam. ® (068)26-800, po 15. uri. 681 kupim SUHE smrekove deske kupim. ® 85-656. 654 obvesti/a NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin. Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka in Franc Janežič, Slepšek 9, Mokronog, W (068)49-567, Martina Zelič, Loka 9 pri Zidanem Mostu, ® (0601J84-124. 385 TEČAJI TUJIH JEZIKOV TONSON d.o.o. — vpisuje v tečaje tujih jezikov — brezplačno testiranje za nadaljevalne tečaje angleškega jezika v petek, 19. 2., ob 17. uri na Oš Grm — še ta teden vpis v tečaj angleškega jezika za predšolske otroke Vsi tečaji bodo na Oš Grm v Novem mestu. Inf. po tel. (068) 85-882 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 424 Zasebna zobozdravstvena ordinacija m. ČfMz Šentrupert 124 Delovni čas: vsak dan od 8.30 do 12. in od 15. do 18.30 Naročila in informacije: tel. (068)40-071 47-641 JARKICE, rjave, stare 6 tednov, in bele večje piščance bomo prodajali od 20. do 25. marca. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, ® 44-389. 453 VALILNICA HUMEK Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave nesnice. Int. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. HORTING Novo mesto svetuje, oskrbuje in vzdržuje vrtove in zelenice. ® 24-433. 656 Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. TELSAT D.O.O. CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. ® (0608)70-465, od 9. do 16. ure. 657 VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Sprejemamo naročila za enodnevne bele in rjave piščance, enomesečne bele piščance in šesttedenske jarkice. Se priporočamo! ŽALUZIJE - ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 660 zrno trgovsko podjetje Gmajna 6, Raka d.o.o sporoča cenjenim kupcem, da imajo na zalogi umetna gnojila, škropiva in gradbeni material po izredno ugodnih cenah. Za informacije nas lahko pokličete na novo tel. št. (0608) 75-086. Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. IŠČEMO predstavnike iz področja cele Slovenije za stike z našimi poslovnimi partnerji. Ponujamo vam stimulativno plačilo, možnost redne zaposlitve in izobraževanja. Zaželen lasten prevoz. Pisne prošnje na naslov: SINTECH d.o.o., Rožna dolina 5/23, 61000 Ljubljana. Najcenejše SAT ANTENE v Sloveniji za samo 579 DEM z montažo, tudi na obroke! RTV servis ROŽIČ (068)21-229 Pod Trsko goro 45 »KLOBUČARSTVO« Sevšek Obrtna cona Leskovec tel. (0608) 33-130 sporoča podjetjem, obrtnikom in občanom, da izdelujemo vsa zaščitna sredstva, pokrivala, tunike, srajce, trenirke. Po želji vam preuredimo klobuke. Delovni čas: od 8. do 18. ure. Vsakega kupca čaka presenečenje. Se priporočamo in vas pričakujemo. Iščemo akviziterje z vodjo za prodajo tekstilnih izdelkov na področju: Dolenjske, Gorenjske, Koroške ter Celja s širšo okolico. Provizija za akviziterje do 25%. PARK d.o.o., MARIBOR, Sokolska 19, tel. 102-331. MEŠANO PODJETJE ZAPOSLI VEČ PRODAJALCEV NA TERENU. ARTIKLI IN ZASLUŽEK VRHUNSKI Tel.: 062/776-145, 772-618 774-719, 691-632 Prodajamo bele piščance za nadaljnjo rejo in sprejemamo naročila za bele in rjave piščance. ZDRAVJE, Zalog, tel.: (068) 24-594 Satelitske antene najbolj priznanih proizvajalcev po zelo ugodnih cenah že od 450 DEM dalje. Garancija 6—24 mesecev. SAT TRA-DE, d.o.o.,tel. (064) 422-585 posest VIKEND - ZIDANICO z vinogradom (230 trt) v Semiču, opremljeno, prodam. ®(061)225-515. 568 NA DEBENCU pri Mirni prodam sadovnjak, 1345 m2. W (0601)81-179, popoldan. 575 PARCELO, (50 x 60), 3000 m2, ob safaltni cesti prodam. Franc Bahor, Jerneja vas 1 a, Črnomelj. 582 STAREJŠE kmetijsko posestvo, lahko brez gospodarskega poslopja, od 8 do 30 ha zemlje, najamemo ali odkupimo. V zameno nudimo takoj vseljivo stanovanje. ® (0608)70-588, (0608)70-188. 585 GOZD, 54 a, v Portovaldu (Irča vas), prodam. ® (066)75-585. 587 V KOTU pri Semiču ob Partizanski magistrali prodam dve parceli za vinograd in postavitev vikenda. Na parceli je voda, elektrika, velik parkirni prostor in tri njive. ® (9949)89786784, ZRN. 589 STANOVANJSKO HIŠO v Žužemberku, zgrajeno do 3. gradbene faze, koristne površine 353 m2, ugodno prodamo. Pritličje hiše je primerno za ureditev poslovnih prostorov. ® (068)87-195, dopoldne in popoldne. 590 NA HRASTU na lepi sončni legi prodam njivi, za vinograd (33 a) in za kmetijstvo ® 22-349 599 VINOGRAD, 40 a, ugodno prodam. Anton Tomič, Trebelno 31. 605 NJIVO, 47,91 a v Brusnicah prodam. ® 86-277. 609 PARCELO, vinograd, sadovnjak, pri Brestanici prodam. ® (0608)79-224. GOZD od 2 - 3 ha v Beli krajini prodam. ® (061)667-019. 