Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z 1 a , Rlva Piazzutta, 18 • tel. 3177 PODUREDNIšTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina.............L	1.250
Letna naročnina................L	2.500
Letna inozemstvo...............L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	3F
Leto XVIII. - Štev. 37 (915)
Gorica - četrtek, 15. sept. 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
NASILJE IN PRAVICA SOVJETI KRITIZIRAJO
kitajsko »rdečo gardo«
Svetovno javnost so znova vznemirili razni atentati političnega značaja, ki so se odigrali v raznih delih sveta: v Južni Afriki je roka atentatorja umorila ministrskega predsednika, v Zapadni Nemčiji so ustaši zahrbtno napadli in ranili nekaj svojih političnih nasprotnikov, na Južnem Tirolskem je terorističen napad zahteval dve novi žrtvi, dva finančna stražnika: Eriberta Volggerja in Martina Cos-suja. Politični fanatizem je znova oborožil roke morilcev, da so hoteli z zločinom pomagati svoji politični stvari.
Politični zločini niso v zgodovini nič novega; najdemo jih v vseh dobah človeštva, dovolj, da pomislimo na umor Julija Cezarja na rimskem Forumu. Znamenje, da so vedno živeli politični fanatiki, ki so bolj zaupali zločinu kakor pa moči svoje ideje, ali zmedeni ljudje, ki so menili, da je mogoče z nasiljem služiti pravici. Oboje je zmotno. Če so ideje prave in če so zdrave, si bodo utrle pot do zmage v moči svoje notranje vrednosti in prepričevalnosti, da le najdejo ljudi, ki so pripravljeni za idejo žrtvovati sebe in ne druge. Tako so delali preroki v stari zavezi in tako je naredil zlasti Kristus In s tem pokazal vernikom in politikom, da kdor ljubi svojo idejo, žrtvuje sebe, nikdar pa ne sme z nasiljem žrtvovati druge, ki so morda nedolžni. To je in ostane zločin.
Tudi pravice ne moremo in ne smemo iskati z zločinom in umorom. Krščanska moralka izraža to resnico z znanim rekom: Non sunt facienda mala ut eveniat bona. Ne smeš delati hudega, da bi dosegel kaj dobrega. Bili so pa ljudje In so še, ki tega moralnega načela ne priznavajo in zato zagovarjajo politični zločin. V to vrsto spadajo predvsem vse diktature, zato pa smo imeli in imamo največ takih zločinov med pristaši diktatorskih ideologij. V novejši zgodovini je s političnimi zločini posejana pot sovjetskih komunistov in na splošno vseh komunističnih partij na svetu, ki imajo v te namene posebne partijske ali državne organe, navadno je to tajna državna policija. Prav tako si je s političnimi zločini utrl pot do oblasti Adolf Hitler, ki je dne 30. junija 1934 v eni noči likvidiral od pet do sedem tisoč svojih političnih nasprotnikov. V zgodovini italijanskega fašizma slovi posebno Matteottijev umor.
Omenili smo v novejši zgodovini naci-fašistično in komunistično ideologijo, ker sta ti dve dvignili politični zločin v nujno sredstvo svoje politike, zlasti v dobi prevzema oblasti s pomočjo revolucije. Pa tudi pozneje, ko že imajo oblast v rokah, se pristaši teh dveh ideologij ne odrekajo političnim zločinom, če se jim zdijo koristni. To je izpričal sam Hru-ščev za dobo Stalina v Rusiji. Sedaj čakamo, da bomo kaj podobnega zvedeli na račun jugoslovanske UDBE.
Na Južnem Tirolskem gre za teroristične napade, ki so delo novih nacističnih organizacij. Ker je Hitler imel politični zločin kot upravičeno sredstvo za dosego svojih namenov, se tega držijo tudi njegovi sedanji učenci, ki so v Nemčiji in v Avstriji zopet začeli dvigati glave in se organizirati.
čisto drugačno gledanje pa vlada v demokracijah. Tu velja načelo, da je vsak človek prost v izbiri svojega prepričanja in da sme to svoje prepričanje tudi zagovarjati in širiti z vsemi mirnimi sredstvi. To načelo drži tudi na političnem polju. V demokratičnih državah sme vsakdo Imeti svoje politično prepričanje in se sme tudi organizirati v stranko, da na svobodnih volitvah pomaga do zmage svoji politični ideji. K naravi svobodnega in razumnega bitja, kot je človek, spada namreč, da sme svobodno uveljaviti tudi svoje politične ideje, če jih večina ljudstva sprejme. Zato v demokratičnih državah obsojajo politični zločin kot tak In ga po zakonu kaznujejo, naj ga zagreši kdor koli. Drugače je v diktatorskih državah: tam kaznujejo politični zločin storjen proti stranki, ne pa če je storjen v korist stranke ali na njen ukaz.
