Voli se samo do 5. ure popoldne! Naša skrinjica ie zadnja! Volite SOCIALNO-DEMOKRATIČNOI
Ministrski svet.
LDU Beograd. 25. apr. Včeraj ic imel ministrski svet sejo, ki je trajala tri ure. Na tej seji se je odobril kredit notranjemu in finančnemu ministrstvu, razpravljalo pa se je tudi o vprašanju ureditve uradniških plač.
LDU Beograd, 25. aprila. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je minister za trgovino dr. Spaho referi-ral o dosedanjem poteku pogajanj z Italijo. Njegov referat se je vzel na znanje. Razpravljalo se je, da se v kratkem prično pogajanja glede kulturnih in prosvetnih vprašanj ter zaščite šol in drugih kulturnih zavodov.
Trgovska pogodba z Italijo je jako važna zadeva za — nas! Toda za vlado je mnogo važnejša trgovska pogodba z muslimani in poslanci iz Južne Srbije. Trgovsko pogodbo z italijo, ki jo je sklenil g. Pašič že zdavnaj, se da še vedno modificirati in izpremeniti in vlada zaradi tega ne bo padla, toda trgovska pogodba z muslimani bo pa odločila o obstoju vlade, kar je sicer mani važno za ti as, ampak zelo važno za vlado.
Trumbičev govor,
LDU Beograd, 24. aprila. Na jutrišnji seji konstituante bo g. dr. Trumbič končal svoj govor. Za njim bo menda dobil besedo minister Dra-škovič, da bo odgovoril na posamezne pripombe.
*
m«Sl' ?'rnmbič>,bivši vnanji naš mi-^0V na zadnji seji konstituante mnogo o krfskem paktu, o jugoslovanstvu in podobnih rečeh, kar je vzel g. Pašič vse z zadovoljstvom na znanje. Mislil si je: kar je bilo, to je bilo, zmagal sem pa le jaz!
Mnogo važnejša je vest, da bo Trumbiču odgovarjal minister Dra-škovič. torej tisti, ki je tako hudo »bolan«, da mora odstopiti. Videti je, da le ni tako hudo »bolan«! Še bo *obznana« pela, še!
Nadaljevanje pogajanj z muslimani.
, LP.U,, Beo^rad> 24. apr. Demo-kretski klub je določil gg. Demetro-vica, Jakšiča, Vuksaljeviča, Milana Pribičeviča in Kocmanoviča. da se z delegati radikalnega kluba udeležijo razprave o agrarnem vprašanju v južni Srbiji. Ministra Ozunovič in Križman se s strani vlade udeležita teh pogajanj z muslimanskimi poslanci iz južne Srbije.
LDU Beograd, 26. apr. Danes so se nadaljevala pogajanja z muslima-skimi poslanci. Klub južnosrbskih poslancev bo načeloma glasoval za načrt ustave.
LDU Beograd, 25. apr. Poslanci [^kalnega kluba so se snoči ostro SIS proti ukazni politiki vlade.
ii,Sn,° so nezadovoljni poslanci iz m lih krajev radi nameščanja neka-ter'b Političnih uradnikov.
#
Koncesije, katere bodo dobili muslimani iz južne Srbije — za te se v prvi vrsti gre — so dvojne: oni bodo dobili lepo odškodnino za svoje glasove v prilog ustave v denarju. Potem pa lepo odkupnino za svoja pod agrarno reformo spadajoča posestva, Koliko gotovega denarja iim
bo vlada dala, tega ne pove nobena pratka. Za zemljo bodo dobili pa jako veliko, ker g. Pašič. ki ima tam dol nekje tudi lep kos zemlje, gotovo ne bo prodajal svojega sveta po ceni. V političnih krogih govore, da bo g. Pašič takoj šel v zasluženi politični pokoj, kakor hitro definitivno uredi ta važna privatno pravna vprašanja.
Iz konstituante.
LDU Beograd, 22>. apr. Danes popoldne je bila seja voditeljev strank, na kateri se je sklenilo, da se debata o ustavnem načrtu podaljša do Vnebohoda. Dne 9. maja se bodo zopet pričele seje ustavotvor-ne skupščine, glasovanje bo pa 12. maja.
LDU Beograd, 24. apr. Kakor že javljeno, so se snoči načelniki skupin sporazumeli, da se v sredo dne 27. t. m. odgode seje konstituante do 9. maja.
