SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 51-52 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 24 de diciembre - 24. decembra 2009 V V BOZIC - PRAZNIK JEZUSOVEGA ROJSTVA Na božični dan, 25. decembra, se spominjamo Jezusovega rojstva, ki je za veliko nočjo, praznikom Gospodovega vstajenja od mrtvih, največji krščanski praznik. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Na božič se spominjamo, da se je z Jezusovim vstopom v zgodovino Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Veselje, ki ga oznanja in prinaša božič, je učlovečenje Božjega Sina, z namenom odrešiti svet. Bog je postal človek in se naselil med nami, da bi mi prišli k njemu. Natančnega dneva Jezusovega rojstva ne poznamo, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo, po katerem od 6. stoletja dalje štejemo človeško zgodovino. Tisti, ki so določali datum Jezusovega rojstva, so izbrali datum v času, ko se dnevi ponovno začnejo daljšati. Ob prihodu nove luči v naravo praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Razlog za izbiro datuma je tudi svetopisemsko utemeljen v Kristusu kot ,,resnični luči, ki razsvetljuje vsakega č^ove^a". V Cerkvi so zgodaj vpeljali navado, kakršne nima noben drug praznik - trikratno obhajanje sv. maše: opolnoči, ob zori in podnevi. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje - vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek dan Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija. Srčika praznika ni le v tem, da se je spominjamo Jezusovega rojstva in prihoda na svet, ampak je praznik za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu in tako utrdi in poglobi svojo vero. Spoštovanje človekovega v • I • • življenja JOŽE HORN _ Božič je praznik življenja. Božični čas spoštovanja človekovega življenja. Sam božji Sin si je v osebi Jezusa Kristusa privzel človeško naravo in postal človek, da bi ljudje ponovno postali božji prijatelji. Bog obišče človeka in ta najde Boga. Gresta skupaj. To je Bogu v čast in človeku v korist. Tako gleda Bog na vsakega človeka. Ni važna narodnost, ne jezik in ne življenjska doba, ali zunanji vidni znaki. Vsako človeško življenje si zasluži spoštovanje. To nam je sam Bog pokazal, ko je postal človek. Če spoštujemo Boga, moramo isto razmerje imeti do vsakega človeka. Njegovo vsakdanje življenje je neprecenljive vrednosti. To naj bo še nerojeni otrok, mlad človek v polnosti sil, ranjenec, invalid, bolnik ali človek v visoki starosti. Vsi smo ustvarjeni po božji dobroti. Po njej imamo naravno in nadnaravno življenje in On je za nas postal človek. Bil nam je enak v vsem, razen v grehu. To je človekova veličina, da je sam Bog nam enak in da smo mi tako njegovi. To velja za vse narode, pa naj si bodo veliki ali majhni po številu. Tudi naš narod je med njimi. Za mnoge stvari se mu imamo zahvaliti. To mu priznajmo in ga ne žalimo, kakor Izraelci v puščavi. On nam je dal življenjski obstoj in On nas bo vodil še naprej, ker noče grešnikove smrti, ampak da živi. Tudi mi nočemo umreti kot narod, so dejali Slovenci v Kanadi. Vemo, da novih izseljencev ne bo več. Zato držimo skupaj in si pomagajmo, da bomo živeli Sloveniji v čast, pa čeprav je majhna dežela, pa ima veliko srce. Tudi to je Bogu v čast, zahvala za življenje in nam v korist. O, večno srečna v f v • v m noč božična! O, sveta, večno sveta noč Božiča! Med nami znova z zvezdami žariš, še hlev in jaslice so polne blišča, ki ga razlivaš v okna vernih hiš. O, noč čarobna! Božji Sin je - Dete, ne da bi nehal biti ljubi Bog. In Jezušček nas hoče dobre, svete: zato postal je - kakor mi - otrok. In kakor mi bo rasel, pravi Človek, in šel za naše krivde bo umret. In vstal iz groba bo, razbil okove, ki z njimi svet je bil v Pekel pripet. O, sveta, večno srečna noč božična! Da Bog nas ljubi, zvezde nam pojo. In ker so naša srca Njemu slična, ljubimo Ga! Kako nam bo svetlo ... Vladimir Kos Svobodna Slovenija želi vsem sodelavcem, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu, blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva ter veliko sreče in uspehov v novem letu 2010. vtisi iz slovenije Že počiva vsa narava ^ in ljudskimi ... šlo je sonce za goro. Božična pesem opisuje mir, v katerega se v tem času pogrezne Zemlja na severni polobli. Kratke ure svetlobe, sneg in mraz silijo telo - in misel - v skrčenje, zavijanje in negibnost. Dobra prilika, da se duša spoprime s svojimi problemi; tistimi, katere med časom proizvajanja in aktivnosti tlačimo v predalček za kasnejše reševanje. Za nameček cerkveni koledar obhaja čas pričakovanja - advent, kar pripomore k prejšnjemu občutju: da se človek zamisli in pospravi vso šaro, ki se mu čez leto nabira tako v srcu kot v podstrešju. In končno še božič s svojo liturgijo navadami. Navade pa so povezane s prostorom, na katerem se ljudstvo nahaja, torej se razlikujejo od naroda do naroda, saj včasih ni bilo globalizacije, ampak so živeli bolj vsaksebi, tako geografsko kot kulturno. Temu lahko tudi delno pripišemo razlike v doživljanju božičnega veselja. Slovenske božične pesmi mi zvenijo umirjene, premišljene. Če pomislim na argentinske ali južnoameriške villancicos pa se v njih izraža veselje v bolj razgibanem vzdušju, saj je tam december sredi največjega naravnega izbruha. Kdor je bil obsojen ali imel priliko, da je doživel obe stvarnosti, bo v začetku pogrešal eno ali drugo, saj je svoje pričakovanje, svoje pospravljanje naslanjal na doživljanje narave, v kateri se je rodil ali je je bil navajen. Zato eni sanjajo o belem božiču, drugi pa ne morejo mimo občutka, da je božič možno v polnosti doživljati le v kratkih hlačah. Vsem pa je skupno iskanje miru, prostora, kjer v družbi svojih najdražjih doživimo eno izmed najlepših skrivnosti krščanske vere. Božič je praznik božje ljubezni in prilika, da se tudi sami kot družina - najsibo družina v zdravem, klasičnem pomenu, družina soseske, družina narodne skupnosti, družina svetovnega človeštva - povežemo s Sveto družino. Blagoslovljen božič! GB Družinski zakonik v DZ iz življenja v argentini Vlada je končno za obravnavo v državnem zboru pripravila predlog družinskega zakonika, po katerem je zakonska zveza določena kot življenjska skupnost dveh oseb istega ali različnega spola. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je po seji vlade dejal, da želi zakonik spraviti v zakonski okvir novo prakso, ki se je v družinskem življenju razvila v zadnjih 35 letih. Močno se je namreč „povečal delež atipičnih oblik družinskega življenja", tako da danes po mnenju ministra približno tretjina ljudi živi v „nestandardnih oblikah družinskega življenja". Po ministrovih besedah zakonik ohranja nedotaknjeno tradicionalno zakonsko zvezo med moškim in žensko in ne ustvarja novih oblik družine. „Takšne že obstajajo, družinski zakonik jih samo prizna," je dejal. Pri tem sledijo načelu svobodne izbire posameznika, da torej živi v obliki skupnosti, kot si jo je sam izbral. Tu ne gre le za vprašanje istospolnih skupnosti, ampak tudi za enostarševske, reorga- nizirane in druge družine, je pojasnil. Po ministrovih besedah so sledili temu, da je treba preprečiti diskriminacijo na podlagi istospolne usmerjenosti, kar je bila tudi odločitev ustavnega sodišča. Ob tem, ko ohranjajo tradicionalno družino, pa je treba po njegovem hkrati ustvarjati pogoje za vse državljane, ki so se odločili za netipično obliko družinskega življenja. Besedilo predloga je seveda sprožilo vrsto izjav, v katerih so vladne stranke opevale prednosti novega zakonika, opozicijske pa kritizirale predvsem dejstvo, da je vlada vse skuhala sama, ne da bi upoštevala številne predloge opozicije in tudi družbenih organizacij. V SDS po besedah poslanca stranke Franceta Cukjatija obžalujejo, da pri tako občutljivem vprašanju, kot je družinski zakonik, Pahorjeva vlada ni sposobna doseči širšega družbenega konsenza. Po njihovem mnenju tako vlada slepo vztraja pri predlogu, da se pravica istospolnih partnerjev do posvojitve otrok postavi pred pravico otroka biti posvojen v urejeno klasič- no družino. V državnem zboru bodo tako po napovedih Cukjatija zakonik skušali dopolniti in izboljšati. ,,Če pa to ne bo možno, pa bomo naredili vse, da do sprejetja ne bo prišlo," trdi poslanec SDS. O vprašanju družine je govoril tudi dosedanji ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran: „Osrednje sporočilo božičnega dogodka je mlada družina, Jožef, Marija in Jezus, ki išče dom, razumevanje in sočutje", je dejal v božični poslanici. Kot poudarja, je sporočilo božiča jasno. ,,Pred našimi očmi je sveta družina, ki je zgled vsem družinam. Skupnost