Za človeka s krščansko moralo, tudi za politika, je nadvse jasno, da je vsako dejanje terorizma in drugačno nasilje zločin, ki ga kaznuje Bog po svojih zapovedih in ki ga mora kaznovati tudi država po svojih zakonih. Zato je bilo stališče Cerkve do političnega terorizma vedno jasno in nedvoumno. Tem bolj dviga Cerkev svoj glas danes, ko živimo v naprednem in modernem svetu, kakor radi poudarjamo, in ko bi morali urejati človeško sožitje zakoni resnične demokracije. Vsled tega je ob zadnjem terorističnem dejanju na Južnem Tirolskem državno tajništvo poslalo škofu Gargitterju v Briksnu tole brzojavko: »Sv. oče je z žalostjo zvedel za krvavo dejanje v planinski koči Sasso, ki je povzročilo veliko potrtost v ljubljenih družinah padlih. Ko izraža Vaši Ekscelenci očetovsko sožalje, da bo v uteho svojcem, Njegova Svetost ne more, da bi užaloščeno ne obsodil novega nasilja, ki ne samo da ne pomaga k pravični ureditvi medsebojnih upravičenih zahtev obeh predragih narodnosti s pomočjo lojalnih in dobrovoljnih pogajanj, temveč še bolj zaostruje ločitev in prizadetost prebivalcev, ker vnaša motnje v vest kristjanov in državljanov.«
Tudi katoliški Slovenci v Italiji obsojamo novo nasilje na Južnem Tirolskem in želimo, da bi demokratična Italija pravično in zadovoljivo uredila življenje svojim narodnim manjšinam predvsem iz čuta pravičnosti in javnega blagra in ne pod pritiskom teroristov in javnega mnenja.
2e več časa zaporedoma kritizira moskovska »Pravda« početje kitajskih »rdečih gardistov« ter poroča o aretacijah ki jih slednji izvršujejo po kitajskih mestih, zlasti v Pekingu. Tudi Sovjeti so nastopili proti kitajskim metodam tako zvane »kulturne revolucije« ob priliki obletnice moskovske bitke. Na proslavi, ki so jo priredili pred Leninovim mavzolejem, je eden zmed voditeljev Komsomola ostro nastopil proti avanturizmu, nacionalnemu egoizmu ter bučnim prireditvam z jasnim namigom na sedanji položaj rdeče Kitajske. Tej prireditvi so prisostvovali med drugimi Brežnev, Podgomi, vzhodnonemški voditelj W. Ulbricht ter mongolski prvak Cedenbal.
Prejšnji teden je vzbudila precej hrupa nenavadno ostra izjava kitajskega veleposlanika v Varšavi Wanga, ki edni uradno vzdržuje redne stike z ZDA preko veleposlanika na Poljskem, Gronovske-ga. Kitajski zastopnik je namreč obdolžil ameriškega sobesednika, češ da ta krši sporazumno tajnost pogovorov in je pri tem napadel splošno ameriško zadržanje do kitajskega problema.
Zadnje čase se vedno bolj ogla-
Pretekle izkušnje v Grčiji, Malaji, Koreji in francoski Indokini kažejo, da je možno zmagati samo, ako so izpolnjeni trije pogoji: 1. da ljudstvo na ogroženem ozemlju brez pridržka podpira odločnost svoje vlade, da se ne podredi (kot v Grčiji); 2. da ima zavezniška sila, ki ju podpira, neomejeno svobodo vojaških operacij na vsem ozemlju v vprašanju (kot v Malaji); in 3. da sovražne sile nimajo v zaledju odprte meje, preko katere bi se lahko ljudje in material svobodno premikali (komunistični upor v Grčiji je bil zatrt šele, ko je Tito po svojem sporu s Stalinom zaprl grškojugoslovansko mejo). Niti eden teh pogojev ni izpolnjen v Vietnamu.
Kar se prvega pogoja tiče, ne morejo Amerikanei storiti prav ničesar. Ustvariti voljo za odpor med ljudmi v Južnem Vietnamu je naloga, ki bi jo lahko izvedla samo vietnamska vlada, toda ni nobenega izgleda, da bo do tega prišlo. Amerikanei tudi ne morejo izpolniti tretjega pogoja, v kolikor ne izpolnijo drugega, t. j. okupacijo Severnega Vietnama do kitajske meje. Okupacija pa hi bila v nasprotju s cilji, ki jih je objavila ameriška vlada. Tak korak hi v najboljšem primeru uničil vsak up na pogajanja in sporazum, v najslabšem, — in tudi najbolj verjetnem primem — pa bi privedel do vojne s komunistično Kitajsko.