*
Dne 12. maja bo torej kritičen dan prve vrste. Načelno glasovanje o ustavi bo pokazalo, ali ima vlada večino ali ne t. i. ali bo obveljal sedanji ustavni načrt ali ne. Ker je Pašič že večkrat dokazal, da je izboren trgovec, zato mi niti iiajmanje ne dvomimo, da bo sedanji vladni ustavni načrt sprejet, nakar se naša trboveljska gospoda lahko mirno preseli v Belgrad. Vladni listi pa bodo 13. maja t. 1. pisali tako-le:
»Glasovanje o sprejetju predloženega ustavnega načrta je dokaz, da ogromna večina našega troimenega naroda noče ničesar slišati o separatizmu in o plemenski borbi, ampak da stoji trdno in neomajno na stališču narodnega in državnega edin-stva. Vsi upi, katere je stavila združena opozicija na Radičev prihod, na neko akcijo Stojana Protiča in na nameravani eksodus Hrvatov, so se izjalovili v očigled resni in smotreni politiki vladnih strank, ki so z brez-primerno požrtvovalnostjo in z mnogimi koncesijami vzdržali težki boj pod spretnim vodstvom starega g. Pašiča v junaški borbi za narodno edinstvo, ki je in mora ostati najvišji cilj vse naše politike.« Itd.: Moč na znotraj, ugled, kredit...
Tako bodo pisali naši vladinovci 13. maja 1. 1921. Kako bo pa govoril narod sam meseca maja 1. 1922. ob novih volitvah, to pa utegne biti za spoznanje drugače.
Politika je čudna reč; kar vedno teče naprej in se ne ustavi pred nobenim datumom!
Pametni ljudje.
LDU Moskva, 25. apr. Svet ljudskih komisarjev je sprejel predhodno pogodbo z Nemčijo in dodatno pogodbo glede vrnitve vojnih ujetnikov in internirancev. Ljudski komisar za zunanje posle je bil pooblaščen. da podpiše ti pogodbi. Nadalje je bil ljudski komisar za zunanje posle pooblaščen, da sprejme predlog češkoslovaške republike glede vzpostavitve trgovinskih odnošajev.
*
Rusi delajo počasi, ampak delajo. Zadnja poročila javljajo o ogromnih naročilih lokomotiv in vagonov, katera je oddala Rusija vsem mogočim državam, da uredi svoj promet, Lenin sam dela znatne koncesije na račun svojega programa, da pritegne tuji kapital v Rusijo in revidira .temeljito komunistični agrarni Drn-
gram: Vse to so znaki, da se Rusija počasi, a sigurno konsolidira.
Boljševiki uvidevajo danes sami, da je med idejo kot tako in pa med praktično izvedbo ideje velik razloček. Zato popuščajo, kjer je treba, kakor popusti vsak, ki hoče ljudi svoji ideji vsaj približati Zato sklepajo mednarodne pogodbe tudi s tujimi, neboljševiškimi državami. Med temi je najvažnejša pogodba z Nemčjio. kajti rusko- nemška zveza bo temeljito spremenila ne le politični položaj v Evropi, ampak na celem svetu. Rusko-nemški blok bo najmočnejša politična In gospodarska potenca, katere ne bo mogla premagati nobena sila in nobena politična kombinacija.
Čehi to vidijo in sklepajo tudi pogodbe. mi pa sklepamo pogodbe s francosko vlado in z Wrangli in De-nikini . .
Nemška odškodnina.
LDU Nauen, 25. apr. V nedeljo zvečer je bila ameriškemu zastopniku v Berlinu izročena nemška nota, ki se tiče raparacij. Državni kabinet je soglasno odobril tekst te note.
LDU Pariz. 25. apr. »Echo de Pariš«« javlja iz Washingtona: Snoči so dospeli nemški predlogi semkaj. Sedaj jih proučujeta predsednik Harding in državni tajnik Hughes.
*
Vsi nemški listi naglašajo veliko važnost dejstva, da je Amerika pristala na to, da sprejme Amerika nemške prolipredloge glede odškodnine na znanje in da se je ameriška vlada odločila pri rešitvi nemške preti-ponudbe soodločevati. Vloge razsodišča Amerika ni mogla prevzeti. ker ni bila pozvana na to mesto od obeli strani.
ZVEZA NARODOV IN NEMŠKA ODŠKODNINA.
LDU Praga, 25. apr. »Narodni Listy« javljajo, da je sklenila zveza narodov, da ne vzame na znanje niti nemške spomenice, niti odgovora češkoslovaške vlade, ker zveza narodov za notranje politične zadeve ni pristojna.
*
Ameriški predsednik Harding je imenoval »zvezo narodov« zavarovalnico za enostranske interese antante. Kakor se vidi. je imel prav.
Tirolci za Nemčijo.
LDU Innsbruck, 25. aprila. (Dun-KU.) Izid ljudskega glasovanja: Okraj Kitzbiihel 12.400 da, 43 ne. izid iz ene občine še manjka. Okraj Reu-tte 5485 da, 304 ne. Iz Lienza še ni došlo uradno poročilo o izidu. Kakor javljajo listi, je bilo 13.540 glasov za priklopitev, 84 glasov proti.
Na Tirolskem se je vršilo v nedeljo ljudsko glasovanje o priklopit-vi Tirolske k Nemčiji vkljub jasno izraženi želji dunajske vlade, naj Tirolci to glasovanje opuste. in vkljub vsem grožnjam antante, zlasti Francozov. Tirolci se niso brigali ne za želje, ne za grožnje, ampak so storili, kar jim je narekovalo srce.