624 VIKEND z vinogradom (190 trt za cviček) v izmeri 1500 m2, na sončni legi nad avtocesto Trebnje - Novo mesto, prodam. ® (068)45-353, po 18. uri. 630 VINOGRAD na Trški gori v izmeri 13,5 a prodam. ® 23-974. 633 VINOGRAD z brunarico v Straži prodam. Jaklič, ® 84-722. 634 STAREJŠO HIŠO v Stolovniku 34 prodam. ® (0608)79-197. 637 GRADBENO PARCELO na Potoku pri Straži v izmeri 14 a prodam. W 22-661. 652 L El* A IN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Prodamo: —• poslovno stanovanjsko hišo v Novem mestu, hišo v Novem mestu, Smolenji vasi, Črnomlju in na Otočcu — stanovanja v Novem mestu, Straži in Sevnici — vikend s kmetijskim zemljiščem v Zagorici pri Mirni in na Vinjem vrhu — posest objekti in zemljišča v Podgorju pri Zabukovju — parcele za gradnjo vikendov v Šmarjeških Toplicah in Jagodniku pri Novem mestu — stavbno zemljišče v Žužemberku in Praprečah pri Gradišču — kmetijsko zemljišče z zidanico v Semiču — kmetijsko zemljišče na Raki in v Praprečah pri Gradišču ts (068) 22-282 od 8. do 19. ure (061) 714-450 od 16. do 19. ure ZEMLJIŠČE nad Stražo, velikosti 37 a, prodam za 3.700 DEM. ® (068)41-116. 665 VINOGRAD, 65 a, potreben obnove, s 130 let staro zidanico, v Sr. Gričevju pri Novem mestu prodamo. ® (061)264-837. 682 NJIVO, 40 a, na Gorici (Leskovec pri Krškem), prodam. ® (061)554-068. 684 prodam PLETILNI STROJ za tenko in debelo volno prodam. Penzion Domen, Šmarješke Toplice, ® 73-051. 561 DOBRO OHRANJENO garnituro, kavč in dva fotelja, prodam po ugodni ceni. ® 26-955. 566 HRASTOVE IN BUKOVE plohe in avto Škoda, letnik 1992, prodam. ® (0608)77-255. 572 ROSTFREI posodo za vino prodam. ® (0608)82-074. 578 KOMPLET STROJEV, malo rabljenih, za izdelavo ovalnih lesenih žlic, dolžine 35 cm, vse skupaj ali posamezno, z garantnim odkupom, nujno prodam zaradi bolezni. Albin Mlakar, Polje 3, Žiri. DRVA na rastilu prodam. ® 42-473. BREJO kravo prodam. Informacije na ® 78-207. 584 DOBRO SENO in trajno žarečo peč prodam po ugodni ceni. ®’ (061)864-061. 586 RDEČE VINO cviček prodam. ® (068)42-838. 592 KRITINO (strešnike), cca 140 m2, poceni prodam, vhodna vrata pa po polovični ceni. ® (068)25-387. 601 PRALNI STROJ Gorenje, rabljen dve leti, dobro ohranjen, prodam. Mlakar, Zagrebška 14, Novo mesto. 615 KROMPIR SANTE za seme, prva množitev, prodam. W (061)875-020. x 616 BETONSKE REŠETKE dolžine 205 cm, 86 komadov, električni mešalec za gnojevko, puhalnik Tajfun, kombiniran pajek Fottinger 360 in prašiče (120 kg) prodam. ® 40-117. 625 KRAVE, semenski krompir in seno prodam. AlfonzJaki, Brinje 6,Šentrupert. TRIFAZNI KOMPRESOR, 140 1, na dve glavi, ugodno prodam. Vcgel, Ko-čarija 5, Kostanjevica. 629 OSTREŠJE (grušt) z opeko za hišo (10 x 12 m), prodam. ® 85-045. 638 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK ugodno prodam. ® 23-343, zvečer. 640 KOSTANJEVO kolje prodam. ® 44-874, zvečer. 644 KRAVO za zakol in dva mopeda prodam. Jože Mežnar, Veliki Orehek 4. 646 PRAŠIČA za zakol prodam. ® 85-656. 648 PRODAM francosko spalnico in manjšo dnevno sobo. ® 24-314 in 21-695 po 15. uri. PRODAM dve dvodelni garderobni omari (starejši), garderobno steno z ogledalom, kuhinjsko kredenco, raztegljivo mizo in hladilnik. Vse dobro ohranjeno. Informacije na o: 23-444 ali 26-510 v večernih urah. ZAHVALA Sreča, to je biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti. L.N. Tolstoj Ob izgubi našega dragega JOŽETA KLOBČARJA z Ragovske 21, Novo mesto se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in za vsako lepo misel ob njegovem slovesu. Zahvaljujemo se delavcem in upokojencem organov občine Novo mesto ter kolektivoma osnovne šole Center Novo mesto in Keko. d.d., Žužemberk za podarjene vence. Lepa hvala pevskemu zboru in govorniku za poslovilne besede. Njegovi: hčerka Elica in sin Jože z družinama, sestra in bratje z družinami ter ostalo sorodstvo Novo mesto, 11.2.1993 SIVO KRAVO in 500 1 belega vina prodam. Saje, Dol. Kamenje 4. 659 SUŠILNICO za les, 4- kubično, prodam. * 40-099. 662 NOVO pant žago kovinske izdelave, z motorjem in kablom, prodam za 1.200 DEM. o (068)41-116. 663 NOVE krožne brane, 20 diskov, prodam. ® (068)41-116. 664 TELEFONSKI PRIKLJUČEK v centru Novega mesta prodam. ® 73-459. 666 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. ® (068)76-262. 667 KOBILO z žrebetom prodam. Jeke, V. Mraševo 55, Podbočje. 669 SEMENSKI KROMPIR dczire prodam. Seme lanski uvoz. Dostava na dom. Eržen,. Zg. Bitnje 41, ® (064)312-056. 