po Božji zamisli, ki more edina nuditi otroku vse, kar potrebuje za življenje: telesno bivanje, varnost očeta in nežnost matere, osebe za identifikacijo, duhovno sporočilo prejšnjih rodov in odkrivanje smisla življenja," je prepričan. Ob tem je dejal še, da je za običajno družino očeta, matere in otrok v naši družbi čedalje manj prostora, druge oblike skupnega življenja postajajo privilegirane. TONE MIZERIT V Hudi Jami bodo uredili grobišče Grobišče za posmrtne ostanke žrtev v jaških Barbarinega rova v Hudi Jami, kjer je prikrito grobišče, se bo uredilo v jamskih prostorih tega opuščenega premogovnika kot trajna grobnica. Pred vhodom v rov se bo uredilo ustrezno spominsko obeležje in parkirišče, je pisalo v gradivu po seji vlade, v četrtek 17. decembra Vlada se je namreč na seji seznanila z informacijo v zvezi z ureditvijo omenjenega grobišča. Še pred preureditvijo jamskih prostorov v grobnico je po navedbah vlade nujno opraviti dela, ki se nanašajo na ureditev prostorov, kjer bodo ostali oziroma bodo nameščeni posmrtni ostanki žrtev, ter tudi dela, ki so potrebna za ureditev dostopa do teh prostorov. Za financiranje trajne ureditve grobišča v Hudi jami so v proračunu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za leto 2010 zagotovljena sredstva v višini 430.000 evrov. Z notranjo in zunanjo ureditvijo se prične takoj, ko bo zaključena preiskava v notranjosti objekta, še piše v gradivu. Kot je znano, so se 7. decembra spet začela dela v Hudi Jami. Po odredbi preiskovalnega sodnika v Celju je namreč treba nadaljevati dela pri izkopu iz drugega jaška v rudniku, kjer so marca letos našli več sto mumificiranih posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev. Kdo so žrtve, zakopane v rovu Barbara, ni znano, po nekaterih navedbah pa naj bi bili med njimi slovenski domobranci in hrvaški ustaši. Preiskovalci doslej na truplih niso odkrili strelnih ran, zato domnevajo, da so ti ljudje umrli zaradi zastrupitve s plinom. Doslej so iz rova iznesli 726 trupel, po ocenah zgodovinarja in vodje evidentiranja prikritih grobišč Mitje Ferenca pa naj bi bilo v prvem jašku še okoli 2500 trupel. Trupla naj bi bila tudi v drugem in tretjem jašku. Vodič po Ljubljani V nakladi 20.000 izvodov je izšla deveta številka turističnega vodiča Ljubljana InYourPocket, ki pomaga tujim in domačim turistom izbrati ustrezen hotel, restavracije in bare ter jim ponuja informacije o nakupovanju, športnem in kulturnem dogajanju ter ostalih zanimivostih glavnega mesta. Vodič, zapisan v angleškem jeziku, je prvotno namenjen tujcem, vendar primeren tudi za domačine, ki želijo odkriti nove prijetne kotičke v glavnem mestu in biti na tekočem z razvedrilnim in kulturnim programom. Kot je za vodiče InYourPocket značilno, so tudi tokrat številko pripravili tuji novinarji, ki bivajo v Ljubljani in se vsakodnevno srečujejo z mestom in njegovo ponudbo. Brezplačen vodič je tujim in domačim turistom na voljo v hotelih, restavracijah, trgovinah, ambasadah in večjih slovenskih ter evropskih mestih. Del distribucije pa bo tudi v prosti prodaji. Prebivalstvo se povečuje V Sloveniji je sredi letošnjega leta živelo 2.042.335 prebivalcev. To je za 9973 ali za 0,5 odstotka več kot ob koncu leta 2008. Prebivalstvo Slovenije je sestavljalo 1.011.767 moških in 1.030.568 žensk. Slovenski prebivalci so bili sredi leta v povprečju stari 41,4 leta ali 0,1 leta več kot ob koncu leta 2008. Tuji državljani so 30. junija 2009 predstavljali 3,9 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. Njihovo število se je v prvem polletju povečalo za 8932, od tega več kot za dve tretjini v prvem četrtletju. V drugem četrtletju, ko se je število tujcev povečalo v manjšem obsegu, se je v nasprotju s prejšnjimi četrtletji delež moških v tej prebivalstveni skupini zmanjšal. Število slovenskih državljanov se je od konca decembra 2008 povečalo za 1041 ali za 0,1 1 odstotka. V prvi polovici leta se je povečalo število prebivalcev v 160 slovenskih občinah. Največje sorazmerno povečanje je zabeležila občina Loški Potok (za 3,3 odstotka); sledila ji je občina Loška dolina (za 3,2 odstotka). Absolutno se je znova najbolj povečalo število prebivalcev ljubljanske občine, in sicer za 2223 (za 67 slovenskih državljanov in za 2156 tujcev). Število prebivalcev se je v 102 občinah povečalo zaradi rasti števila slovenskih in tujih državljanov. V 36 občinah je naraslo le število tujcev, v 22 občinah z zabeleženo rastjo prebivalstva pa je naraslo le število slovenskih državljanov. V 46 občinah pa se je število prebivalcev zmanjšalo, in sicer največ v občinah Ruše in Preddvor (v vsaki po 1,1 odstotka). Absolutno se je najbolj zmanjšalo število prebivalcev občine Maribor (za 471 ali za 0,4 odstotka); število tujcev se je sicer povečalo za 671, število slovenskih državljanov pa je hkrati upadlo za 1142. V treh občinah med tistimi, v katerih je število prebivalcev upadlo, se je število slovenskih državljanov povečalo, število tujcev pa se je v večjem obsegu zmanjšalo, in sicer v občinah Hoče - Slivnica, Sveti Jurij in Trnovska vas. V 23 občinah s prebivalstvenim upadom se je zmanjšalo število slovenskih državljanov, število tujcev pa je naraslo. Od decembra 2008 se število prebivalcev ni spremenilo v štirih občinah: Benedikt, Grad, Kostel in Kungota. V vsaki od teh se je število slovenskih državljanov povečalo za toliko, za kolikor se je zmanjšalo število tujcev. Prebivalci Slovenije so bili 30. junija 2009 stari povprečno 41,4 leta; moški so bili stari povprečno 39,7 leta, ženske pa 43 let. Skupaj in po spolih je bila razlika v povprečni starosti glede na 31. december 2008 0,1 leta. Povprečna starost prebivalcev se je v prvem polletju 2009 znižala v 27 občinah, nespremenjena je ostala v 56, povišala pa se je v 127 občinah. Položaj se vedno bolj zapleta. Napredovanje opozicije v parlamentu in reakcije vlade nad težavami in neuspehi, otežkoča normalen razvoj ustavnega življenja. Dve leti do prihodnje zamenjave oblasti bosta napeti. Neodvisna pravica. Zgodovina sodne oblasti v Argentini ni lahka. V teku raznih dob imamo dovolj primerov vredne neodvisnosti in grobe poslušnosti. Gotovo je bil v tem oziru zelo temačen čas predsednika Menema, ko je njegova „avtomatična večina" v sestavi vrhovnega sodišča, postavila juridično stanje na rob prepada. Če sledimo razvoju teh šestih let kirch-nerizma lahko ugotovimo, da je vsaj na začetku vlada skušala pokazati spoštovanje do sodne ustanove. Imenovanje članov vrhovnega sodišča je potekalo po predpisih. A kmalu se je pokazalo, da vladi ni preveč všeč, kako se stvar razvija. Tako so celo ustavili imenovanje novih članov in od predpisanih devetih, jih je danes samo sedem. Prav tako vrsta mest čaka na imenovanje sodnika, ker je zaradi političnih zapletov in drugih težav postopek imenovanja dejansko zamrznjen. Se je pa zadnje čase pokazalo, da sodna oblast nastopa znova bolj neodvisno. To je povzročilo razne reakcije v vladi. Omenimo le, da sta doslej že dva sodnika razglasila za protiustavne posamezne člene zakona o avdiovizu-alnih medijih. Sodna zbornica je tudi zavrnila postopek državnega tajništva za trgovino v zvezi s podjetji Cablevision in Multicanal. Posebej pa je padlo v oči, da je sodišče (po dveh letih) prišlo do zaključka, da so bile volitve v sindikatu letalskih pilotov nepravilne. Kdor ne uboga ^ se mu nič ne zgodi. Prav v tem zadnjem primeru je prišlo do hudih zapletov. Sodnica je ukazala, naj se na čelo sindikata postavi vodstvo liste, ki je bila ,,premag-ana" v osporavanih volitvah. Pristojni policijski oficir pa sodnega ukaza ni hotel izvršiti, češ, da minister Fernandez tega ne dovoli. Minister je potem res priznal, da je on odločil, naj se sodni ukaz ne izvrši, in na razne načine razlagal in opravičeval svoj korak. A dejstvo je, da je prišlo do konflikta oblasti, kjer izvršilna ne uboga sodne. Ne gre tukaj samo za vodstvo enega najmanjših sindikatov, gre za dejstvo, kako sedanja vlada postopa v razmerju do sodne oblasti. To ima korenine v stanju, ki je vladalo (in še vlada) v provinci Santa Cruz, ko je bil guverner Nestor Kirchner. Za njegove dobe odstavljeni vrhovni provincial-ni tožilec še sedaj ne more ponovno prevzeti svojega mesta, kljub že dvema uka- zoma vrhovnega sodišča. Beseda, velja? Moramo omeniti tudi zaplet okoli zakona politične reforme. Svoj čas smo pisali, kako težko ga je vlada potrdila v parlamentu, kljub svoji tedanji večini. Zapletlo se je v nekaterih posameznih členih. Da si zagotovi prepričljivo večino, je tedaj vladni sektor pristal na nekatere spremembe v besedilu, zlasti tiste o zahtevah števila članov