Tudi če bi se Amerikancem posrečilo doseč; sporazum na podlagi pogajanj, je gotovo, da hi tak sporazum predvideval razdelitev Vietnama, kot je bilo že določeno 1. 1954. Ta razdelitev hi bila bodisi začasna bodisi trajna. Ako bi bila samo začasna, hi postal Vietnam nedvomno komunističen po združitvi. Ako pa bi bila trajna, bj lahko tako razdelitev zagotovili samo s trajno vojaško okupacijo južnega dela, kar pa hi tako ameriško kot mednarodno javno mnenje obsodilo kot kolonializem.
Izgleda torej, da bo prej ali slej prišlo do komunističnega prevzema oblasti v Južnem Vietnamu. Ta prevzem hi seveda močno prizadel na stotine tisočev Vietnamcev, ki se danes zanašajo na Ameri-kance. Predstavljal pa bi tudi brezprimer-no ponižanje Ameriikamccv. Toda alternativi temu sta samo ali neskončna pod-
pora Južnemu Vietnamu v sedanjem obsegu ali pa razširitev vojne, ki bi dosegla svoj vrhunec v dosti večjem spopadu ako ne celo v tretji svetovni vojni.
Observer, London
71. vzorčni zagrebški velesejem
Dne 8. septembra so odprli 71. vzorčni zagrebški velesejem. Trajal bo do 18. septembra. Na njem razstavlja 6.200 razstavljavcev iz 57 držav. V okviru razstave so na sporedu še druge prireditve kakor XV. teden usnja in obutve, komercialna razstava jugoslovanskega turizma in tradicionalna razstava »Afrika, Azija, Jugoslavija«, nadalje vrsta strokovnih manifestacij in srečanj. Tako III. mednarodno posvetovanje gospodarstvenikov in pravnikov, Dan turizma, Dan stekla in keramike, strokovni sestanki o usnju in obutvi ter razna predavanja o sodobnih vprašanjih industrije in trgovine.
Italija je na zagrebškem velesejmu zastopana v treh paviljonih, kjer razstavlja nad 100 italijanskih podjetij poleg številnih podjetij, ki razstavljajo na prostoru trgovinske zbornioe iz Vidma.
šajo komunistične stranke sovjetskega območja in napadajo kitajsko, politiko, tako zlasti čehoslova-ški in vzhodnonemški komunisti. Tudi zahodni komunisti ne prikrivajo svojih kritik na račun Maove megalomanske politike. Tako npr. KPI obtožuje kitajske komuniste, da s svojim protisovjetskim ravnanjem rušijo enotnost socialističnega tabora v boju proti imperializmu.
Med zadnjimi političnimi novostmi s Kitajske naj zabeležimo še, da predsednik vlade Čuenlaj nima več položaja podpredsednika komunistične partije, kar naj bi pomenilo postopni zaton njegove zvezde po vzponu maršala Lin Piaoja. Izgleda, da bo podobna usoda počasi doletela tudi predsednika republike Liušaošija.
V ostalem niso ponehali groteskni pojavi »kulturne revolucije«. Kitajski tisk je namreč ostro napadel nekega slikarja, češ da služi revizionizmu in protirevoluciji. Kaj je takega počel ubogi slikar, kar ni v skladu z Maovo filozofijo? Risal je osle...
Kot je torej iz vsega razvidno, se kitajski komunisti ne mislijo še vrniti k osnovam zdrave pameti. Še kubanski diktator Fidel Castro je mnenja, da se Kitajska na ta način smeši pred vsem svetom. Kam je šla tisočletna kitajska modrost Konfucija in Laotsuja?...
PONOVNA FRANCOSKA ATOMSKA BOMBA
Medtem ko je bil francoski predsednik De Gaulle na potovanju po Aziji, so francoski tehniki pripravili jedrsko eksplozijo v Polineziji. General De Gaulle je prispel na Tahitsko otočje, ko je bilo že vse pripravljeno za veliko izstrelitev. Kraj eksplozije je bil atol Muru-roa. De Gaulle je prvi državni poglavar, ki je prisostvoval podobni izstrelitvi. Zaradi vremenskih ne-prilik se je morala eksplozija zakasniti za en dan, dalj pa ne, sicer bi general De Gaulle ne čakal več, kajti »kakor sončni kralj (Ludo-kiv XIV., op. pis.) De Gaulle ne
čaka rad,« piše pariški »L’ Ex-press«. Predsednik pa ni direktno videl razstrelitve, ker je iz varnostnih razlogov moral kazati hrbet gorečemu atolu.
S to zadnjo eksplozijo hoče Francija zopet izpovedati svojo »grandeur«, ne meneč se za prepoved atomskih poizkusov med velesilami. Japonska vlada je med prvimi poslala oster protest pariški vladi, saj je sama že izkusila tragično atomsko silo v uničevalne namene.