Nasproti temu glasovanju bo ostala antanta s Francozi vred brez moči in doma, da bo to gibanje rastlo in se širilo vse dotlej, dokler Nemci ne bodo dosegli svojega zedinjenja, kar bo pomenilo seveda popoln polom francoske politike v Srednji Evropi,
Tega gibanja naši državniki ne vidijo!
Volilni boj za ljubljansko občino.
Od zunaj izgleda volilni boj tako miren in še v dovoljni meri dostojen, kot še malokdaj pri volitvah. Vseh šestero strank, ki nastopajo pri volitvah v ljubljanski občinski odbor, je razvilo v svojem časopisju svoj »komunalni« program: JDS je pisala po svojih listih o »veliki« in »napredni« Ljubljani, pisaJa je o onem cestnem valjarju ter o naročenih dveh pometalnih strojih za pometanje ulic sramujoč se že zunanjega lica mesta samega po 40 letih svojega vladanja v občini, klerikalna stranka je udarila na »socialno struno, misleč, da Jo bo to prej spravilo na noge. Tudi narodni socialc! in samostojni kmetje so si na na-gloma izmislili oziroma posneli po drugih strankah »svoj« komunalni program. Komunisti niso razvijali nobenega svojega specijalnesa komunalnega programa, ker smatrajo tak program za »škatlarije« in jim volilna agitacija bolj služi za agitacijo za njih stranko kot tako, kot pa za resen, reelen komunalni program v socialističnem smislu.
Edino naša JSDS stoji na svojem živem socialnem komunalnem programu, ki edini more, če pride seveda do dovoljnega zastopstva v občinskem svetu, delavnemu ljudstvu občine nuditi vsestranske koristi, pa bodisi potem, da gre tu za šolstvo, za higijeno, za socialno skrb (predvsem stanovanjsko vprašanje, ali pa za zunanje lice mesta. Edino naša stranka bo, pa četudi ostane v manjšini v občinskem svetu, svoj komunalni program skušala dejansko uveljaviti in bo ob vsaki priliki v občini nastopala za dobrobit vseh delavskih slojev občine!
Po ljubljanskih ulicah so se pojavili veliki in majhni lepaki, ki agitirajo za to ali 0110 stranko. V meščanskem časopisju so
se začele polemike, ki so, čim bližje so bile volitve, udarjale čimdalje bolj na osebno plat. Stranke so istočasno začele sklicevati shode. Tu so kandidati meščanskih strank mnogo govorili o tem in onem in zopet so obljubljali volilcem bogsigavedl kaj. Po gostilnah so se nadaljevale običajne kritike raznih oseb iz vseh mogočih meščanskih strank. Nikjer pa nismo opazili nobenih načelnih obravnav komunalne politike; meščanske stranke se tepejo marveč med seboj za vse kaj drugega in dobrobit občine In občanov jim ]e zadnja briga.Ore Hm v prvi vrsti za politični efekt In za gospodarsko obvladanje občine! Tega seveda meščanski rivali ne bodo javnosti povedali, ker vedo, da bi jih Občinarji, ki Jim je res kaj na napredku občine in občanov, pri vi* litvah primerno obsodiJi. In vsled tega iz-gleda volilni boj (razen, če izvzamemo Be-skovo afero), tako nekam miren in nenapet, dočlm je v resnici za kulisami tako ogaben, kot še malokateri: v ozadju se namreč skrivajo grde bankokratske mahinacije in špekulacije. Nobeni Izmed meščan. strank ne gre za resničen napredek občine In za korist občanov. Gre Jim, kakor že rečeno, le za gospodarsko In politično nadvladje nad občino In občani!
Volllci! Zavedajte se tega, ko volite! Predvsem pa se zavedaj ljubljanski ročni in duševni proletariiat, da se bi kruto prevaral, ko bi lepim besedam meščanskih strank veroval in bi volil te stranke. Zoper samega sebe in zoper svoje poštene želje, ki jih gojiš edinole za splošno korist vseh občanov, b; glasoval, če bi vrgel svojo krogljico v katerokoli izmed skrinjic, ki pripadajo meščanskim strankam!
V občini naj ne bo gospodarskega 1,1 političuega nadvladja katerekoli izmed me-
ščanskih strank, to je želja vsakega pošta* nega občana. V občini mora zaveti sveži dub: uveljaviti se mora smer pozitivnega socialnega komunalnega delal In tako dedflfc hočejo edino zastopniki soclatoodemokrattS* nega programa.
O komunistih naj pa povemo, da Jim n8 gre za pozitivno, resnično delo v občini, temveč da zasledulelo le pasivni, zgoU opozlcljonalnl politični dJj s tem, da udeležujejo volitev. Resničnega dela v ko« rlst občine In občanov se ne bodo udeleže« vali. Tega pa delavno ljudstvo gotovo tudi ne bo hotelo, ker hoče takojšnjega, resnlfi. nega izoboljianja razmer v občini. OospO> dinja gotovo ne bo od tega ničesar če jo bo komunistični kandidat tolažil 1 tem, da pride Lenin iz Ruskega, ona bo pa! morala na trgu še naprej kupovati sllntf drago meso, in vsak korenček po 5 kroni
Ljubljanski proletariiat! Ročni ta d im ševni delavec! Če hočeš v resnici dobrfl sebi, če hočeš resničnega izboljšanja ras* mer, če hočeš res napredne Ljubljane,
voli torej edinole za JSDS v zadnjo Skrinjico!