670 DVOREDNI PLETILNI stroj TO-YOTA s krojilcem in karticami ugodno SKRB ZA MATERIN JEZIK Neko soboto sva sc z očijem odpeljala v Novo mesto. Ko sva prispela v mesto, sem zagledal velik ano Tobačne tovarne Ljubljana, na aterem je bilo angleško voščilo Happy New Ycar. Odpeljala sva sc dalje. Očku sem odšel kupit časopis in cigarete. Na škatlici cigaret pa sem zagledal napis Marllboro. Zaradi teh napisov sem si želel samo domov. A na sosednji stavbi sem zagledal plakat, na katerem je pisalo Kiraly Magic Show. Zvečer sem prižgal televizor. Zagledal sem reklamo za sprej Poly CoTor. Ugasnil sem televizor in odšel v kopalnico. Na lončku s kremo sem zagledal napis Aqua Skin. To pa je bilo prehudo. Kaj danes nihče več ne ve, da moramo negovati naš slovenski jezik? Slovenci smo majhen narod in za sporazumevanje s tujci sc moramo učiti tujih jezikov. Tudi jaz sc že dve leti učim angleščino. Toda svoj jezik moramo ljubiti in spoštovati in ne smemo dovoliti, da sc izdelki imenujejo bcauty, king - ali ni lepše -čudovito in kralj. LEON RIBIČ 3. r., OŠ Krmelj prodam. Cena 2.600 DEM. ® (0608)31-887, po 15. uri. 672 KROMPIR semenske proizvodnje, lanski uvoz, sorte romana (belomesnat), prodam. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64, ® (061 >785-097. 678 PIŠČANCE, bele, težke 1.5 kg in prašiče, težke od 100 do 150 kg, prodam. Vr-tačič, Pristavica 1, Šentjernej, ® 42-575. 680 VHS-C VIDEOKAMERO JVC GR -65 s torbo prodam za 1.900 DEM. ® 27-094. 683 razno V CENTRU Novega mesta oddam lokal, 20 m2. Naslov v oglasnem oddelku. 562 VARSTVO za enoletnega otroka iščem. ® 25-408. 570 IŠČEM delo na domu. Lahko tudi pospravljanje lokalov in stanovanj. Šifra: »HONORARNO« 581 UGODNA POSOJILA za obrtnike, podjetnike in kmete. Hitra realizacija, garancija hipoteka in uspešno poslovanje. Informacije na ® (062)36-651, dopoldan. 595 PISARNIŠKE PROSTORE, 80 m2, v strogem centru Novega mesta oddam. ®(068)24-857. 610 PROSTOR, primeren za mehanično delavnico, v Novem mestu ali okolici, vzamem v najem. ® 22-612, od 19. do 20. ure. 613 LOKAL v centru mesta oddam najboljšemu ponudniku. ® 24-790. 642 službo dobi HONORARNO ali redno zaposlitev nudimo iskušeni računovodkinji. Ponudbe pod šifro: »Dobro plačilo«. PRIDNIM in vestnim nudimo dobro plačano delo na terenu. Informacije ® 068/24-573 IŠČEM akviziterja za prodajo oblačil. ® (068) 85-392. ČE ŽELITE dober zaslužek in vam odgovarja delo na terenu, pokličite v četrtek in petek po 15. uri na ® 23-977! 392 PRODAJALCEM TEKSTILA in ZAHVALA Se jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V komaj 42. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra, teta, botrica in stara mama TONČKA ŠPELIČ Iskreno se zahvaljujemo sosedom Mikčevim in Stritarjevim, sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivom Metalne, Revoza za podarjene vence, cvetje in izrečena sožalja. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni akviziteijem nudimo dodaten zaslužek. Informacije od 16. do 18. ure na ® (0601)61-891. 559 KUHARJA zaposlimo. Penzion Domen, Šmarješke Toplice, ® 73-051. 560 ZA DELO v tujini iščemo delavce, delavke. Odlično plačilo, hrana in stanovanje zagotovljena. ® (0608)32-703, po 19. uri. 563 HIT MODELI, HIT ZASLUŽEK! Pridne in dinamične osebe z lastnim prevozom iz cele Slovenije! Poskusite in se prepričajte! ® (0608)64-506. 577 SE DOLGOČASITE, ste v finančni stiski? Imate lasten prevoz, voljo do dela? Priključite se organizirani skupini pri pro- daji tekstila na terenu. Informacije Bouti-que Nina, Raka 28, od 8. do 12. ure ali o (0608)75-373, od 19. do 20. ure. 603 IŠČEMO POTNIKE za prodajo tekstila na terenu. Dober zaslužek- 1.500 DEM mesečno. Informacije na ® 21-990, od 12. do 17. ure. 618 VSI, ki ste zainteresirani za dodaten dober zaslužek, se oglasite v petek, 19.2., ob 19. uri v hotelu Sremič Krško. 631 KAPPA - Dl d.o.o. pogodbeno zaposli izkušene potnike. Pogoj: lasten prevoz. ® (0608)60-193, po 18. uri. 655 PRIJETNA in prijazna natakarica dobi delo. ® (068)48-303. 677 VODJE SKUPIN in akviziterji! Vabimo vas, da se javite za prodajo sezon- ZAHVALA Delo in trpljenje — bilo tvoje je življenje. Trpljenje si prestala, zdaj boS v grobu mimo spala V 81. letu starosti je umrla naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra, teta in botra MARIJA POGLAVC roj. Bartolj iz Dol. Straže Ob boleči izgubi naše mame se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in pomoč v težkih dneh. Zahvaljujemo se sodelavcem Novega Ambienta in OO sindikatu Straža, DE KZ Zalog in lakirnici Revoza. Zahvalo izrekamo gospodu župniku za lepo opravljen obred ter govorniku za poslovilne besede. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste pokojno mamo v tako velikem številu pospremili do zadnjega počitka. Vsi njeni ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi oče, stari oče in praded ANTON DRAGOŠ iz Tribuč pri Črnomlju Iskrena zahvala vsem, ki ste narrrizrekli sožalje, priskočili na pomoč ali kakorkoli poskušali ublažiti našo bolečino. Hvala za darovano cvetje sorodnikom, sosedom, GG Črnomelj in Beltu Črnomelj, godbi za zaigrane žalostinke, g. župniku za opravljen obred in GD Tribuče za poslednje slovo. Posebna hvala za ves trud osebju internega in nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto. Žalujoči: sinova Tone, Dragomir in hčerka Danica z družinami ter ostalo sorodstvo Tribuče, 9.2.1993 skega artikla. ® 22-322, 18. in 19. februarja, od 19. do 21. ure in 20. in 21. februarja, od 7.30 do 10. ure. 679 stanovanja V SEVNICI prodam garsonjero (22 m2), v prvem nadstropju, centralna kurjava, primerno tudi za poslovne prostore, o (061)310-028, od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. 571 DEKLETOM oddam sobe. ® 23-871, 612 STANOVANJE ali hišo v okolici Brežic, Krškega ali Kostanjevice vzamem v najem. ® (0608)60-015. 617 TRISOBNO STANOVANJE na Še-govi 14 v Novem mestu prodam za 85.000 DEM. c' (061)224-200, od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure. Murgelj, Šlakova 29, Trebnje. 623 ENOSOBNO STANOVANJE v polkletnem prostoru, 40 m2, prodam. ® 25-259. ’ 668 ženitne ponudbe AMOS - SLOVENSKA ŽENITNA AGENCIJA. Od 18 do 80 let. Velika ponudba — uspeh garantiran, a1 (065)23-632,23-440. 591 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta IVANA BUKOVCA upokojenega uraija in optika se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, meni pa izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvaljujem se osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, posebno dr. Glucksu za strokovno in človeško skrb v času očetove bolezni. Iskrena hvala dobrim sosedom za dolgoletno skrb in pomoč, ki ste mu jo nudili, DU Trebnje, pevcem in g. župniku za pogrebni obred. Še enkrat vsem moja globoka zahvala. Sin Janko ZAHVALA Delo je življenje, življenje je trpljenje. Tako si rekel vedno ti, kadar smo obupali Bolečine in bridkosti si prestal, zdaj boi v grobu mirno spal Doma ostala je praznina a v naiih srcih velika bolečina V 78. letu starosti nas je’ zapustil naš dragi mož, oče, stari ate, stric in tast ALOJZ BOŽIČ iz Jelenika 1 pri Raki Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, podarjeno cvetje, sveče in mašne darove. Še enkrat se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, nas tolažili in nam pomagali. Hvala vsem za izrečena sožalja in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju žilnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, dr. Sunčiču za dolgoletno zdravljenje in pomoč, obema župnikoma za lepo opravljen obred in poslovilne besede v cerkvi, govorniku g. Kešetu za besede slovesa ob odprtemgrobu in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Po težki in nepremagljivi bolezni je umrla naša upokojena sodelavka JOŽEFA TURK iz Malega Orehka 6 Od pokojnice smo se poslovili v petek, 12. februarja, na pokopališču v Malem Orehku. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o., Novo mesto ZAHVALA Srce je tvoje dah vse, karje imelo, nobene bilke zase ni požeto, spomini nate, draga mami pa bodo večno živeli in solze naie zdaj tvoj grob rosijo. Skrb, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje. Mnogo prezgodaj, v komaj 52. letu, nas je nepričakovano zapustila naša zlata mamica, žena, babica, teta in sestra MARIJA GORENC rojena Jalovec iz Krškega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Pionir Krško za podarjeno cvetje, vence in tolažilne besede, posebno za njihov poslovilni govor, pihalni godbi Krško, pevskemu zboru Senovo ter g. župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi in jo spoštovali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti večnega miru in počitka. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Irena s Stanetom, hčerka Rolanda z Mikijem, vnukinja Ingrid, vnuki Alen, Dejan, Dejvid, sestra ter bratje in ostalo sorodstvo Utihnil tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce. Le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imel Zdaj, ko te več med nami ni vemo, koliko nam pomenil si ZAHVALA V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat, stric in svak JOŽE SIMONIČ iz Drašič 57 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. I osebno zahvalo smo dolžni sosedom za vsestransko pomoč, kakor tudi sodelavcem Trikotaže tkanin, Preje Beti, kolektivu Mercator Metlika in GD Drašiči, govornikoma sosedu Antonu Simoniču za ganljive besede pred domačo hišo in Martinu Nemaniču pri odprtem grobu. Hvala pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Slavica, sinova Peter in Jože ter hčerka Jožica z družinami, sestra Marija in brat Peter z družinama ter ostalo sorodstvo OSMRTNICA V Pittsburghu sta nas zapustila naša draga ALOJZ IN ANA STANIŠA rojena v Regerči vasi Žalujoči: sestra Franci z možem in ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST 23 portret tega tedna V' Ivan Spelič Da je mestno življenje lagod-nejše od vaškega, bi potrdili v vseh belokranjskih vaseh. Tudi v Tribučah, kjer še pred slabima dvema desetletjema niso vedeli, kaj pomeni imeti v hiši vodovod, primemo električno napeljavo, telefon, medtem ko je bilo to v mestih samo po sebi umevno. Pa so se takrat tisti Tribučam, ki veljajo danes s 40 do 50 leti za srednjo generacijo, potem ko so si ustvarili družine in zgradili hiše, zagledali nekoliko dlje od lastnega dvorišča ter možato ugotovili, da bodo morali z lastnim rokami in denarjem urediti tudi vas. Najprej so se začeli gladiti cesto. Prav ko je bil Ivan Spelič predsednik gasilskega društva, ki je še vedno edino v vasi, so zgradili gasilski dom. Nato so se lotili elektrike pa telefona in lani dokončali vodovod. Spelič, že peto leto predsednik krajevne skupnosti, v katero poleg Tribuč sodijo še Pavičiči, Desi-nec in Čudno selo, komentira ves trud, skrb, odgovornost in odrekanja, ki so bila z vsemi temi deli povezana, kratko in po belokranjsko skromno: “Navadili smo se, da moranio neprestano delati za razvoj krajevne skupnosti. In ko smo končali eno delo, si nismo mogli kaj, da se ne bi lotili drugega. ” Seveda ni šlo povsem brez negodovanj. Vedno se je pač našel kdo, ki se ni strinjal, da garanja še ne bo konec. Toda ko so drugi vaščani pljunili v roke in poprijeli za orodje, so se jim pridružili tudi tisti, ki so v začetku nergali. Ivan ne taji, da je bilo marsikdaj potrebno tudi precej potrpljenja, da so prepričali večino. "Predstavniki vodstva krajevne skupnosti in gradbenega odbora smo morali hoditi od hiše do hiše ter pojasnjevati ljudem, kako dobro bo zanje, če bo v vasi zopet kaj novega. Pri tem se je posebej izkazal predsednik večih gradbenih odborov Vinko Horvat, ki mi je bil kot predsedniku krajevne skupnosti v veliko pomoč, ” Spelič ne skopari s pohvalami sokrajana. A Ivan še kako razume vaščane, ki so marsikdaj težko našli pri hiši dovolj denarja za gradnjo infrastrukture. Na srečo so veliko odslužili z lastnim delom. Tudi pri gradnji vodovoda so oddelali po 120 ur ter primaknili še po 900 DEM. “Sedaj pa mislim, da bi bil že čas, da bi vaščanom končno priznali njihov trud, ki ga vlagajo v ureditev okolja, saj se morajo sami boriti za vse dobrine,” je prepričan Ivan. Toda zgolj moralna podpora ne bo dovolj. Z njo se pač ne da ničesar plačati, denar pa bodo ati še v Tribučah potrebovali še bolj kot doslej, saj se je iztekel občinski samoprispevek. Seznam, ki ga ima v mislih Spelič, je še 'ole: razšli dolg: razširitev pokopališča, zgraditev mrliške vežice, javne razsvetljave, pa telefona in ceste v Pavičiče. Čeprav v tribuški krajevni skupnosti za očeti ki so dobro zastavili svoje delo, že popri-jemajo njihovi otroci gotovo še nekaj časa ne ho nobenega dela brez Špeliča, Horvata in njim podobnih. Kajti prav zaradi teh krajevni skupnosti ob črnomaljskem občinskem prazniku podeljujejo plaketo kot največje občinsko priznanje. Tudi zato, kot znajo reči Tribučani, ker bi če bi bila Slovenija bolj gosto “posejana" s takšnimi ljudmi, tudi po “obrovih ” namesto kopin rastle rože. M. BEZEK-JAKŠE BRUSNIČANISO ZADOVOLJNI — Vesna Kralj v svoji novi samopostrežbi Azalea, s katero se je postavila ob bok doslej edini vaški trgovini Mercatorja — KZ Krke. Brusničani menijo, da bo konkurenca tudi njim v korist Kralj rešil staro šolo propadanja Novosti v Brusnicah BRUSNICE — V tej vasi pod Gorjanci imajo že petnajst let novo osnovno šolo. Poslopje stare šole, ki bo kmalu staro sto let, je do lanskega poletja propadalo. Za okna, vrata in