OBISKI V JUGOSLAVIJI
Prejšnji teden se je mudil na uradnem obisku v SFRJ norveški kralj Olaf V., ki je vrnil obisk maršalu Titu. Ogledal si je razne predele Jugoslavije od Skopja do Brionov. Sedaj pa se mudi na obisku francoski zunanji minister Couve de Murville, najvišja osebnost pete republike, ki je kdaj prišla v Beograd. Obisk spada nedvomno v niz potovanj, ki jih je francoski državnik že opravil v drugih deželah vzhodnega bloka. Istočasno je ponoven dokaz hotenja francoske vlade, da naveže tesnejše stike s komunističnim svetom.
COMMONWEALTH V KRIZI
Na letni konferenci držav članic britanske skupnosti narodov ali Commonvealtha v Londonu imajo prisotni vladni predsedniki zelo težka vprašanja pred seboj. Britanski premier Wilson ne more najti zadovoljive rešitve za ureditev zapletenega rodezijskega vprašanja. Afriške članice vztrajajo na čimprejšnji rešitvi in nekatere azijske države zagovarjajo tudi uporabo sile. »Daily Telegraph« s tem v zvezi piše, da se na ta način ustvarja možnost krize ali celo razpusta Commonwealtha, kar pa bi same sedanje članice sprejele na dokaj različne načine. Rodezijska vlada je danes še edina poleg Južnoafriške zveze, ki zagovarja rasistično politiko in nadoblast bele manjšine nad črnskimi domačini, ki so v večini.
Nova afriška država
Svet dolguje Ameriki 40 milijard dolarjev
ZDA imajo v tujini 39,56 milijard dolarjev posojil. Dolgovi iz prve svetovne vojne znašajo 20,69 milijard. Po letu 1932 je te dolgove odplačevala le še Finska. Dolgovi iz druge svetovne vojne in po njej so dne 31. decembra 1965 znašali 18,86 milijard dolarjev; razdeljena so na 93 držav. Deset držav je plačalo Amerjiki vse svoje dolgove, druge odplačujejo redno svoje odplačilne obroke in obresti. Ostanek povojnih dolgov Kube v višini 36,2 milijona dolarjev so v Washingtanu kar odpisali. Sovjetska zveza sioer ne priznava od VVashiiiigtoma navedene višine dolgov, a vendar plačuje letino po 10 milijonov dolarjev na dolg, ki je znašal 31. decembra lani 190 milijonov dolarjev.
V osrčju južne Afrike, sredi med portugalsko Angolo, Južnoafriško republiko, Rodezijo in Zambijo leži dežela Bečuana, ki je bila vse doslej angleški protektorat. Dne 10. septembra letos je ta dosegla svojo neodvisnost ter se bo odslej imenovala Botswana.
Ozemlje nove države obsega 577.000 kv. kilometrov, to je toliko kolikor znaša površina Francije in Belgije skupaj. Prebivalcev pa je malo: nekaj več kot pol milijona.
Evangelizacija Botswane se je pričela načrtno šele leta 1959, ko je bilo ozemlje tedanje Bečuane povzdignjeno v apostolsko prefekturo ter zaupano redovnikom pasionistom irske province. Ti so v nekaj letih postavili temelje tamkajšnje Cerkve. Dne 30. junija leta 1965 je to cerkveno okrožje štelo deset tisoč katoličanov in okrog 2000 katehumenov. Istega dne so trije bogoslovci domačini študirali v malem semenišču sv. Jožefa v Gaberonesu, ki je bodoča prestolnica nove države, en bogoslovec pa je obiskoval teološki tečaj v Salisburyju v Rodeziji. Tedaj je imela prefektura na razpolago tri cerkve, 15 kapel in 75 misijonskih postaj.
Pomembne ostvaritve so dosegliirski misijonarji na šolskem področju. Vodijo 8 osnovnih šol, ki jih obiskuje nad 2500 gojencev; 1500 od njih je katoličanov. Dva
zavoda nudita srednješolsko izobrazbo. Na njih je 300 dijakov, 200 med njimi je katoličanov. Na bolniškem področju oskrbujejo misijonarji dva dispanzerja, v katerih je prejelo pomoč že 36.000 bolnikov.
Vse to obsežno delo je na ramah 19 patrov pasionistov, katerim pomaga en brat istega reda, 21 redovnic ter 27 ka-tehistov. Trenutno je središče apostolske prefekture še v Francistownu, po doseženi neodvisnosti pa se mislijo patri preseliti v novo prestolnico Gafoerones, kjer bodo s pomočjo, ld je prišla iz krščanskih dežel, zgradili novo cerkev in rezidenco.