Nenavaden teror.
V nedeljo dopoldne je Slo delava stvo na pokopališče, da proslavi spomin na Zaloški cesti padlih žrtev. Ljubljanska policija je pa prepove-* dala nagovor določenemu govorni-* ku s. Golouhu. Sodrug Golouh ja| poslanec, torej po vseh parlament tarnih običajih imun, in vendar se jel dovolila policija, najbrže po kakem' višjem naročilu, poslancu prepovedati nagovor.
Vemo sicer, da je močnejšemu dovoljeno vse. ali civilizirani drža* vi in njenim upraviteljem tako po** stopanje nikakor ne prlstoja.
Vsekakor moramo v imenu dr-* žavljanske svobode proti takim od* redbam najodločneje protestirati tefl obenem konstatirati, da s takimi ukrepi ne bo nihče zabrisal sledu kr-* vi, ki jo je prelila po nedolžnem kle-* rikalna reakcija lani 24. aprila, kate-i re sloves varuje sedaj radikalnode-* mokratskj režim.
Ta čin dokazuje obenem, da Ja slavna »obznana«, ki je karakterli stikon reakcije v naši državi, naper« jena tudi proti naši stranki, torei proti delavstvu sploh.
O zadevi bo izpregovoril socija-* li stični klub primerno besedo v kon-* stituanti.
Delavstvo! Obsodi kapitalistični režim pri sedanjih volitvah, režim, kj ščiti celokupno reakcijo, in ki je na-i perjen edinole proti delavstvu.
Proti ukinjenju osemurnega delavnika.
Snoči ob 6. zvečer se je vršil vi Mestnem domu v Ljubljani javni shod strokovno organiziranega de-* lavstva. Shod je otvoril s. Tokan* predsedoval je s. Zore, zapisnikar le bil s. Pečnik. V temeljitem govor« je opisal zgodovino osemurnega de* lavnika ter ožigosal reakcijonarnl sklep belgrajske vlade najprej s. To-kan in še s. Bartulovlč. Obznana }e šola za delavstvo, ukinjenje osemur* nega delavnika je tudi šola; združila pa bo delavstvo zopet v eno fronto kapitalistična palica. Oba govornika' sta zavrnila ukinjenje osemurnega delavnika v mali obrti z vso odločnostjo in do zadnjega kotička zbra* ni poslušalci so med ogorčenimi protesti pritrjevali izvajanjem. Mnogo
@3. štev.
Pavkami Iranko v drlavi SHS.
V LJuhlfanl, v torek 26. aprila 1921,
Posamezna Itev. 1 K.
Leto V.
izttala ra*en sedeli in prašnikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-obči. Rokopise se ne vrača,
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K T50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pr> večjem naročilu popust.
Glasilo jusoslo¥. socHalno - demokratitne stranke.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po poiti s!! z dostavljanjem na dom m celo leto K 240, za poi leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za Ust so poštnine proste.
Upravništvo je ▼ Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1,’ Učiteljska tiskarna.
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 93.
delavstva ni dobilo prostora v dvorani in na galeriji.
Po obeh govorili je shod soglasno sprejel protestno resolucijo, ki se predloži deželni in centralni vladi s pozivom, da preneha s sedanjo soci-jalno politiko.
Politične vesti.
-f- Hrvaški ban pri regentu. Včeraj je bil ban dr. Tomljenovič na intimnem obedu pri regentu. Pri obedu sta bila navzoča princ Pavel in dvorni maršal Damjanovič. Pozneje je bil ban sprejet pri regentu v av-dijenci, ki je trajala nad eno uro. — Hm!
+ Velik uspeh demokratov. V soboto popoldne je bila pri ministrskem predsedniku dejjutacija demokratskih poslancev, ki so vprašali min. predsednika, kakšne korake namerava vlada podvzeti spričo dogodkov na Reki. Deputacija se je zadovoljila, kar je obljubil min. predsednik. — Kaj je obljubi!? Ali je kaj obljubil? Ali je obljubil, da bo obljubil?
4- VVrangei. Na poziv francoske vlade bo general Wrangel odstopil kot poveljnik svoje armade in razpustil svojo vlado. General VVrangei se bo v dnevnem povelju poslovil od svojih čet in bo naznanil svoj odstop. — Wrangel in Karl Habsburg: nobenega noče biti konec, vsaj v časopisju ne.
+ Splošna stavka v Italiji? Kakor javljajo listi, se je brzojavilo v Innsbruck, da so strokovne organizacije v Italiji pričele splošno stavko. Železniški promet se ustavi. Južni Tirolci so se stavki prjuruiSl Vzrok tega gibanja ie prejkone pasivno za-držanje vlade proti izgredom nacionalistov.