streho ni nihče več skrbel in zob časa seje lotil tudi zidov. Brusničani so se zato odločili, da to, za krajevno zgodovino pomembno stavbo rešijo propadanje in jo pro- dajo tistemu, ki bo v njej napravil ' ------ J- - kraj. kaj zanimivega tudi za Najboljši ponudnik je bil domačin Ivan Kralj, kije za ženo Vesno v rešeni stavbi videl tudi zaposlitev v trgovini, na novo urejeni prostori pa so postali zanimivi tudi za druge. Iz stare šole je v nekaj mesecih nastal poslovni objekt, ki so ga poimenovali kar »Center stara šola«. V enem od nadstropij sta našla svoje prostore krajevni urad in pošta, tu je nastal prostor za podjetje Tonson — posredništvo in storitve ter firmo Dinamic za ekonomsko-finančni inženiring. Robert Nedanovski je odprl trgovino z mešanim blagom, podjetje Ivana Kralja pa si je zase obdržalo pritličje. Vesna Kralj že uspešno vodi samopostrežno trgovino Azaleo, preostali del pritličja pa bodo Kraljevi uredili v bistro Kaval, ki bo goste privabljal s konjskimi specialitetami; urejen bo v countrv stilu. J. P. »Halo, tukaj je bralec Dolenjca!« Jezni varčevalci se še vedno hudujejo — Bralka si bo poiskala zasebnega zdravnika — »Ena gospa« — Zakaj metliška voda tako smrdi po kloru? — Pozornost Tudi prejšnji četrtek seje oglasilo kar nekaj bralcev. Že malce pred šesto uro nas je poklical Jože Kovač iz Nemčije, kjer je na začasnem delu. V eni od številk Dolenjskega lista je prebral članek jeznih varčevalcev. Tudi on spada med tiste, ki še danes ne morejo do svojega denarja. Jože je izrazil željo, da bi o tem problemu še kaj napisali. L. D. iz Bršljina nam je pripovedovala, dajo močno boli noga, zdravnik v novomeški bolnišnici pa ji je dejal, daje noga normalna. Nato je šla pa z napotnico na slikanje noge, kjer seje pokazalo, da ima izrabljen hrustanec. Dodala je še: »Sedaj bom šla k privatnemu zdravniku, mogoče bom tam kaj več dosegla!« Kot tretji nas je poklical v imenu devetih somišljenikov bralec iz Bele krajine, ki pozdravlja izjavo bralca s Suhorja pri Metliki: »Prej smo plačevali za JLA, sedaj plačujemo za begunce. Delavce odpuščajo, vlada pa skrbi za begunce.« Potem je poklicala gospa iz Novega mesta, ki seje malce razjezila nad bodico v Novomeški kroniki in rekla: »Sem 'ena gospa’, ki pravi, daje tudi predsednik Kučan majhen, in ni prav, da samo novomeškega predsednika vlačite po časopisu, kajti oba sta mi že pomagala in oba sta dobra človeka, ne glede na velikost! Sicer pa bi bil vsak raje lepši in večji, vendar je, kakršen je.« Zvonko Kramar iz Brežic meni, da je televizijska oddaja Poslovna borza, ki jo pripravlja slovenska televizija, pomanjkljiva in nepraktična za naše podjetnike. V oddaji ljudje zvedo za tečajne liste, ki slovenskim podjetnikom ne pomenijo veliko, nikjer v oddaji pa ni tečajne liste iz sosednje Hrvaške in drugih pomembnih podatkov. Za Dolenjski list pa je rekel: »Bodite takšni, kot ste, še naprej. Mogoče bi lahko pisali kaj več o gospodarstvu z območja, ki ga pokrivate, vendar ne bi bilo dobro, da ponavljate to, kar se dobi že v Delu.« Na bodico v Scvniških paberkih se je oglasila bralka iz Studenca in dejala, da ni čudno, če imajo v KS Studenec razredčeno vodstvo, saj so celo možje z občine ukinjali njihove tajnike. Zato naj ZLAT PRSTAN V KROFU Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. DOLENJSKE TOPLICE - V zdraviliški restavraciji v Dolenjskih Toplicah bo na pustnem plesu v soboto, 20. februarja, ob 20. uri še posebej veselo in zanimivo. Glasbo za vse okuse bo prispeval hišni ansambel “Quick - step”, za dobro hrano pa bodo poskrbeli tamkajšnji gostinci. Najlepše in najizvirnejše maske čakajo lepe nagrade, med drugimi tudi vikend paket v Zdravilišču Strunjan. V slastne krofe, ki jih ta dan v Dolenjskih Toplicah ne se ne čudijo, če ob njihovem obisku v KS Studenec ni bilo vse tako, kot mora biti. Mojco Peterle iz Metlike je zanimalo, zakaj so pred kratkim imeli tako močno klorirano vodo. Zanimalo jo je tudi, ali sploh prevetjajo količino klora v vodi in če pri tem obstaja kakšna omejitev. Poklicali smo metliško Komunalo in direktor Mihelčič nam je povedal, da bela voda, ki priteče iz pip, ni zaradi klora, ampak zaradi zračnih mehurčkov, pojavlja pa se zaradi velike porabe vode. Vodo že nekaj časa klorirajo s plinskim klorom, kloriranje pa stalno nadzoruje računalnik. Vodo redno kontrolira tudi novomeški Zavod za socialno medicino in higieno. Zaradi temnih ulic nas je poklicala N. L. iz Novega mesta; sprašuje se, ali