posamezne stranke, da je ta uradno priznana. Iz najvišjih vladnih vrhov je prišlo soglasje do sprememb. A ko je predsednica dokončno uzakonila besedilo, je vložila svoj veto prav na oba popravljena člena. S tem je grobo prizadela delovanje manjših strank, bolj na levici kot na desnici. In prav levica je podprla spremenjeno besedilo. Računi, ki jih delajo v vladi so enostavni. Glasovi, ki se ne bodo razpršili na levici, bodo šli v vladne torbe. A to je račun brez krčmarja. Reakcija na ta predsedniški veto je bila izredno ostra. Celo Pino Solanas, ki sicer nima težav s svojo stranko in mu je zagotovljeno delovanje, je ostro napadel vlado, ker ni spoštovala dogovora in ker hoče s tem zakonom uvesti ,,bipartidi-zem". Odločilni senat. Kaže, da se je Kirchner vdal, da je izgubil nadzorstvo nad poslansko zbornico. Tako vsaj lahko sklepamo ob soglasju za sestavo posameznih komisij. A Kirchner ni član nobene. Drugače pa je v senatu, kjer je vlada v manjšini a samo za en glas. Tu je Kirchner že na ofenzivi, da zagotovi podporo vladnim iniciativam. Z dvema članoma, ki jih prepriča na ta ali oni način, ima zagotovljeno večino. S tem sicer ne more zagotoviti izglasovanja vladnih zakonov, ki se lahko zataknejo pri poslancih, lahko pa zagotovi, da ne bo potrjen noben zakon, ki vladi ne bi bil po godu. Saj državo lahko vodijo s predsedniškimi dekreti. Zato je tudi toliko direndaja okoli bikameral-ne komisije, ki mora preučevati in potrditi predsedniške dekrete. Na vsak način hočejo preprečiti, da bi parlament izvajal nadzorstvo nad delom vlade. Združeni, a ne preveč. Peronistična stranka v provinci Buenos Aires je imela svoje zasedanje. Končno je zmagal bivši predsednik Kirchner in postavil na vodstvo svoje ljudi. A manjkalo je ogromno delegatov in od 30 županov velikega Buenos Airesa jih je bilo prisotnih samo 10. Vprašanje kandidatur pa se vedno bolj zapleta. Medtem, ko Kirchner nastopa monolitno, se uporni del prepira. Duhalde in Reute-mann ne najdeta sintonije in njun spor že postaja smešen. slovenci v argentini Zaključna prireditev Slomškove šole V nedeljo 29. novembra smo po sv. maši imeli zaključno prireditev naše šole. Zastavonoše in najboljše učenke 8. razreda Cecilija Petkovšek, Nadja Hribar in Miki Bokalič so prinesle slovensko zastavo. Voditeljica šole ga. Mateja Hribar Šmalc je pozdravila vse navzoče in nam podala bogate misli ob tej priložnosti. Poudarila je, da je bilo to delavno leto zaznamovano z obhajanjem 60-letnice obstoja naše šole. Povedala je: „zaključek šolskega leta je velik korak. Letos bi lahko rekli da ni bil samo korak ampak trdna hoja do uspešnega cilja. Pokazali smo,da je v skupnem delu moč. Ljubezen do naših korenin in seveda do otrok je plamen, ki gori v notranjosti in se po šestdesetih letih še ne da ugasiti". Čeprav je bil glavni trud leta usmerjen v obhajanje visokega jubileja, tudi drugo delo ni izostalo. Učenci so se udeležili skupnih prireditev in šolskega izleta, vsako zadnjo nedeljo v mesecu so pa bili navzoči in peli pri šolski maši. Ob sobotah po rednem pouku so imeli fantje telovadbo in nogomet, dekleta pa razna ročna dela. Zahvalila se je vsem ki so ji pomagali skozi vse leto ob raznih šolskih dejavnostih. Osmošolci so bili letos glavni akterji prireditve. Recitirali so nam Aškerčevega Janičarja, potem jih je nagovorila njihova razredničarka gdč. Marjanka Oblak in katehet g. Franci Cukjati. Slovesno so prejeli spričevala in knjižni dar v spomin na šolo. Nato se je zahvalil Tomi Selan v imenu vseh sošolcev. To so letos bili: Mikaela Bokalič, Valeria Ferreira, Nadja Hribar, Cecilija Petkovšek, Martin Loboda, Martin Marolt, Aleks Stocca in Tomi Selan. Prisrčno so se zahvalili in obdarovali vse učitelje ki so jih poučevali od vrtca do osmega razreda. petja Marcelo Brula se je Slomškovi osmošolci tudi sedaj izkazal, ko je vključil vse učence šole da so nam zapeli in uprizorili najbolj priljubljene pesmi muzikala Hvalnica Družine Trapp. Njihov nastop je bil vesel in prisrčen in ga je bilo kar prehitro konec. Ga. Veronika Malovrh Oster se je kot predsednica odbora staršev zahvalila vsem učiteljem ki so letos poučevali. To so bili: Lucijana Seljak in Štefi Bokalič za vrtec, Cintija Seljak za 1. razred, Lucijana Jakoš za 2. razred, Monika Vitrih Koželnik za 3. razred, Ana Beltram Aguilar za 4. razred, Anka Smole Kokalj za 5. razred, Lucijana Hribar Podržaj, 6. razred, Monika Svetlin Pregelj -zgodovina- in Marjanka Oblak-slovnica- 7 in 8 razred. Petje, Marcelo Brula, katehet g. Franci Cukjati, verouk Mirjam Klemenc Črne in Veronika Javoršek, telovadba: Pavel Marolt, Janko Koželnik in Ciril Loboda, ročna dela: Alenka Smole Bokalič in Ana Selan Miklavc, v knjižnici Marjana Poznič Mazieres in Tatjana Pustavrh, nadomestnice Marjana Jakoš, Tatjana Pustavrh in Marjana Poznič Mazieres. Voditeljica šole Mateja Hribar Šmalc; tajnica Karla Malovrh Jakoš. Za konec so osmošolci predali zastavo najboljšim učencem 7. razreda, to so bile Nadja Jakoš, Natalija Podržaj in Magdalena Mazieres in s pesmijo ob slovesu so osmošolci zapustili dvorano in tako zaključili svoje obdobje v Slomškovi šoli, vendar ne Slomškovega doma. Nato so vsi učenci stopili k svojim učitejicam in prejeli težko pričakovano spričevalo in ga potem s ponosom pokazali svojim staršem. Tako je Slomškova šola zaključila že svoje 60. leto dela in ljubezni do slovenstva in slovenskih vrednost. a.s. BARAGOVA ŠOLA ,,Vsa vrata naj božič odpre, naj srečno obdobje se zate prične" Zopet je leto za nami.... Zbrali smo se za praznik Brezmadežne v popoldanskih urah v dvorani, da bi šli v procesiji za zastavami v cerkev Marije Kraljice. In z lepim petjem se je začela maša, ki jo je daroval g. Jaka Barle. On je zelo lepo govoril o adventnem času kako naj se pripravimo za prihod Zveličarja sveta. Tudi je lepo opisal življenje Janeza Vianneja in nas spodbujal k molitvi. Seveda smo se tudi zahvalili Mariji za praznovano obletnico in se priporočili, da bi nas vedno še naprej vodila po pravi poti. Prišli smo v dvorano. Na odru je bil skromen hlevček in vsak od nas je vedel, kaj se bo tam zgodilo, saj vsi vemo, da v mesecu decembru se po celem svetu začenjajo priprave na Božič. Najprej je bila poslovitev osmošolčev. Na oder sta bila klicana Koprivnikar Tomaž in Šmalc Sebastjan. Ga. Liljana Zidar jima je pripela šopek in lepo pozdravila. Zelo lepo sta podala Župančičevo ,,Z vlakom". Nato jih je poslovila voditeljica ga. Lucijana Servin Čeč. Povedala jima je, da naj bosta pripravljena na novo in nepoznano dobo, ki jo začenjata. Naj upoštevata^ vedno dobre nasvete staršev in učiteljev. Želela jima je srečo v življenju in obilo božjega blagoslova. Sledil je Božični prizor. Luč je zopet ugasnila in na odru sta bila napovedovalca novinarja Tomaž in Sebastjan. Prav lepo sta opisala v okviru poročil, kako se je v tistih časih zgodilo rojstvo otroka, o katerem niso imeli dosti podatkov. Ljudje so pravili, da je angel to oznanil, drugi, da sta bila mož in žena ki sta prišla v Betlehem zaradi popisa prebivalstva, nekateri so vedeli, da sta zakonca iskala prenočišče. Še drugi so govorili, da ju je nekdo pospremil v neki hlev izven mesta. Takrat sta prihajala na oder sv. Jožef in Marija (Koprivnikar Agustin in Vilfan Karolina). Ko se je otrok rodil je v hipu bila množica angelov, ki so hvalili Boga. Angelov glas (Evgenija Rozman) je rekel: ,,Ne bojte se! Oznanjam vam veliko veselje ..." Prišli so mali angelčki na oder (Barle Goljevšček Stefania, Burja Karla, Grbec Vanina in Urbanija Valerija) in Jezusa častili in zaplesali. V dvorani se je slišal petje ... Kaj se vam zdi Osmošolca Baragove šole pastirčki vi? Ljudsko petje je spremljalo pastirčke (Barle Goljevšček Josefina, Burja Viktorija, Čeč Mora, Grbec Agustin, Grbec Martin, Grbec Natasha, Rozman Maksi, Šmalc Federi-ko in Urbanija Cecilija) ki so prihajali iz vseh koncev k Novorojenčku. Vsak je prav lepo obdaroval Sveto Družino prinesli so odejo, dračja, in se mlado Jagnje. Bilo je prav lepo, ko smo zagledali na odru še mlado živo ovco, ki jo je prinesel pastirček k Jezuščku. Ko so rajske strune zadonele so prihajali na oder Sv. Trije Kralji (Cerar Niko, Hess Agustin in Strah Emanuel), tudi so oni počastili Zveličarja sveta in ga obdarovali z zlatom, mirom in kadilom. Tako, kot sta novinarja predstavila Jezusovo rojstvo, se že dva tisoč let kristjani trudimo razširiti to veselje po vsem svetu. Zdaj so pa stali pred odrom učenci 5. in 6. razreda in podarili Slomškovo ,,Lučke v srcih". Ko so bile svečke prižgane so najmlajši pod vodstvom ge. Monike Urbanija Koprivnikar zapeli ,,Prižgimo si lučke" nato pa vsi skupaj