—	Kakor znao, je fašistovski teror v Italiji tako velik, da so glasom vesti nekaterih listov socialistične stranke sklenile, da se bodočih državnozborskih volitev spl>ta ne udeleže. Vlada faišstovskega nasilja ne
more več zadrževati, ker so ji fišistl že ziastli čez glavo.
+ Mizarski štrajk v Pragi. Včeraj so pričeli stavkati vsi praški mizarji.
-r Fašistovski izgredi na l belskem. Včeraj so v Boznu fašisti motili sprevod, ki so ga priredili Nemci. Pri tem je bila ena oseba usmrčena, 10 pa ranjenih. Vlada je odredila strogo preiskavo, da bi se dognalo, ali so bile javne oblasti sokrive tega dogodka. Vlada želi, da bi se taki obžalovanja vredni dogodki ne ponovili več. Krivci bodo najstrožje kaznovani. — Zaradi fašistovskih nasilstev v Primorju se laška vlada seveda ne gane.
+ Poraz klerikalcev in komunistov v Avstriji. V nedeljo so se vršile na Nižje-avstrijsketn deželnozborske valitve. Krščanski socijalci so močno nazadovali, komunisti pa so popolnoma poraženi. V posamezni!: okrožjih so dobili le po en glas.
+ Angleška je priznala rapallsko pogodbo. Angleški ni bilo treba še posebnih formalitet, saj je rapallski dogovor tudi njeno delo.
+ Francoska sc pere. Francoski zastopnik v Pragi je v nekem razgovoru glede na vesti, da je Francija podpirala Karlovo avanturo, izjavil, da more francoska vlada lahko z akti dokazati svojo poštenost. Njemu in njegovemu drugu v Budimpešti ie baje dala direktive, da se onemogočijo Karlove pustolovščine. — Z akti lahko dokažeš, kar se tl zljubi. Papa je zelo potrpežljiv. Ampak videli smo dejanja, ki ne potrebujejo aktov.
+ TrockiJ In Bndjenlj na granlcL Trcw-fcij je obenem z Budjenijem odpotoval na afganistansko granico. Svrha njunega potovanja ie tajna. — To se pravi: Angleži bodo vznak padli, ko jih dohiti ta novica. Iz Afganistana je še par korakov do — Indije.
Dnevna kronika.
Neverjeten škandali Sodrugi iz Maribora nam poročajo, da so našo nedeljsko žalno številko lista v spomin žrtvam z Zaloške ceste prejeli potom železnice šele včeraj popoldne, dasi je pošiljatev odšia že v soboto. Mi bomo stvar še natančnejše preiskali, toliko pa povemo, da je brezprl-merna nesramnost, da se našemu delavskemu listu stavljajo take ovire s strani neznanih faktorjev, da list trpi poleg vsega še gmotno škodo. Enako se nam je že večkrat primerilo. 300 K se plača za pošto — zastonj I
Resnico govore! »Novočasarjern« ni všeč, da smo se spomnili žrtev na Zaloški cesti. In ker ne morejo vtajiti, da je tedanje žrtve zakrivila klerikalna strahovlada, si pomagajo s tem, da blatijo podpisanega s socljaipatrijotom, ki »pljuje« na žrtve Itd. Da »Novočasarji« pišejo o pljuvanju, je naravno. Saj vam ti stekli psički izpljujejo v svojem listu vsak večer, ki ga klerikalni bog pošlje na zemljo, toliko globokoumnih bi objektivnih razprav to notic o socijalnem vprašanju in o političnih razmerah, da dobite že v tej literaturi sami najzgovornejši dokaz sijajne politične in duševne kulture slovenskega naroda, ki bi moral že zaradi tega prezirati barbarske in neolikane Srbe. Interesantni so tl psički zlasti, ko cvilijo proti hujskanju. Pribito dejstvo je, da le »Novemu času« hujskanje bolj tuje, kakor meni, protokoliranemu brezvercu, krščanska vera. Le čudim se, da imajo ljudje, ki se vedno sklicujejo na boga, tako globok smisel za resnico. Nenavadno je to. Saj pravi že narodna prislovica, da kdor največ moli, največ laže. Kako, da se je narod tako zmotil! . . . »Novi Čas« praivi, da sem podpisani največ hujskal in s tem spravil ljudi v nesrečo. To je namreč vse res. Saj je znano, da je takrat klerikalna vlada prepovedala Izdajanje klerikalnih listov, medtem ko je nam dovoljevala, da izdajamo redno svoj list ter celo, da izdamo svoj majski spis, ki leži še danes ves na policiji . Jasno ie torej, da smo mi lahko vsak dan pisali o stavki in hujskali, medtem ko klerikalcem to ni bilo mogoče. Ta del klerikalne notice je torej popolnoma v redu in odgovarja povsem resnici. Piscu priporočam samo, da naj Kre za svoja namifjava-nja o moji — osebi čimi>rej na pollcllo do zasluženo plačilo. Saj se bo tistih krajcer-čkov bog veselil. KaT se tiče mojega so-cijalpalrijotizma ie vse v redu. Saj je znano, da sem bil centrumaš še preden se je stranka razcepila, In da smo osnovali delavsko socialistično stranko (centrumaško) malo pred dogodki na Zaloški cesti. Takrat komunistične stranke, v sedanjem pomenu besede, v Sloveniji še ni bilo. Ta se je