tudi Elektro stavka. V kristanovi ulici v Novem mestu namreč že dolgo ne gorijo luči, ker jih nihče ne poprav. Bralka Eda Karen iz Celja, po rodu Dolenjka, nas je opomnila, da smo pri zadnji številki na prednji strani DL pozabili označiti številko in ceno časopisa. Mlajši bralec in harmonikaš iz Bošta-nja pa nas je spomnil, da smo v zadnji številki pozabili tudi na lestvico Narodnozabavne glasbe, ki jo on redno spremlja. »Kdor dela, ta greši,« pravi star slovenski pregovor in tako se tudi nam kdaj kaj zalomi. Tedaj.tudi ugotovimo, kako pozorno prebirate naš in vaš časopis. J. D. zmanjkalo, pa bodo tudi “zapekli” nekaj nagrad. Najsrečnejši obiskovalec bo odšel domov bogatejši za zlat prstan. Na pustno nedeljo vabijo tudi na nedeljsko kosilo v restavracijo Rog. TEČAJ IZ RADI ESTEZIJE KRŠKO - Vsi, ki vas zanima radiestezija, sc lahko v petek, 26. februarja, ob 16. uri in v soboto, 27. februarja, ob 9. uri udeležite začetnega tečaja iz radiestezije, ki bo v sejni sobi doma obrtnikov v Krškem. Cena tečaja bo 2.000 SIT. Težka voda 1, Novo mesto odprto: ob četrtkih, petkih, sobotah in praznikih od 21. do 04. ure v petek, 19. 2. • SHOW program v soboto, 20.2. • maškaradni ples z bogatimi nagradami — dekleta prost vstop Kadar ljudje odprejo svoja srca Prireditev »Odprite srce« v Trebnjem z ansamblom Lojzeta Slaka, Modro kroniko in nadškofom Alojzijem Šuštarjem je pokazala, da so ljudje pripravljeni pomagati TREBNJE — Tretja prireditev Odprite srce!, ki jo je pripravilo Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Trebnje pretekli petek v športni dvorani trebanjske osnovne šole, je bila do sedaj najbolj množično obiskana. Na dobrodelni prireditvi sta nastopila ansambel Lojzeta Slaka in skupina Modra Kronika s Stanetom Tomšičem, Danielom Barletom in Silvestrom Polakom, častni gost prireditve pa je bil trebanjski rojak nadškof dr. Alojzij Šuštar. Zbrani denar bo društvo namenilo duševno prizadetim otrokom in mladostnikom v trebanjski občini. Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Trebnje združuje starše prizadetih otrok in tudi druge, ki želijo tem otrokom pomagati. V trebanjski občini imajo 74 duševno prizadetih otrok, od tega jih je 20 po različnih zavodih v Sloveniji, za ostale skrbijo v občini. Predšolske prizadete obiskuje mobilna služba, šoloobvezni otroci obiskujejo mirensko osnovno šolo s prilagojenim • Medtem ko je Branko Veselič, poslovodja Dolenjkine blagovnice v Trebnjem, našteval še ostale sponzorje prireditve, je direktor Novotchne Niko Galeša iz Novega mesta izrazil željo, da bi bila Novotehna naslednje leto glavni sponzor te prireditve. Direktor Svee iz Zagorja, ki je bil tudi na prireditvi, pa je Delavnicam pod posebnimi pogoji na Mimi obljubil njihovo kuhinjo. Proti koncu prireditve so zbrali več kot 700.000 tolarjev. programom, starejši od osemnajst let pa so vključeni v Delavnice pod posebnimi pogoji. Vendar na žalost še ne vsi, ker nimajo urejenega prevoza zanje. Potrebovali bi še en kombi. Ivo Škof, predsednik Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, nam je pred prireditvijo povedal: »Zveza društev združuje 46 društev po celi Sloveniji in ima več kot 20 000 članov, trebanjsko društvo pa je eno izmed najbolj aktivnih.« Tudi v pripravo petkove prireditve Odprite srce!, so člani vložili zelo veliko truda in dela. Prireditev, polno pesmi in smeha, sta povezovala Zvonka Falkner in Slavko Podboj. Stane Jarc, predsednik trebanjskega društva za pomoč duševno prizadetim, seje že na začetku zahvalil vsem sponzorjem, predvsem glavnemu pokrovitelju prireditve Dolenjki, potem nastopajočim ter častnemu gostu, nad- OBCNI ZBOR PLANINCEV NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 25. februarja, ob 17. uri v prostorih Dolenjske galerije v Novem mestu. . PUSTOVANJE V GORIČI VASI RIBNICA - Lani jc pustno društvo Goriča vas pri Ribnici navdušilo z uprizoritvijo “Odhoda jugoslovanske armade iz Slovenije. Odbor za pripravo pustnih šeg sc jc pred kratkim sestal in sc odločil, da sc bo v javnosti predstavil v nedeljo, 21. februarja, ob 13.30. Pokazali bodo ribniško preteklost skozi prizmo sedanjega časa. PUSTNI PLES DOLENJA VAS - V soboto, 20. februarja, bo ob 19. uri v DC-16 v Dolenji vasi pustni ples. Igral bo ansambel Pop design. Pet najboljših mask bodo nagradili. Organizator plesa jc športno društvo Lončar iz vasi. plesa jc Dolenje KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek ho med 18. in 20. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka Mojca Papič. škofu dr. Alojziju Šuštarju, obiskovalcem prireditve. Vsem, ki so darovali, se je zahvalil tudi predsednik Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, Ivo Škof, in poudaril, da tako velik obisk potrjuje, da se društva pravilno lotevajo dela. Nadškof je z navdušenjem pozdravil prireditev. Tudi on seje zahvali vsem, ki želijo pomagati duševno prizadetim. Slikar Janko Orač mu je izročil svojo sliko z motivom Vesele go- »Kdor poje, slabo ne misli,« je pred koncem svojega nastopa poudaril Lojze Slak. V zahvalo za prijetni in zabavni večer mu je trebanjski kipar Stane Novak izročil kip kmečke ženice. Simbolična darila v zahvalo za njihov nastop so člani društva podarili tudi ostalim nastopajočim in se zahvalili ravnatelju OŠ Trebnje za prostor. J. DORNIŽ »ODPRIMO SRCE« — Dobrodelno prireditev, ki je minuli petek privabila v športno dvorano trebanjske osnovne šole toliko ljudi, je organiziralo trebanjsko društvo za pomoč duševno prizadetim. Častni gost prireditve nadškof dr. A lojzij Šuštarje poudaril, da je naša skupna dolžnost skrbeti tudi za prizadete z dobroto in ljubeznijo. (Foto: J. Dorniž) !jmmiiimiimiiiiiimiimmiMimiiiiiiiniiiiiiiiiiimmMiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiim£ Kaj je na sliki? 3.000 SIT ZA PRAVILEN ODGOVOR — Vodnjak v Brežicah, ki smo ga slikali za nagradno igro prejšnjega tedna, so prepoznali mnogi naši bralci Nekateri ste omenjeno fotografijo opisali s prav strokovnimi izrazi kot npr. ročna vodna črpalka itd, kar smo pri žrebu seveda upoštevali Izžrebana Mateja Plevanč, Veniše 19, p. Leskovec pri Krškem, je še dopisala, da omenjeni vodnjak stoji poleg stavbe SOP-a. Nagrado ji bomo poslali po pošti Sodelujte v nagradni igri še naprej, kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto! Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi ki bodo odgovore poslali do ponedeljka, 22. februarja Kaj je na sliki? Moj naslov:.... Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto ilimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiimif^ ino/ahavne uhisbc l i .1 olenjskega lista t j Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado BOŽI STRICELJ iz Dolenjih Ponikev. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (5) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC 2 (3) Kjer doma je veselje - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 3 (1) To si ti - FANTJE Z VSEH VETROV 4 (7) Pri nas je glasba doma - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 5 (2) Darilo vseh daril - ANS. JOŽETA ŠUMAHA 6 (9) Hudi časi - PRUJSKI INSTR. KVINTET 7 (4) Veselje na vasi - BRATJE IZ OPLOTNICE 8 (6) Zimski dan - SLOVENSKI KVINTET 9 (-) V gostilni - ANS. VINKA CVRLETA 10 (8) Kam bova vandrala - ANS. TONIJA VF.RDERBERJA Predlog za prihodnji teden: Slovenija naj bo jutri lepša - ANS. LOJZETA SLAKA -»S I Glasujem za: Moj naslov ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto DA SMO SE LE ZNEBILI KOMUNISTOV - Zdravo, Repič. Videti si razpoložen. - Kako ne bi bil. Vse mi gre kot po maslu. - Prav. - Včeraj sem ubil bika. Na črno. Več kot pol šeni ga prodal sosedom in prijateljem. Kar šušti mi v žepih. - Lepo. - Na črno si dozidavam hišo. Nisem prismuknjen, da bi plačal občini prispevek. Zanje sc bodo morali obrisati pod nosom. - Pa inšpektorji? - Čakajo, da me bo kdo prijavil. - Pa? - Ljudje niso obrnjeni proti hosti. Vsa vas ve, da imam lovsko puško, tudi nisem v lovski družini. - Kako to? Na črno pihnem srnjaka, divjega prašiča, fazana. Imam takšne klobase, da si pet dni Pt oblizuješ prste, če se jih samo dotakneš. - Znajdeš se, ni kaj. - Za mercedes sem ti povedal, kajne? - Nisi. - Nekaj deset bukev in hrastov sem zrušil, pa sem ga imel. Čudovita vožnja. Skoraj neslišna, varna in hitra. - Pa družina? Vse v redu? - Pa Vinko? - Sin je kujiil štiri družbena stanovanja. Lahko si misliš, koliko je zaslužil, ko jih je prodal. Kmalu bo vprašal za ceno Repičeve Drage. • Posel z videorekorderji še cvete? - Ja. Ampak tole vračanje carinskih dajatev jc bolj za liki ■ Zena ima bife. To veš. Dobro gre. Žgane pijt ji gre. Zgane pijače šverca iz Avstrije, vino s Hrvaškega. Samo pri steklenici viskija zasluži za škornje. sproti. Cariniki postajajo zmeraj bolj tečni. Hočejo, da tudi njim kaj kapne. - Pritožuješ se torej ne? - Podpišem za petdeset let vnaprej. Le tako naj ostane! Še dobro, da smo se znebili komunistov. Rdeči hudiči bi vse to zatrli! TON! GAŠPER1Č