prav lepo zapeli pod vodstvom ge. Anči Koprivnikar Rozina ,,Sveta naša družina". Nazadnje so pa vsi nastopajoči vsem želeli Blagoslovljene Božične praznike! Za konec je tudi ga. voditeljica šole pozdravila starše, se zahvalila za pomoč in sodelovanje skozi leto. In tudi opozorila in prosila naj vsi sodelujejo, saj je vse to delo v prid našim otrokom! Vsaka pomoč je važna! Včasih človek misli, da ni tako, in si predstavlja da lahko kdo drugi kaj naredi ... Lahko pa se zgodi, da vsi tako mislijo in ostanemo sami pri delu. Slovenska šola ne bi smela biti neka ,,težava", nam ne bi smela biti odveč. Morali bi biti navdušeni in ponosni na njo. In da bi tudi otrok tako čutil, je odvisno predvsem od družine. Vzemimo si čas tudi za slovensko šolo. Želela je tudi Blagoslovljene Praznike vesele počitnice in naj bi prihodnje leto 2010 dobilo bolj združene! LvS SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Predavanje nadškofa Stresa Že skoraj ob zaključku letošnjih kulturnih večerov v okviru naše organizacije nas je teološko - filozofski odsek povabil na predavanje tedanjega mariborskega nadškofa dr. Antona Stresa, v petek, 13. novembra 2009, v dvorani dr. Tineta De-beljaka v Slovenski hiši. Razvoj predavanje se je osredotočil na stvarnost aktualne katoliške Cerkve v Evropi, in je hkrati vključeval vlogo in problematiko sodobne cerkve v Sloveniji. Večer je otvoril vodja teološkega odseka delegat dr. jure Rode, ki je pozdravil visokega gosta, čigar življenjsko pot zasledujemo po slovenskem tisku in spletni mreži. Teolog dr. Stres je spremljal svoje jasno zgrajene misli, podatke, ocenjevanja in zaključke s projekcijami diagramov, shem in vodilnih misli. Predavatelj je označil Evropo kot kontinent, ki kaže šibko pripadnost krščanski veri. Na stari celini prevladujejo dvom, agnosticizem, relativizem, pragmatizem, hedonizem komformizen in neangažiran-ost. Krščanstvo ima veliko nuditi modernemu človeku: zaupanje, vero v Kristusovo zmago, smisel za aktivno sodelovanje v družbi. Dr. Stres je poudaril, da kljub vsej resni in negativni situaciji lahko vidimo znamenja upanja: Cerkev je svobodna, v vernikih je močnejša zavest pripadnosti in poslanstva, družba teži k spravi in miru, cvetijo misijonska in duhovna gibanja. Kristjani se moramo zavedati, da ni vseeno, kaj verujemo, in da mora biti tesna povezanost v Cerkvi. Za sodobnega kristjana ne smejo obstajati polovičarske rešitve, ni svo- bode brez resnice, ni pravičnosti brez svobode. Sodobna moderna družba razodeva krizo upanja, ki je zaznana ob padcu rodnosti, strahom pred dokončno odločitvijo, globalizacijo na škodo revnih, verska skepsa in moralni relativizem. Je manj solidarnosti in prostovoljstva. Ob dejstvu, da krščanstvo v Evropi ni več samoumevno in ni del javnega mnenja, je zato zahtevnejša vloga katoličana pri preobrazbi družbenega življenja. Vera je osebna odločitev, katero moramo braniti in krepiti. Po predavanju se je odličnemu izvajanju predavatelja zahvalila predsednica SkA dr. Katica Cukjati ter nato odprla drugi. Sledila je vrsta vprašanj, ki so se dotikala različnih področij, tesno povezana med seboj. Publiko so zanimali stiki med Cer- kvijo in slovensko državo, revindikacija Rožmanove vloge med drugo svetovno vojno, verski verouk v slovenskih šolah, stiki med slovensko državo in Svetim sedežem, stališča hrvaške in slovenske Cerkve v zvezi z mejnim konfliktom, o krizi duhovniških poklicev, o vlogi izseljenskih duhovnikov itd. Sedaj ljubljanski nadškof dr. Anton Stres je na vprašanja odgovarjal s prepričljivostjo, ki mu je lastna ob temeljitem poznanju družbenega in filozofskega znanja ter osebnih pastoralnih izkušenj. Udeležba na tem tako pričakovanem večeru je bila odlična, prav tako kot odziv publike, ki je z velikim zanimanjem spremljala ves potek. Po uradnem delu programa se je nadaljeval razgovor s predavateljem dr. Stresom ob dobri zakuski. K.C. ODBOJKARJI U-18 NAŠEGA DOMA Uspehi na provincialnem turnirju SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Zaključna seja odbora Argentina Leto 2009 bo v dolgotrajnem spominu skupini odbojkarjev Našega doma kajti postali so prvaki v občini La Ma-tanza in s tem postali regionalni finalisti. Tekmovali so z zmagovalci občin Ezeiza, Esteban Echeverria in Almirante Brown, jih premagali in s tem dosežkom prispeli na f^nalne provincialne tekme v Mar del Plata, ki so se vršile od 18. do 21. novembra. Odbojkarji Niko Puntar (kapetan), Marjan Kržišnik (namestnik kapetana), Boris, Peter in Igor Malovrh, Tonči in Matjaž Oblak, Aleks Jakoš, Tomaž Grilj, Andrej Vombergar, Tomaž Erjavec ter Ivo Smrdelj, pod vodstvom voditelja in trenerja prof. Jureta Urbančiča, so si letos zastavili cilj, da meseca novembra potujejo na zaključne tekme, ker so leta 2007 in 2008 ostali pred vrati. Takrat so bili poraženi na zadnjih tekmah, nakar so se vestno pripravili in menili, da je trenutek prav letos. Prvi del tekmovanj se je vršil v Našem domu. Udeležilo se ga je čez 20 moštev. Pri zaključnih srečanjih je Naš dom premagal skupini Mariano Acosta ter Casanas. Na Regionalu, tudi v ND, smo tekmovali z Burzaco. Bila je težka igra, a končno se je pokazalo, da so bili naši fantje bolj spretni kot gostje. Končni izid 2- 0 je sprožil veselje ne samo našim mladim odbojkarjem temveč tudi skupini prijateljev in staršev, ki so se tekme udeležili. Načrtovani cilj smo dosegli: v Mar del Plato gremo! V torek 17. 11. smo se zbrali v Našem domu, da se poslovimo od domačih, posebno pa, da se priporočimo Materi Mariji za varstvo na naši turneji. Ob 23. uri je odpeljal vlak z 800 tekmovalci Matanze. Finalnih tekem se je udeležilo čez 20 tisoč športnikov in to mladih, prizadetih in starejših. Prva tekma, na igrišču Once Unidos, se je odigrala 19. 11. proti Hurlingamu. Rezultat 2-0 za našo ekipo je bil zagon in veselje za težko tekmo, predvideno za naslednji dan. V petek 20. 11 se je vršila odločilna tekma: Naš dom ( La Matanza) proti Bolivar. Zelo nemirno in nezrelo smo odigrali prvi del (25-15) a mnogo pogumnejši in spretni z možnostjo priti do tretje igre (24-23 in 25-24 za naše fante); a ni uspelo. Končni 28-26 je postavil ,,Tinelli's boys" na polfinalne tekme, nas pa odslovil. Čeprav je bil športni del zaključen, je bil družabni del skupine enkraten. V prijateljskem vzdušju smo se zabavali in uživali na obali, pri športu, v teku, na sprehodih, ob udeležbi pri nedeljski sv. maši, itd. Skupni vlak nas je pripeljala na Constitucion. Vrnili smo se v Naš dom hvaležni vsem, ki so sodelovali na katerikoli način, posebno pa odboru Našega doma, sanhuški mladini ter staršem. Posebno pa Materi Mariji, ker nas je njeno varstvo spremljalo povsod. e. č. SLOVENSKI DOM SAN MARTIN Medalja za Ivanko Tako dolgo je že ni v Slovenski dom, da bi bili skorajda nanjo pozabili. Kako pogosto to počnemo s tistimi, ki jim v življenju ni bilo z zdravjem prizaneseno. Zdravniški pregledi, operacije in razna zdravljenja so bili že od rojstva na njenem dnevnem redu. Danes je Ivanka Truden že 18-letno dekle in se rada ukvarja s športom in umetnostjo. Ivanka se je udeležila provincialnega tekmovanja v kategoriji za telesno prizadete, ki se je vršilo 18. in 22. novembra v mestu Mar del Plata. Zastopala je občino Vicente Lopez, in sicer v atletiki. Pri panogi ,,lanzamiento de clavas" (posebno tekmovanje za prizadete) je osvojila bronasto medaljo. Ivanka pa lepo napreduje tudi pri umetnosti. Udeležila se je natečaja za risanje in slikanje ,,Jonas Salk", ki ga že dvaindvajset let organizira občina Vicente Lopez, in prejela posebno priznanje za razstavljena dela. Draga Ivanka, vsa sanmartinska družina ti čestita za lepe uspehe. Pa tudi vsej tvoji družini, ki te v vsem spremlja in podpira. Sanmartinski lipi V soboto 5. decembra 2009, ob 17,30. uri je bila v Slovenski hiši seja odbora SDS Argentina. Vodila jo je predsednica Andrejka Dolinar Hrovat, ki je uvodne misli posvetila opisu delovanja Slovenske demokratske stranke v Sloveniji, omenila je tudi aktivnosti Strokovnega sveta SDS ter poudarila pomembnost pojma Slovenske pomladi. Za zapisnikarja je bil izvoljen podpredsednik Andrej Grilc. Sledila je razprava o današnjem položaju v Sloveniji, o vplivu civilne družbe na javnost, kot npr. Zbor za Republiko, o organiziranju javnih tribun SDS po Sloveniji ter o Lizbonski strategiji. Odborniki so izrazili zaskrbljenost ob vnovični izdaji Komunističnega manifesta. (Prva izdaja v slovenščini po petindvajsetih letih). Podpredsednik Damijan Ahlin, je poročal o Kongresu Evropske ljudske stranke in o delegaciji Slovenske demokratske stranke pod vodstvom Janeza Janše, ki se bo udeležila 9. in 10. decembra na Kongresu v Bonnu. Med uvodnimi govorniki kongresa je o izzivih prihodnosti spregovoril Janez Janša. Ahlin je svetoval tudi branje obširnega članka predsednika SDS Janeza Janše: ,,Padec Berlinskega zidu in posledice razpada rdečih imperijev v Jugozahodni Evropi". Članek je bil v angleškem jeziku pod naslovom ,,Did de Berlin Wall really come down on both sides" objavljen meseca novembra na spletni strani publikacije ,,European View". Isto soboto t.j. 5. decembra je v Sloveniji, na Otočcu pri Novem Mestu potekala 3. Seja Sveta SDS. Sejo je vodil g. France Cukjati, ki je tudi postal pozdrave odboru SDS Argentina, katere je predsednica prebrala. Svet Slovenske demokratske stranke je na svoji seji sprejel naslednje stališče: 1- Svet SDS izraza protest, ker je predsednik države, ki naj bi dosledno in z državniško avtoriteto zastopal vrednote demokracije in človekovih pravic, podeli srebrni red za zasluge človeku, ki je vodil tajno službo, katera je dolga leta služila teptanju človekovih pravic in ohranjanju komunističnega totalitarnega režima. Svet zato podpira poslansko skupino SDS v njenem odločnem nasprotovanju takšnemu ravnanju predsednika države in ji predlaga, da o tem vprašanju sproži javno razpravo. 