stvorila šele na kongresu v Vukovaru, ki se je vršil ide v poletju lanskega leta. Ta kongres je centrumaški program, sprejet prejšnje leto na kongresu v Belgradu, odklonil. Kar nas je bilo centrumašev smo bili takrat postavljeni pred alternativo, ali vdati se, ali pa ostati zvesti programu bel-graiskega kongresa in logično, izstopiti io-jaino iz stranke, ki le zašla — če ie bilo prav ali ne, ne bomo obravnavali pred »Novočarjem« — na druga pota. Ni nas bilo malo, ki smo hoteli ostati dosledni in med tistimi, ki so izstopali iz stranke, so bili tudi taki socijalpatrijotje kakor Dragi-ša Lapčevič. Vse te stvari so »Novočasar-jem« dobro znane. To nam pove že vsebina njihove notice. Vsled tega Jim bo tudi gotovo znao, da je med tem socijalno demokratična stranka izstopila iz druge inter-uacijonale in se udeležila dunajskega (cen-trumaškega kongresa, ter da sem kandidiral na Štajerskem kot zastopnik centru-mašev. Z vsem tem je torej dokazano, da je kulturno glasilo klerikalcev pisalo tudi o moli »nedoslednosti« samo čisto resnico. Pričakujem, da mi bodo zopet dokazali, da delam s »soclialpatrijotičniml bankokrati« medtem ko oni delajo med reveži za reveže in jim želim večno življenje v božjem raju resnice..,	R*
Železnica Kočevje-Brod. Odobren je kredit za zgradbo železniške proge Kočevje-Brod. Na ta način dobi Ljubljana zveze s Sušakom. — Ce bo imela ta železnica toliko tirov, kolikorkrat je že bilo javljeno, da jo bodo'gradili, potem bo to največja železnica na svetu.
Risarji za mornarico. Vojna mornarica potrebuje večje število konstrukcijskih risarjev. Reflektanti naj se s prošnjo obrnejo na oddelek za mornarico v Zemunu, nakar se jim
dopošljejo pogoji.
Lažejo! Komunisti in klerikalci so raztrosili nesramno laž, češ da so se socijalnl demokrati domenili za zvezo z liberalci v novem občinskem svetu. S to ostudno laZ-jo hočejo komunisti rušiti le delavsko solidarnost ln omajati zaupanje delavstva v našo stranko. Teh volilnih podlosti ne moremo z dovolj krepkimi besedami obsoditi, Izjavljamo pa še eukrat, da je to ostuden !n lažnjiv volilni boj stranke, ki se šteje proletarskim, zoper drugo proletarsko stranko!
Komunisti in klerikalci v z vezli Na deželno vlado so šli v zadevah občinskih vo-j litev komunisti in klerikalci skupno; tam so skupno zahtevali, da naj se volilni čas podaljša do 7. ure zvečer. Po našem mnenju bi tako podaljšanje delavskim volilcem prej škodovalo kot koristilo: kajti delojemald
bi potem do 5. ure nikogar ne pustili na volilšče, in od 5. do 7. ure bi bil potem na voliščih tak naval, da bi težko prišli volilci do 7. ure vsi na vrsto. — To mimogrede; glaivno, kar je iz ravnanja komunistov in klerikalcev razvidno, pa je, da obstoji med njimi tajna zveza za skupen nastop v občinskem svetu. Dovolj žalostno dejstvo — in to še povrh vsega ob obletnici padlih proletarskih žrtev na Zaloški cesti!!
Trboveljska premogokopna družba je zopet prenehala z gradbo svoje reprezenta-cijske palače nasproti opere in že nad 14 dni počiva vse delo. Baje je upravni svet definitivno sklenil, prenesti glavno ravnateljstvo družbe v Belgrad, kjer bo lahko v kalnem ribarila, kar tudii bo! Če bi naši, policajdemokrati res delali na zboljšanju položaja ljubljanske občine, bi že lahko v Belgradu dosegli, da mora ravnateljstvo družbe priti v Slovenijo, kjer ima svoje rudnike. Toda v Belgradu vladajo banke!
In te bodo gledale, da pride »Trboveljska« v Belgrad, kajti pri njej bodo lahko veliko »zaradile« in obratno. Vsi bodo ialiko ribarili v kalnem in se zadovoljno smehljali ob dobrih kupčijah, dokler bodo vladali pri nas bankokradi. Tudi tukaj je zelo nujno potrebna remedura in capite et m membris. Saino bojimo se, da ne bo prišla prepozno.