Zastopnik Vatikana v Beogradu
V Vatikanu so uradno javili, da si bosta Jugoslavija in Vatikan izmenjala diplomatske zastopnike, kot predvidevajo beograjski protokoli. Sv. sedež bo poslal v Beograd kot apostolskega delegata msgr. Maria Cagna, Jugoslavijo pa bo zastopal v Vatikanu dr. Vekoslav Curlje, bivši generalni konzul v Milanu in sedanji predsednik verske komisije za Hrvatsko, Msgr. Cagna je po rodu iz Monferrata v Piemontu. Zadnji čas je zastopal Vatikan pri japonski vladi kot internunoij. Ima 55 let.
Z izmenjavo diplomatskih zastopnikov so beograjski protokoli stopili v dobo praktičnega izvrševanja
NOVICE IZ SLOVENIJE
Kardinal Frings o Vietnamu
Vsak šesti ni Slovenec
Med najuglednejše časopise v Evropi je šteti milanski Corriere detla sera. Pri listu sodelujejo periodično najuglednejši italijanski pisatelji in znanstveniki.
Enzo Bettiza spada med najvidnejše sodelavce te vrste. Letos je obiskal Ljubljano in je prvi članek o naši prestolnici zevzemal nad šest kolon. Zelo ostro je opazoval razmere in slišal tudi komentarje o nevarnostih za slovenstvo. Njegove ugotovitve presegajo vsa poročila o vdoru v Slovenijo z juga (baje je bila v Sloveniji le peščica prišlekov), ko piše: »Razlika med Slovenijo in ostalima republikami je presenetljivo podobna razmerju med Italijo in Švico. Prav v teh razlikah se odražajo najgloblja nasprotstva, ki preprečujejo jugoslovanskim narodom, da bi se zlili v homogen mozeik. Nastal je prepad, ki loči Jugoslavijo v dve kategoriji. Zgodovinsko razvodje med obema presenetljivo sovpada z nekdanjo mejo, ki je na Balkanu ločila avstroogrsko cesarstvo od turškega imperija... Gospodarsko in politično zapostavljanje ter izrabljanje napredka Slovenije... podžiga ljudsko mržnjo. Slovenci niso priljubljeni v Jugoslaviji in se tega tudi zavedajo. Marksistična ideologija tu ni bila tako močna, da bi zamorila slovensko narodno zaivest, ki ni napadalna, ampak zaprta, izolacionistična, izrazito samoobrambna in značilna za majhen etnični živelj, ki ga obdajajo na vseh straneh različni narodi.
Ta zavest se danes prebuja. V slovenskih meščanskih slojih, polnih starega pa-trlotičnega izolaeionizma, se že govori o nevarnosti narodne smrti, ki danes grozi slovenskemu narodu zaradi priseljevanja z juga. Slovenci se branijo 200.000 tjosan-
Novi pomožni videmski nadškof
Videmski nadškof Giuseppe Zaftonato je v posebnem pismu sporočil vernikom, da je sv. oče sprejel njegovo prošnjo in mu določil za pomočnika pri apostolskem delu v nadškofiji msgr. Emilija Pizzonija. Msgr. Pizzoni je bil doslej škof v Terra-cini pri Rimu. Po rodu je Furlan rojen v Orsarijj leta 1902. Leta 1925 je postal duhovnik in bil nato 10 let kaplan v Vil-lanova dello Judrio. Leta 1938 je postal asistent KA v Vidmu in nato leta 1942 župnik v San Danielu. Pij XII. ga je leta 1951 imenoval za škofa v Terracini. Zdaj se vrača med svoje rojake, da bo pomagal pri vodstvu obširne škofije, ki sega od avstrijske in jugoslovanske meje do beneških lagun. Tudi mi mu želimo obilo božjega blagoslova pri delu.
Kako bo s starimi škofi
Prihodnji mesec in sicer 11. oktobra stopi v veljavo koncilski dekret o škofih. Ta predvideva mod drugim, naj gredo Škofje v pokoj, ko dosežejo 75 let. Zato je kardinal Lercaro že javil svoj odstop v soglasju z določbami dekreta. Mnogi so začeli trditi, da mu bodo sledili še vsi ostali italijanski škofje, ki imajo omenjeno starost, in teh je kakih 60. Sedaj so pa v Vatikanu pojasnili, da bo vsako prošnjo za odstop pregledal sv. oče in on sam z ozirom na potrebe škofije in na osebo prosilca odločil, ali se prošnja sprejme ali ne. Torej ne bodo šli škofje avtomatično v pokoj s 75. letom, kot se to godi z uradniki v državnj upravi, temveč le če se bo to zdelo primemo sv. očetu.