2- Svet SDS nadalje izraža veliko zaskrbljenostjo nad poglabljanjem gospodarske krize v Sloveniji, vse večjo zmedo pri vodenju države in brezobzirni poskusi restavracije totalitarne miselnosti in revolucionarnih idolov. 3- Zato Svet vodstvu stranke in poslanski skupini SDS nalaga, da uporabita vsa demokratična sredstva za uveljavljanje načel demokratičnosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, ter da se ponovno vzpostavita gospodarska in socialna stabilnost ter večja politična enotnost pri varovanju nacionalnih interesov. Seja se je zaključila ob 19. uri, nakar so se odborniki udeležili sv. maše za žive in rajne člane Slovenske demokratske stranke. Andrej Grilc ZA PRAZNIČNI UŽITEK Potica vseh vrst za razne okuse TESTO (1. način): 600 g moke, 30 g kvasa, 2 dcl mleka, 140 g sladkorja, 140 g masla, 4 rumenjaki, sol, 1 vanilin sladkor, maščoba za pekač. TESTO (2. način - po receptu s. Nikoline): 1 kg moke, 1 žlička soli, 20 g kvasa, 50 g sladkorja z vanilin sladkorjem, limonina lupina, 2 žlički ruma, 3 rumenjaki, 80 g margarine, toplo mleko. Osnovni recept za testo Moko presej v skledo, na sredino stresi vse sestavine, razen kvasa, maščobe, rumenjakov in sladkorja (po sestavinah za prvo testo daj pol sladkorja v moko, pol pa zmešaj z rumenjaki). Kvas posebej raztopi v mleku, ki si mu dodala žličko sladkorja. Rumenjake in sladkor penasto vmešaj, daj v moko, ki si jo osolila. Prideni vzhajan kvas in četrt litra vročega mleka in s tem zamesi. Testo dobro pregneti, da se loči od rok in sklede. Dobro pregne-teno testo se lepše valja. Vzhajaj na toplem. Ko testo valjaš pazi, da ga ne razv-lečeš. NADEVI ZA POTICE - Orehov nadev: 1,5 dcl mleka, 400 g zmletih orehov, limonina lupina, cimet, 2 žlici ruma, 100 g sladkorja, 100 g medu, 2 beljaka, 40 g masla. Mleko in polovico sladkorja zavremo. Z njim popa- rimo zmlete orehe. Prav tako zavremo med in ga prilijemo zmesi. Dodamo naribano limonino lupinico, cimet in rum. Ko se vse skupaj ohladi, primešamo še trd sneg iz beljakov, v katerega smo vtepli preostali sladkor in nazadnje rahlo vmešamo maslo. - Rozinov nadev: 80 g masla, 2 rumenjaka, 100 g sladkorja, 2 dcl kisle smetane, 1 vanilij sladkor, limonina lupina, 60 g finih krušnih drob-tin, 1 beljak, 40 g rozin, rum. Maslo penasto vmešamo, dodamo rumenjake, pol sladkorja in kislo smetano. Dobro zmešamo in dodamo vanilij, limonino lupinico, trd sneg, v katerega smo vmešali preostali sladkor in drobtine. Na 1 cm razvaljano testo namaže-mo nadev in ga potresemo z očiščenimi in z rumom nav-laženimi rozinami. - Dober nadev: 1/4 l mleka, 80 g sladkorja, malo vani-lije, 150 g čokolade, 4 rumenjaki, 1/4 litra stepene sladke smetane ali 200 g presnega masla ali sneg iz dveh beljakov. Mleko, sladkor, vanilijo, čokolado in rumenjake mešaj nad vrelo vodo, da se zgosti. V hladno maso zamešaj smetano ali maslo. Namesto smetane lahko v vrelo zgoščeno kremo zamešaš sneg dveh beljakov. - Medeni nadev: 300 g ajdovega medu, 40 g sladkorja, 50 g masla, cimet, limonina lupina, 3/4 l zmletih orehov (izmeri v merilni posodi), 2 žlici ruma,1 celo jajce, 2 pesti finih krušnih drobtin, 20 g masla za praženje drobtin. Med naj dobro prevre, nato ga odstavimo. Dodamo maslo, sladkor, limonino lupinico, cimet, 2/3 orehov in rum. V še topel nadev zamešamo jajce. Se topel nadev razmažemo po testu in po njem posujemo preostale, na grobo sesekljane orehe in prepražene drobtine. - Pehtranov nadev: 80 g masla, 40 g drobtin, 1,5 dcl goste kisle smetane, 1 rumenjak, 60 g sladkorja, 4 večji šopki pehtrana. V kozico damo maslo, na njem prepražimo drobtine in ohladimo. Ohlajenemu primešamo smetano, sladkor in rumenjake. Nadev namaže-mo po razvaljanem testu in ga potresemo z debelo naseklja-nim pehtranom. - Makov nadev: 4 dcl mleka, 250 g moke, 50 g masla, 1 rumenjak, 140 g sladkorja, 100 g finih krušnih drobtin, cimet, limonina lupina, 2 žlici ruma, 2 beljaka. Mleko zavremo in vanj zakuhamo zmleti mak. Kuhamo nekaj minut in mešamo, da se nadev ne prime dna. Posebej penasto vmešamo maslo, mu pridamo rumenjak in 6 dag sladkorja. Mešamo, da naraste, dodamo kuhan mak, drobtine, cimet, limonino lupino, rum in trd sneg iz beljakov, v katerega smo prej vtepli preostali sladkor. Vse skupaj rahlo zmešamo in enakomerno namažemo po razvaljanem testu. MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM ROJAKOM ZEDINJENA SLOVENIJA Obilo duhovnega bogastva naj natrosijo angelski spevi v božični noči po naših slovenskih družinah tukaj in po širnem svetu. SLOVENSKI DOM CARAPACHAY želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto. V tihi noči se je odprlo nebo razsvetlile so se zemeljske širjave, Odrešenik prišel je v jasli in nam mir, ljubezen podaril! Vsem članom, prijateljem in dobrotnikom želi v teh božičnih praznikih blagoslova, v letu 2010 pa obilo uspehov, zdravja in sreče SLOMŠkOV dom Pričakujemo Vas pri božični sv. maši in zajtrku. VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V BUENOS AIRESU želi vsem Slovencem, njihovim sorodnikom in prijateljem, da bi v božičnih in novoletnih praznikih ljubezen napolnila srca vseh ljudi in jih spremljala skozi vse leto 2010. Avguštin Vivod - veleposlanik BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MILOSTI POLNO NOVO LETO ŽELE VSEM ROJAKOM V ARGENTINI DUSNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HISO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO VINCENCIJEVA KONFERENCA Naj novorojeni Kralj miru, ki se je rodil v bornih jaslicah, napolni naša srca z mislostjo in ljubeznijo! Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Gospodovo leto 2010 Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča Društvo Slovenska vas želi vsem članom in sodelavcem ter vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini vesel Božič in srečno Novo leto! Društvo Slovenska Pristava želi vsem rojakom blagoslovljen božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2010 ,,Hlev in jasli, voljna slama... V sveti uri v sebi sama, blaga Marija in Devica, ob zatonu luči dneva Božje Dete porojeva zate, zame, za ves svet Vedno znova, spet in spet" Naš dom San Justo zeli vsem članom, prijateljem in znancem blagoslovljene božične praznike ter srečno, uspešno in upanja polno novo leto 2010. Vsi lepo vabljeni 25. decembra k slovenski sveti maši iki stolnici, nato v Naš dom na žive jaslice in skupni zajtrk. Zveza slovenskih mater in zena v Bagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in obilo sreče v novem letu 2010 vam želi Psdernera Bimnai AWa [ruiaiiv^o Fdx: 4;-majl: l-ecnica cl c mcc^lecni cac-l emc c .cd m. □ r Vsem rojakom obilo božičnega veselja in Marijinega varstva v novem letu želi INDUSTRIJSKO METALURGICNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 E-mail: antonio@podrzaj.com.ar - www.podrzaj.com.ar Vesele božične praznike in srečno novo leto želi dr. Katica Cukjati advokatinja civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638 Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure uenos Aiies Slovenski srednješolski tečaj Ravn. Marka Bajuka želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživet božični večer. Novorojeno Detece pa naj prinese blagoslova, miru, upanja in uspehov v novem letu 2010. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2010 želi vsem rojakom BAJDA s.r.1 parketi www.bajda.com.ar Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vam želi Tiskarna Vilko d. z o. z. Tisk kakovostnih brošur, vizitk, map. Grafično oblikovanje California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires Tel.: 4301-5040 - info@vilko.com.ar - www.vilko.com.ar Da bi ta sveti božični večer nam vlil trdne vere v Novorojeno božje Dete, ki bo prineslo mir, ljubezen in pravico tudi našemu narodu! V Novem letu želimo vsem Slovencem doma in po svetu osebnega uspeha, zdravja in sožitja med brati! Slovenska demokratska stranka Odbor SDS Argentina Božične milosti in obilo sreče v novem letu 2010 želi vsem rojakom GABER MADERAS S.A. de Marjan Petkovsek Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: gabermaderas@amet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756 Naj bi v teh praznikih novorojeni Sin posredoval mir in blagoslov ter obilo sreče v novem letu, želi TM./FCK^: 4623-2932 / 4623-4936 • seneleguclBinectis.ccn^.ar Vesele božične praznike in obiio sreče v novem letu želi ČASA CONDE AUTOSERVICIO WAYORISTA INTEGRAL GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar Božična skrivnost • 1 * * * naj nam vlije upanja • 1 v • in nam da moči za življenje! Vsem slovenskim rojakom, vesel Božič in srečno novo leto! Božična radost je moč, ki more spremeniti svet. Veliko blagoslova v novem letu 2010 Vam iskreno želimo PUERTAS YVENTANAS Dra. Ana C. Farreras de Kočar ABOGADA Vam želi vesel božič in srečno novo leto Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil -Jubilaciones - Pensiones - Reajustes Recalculo de jubilaciones y pensiones, para verificar su correcta liquidacion Ricchieri 67 - 3° H - (1704) Ramos Mej^a Tel.: 4656-4039 / Cel.: 15-6447-9683 - farrerasanac_te@yahoo.com.ar Martes y Viernes de 15 a 18 hs. železobeton Vesele božične praznike in srečno novo leto želi inž. Tone Kastelic Cel.: 15-6507-5549 / Tel./Fax: 4753-5596 Srečne in blagoslovljene božične praznike želi FRANCI RESNIK Zinguer^a standard y a medida - Impermeabilizaciones - Reparacion de techos Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. - Tel./Fax: 4763-0970 - Cel.: 15-4404-9406 - frandresnik@hotmail.com DEKaRABlJä QN SPLBIN® PLESKANJ ^ V < ^ I Janez Urbančič Zeli vsem rojakom vesel božič in srečno novo leto! o obnavljanje lesa o dekorativno pleskanje o posebni efekti o umetnostno slikanje zidov Tel.: 4441-8922 / Cel.: 15-6052-8809 ORGANIZACION ESLOVENA Nepremičnine Želi vsem Slovencem blagoslovljen božič in srečno novo leto H. Yrigoyen 2946 - (1754) San Justo - Tel.: 4651-5885 Vinko Glinsek Električne instalacije - Varnostne naprave želi vsem rojakom srečne božične ter novoletne praznike Tel.: 4267-5747 - Cel.: 15-5139-7011 Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2010! FABRICA DE ELEMENTOS ELASTICOS Los Matreros 3862 / Ituzaingo, 1714 - Buenos Aires Tel. 4621-0091 / 2565 / 4481-9337 Vsem rojakom obilo božičnega veselja ter sreče in miru v novem letu 2010 Av. Del Libertador 2979 CP (1744) — Moreno. Prov. Bueno; Aires Tel (0237) 468 8640 / 468 8731 e-mail: liplacsa@uolsinectis.com.ar www.liplac.com.ar Vesele praznike želi vsem rojakom DR. ANDREJ FINK ODVETNIK - URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENSKI JEZIK PRAVNO POSVETOVANJE ZADEV V SLOVENIJI - PREVODI Larrea 929 - PB "A" - Tel.: 4961-2163 - C1117ABC Capital Federal Ponedeljek, sreda in četrtek od 15. do 20. ure Av. Emilio Castro 7423 — Ciudad Autonoma de Buenos Aires Tel: 4643-2140 - E-mail: libreriastamar@fullzero.com.ar Zeli vsem Slovencem vesele in blagoslovljene božične praznike! Blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in srečno novo leto 2010 Vam želi Ing. Agr. Andres Kocmur Consultora integral y direccion tecnica de empresas de saneamiento ambiental y control de plagas urbanas e industriales Carlos Calvo 2145 — 12° Piso "F" - (1230) Capital Federal Tel/Fax: (011) 4941-5777 - akocmur@ckc.com.ar Vsem prijateljem želim blagoslovljen Božič ter obilo miru in veselja za leto 2010! MARJANA POZNIC odvetnica - prevajalka Lavalle 1290 — 4/402, Buenos Aires - Tel: (011) 4382-1148 15-4088 5844 - e-mail: mpoznic@fibertel.com.ar Zeli vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto! Pueyrredon 3948 - Lomas del Mirador - Telefax: 4454-0073 Cel.: 155-162-5366 / 15-6307-4883 / e-mail: kuhna_amoblamientos@yahoo.com.ar www.kuhna.com.ar Milosti polne božične praznike in vso srečo v letu 2010 želi Fabricacion de biofertili-zantes para la agricultura CKC LABORATORIOS CKC ARGENTINA S.A. Adm. de ventas: Carlos Calvo 2145 - 12° Piso "F" / C1230AAG, Ciudad de Buenos Ai Tel/Fax: (011) 4941-5777 (Lineas rotativas) / e-mail: ckc@ckc.com.ar / www.ckc.com.ar Planta Industrial: Parque de innovacion tecnologica, INTA, Castelar. Sveta noč je odrešenje dala dušam vseh ljudi, v njej tolažba in življenje nam izseljencem žari. Blagoslovljene božične praznike in srečno ter miru polno leto 2010 vsem Slovencem želi Usnjeni čevlji in suknje Florida 146 - Buenos Aires San Jose 416 esq. Belgrano - Buenos Aires Bog je postal človek. Nebeška luč je zasvetila v temi in nam kaže pot bratstva in medsebojne ljubezni. Vsem rojakom želi vesele in blagoslovljene božične praznike Florida 138 Corrientes 460 Buenos Aires - Argentina Rodil se je Odrešenik sveta Naj božje Dete blagoslovi božično doživetje in bogato obnovi življenje v letu 2010! To želi Slovenska kulturna akcija vsem Slovencem v Argentini, domovini in po svetu. JAK4IS ZELI VSEM SLOVENCEM BLAGOSLOVLJENE BOZIČNE PRAZNIKE TER OBILO SREČE V NOVEM LETU 2010 E-mail: tallerjakos@speedy.com.ar Buenos Aires - Argentina Blagoslovljene božične praznike in srečo v novem letu želijo vsem Slovencem po svetu in v domovini in sinovi Izdelava kuhinjskih oprem Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel.: 4454-9329 ALMANAH RAST XXXVIII Pot skozi čas Osrednja dolenjska knjižnica Leta 1968 so dijaki Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka prvič napisali in izdali svoj zbornik - Almanah. Od tedaj naprej so ga, pod vodstvom profesorja slovstva, pripravili vsako leto. Tudi letošnji abiturienti RAST XXXVIII so ga napisali; dali smo mu naslov ,,Pot skozi čas". Dolga je bila pot, ki so jo prehodili njihovi stari starši, ko so se pred malo več kot šestdesetim^ leti naselili v Argentini. Želeli smo jim slediti na njihovi poti in zapisati njihove spomine, da ne bodo utonili v pozabi. Pogovorili so se z njimi in opisali postaje na njihovi poti. Pred vojno so v Sloveniji na deželi živeli mirno in lepo življenje; dijakom, ki so rasli v milijonskem predmestju, je skoraj nepoznano in marsičemu se čudijo. Lepo idilo je pretrgala vojna in strašna revolucija, ki je njihove stare starše pognala v svet. Dijaki so se spomnili naših junakov domobrancev in na zločin, ki je bil storjen nad slovenskim narodom. Sledili so starim staršem v begunstvo in se čudili bogatemu kulturnemu življenju v revnih taboriščnih barakah. Tam pa begunci niso mogli ostati; morali so se odločiti za pot čez morje v tujo deželo, ki je ni nihče poznal. Tri tedne so vozile ladje preko oceana, ki ga danes preletimo v 14. urah. Nova postaja na njihovi poti je bilo pristanišče milijonskega mesta Buenos Aires in začetne težave. Priseljenci niso znali jezika, niso imeli stanovanja, začeti je bilo treba na novo. Vsak začetek je težak, vendar stari starši niso klonili. Ljubezen do rodne zemlje, do družine in vera v Boga jih je spremljala na njihovi poti. Prijeli so za vsako, še tako težaško delo. Povedali so svojim vnukom, kako so gradili svoje in skupne domove, ustanovili šole, pevske zbore, organizacije, izdajali časopise in revije. Vse to zdaj mladi uživajo in na vse to smo pomislili, ko smo iskali sled njihovih stopinj. Naši dijaki delujejo v mladinskih organizacijah, nastopajo na slovenskih odrih, pojejo pri pevskih zborih, obiskujejo skupne slovenske domove in tudi to je snov njihovih prispevkov. Nekatere je očarala Slovenja, ko so jo obiskali in so o tem pisali v almanah, tudi življenje v Braziliji. Opisali so tudi današnjo Argentino in prestolno mesto Buenos Aires ter delovanje rojakov v Barilochah. Pri teh spisih so jim pomagali stari starši in starši, kar je lepo in prav. Dijakom želim, da bi tudi v prihodnosti gojili slovensko besedo, da bi čez mnogo let lahko brali in razumeli, kar so napisali pri svojih žarnih osemnajstih letih. To je pa že njihova odgovornost. Almanah ima na naslovni strani znak, ki so si ga izbrali abiturienti in niz fotografij skozi čas. Na platnicah je fotografija petega letnika RAST XXXVIII s profesorji. Oblikovala ga je Monika Urbanija Koprivnikar, tiskala pa tiskarna Editorial Friderik Baraga. Izid almanaha so omogočili podjetniki z oglasi; poskrbeli in nabrali so jih starši, ki so tudi naredili vse upravno delo. Najlepša hvala jim. Lepa hvala vsem, ki so sodelovali pri izdaji našega almanaha ,,Pot skozi Dijakom RAST-i XXXVIII bo v lep čas spomin. fä-Call: SOenlTE 7 Villa Imax iBIüfil ^nia Colatnuctrla. CmSoLia. WS. MiloBti pD^ä prazniKe In ^rsf^a «iovq^Dd ^ld Zslirno M^rla Ltjcifl (Ma-rjiicl> Gabfftinja Orlando ParmiglanI v naj^n^ - ^po^oCamo da |ä na rtazi^olsgo üeio letd rELFJMJio. Dii-i^gjajiiLf iTI.HL.