Laž! Včerajšnji »Slovenski Narod« piše: »Dopoldne so sodružice po mestu pri redile cvetlični dan v korist rodbinam padlih žrtev. Opažati je bilo kričečo disharmonijo med kostimi teh sodružic, kajti živo rdeče krilo se nikakor ne more zlivati v harmonijo z narodnimi avbami na glavi.« — Kakor smo informirani, so prodajale cvetlice v korist »Sokolskega doma« na Vrču in je vest »Naroda« do črke zlagana.
Pojasnilo. Pred dnevi smo vsled napačnih informacij poročali, da so našli delavci na novograjenl škarpi ob Ljubljanici za Filharmonijo v papir zavite dele nogo srednje odraslega človeka, jih je vrgel tja kak breztakten medicin ec. Z ozirom na tc ugotavljamo, da ti deli noge niso bili človeški temveč od neke živali. To ugotavljamo, da ne bodo imeli čitateljj slabega mnenja o ljubljanskih medicincih.
»Oslobodjenle«. Jugoslovanska sekcija komunistične internaciionale na Dunaju je začela izdajati svoj list »Oslobodjenje« v hrvaškem in slovenskem jeziku. Izdaja perij odično.
Davek na poslovno obrt. Finančnemu svetu je predložen v razpravo zakonski predlog o davku na poslovni obrt. Tako t>o ta davek, ki se ie doseUaj pobiral uredbe-nim potem, uzakonjen. — Sedaj bomo ta davek mnogo ložje plačevali in z veliko večjim veseljem, ker bo razpisan na podlagi zakona in ne na podlagi naredbe!
Stanovanja za železničarje na Hrvaškem. V direkciji za gradbo železnic so dovršeni načrti za zidanje stavb v področju zagrebškega ravnateljstva, da se bo v njih nastanilo železniško osobje. Z delom bodo takoj pričeli. — V Ljubljani bi se tudi lahko nekoliko zganili.
Izgubil se le zlat prstan s tremi belimi kamni, vreden 3000 K od Starega trga po Gosposvetski cesti do Šiške. Pošten najditelj se prosi, naj ga odda proti nagradi v upravništvu tega lista.
Gostovanje Fregolina. Slavni svetovni umetnik in trausformist je došel v našo zemljo Iz Carigrada in Grške. Kakor se nam javlja, je gostovanje njegovo v vsej državi po vseh večjih mestih uspelo z jako lepim uspehom. Prvo gostovanje v sredo dne 27. t. m. Predprodaja vstopnic v trafiki Zalke Sever v Selenburgovi ulici 1.
Vestnik Svobode.
Pevci! Danes zvečer pevska vaja c* pol osmih zvečer v društenih prostorih »Svobode«. — Pridite sigurno vsii__________
Kulturni vestnik.
Repertolr Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Torek, 26., zaprto; sreda,
27., Androklus in lev, red C; četrtek, 23., Gospodična Julija, Don Pietro Caruso, po znižanih cenah, izven; petek, 39., Borba, red E; sobota, 30., Androklus in lev, red A; nedelja, 1. maja, Borba, po znižanih cenah, izven; ponedeljek, 2., Androklus in lev, red D; torek, 3., zaprto. — Opera: Torek, 26., Zlatorog, po znižanih cenah, izven; sreda,
27., Carmen, red A; četrtek, 28., Prodana uevesta, v prid Udruženja Jiled. igralcev, gostovanje ge. Irme Polakove, izven; petek, 29., Tosca, red D; nedelja, 1. maja, Prodana nevesta, gostovanje ge. lune Polakove, izven; ponedeljek, 2., zaprto.
Prvo gostovanje S®- I™10 P°la- 0'e se bo vršilo v četrtek v operi in sicer v »Prodani nevesti« v korist »Udruženja«.
Ilustriran list »Plamen«. Pravkar je izšla 8. številka tega čedalje bolj priljublje-
nega ilustriranega lista. Njegova vsebina je zelo raznovrstna in prinaša razne zanimive Slike, med temi skupino udeležencev kongresa jugoslovanskih novinarjev v Sarai:-vu, od granat razrito pokopališče v Gorici, r.ekaj prizorov iz Finžgrajeve igre »Razvalina življenja« itd. — Naročnina lista slane za četrt leta 36 K, za pol leta 72 K. Novi naročniki lahko dobe še vse že izišle številke »Plamena«. Uprava: Ljubljana, Kongresni trg 19. List toplo priporočamo v naročnino.
Glasbena šola se otvorl v Somboru. Dobivala bo državno podporo.
Ciesp&cšširsitf®.
Dijete, duete! Avstrijska vlada je stavila naši vladi predlog, da se določijo delegati, ki naj bi začetkom maja imeli v Celovcu železniške konference radi ureditve prometa med našo državo in Avstrijo. — Rezultat pogajanj: glej naslov!
— Skrajen čas. Gospodarski komite ministrov je sklenil, da se v svrho hitrejšega carinjenja razširita železniški postaji v Beogradu in Zagrebu, da se za vojsko nabavi perilo v državi, da se tovarni v Dugi Resi da 10 % večja cena, kakor je najmanjša ponudba iz inozemstva, in da se razširi solarna v Kreki (Tuzla), da se pokrije potreba vse države.