Mesto deklet
Zenski zavod siv. Jožefa v Johannesburgu v Južni Afriki, ki ga vodijo sestre Dobrega Pastirja, se bo v kratkem spremenil v majhno mesto, ki ga bodo upravljale gojenke po vzorcu številnih deških mest, ki že obstajajo po svetu. Podlaga za poizkus je duh odgovornosti in zaupanje v sposobnost mladih ljudi. Mesto bo imelo svojo vlado, svoj poštni urad, dvorane za igre, prodajalne in vse značilnosti pravega mesta. Dekleta bodo stanovala v majhnih skupinah v ločenih hi-šah, vsaka bo pod kontrolo družinske po-glavarice. Poibuda ima predvsem kulturne ln dbliikovalne smotre.
Zanimivi rokopisi o Kristusu
V antični cerkvi blizu kraja Abu Sim-bel v Egiptu so odkrili koptske rokopise, v katerih je opisan razgovor mod Jezusom in apostoli. O najdbi poroča neki egiptovski dmevnik, ki navaja, da so ■rokopise odkrili ameriški arheologi. Rokopisi so iz 8. ali 9. stoletja. Po zaključenih znanstvenih in ©ksegetsk ih raziskavanjiih bodo rokopise razstavili v koptskem muzeju v Kairu.
skih nekvalificiranih delavcev, ki prihajajo v Slovenijo s svojimi navadami in s svojo primitivno miselnostjo, s tem, da jih izolirajo v predmestne barake. Separatistične težnje Slovencev se večkrat mešajo z neko splošno mržnjo do režima, v katerem vidijo zlasti najmlajši slovenski izobraženci izvor mnogega zla.
Od tod vrenje okoli Perspektiv, o katerih Bettiza obljublja, da bo še govoril. Če je samo Bosancev nad 200.000, je verjetno tudi število onih iz Like, Srbije in Črne gore zelo veliko, in bi mogli sklepati: vsak šesti prebivalec Slovenije je že z juga, in ker so vse to sami odrasli, si moremo misliti, kako narašča peza srbske navzočnosti na vseh poljih. Vsak šesti prebivalec Slovenije ni več Slovenec.
Rojstna hiša Simona Gregorčiča spremenjena v muzej
Kakor Prešernova hiša na Vrbi tako je sedaj tudi Gregorčičev dom na Vršnem nad Kobaridom postal stalen kulturni spomenik, ki bo še poznim rodovom pričal, da se je v tej hiši rodil goriški slavček Simon Gregorčič. Na to slavje, ki je bilo v nedeljo, 11. septembra, ob krasnem sončnem vremenu, se je na Vršnem zbralo zelo veliko ljudstva od vseh strani. Ne samo iz Jugoslavije, prišli so' tudi s Tržaške in Goriške. Zastopana so bila številna kulturna društva, pevski zbori in predstavniki oblasti.
Otvoritveni govor je imel primorski pisatelj France Bevk. Prireditev je organizirala tolminska občina, ki se je tudi potrudila, da je zbrala med našim ljudstvom, tudi na Goriškem in Tržaškem, zadostni fond za odkup hiše in popravila ter zgraditev ceste do nje.
»Tovariši graditelji«
V Belgiji je trenutno zaposlenih 700 mladih ljudi pri gradnji stavb za razne dobrodelne ustanove. Razdeljeni so na 15 delovnih področij. Ena skupina gradi npr. naselje za nerazvite otroke. Akcija za tovrstno socialno pomoč se je začela pred 13 leti. V teh letih je že 50.000 mladih ljudi po nekaj tednov pomagalo pri gradnji stanovanjskih hiš za brezdomce, gradnji šol, zavetišči in domov za stare ljudi.
Cerkev pospešuje agrarno reformo v Peruju
Skoro v vseh deželah Latinske Amerike je socialni položaj težak. Cerkev se zadnja leta zelo prizadeva, da bi prišlo do Zboljšanja. Škofje so že razdelili velik del zemlje, ki je pripadala Cerkvi. Povsod pospešujejo tudi osnovno izobrazbo. V tem oziru se zelo poslužujejo radia. V Peruju je bilo v zadnjih desetih letih ustanovljenih nad 400 gospodarskih zadrug, ki štejejo 250.000 članov.
Zasluge redovnika za Libanon
Libanonski notranji minister Gemayel je predlagal, naj bi eno ulico v libanonski prestolnici imenovali po nedavno umrlem dominikancu Jožefu Lebretu. Pokojni pater je bil eden najboljših poznavalcev razmer v nerazvitih deželah. S svojimi temeljitimi študijami je prispeval k izdelavi gospodarskega načrta, ki ga libanonska vlada zdaj izvaja.
Tajnost moči vsakega naroda
Ko je govorili predsednik filipinske dr-žafe Ferdinand Marcos ob priliki obletnice neodvisnosti Filipinov v južnovzhod-ni Aziji, je dejail, da predstavlja ljubezen do Boga in do krščanskih družin tajnost moči vsakega naroda. Zavrnil je tiste ideologije, ki rušijo enotnost družine ter zatrdil, da bo glede družine filipinski narod ostal zvest krščanski tradiciji svojih prednikov.