^hll.S- 155-^3l-TC&l A TURISMO BLED želi vsem rojakom blagoslovljen Božič in uspešno novo leto Hipolito Yrigoyen 2682, San Justo - Tel.: 4441-1265 A" C' ELECTRO ADER de Francisco Jarc želi vsem cenjenim odjemalcem in rojakom blagoslovljen Božič ter srečno novo leto 2010 SPLOŠNI ELEKTRIČNI MATERIAL ZA INDUSTRIJO IN DOM Av. Ader 3320 - B1606DUZ Munro - Pcia. Buenos Aires Tel./Fax: 54-11-4766-8947 / Tel.: 54-11-4766-2365 E-mail: electroader@arnet.com.ar in electroader@hotmail.com V novomeški Knjižnici Mirana Jarca, osrednji splošni knjižnici Dolenjske, so predstavniki novomeške in treh od nje ločenih občin podpisali pogodbo o zagotavljanju in izvajanju knjižnične dejavnosti. Pogodbo so podpisali le predstavniki štirih občin, ostali jo bodo do konca leta, je povedala direktorica knjižnice Claudia Jerina Mestnik. Kot je direktorica knjižnice pojasnila, bodo poleg Mestne občine Novo mesto pogodbo podpisali predstavniki vseh sedmih od nje ločenih občin, dva sta se opravičila, podpisa pa sta sekretarja ministrstva za kulturo Stojana Pelka, tako Jerina Mestnikova, obljubila tudi župana šentjernejske in žužemberške občine, Franc Hudoklin ter Franc Skufca, ki sta doslej sofinanciranje novomeške knjižnice zavračala. Po njenih besedah sodi zagotavljanje izvajanja knjižnične dejavnosti med temeljne dejavnosti vsake občine, te pa so jo dolžne zagotavljati ne glede na finančno stanje občinske blagajne. Pogodbo so pripravili skladno z zakonskimi določili, njen namen je natančnejša določitev medsebojnih pravic in obveznosti, zagotovila pa bo ustrezne pogoje za nadaljnje delovanje in uresničevanja poslanstva knjižnice ter hkrati občinam zagotovila nadzor nad njenim gospodarjenjem, je še dejala. Namesto župana novomeške občine Alojzija Muhiča se je podpisa udeležil podžupan, zadolžen za kulturo, Rafko Križman, ki je povedal, da Mestna občina Novo mesto vsa leta sodeluje pri financiranju knjižnice, zato je prav, da s pogodbo določijo tudi obveznosti, ki jo imajo do nje primestne občine. Uporabniki knjižnice prihajajo z vseh območij, ki so nekdaj sodila v novomeško občino, zato ni prav, da nekateri razmišljajo v smeri, da lahko njihovi občani knjižnično gradivo dobivajo kjerkoli, samo v Novem mestu ne, je opozoril. Knjiga o Brežicah Metka Mizerit Društvo za oživitev Brežic in Zavod Neviodunum Krško sta predstavila zbornik Gospa, če ni dobro, ni treba nič plačat, obsežno delo štirinajstih avtorjev. V knjigi so avtorji razčlenili bogato preteklost Brežic kot širše pomembnega trgovskega mesta. Knjiga, ki so jo predstavili, je že tretja knjiga Brežiških študij, s katerimi v obliki znanstvenih razprav odkrivajo značilnosti mesta ob slovensko-hrvaški meji. Društvo in založba medtem že pripravljata novo knjigo, ki bo v celoti posvečena prihodu frančiškanov v Brežice pred 350 leti. Kot je ob izidu zbornika o brežiški trgovini povedal urednik Jože Skofljanec, tokratna knjiga ne opisuje le vpetosti Brežic v trgovske poti, pač pa odgrinja tudi tančico z življenj posameznikov, ki jim je trgovina predstavljala temeljni alj dopolnilni vir zaslužka. Skratka, tako Skofjanec, tretja knjiga Brežiških študij, daje celovit in večplasten pregled na dejavnost, ki je omogočila rast in napredek naselja ter ključno prispevala k razvoju Brežic. Uvodni prispevek sicer obravnava rezultate najnovejših arheoloških raziskav na območju mesta z doslej neznanimi sledmi poznoeneolitske in poznobronaste dobe ter rimske poselitve z ostanki poznosrednjeveških in novoveških Brežic. Prav ta nova odkritja iz zadnjega desetletja pričajo o bogati zgodovini Brežic in terjajo nova raziskovanja. Večina preostalih prispevkov je posvečena mestu kot stičišču trgovskih poti in zato njegovi prometni legi v srednjem veku, najbolj znani trgovini Leonhardt del Cott, pa sejemskemu življenju v Brežicah in zgodovini trgovine med obema vojnama. Posebnost so odkritja iz arhiva trgovskega sodišča, zanimivosti o osrednji mestni ulici kot prostoru cerkvenih procesij in o Trgovski šoli Brežice ter prispevek o urbanističnem razvoju Brežic - Tržni ulici in prometu v drugi polovici preteklega stoletja. Zaključni prispevek v knjigi o brežiški trgovini je pravcata študija o brežiških kolnarjih. Avtorica Ivanka Počkar je zbornik obogatila s spoštljivim spominom na skoraj pozab[jene može in fante iz vasi ob Savi vse od Čateža do hrvaške meje. Ti so reki iztrgali premog, ki ga je ta brusila od revirjev navzdol in prihodek od prodaje domači opekarni ali kupcem doma in v Zagrebu je prenekatero družino rešil iz socialne stiske. Aüa maida Mirno, spokojno božično noč. Veselja in zadovoljstva polne praznike ! V letu Gospodovem 2010 mnogo uspehov, sreče in zdravja želimo vsem našim rojakom v Argentini in po vsem svetu, še posebej našim bratom doma v ljubljeni Sloveniji. Oblačila za delo in šport. Kopalne obleke Ola in Katalina. Izdelujemo tudi po meri in Vaši želji elegantna oblačila za vse svečane prilike. Belgrano 117 - Ramos Mejia - Tel.: 46545400 novice iz slovenije PISALI SMO PRED 50 LETI ZDRAVSTVENI FINANČNI NAČRT Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je razpravljala o predlogu finančnega načrta zavoda za leto 2010. Na dnevnem redu seje pa je bil tudi predlog za spremembo odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in tistih, ki se financirajo iz dopolnilnega. Zaostrene gospodarske razmere in lansko povišanje plač sta namreč zmanjšale prilive v zdravstveno blagajno. Ker obeti za prihodnost niso rožnati, so pripravili dodatne varčevalne ukrepe za prihodnje leto. Med njimi tudi predlog o prenosu dela obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na prostovoljno zdravstveno zavarovanje. S tem ukrepom naj bi po ocenah strokovnih služb zavoda prihranili 10 milijonov evrov letno. CEPLJENJE ZA ALERGIKE Ta teden se je začelo cepljenje za vse, ki se zaradi alergije na jajčne beljakovine niso mogli cepiti proti novi gripi. Cepljenje bo mogoče v devetih cepilnih centrih. Za cepljenje se je treba naročiti po telefonu. 10 tisoč odmerkov cepiva Celvapan je namenjenih samo tistim, ki imajo alergijo na jajca. Z njim se lahko cepijo otroci od 6. meseca starosti in seveda odrasli. Potrebna sta dva odmerka v obdobju dveh tednov. Vsi ostali se lahko še naprej cepijo s cepivom Pandemrix. NOVI RELIEF Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je v avli nove Nevrološke klinike v Ljubljani blagoslovil novi relief, ki je delo kiparja Andreja Grabrovca Gaberija. Relief, ki se imenuje Angelci lepo pojejo, sta Nevrološki kliniki podarili Fundacija Harfa in Srednjeevropska iniciativa KD Harfistič-no omizje, ki delujeta v evropskem prostoru s poslanstvom povezovanja kulture, prosvete in gospodarstva pod okriljem projekta z naslovom Evropski univerzitetni mostovi. PISANI DECEMBER Tako kot na Pokljuki pa je bilo v nedeljo sončno in jasno po vsej Sloveniji, a so bile zaradi jasne noči, suhega zraka in sveže snežne odeje zjutraj ponekod zelo nizke temperature. Po nižinah se je živo srebro spustilo do približno minus 20 stopinj Celzija. Na Rakitni je bila najnižja temperatura po neuradnih podatkih minus 27 stopinj, na Babnem polju minus 25, v Celju minus 21, podobno tudi na Ptuju in v Murski Soboti ter alpskih dolinah. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje napovedujejo, da utegne biti povprečna dnevna temperatura celo rekordno nizka v tem času v zadnjih 30 letih. po svetu ZAPOR ZA TERORISTE Ameriške zvezne oblasti bodo odkupile zapor v vasici Thomson, ki leži v zvezni državi Illinois. Spremenile ga bodo v najbolj varovan zapor v državi in vanj preselile del ujetnikov iz taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi. Kdaj bodo začeli preseljevati ujetnike, še ni znano, saj kongres še ni potrdil potrebnih sredstev. ODPRAVA VIZUMOV Državljani Makedonije, Srbije in Črne gore, ki imajo biometrične potne liste, lahko od sobote naprej obiščejo države Evropske unije, kot tudi Švico, Norveško in Islandijo - razen Irske in Velike Britanije - brez vizumov. Tak sklep so evropski notranji ministri dokončno potrdili zadnji dan novembra. SRBIJA BO KANDIDATIRALA Dan, ko je začela veljati odprava vizumov v Makedoniji, Črni Gori in Srbiji, je slednja naznanila kandidaturo za članstvo v Evropsko unijo. Kot je napovedal srbski politični vrh, bodo kandidaturo vložili do konca leta. Srbski predsednik Boris Tadič je o tej odločitvi povedal: ,,Čakali smo mnenje evropskih držav in večina nas pri tem podpira, nekaj se jih je zgolj odločalo, ali naj kandidaturo vložimo pred novim letom ali po njem". BOŽIČNA JELKA Papež Benedikt XVI., je v petek na Trgu sv. Petra v Vatikanu razsvetlil božično drevo, ki so ga letos pripeljali iz Belgije. 