— Delnce zastonj! Listi poročajo iz Zagreba: »Hrvatska esUomptna banka izda na vsake tri stare delnice štiri nove, od teh tri zastonj, eno proti plačilu al pari. Vsled tega so delnice imenovane banke na zagrebški borzi neznansko poskočile ki dosegle že 1700. Čitatelji »Napreja« se bodo gotovo še spominjali, ko smo ob rudarski stavki na »Trboveljski premogokopni družbi« dokazali, kako se razne delniške družbe obvarujeo pred obdavč. svojega dobička. Razpišejo subskripcijo novih delnic: stari delničarji dobe mesto dividend eno ah' dve novi delnici, ali pa jih dobe po znižani ceni. Naši prebrisani financari, ki vidijo vsak krajcar, katerega zasluži delavec, in ga, če le morejo obdavčijo, ne vidijo teh nesramnih mahinacij raznih bank. Tako je mogoče, da izda Hrvaška eskomptna banka na vsake tri stare delnice štiri nove, od teh tri zastonj. Kje pa more banka priti drugače do denarja, nego da ie njen dobiček tolik, da nima poguma ga objaviti javnosti. Delnic nihče ne podarja, tudi banke svojim delnčarjem ne! Toda denar za te delnice mora plakati banki delavec In kmet!
= Novi davki. Iz Belgrada javljajo: Finančni minister Kumanrdi je sklical vse člane finančnega sveta h konferenci, ki se bo vršila 27. tm. v Beogradu in na kateri se bo razpravljalo o proračunu novih davkov in o kaznih onim. ki zatajujejo svoje dohodke.
—	Naš izvoz v Italijo. V letu Gospodovem se je zgodilo, da so jugoslovanski izvozničarji iz Jugoslavije v Italijo izvozili za 39 milijonov ravnili stvari. Med temi stoji v prvi vrsti les, ka so ga prodali
za 17 milijonov lir, in v drugi vrsti svinje( ki jih je bilo za 9.5 milijonov. Italija nanj je naklonila za 28 milijonom lir razne ma« lovreane in ničvredne robe, s katero se oblačijo predvsem ljubljanski »narodni« gizdalini. — Številke smo posneli po po* datkih iz — Milana.
— Škodine tornice na Češkem bodo izdelale 1000 lokomotiv za Sovjetsko Ru* sijo.
= Prometna konferenca v Barceloni
Prometna konferenca je končana. Devetnajst držav je podpisalo pogodbo glede tranzita, trinajst držav je podpisalo pogodbo o režimu plovnih rek, v kolikor se tiče mednarodnih interesov. Danska je podpisala zapisnik, ki se tiče režima po vseh p!ow, nih rekah in petnajst držav je podpisalo izjavo o pravici tistih petnajstih držav do mednarodne zastave. Končni akt so podpisali vsi udeleženci. — Konference so se udeležili tudi zastopniki naše države
— V ministrstvu za šume in rude !e izdelan načrt za osnovanje oblastnih šum-skih ravnateljstev.
Sladkor
amerikanski
okrog l vagon ati tudi v manjših množinah odda po ugodnih cenah »Gospodarska poslovalnica" drž. že?. Ljubljana, drž. kol. Se tudi odpošlje po naročilu.
©glas.
Direkcija plena ima pri svojem odseku v Vel. Bečke-reku
18 tvornih
v dobrem stanju; i stotak o ima dva
tdiHebilS* Ogledajo se lahko vsak dan pri Pom. odseku v Vel. Beekereku.
Kdor je voUan kupiti te avtomobile, naj pošlje svojo ponudbo tej direkciji do 21. maja 1.1. do 4. ure popoldne; čigar ponudba bo najugodnejša, se mu bodo isti odstopili.
Prvenstvo na nakupu imajo državljani kraljevine SHS in za temi inozemski podanild.
Iz pisarne Direkcije plena,
18. aprila 1921 St. 7816 Beograd.
Vabilo
na
redni občni zbor
Stavbene in gostilniške zadrege »Delavski dom“ v Trbovljah«,
- - registrovana zadruga z omejenim poroštvom - -ki se vrli
v nedeljo, dne 8. maja 1921, ol) 4. uri popoldne v prostorih »Delavskega doma“.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o prebitku.
5. Revizijsko poročilo.
6 Volitev enega člana v načelstvo, tri elane v nadzorstvo, ter enega namestnika.
7. Razni nasveti in želje.
Na občni zbor imajo pristop le člani z polno vplačanim deležem. Nadzorstvo.	Načelstvo.
Vplačana deSntška giavnlca K 30,000.000.
Slovenska banka
Telefon ši. 567. — Čekovni raiun 12205
litih raznaialcev
S §te uprava N M P K i J.
LJUBLJANA, Krekov tre	1©, nasproti »testnemu demu“.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. - Izvršuje vse bančne ^ najkul8^]^^
Izdajatelj: Ivan Mlinar,
(Tisk »Učiteljske tiskarne x Ljubljani,
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.