Nov prehod v Benečiji za potne liste
V ponedeljek 12. septembra so ob navzočnosti italijanskih in jugoslovanskih krajevnih oblasti odprli mejni prehod pri Učeji tudi za potne liste. Doslej je ta prehod služi) le za prehode s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji, sedaj pa bo odprt tudi za injetnike potnih listov.
S tem je končno ustreženo prebivalstvu zahodne Beneške Slovenije, ki imajo tako najkrajšo povezavo s Slovenijo jn So ško dolino. Služil pa bo tudi turistom, ki prihajajo po Soški dolini namenjeni k morju in obratno. To je sedaj najkrajša cestna zveza med Bovcem ta Tarče rvtotn ter gre skozi občino Tajpano in Brdo.
Kolnski nadškof kardinal Jožef Frings je pred časom v kolnskem škofijskem listu sVojim vernikom v pretresljivih besedah prikazal trpljenje in stisko vietnamskega ljudstva. Njegove besede so našle globok odjek med nemškim narodom, objavili so jih pa tudi časopisi širom po svetu. »Ker so Vietnamci trpeče ljudstvo in istočasno naši bratje,« kot se izraža kardinal Frings, je prav, da se z njegovimi mislimi seznanijo tudi naši bralci, zlasti še, ker ni bližnjih izgledov, da bi krvaveči Vietnam kmalu doživel dan miru in notranje pomiritve. Če trpi en ud, pravi sv. Pavel, trpe z njim vsi udje.
TRAGEDIJA SEVERNOVIET-NAMSKIH KATOLIČANOV
Ves Vietnam je razpotegnjen od severa proti jugu, meri površinsko nekako kot nemška Zvezna republika (Zapadna Nemčija), prebivalcev pa ima polovico manj (33 milijonov). Pri delitvi leta 1954 so prišle tri petine na severu pod komunistično oblast; južni dve petini sta tej nesreči ušli.
Na komunistom pripadlem severu je živelo mnogo katoličanov. Določila mirovne pogodbe so ukrenila, da se lahko tisti, ki se hočejo odseliti, te možnosti posluži-jo. Na ta način je prišlo okoli 670.000 severnovietnamskih katoličanov v Južni Vietnam. Koliko se jih je odpravilo na pot in so bili navzlic sporazumu s silo odvedeni nazaj, koliko jih je med selitvijo pomrlo ali bilo pobitih, ve le Bog.
Kakor lahko pomilujemo tisie kristjane, ki so morali ostati v komunističnem Severnem Vietnamu, tako ne moremo trditi, da so se tisti, ki so se prebili na svobodni jug, rešili svojih težav. Prišli so v razmere, ki se še zdaleka ne dajo primerjati s položajem, ki so ga našli nemški pregnanci iz vzhodne Nemčije ter čeških
BO PRIŠLO
O SV. CIRILU
V zvezi S knjigo »Zvezde našega neba«, ki jo je nedavno izdal prof. dr. Metod Turnšek in govori o solunskih bratih sv. Cirilu in Metodu ter o njegovih učencih, smo avtorju zastavili sledeča vprašanja:
»Gospod profesor, svoji literarni stvaritvi o Konstantinu in Metodu ste dali oznako »dramski scenarij«; s tem ste hoteli reči, da je delo pripravljeno za dramsko in filmsko uprizoritev, ali ne?«
»Da, tako je. Ta stvaritev je dramatizirana življenjska zgodba sv. slovanskih blagovestnikov, mišljena za zahtevnejše odre in za filmsko platno. Naj bi bila nekako naša narodna igra in naš narodni film!«
»Kako si zamišljate to?«
»Sv. Ciril in Metod sta tako markantni osebnosti, tako zaslužna za sv. Cerkev in za Slovane, zlasti za nas Slovence, da je nujno, da Ju bolj poznamo in bolj cenimo, se ju bolj oklepamo. Ker med slovanskimi knezi, ki so bili v zvezi s sv. bratoma, najbolj izstopa slovenski, panonski knez Kocelj, resnično krščanski knez na evropski ravni, nam mora biti v veliko čast, da je naš narod v Panoniji imel tako odličnega kneza, ki ga Je sam papež cenil kot »premodrega kneza«. Kocelj ni bil bojevnik, kot je bil »kralj« Samo ali kot knez Borut v bojih z Obrl in Bavarci in Langobardi, marveč Je bil visoko kulturen mož, ki je bil vešč latinščine in dopisovanja celo s papežem; izredno je vzljubil novo Konstantinovo slovansko pismenstvo, ustanovil v svojem prestolnem Blatenskem gradu ali kostelu slovensko bogoslovno šolo In kot vladar dežele Spodnje Panonije odločil, da se Je povsod uvedla služba božja v domačem slovenskem jeziku ln slovenske bogoslužne knjige. Drugo leto bo 1100-letnica prihoda sv. bratov h knezu Koclju.«
»Se eno vprašanje. Ali upate, da ho prišlo do realizacije filma o Konstantinu in Metodu?«
»Slovenci smo gospodarsko šibki In za dober, mogočen slovenski film o sv. solunskih bratih bi bržčas ne v domovini In ne v zamejstvu ne zmogli visokih stroškov. Vendar je pokojni p. Anton Prešeren D. J. v Rimu tozadevno bil optimist.