30 metrov visoka jelka, katere deblo ima premer 2,65 metra, je stara okoli sto let, podrli pa so jo zato, da bi naredili prostor za mlajša drevesa. Po koncu božično-novoletnih praznikov bodo jelkin les uporabili za izdelavo lesenih skulptur, ki jih bodo prodali v dobrodelne namene. Običaj, da na Trgu svetega Petra ob božiču postavijo jelko in jaslice, je leta 1982 uvedel tedanji papež Janez Pavel II. PODNEBJE Podnebni vrh v Kebenhavnu se je po nočnem podaljšku v soboto zaključil, rezultat pa je zaskrbljujoč. Čeprav je bil v iztekajočih se urah petkovega dne sprejet ohlapen politični dogovor, je vsem jasno, da se tako pogajalcem kot svetovnim voditeljem ni uspelo dogovoriti. SLOVENCI V ARGENTINI Občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva V soboto dne 19. decembra t.l. je bil občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva v dvorani Slovenske hiše. Predsednik prof. Ivan Prijatelj je začel občni in posvetil uvod večera komemoraciji za pok. prevzv. škofom dr. Gregorijem Rožmanom, ki je bil član SKAS (...) Po absolutoriju s pohvalo so bile volitve in so bili izvoljeni: za predsednika dr. Leopold Eiletz, v odbor pa dr. Voršič Alojzij, dr. Bajlec Franc, Ruda Jurčec, Božo Fink, prof. Ivan Prijatelj in Marko Kremžar. V nadzornem odboru so: dr. Logar, Lado Lenček CM in Marijan Marolt, predsednik razsodišča pa je Smersu R. (... ) Letošnji slovenski novomašniki V nedeljo so bili posvečeni v duhovnike gg. Matko Borštnar iz Komende, France Grom iz Hotedršice in Tone Pintarič iz Polenšaka v Slov. goricah. Tone Pintarič bo imel novo mašo na božični dan ob pol 10 v Slov. kapeli na Ramon Falconu. Matko Borštnar, 27. decembra ob 10. uri v San Justu. France Grom pa na tihem v Lujanu. Člani Društva slov. protikom. borcev so se 20. decembra zbrali v Merlu na posestvu, ki ga ima v najemu g. Markež in ki ga naši rojaki na kratko imenujejo ,,markeževina". Kljub grozečim temnim oblakom je prišlo na izlet lepo število članov in prijateljev društva. (...) Kegljaška prireditev na Pristavi Dne 13. decembra je bila na Pristavi povračilna kegljaška tekma med kegljači Našega doma iz San Justa in onimi iz Morona. Zanimivemu tekmovanju je prisostvovalo precej navdušenih prijateljev tega športa. (... ) SVETA NOČ Sveta noč, blažena noč! Vse že spi, je polnoč; le Devica z Jožefom tam v hlevcu varje Detece nam. Spavaj Dete sladko. Sveta noč, blažena noč. Prišla je nam pomoč; Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli. Rojen je Rešenik. Svobodna Slovenija, 24. decembra 1959 - št. 51-52 RESUMEN DE ESTA EDICION Zato je razočaranje očitno in prvi odzivi - od tega, da je nekaj bolje kot nič, do komentarja, da je mesto Kebenhavn prizorišče zločina, tega ne skrivajo. VREME Vremenske razmere pa ta konec tedna niso prizanesle mnogim koncem sveta. Medtem ko se je v predoru med Francijo in Veliko Britanijo zaradi tehničnih težav ustavilo pet vlakov, je eden najhujših snežnih viharjev prizadel Vzhodno obalo Združenih držav Amerike in praktično ohromil cestne in letalske povezave. UMRL IRANSKI KRITIK V 87. letu starosti je po dolgi bolezni umrl eden vodilnih iranskih teologov in oster kritik iranskega režima, veliki ajatola Husein Ali Montazeri. Bil je eden od vodij islamske revolucije leta 1979. Nekaj časa je veljal za najverjetnejšega naslednika ajatole Ruhole Homeinija, vendar pa mu je ta leta 1989 zaradi obsojanja islamskega sistema prepovedal delovanje v politiki. Ze več kot 20 let velja za enega najostrejših kritikov iranske zunanje in notranje politike. Bil je tudi aktiven zagovornik človekovih pravic, še posebej pravic žensk. Zadnja leta je živel v hišnem priporu na svojem domu v mestu Kom, kjer je tudi umrl. FELICES FIESTAS Navidad. Es el momento de llamar a las ra^ces de la familia, a la tranquilidad del corazon, a pensar en la vida. El nacimiento del nino Jesus ha inspirado a cada corazon a no caer en la soledad y los sentimientos ego^stas, sino a buscar el amor y la justicia por sobre todas las cosas. Estamos en tiempo de Navidad. ^Como celebrarla? No tenemos tiempo para nadie. La vida se esta convirtiendo en algo simple y vac^o. La fe parece ser el consuelo para ninos y ancianos. Tomemonos el tiempo para revivir el mensaje religioso original de la Natividad. Que la Luz que nacio en un pequeno pesebre para alumbrar a toda la humanidad cobre fuerza en nuestros corazones y se proyecte en nuestro d^a a d^a. jFeliz navidad y un ano 2010 lleno de bendiciones! Este es el deseo del semanario Eslovenia Libre para todos sus lectores y amigos. Nos reencontraremos el proximo 7 de enero. jHasta entonces! NOCHE TEOLÖGICA La Accion Cultural Eslovena organizo una charla con el entonces arzobispo de Maribor Dr. Anton Stres (actual arzobispo de Ljubljana) el 13 de noviembre proximo pasado. La conferencia se centro en la realidad actual de la Iglesia Catolica en Europa, tematica que tambien incluye el papel y las problematicas de la iglesia moderna en Eslovenia. La noche la abrio el delegado para la pastoral eslovena en la Argentina, Dr. Jure Rode, que saludo al invitado. El disertante considero que el viejo continente muestra una debil fe cristiana pero que al mismo tiempo nacen nuevos movimientos misioneros. Afirmo ademas, que los cristianos deben ser concientes de que no es indiferente lo que creemos y que debe ser mas estrecha la relacion entre los cristianos con la Iglesia. Durante la exposicion, el Dr. Stres presento un amplio panorama de la situacion y del papel de los catolicos en la sociedad de hoy. A continuacion, siguieron las preguntas del publico relacionadas a diversos temas de interes. (Pag. 3) CIERRES DE CICLOS El ultimo domingo de noviembre fue el cierre del curso de idioma esloveno de Ramos Mej^a, Slomškova šola. Los egresados (Mikaela Bokalič, Valeria Ferreira, Nadja Hribar, Cecilija Petkovšek, Martin Loboda, Martin Marolt, Aleks Stocca in Tomi Selan) se despidieron del curso con el recitado de una poes^a de Anton Aškerc. El profesor de musica Marcelo Brula preparo un numero especial con algunas de las canciones del musical que presentaron para su 60° aniversario. Por otra parte, el 8 de diciembre fue el d^a elegido para cerrar el ciclo en el curso de idioma de Lanus, Baragova šola. Luego de la misa en la iglesia Mar^a Reina, pasaron al salon principal del centro esloveno. All^ se despidieron los egresados (Tomaž Koprivnikar y Sebast-jan Šmalc) con una poes^a de Oton Zupančič. Luego, los alumnos representaron el nacimiento de Jesus, con angeles, pastores y los Tres Reyes Magos. (Pag. 3) UN EQUIPO Y UNA ATLETA El equipo masculino de voley sub-18 de San Justo logro el 1° puesto en la localidad de La Matanza y llegaron a las finales regionales. Despues de vencer a los equipos de Ezeiza, Esteban Echeverr^a y Almirante Brown lograron el pase para las finales del "Torneo Buenos Aires, la provin-cia". El mismo se desarrollo en Mar del Plata del 18 al 21 de noviembre. El viaje fue en tren, junto con todos los demas deportistas que representaba a La Matanza en las instancias finales. El primer partido frente a Hurlingham fue para San Justo. El segundo encuentro fue frente a Bol^var. Este se llevo el triunfo y clasifico para las semifinales. En el aspecto deportivo, el viaje se hab^a concluido; en el social, siguio con diversion en la costa hasta que el tren trajo al equipo de regreso hasta Consti-tucion. Hacia Mar del Plata tambien viajo Ivanka Truden, una joven de 18 anos que compitio en la modalidad de discapacitados. Represento a la Municipalidad de Vicente Lopez en lanzamiento de clavas y gano la medalla de bronce del torneo provincial. Ivanka tambien desarrolla su faceta art^stica. Con sus trabajos expuestos en el concurso de dibujo y pintura "Jonas Salk" obtuvo una mencion especial. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Makek, Vladimir Kos, Alenka Schiffrer, Pavel Brula, Luciana Servin Čeč, Katica Cukjati, Jure Urbančič, Igor Malovrh, Vera Brezinkar Podržaj, Andrej Grilc in Metka Mizerit. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O