Sudetov v Zvezni republiki. Na novo vseljeni katoličani so naleteli celo na nove sovražnosti. Duh dvestoletnega preganjanja se je pojavil znova v vrstah budističnih boncev.
NIZKOTNI UMOR DIEMA
Državna tvorba Južnega Vietnama je imela komaj nekaj mesecev, pa je že bila na robu razpada. Politične skupine so se začele vojaško organizirati, pojavile so se privatne armade, korupcija je naraščala. Tedaj je državo rešil mož, za katerega so vsi vedeli, da je osebno brez madeža, istočasno pa dovolj močan, da uveljavi spodkopani ugled oblasti. Bil je to Ngo Dinh Diem.
Izšel je iz verne katoliške družine, ki je Cerkvi v preteklosti že dala številne mučence. Enega njegovih bratov so bili komunisti umorili, še preden je prišel na oblast. Njegov najstarejši brat živi še danes. Do Diemovega umora je bil nadškof v mestu Hue. Sedanje oblasti mu ne dovolijo povratka, tako da živi od jeseni leta 1963 kot izgnanec v tujini. Sam predsednik Diem je bil benediktinski oblat in je sklenil ostati samski, da bi se ves predal v službo svojemu ljudstvu.
Toda že istega leta 1955 je vstala zoper njega prva revolucija. Posrečilo se mu je, da jo je udušil. Obstal je. Vendar dežela ni prišla do miru. Komunistični partizani, ki so imeli svoje vodstvo, oporo in pomoč v Severnem Vietnamu, so vedno bolj ogrožali južnoviet-namsko ozemlje. Diem si je pomagal s tem, da je razdelil prebivalcem vasi orožje; vsaka vas je postala utrjena postojanka in ovira za razmah komunizma.
Komunistični gverilci so pa našli pomoč tudi v vladi sovražnih krogih. Ti so dobili na svojo stran svetovalce ameriškega predsednika Kennedvja. Komunistični bon-ci in njihove redovnice so se za-
DO FILMA
IN METODU?
Malo pred smrtjo mi je še pisal in svetoval, naj bi ameriški Slovenci priskočili na pomoč s svojim kapitalom. Tako naj bi bil slovenski film nekaka domovin-sko-slovenska in slovensko-ameriška kore-produkcija. Slovenski filmski režiser Miha Baloh Je na stvari že živo zainteresiran.«
»In če do slovenskega filma ne pride?«
»Sv. brata Ciril in Metod sta tako veliki In tako mednarodni in v Cerkvi Kristusovi tako univerzalni osebnosti, da bo tudi kateri zapadnoevropskih katoliških narodov posegel po teh dveh svetniških likih, ki sta tako odlično vezala krščanski Vzhod in krščanski Zapad. Bodoči jubileji, spomini, ko prideta z relikvijami papeža sv. Klementa in s slovanskimi knjigami v Rim (867), ko v Rimu sv. Ciril umre (869), sv. Metod pa postane nadškof (869), potem sodba nad njim v Regensburgu (870) In štiriletna Ječa (do 874), bodo tako pri zahodnih kot vzhodnih kristjanih budili zanimanje za ta dva velika oznanjevalca Kristusovega evangelija v o-srčju Evrope. Sem trdno prepričan, da bo film o sv. bratih nastal.«
»V ponos in radost nam bo, ko bosta sv. brata s svojimi učenci na fitmskem platnu znova potovata od Bizanca do Moravske in z Moravske skoz našo Stovenijo do Rima. Do tedaj bomo 'pa z veseljem prebirali njune nastope v naš j knjigi "Zvezdi našega neba" in v njej lepe ilustracije slovenskih umetnikov.«
»Sodim, da se Je akademski slikar Slavko Pengov s svojo karolinško tehniko dobro vživel v tisti čas in nam častno o-svetlil sv. brata in našega slavnega kneza Koclja. Kdor bo pa v knjigi prebral vsaj zgodovinsko sliko odnosno študijo o sv. bratih z novimi dognanji, bo uvidel, da sta sv. Ciril In Metod zares bila sijajni zvezdi, velika svetilnika slovanskim na-rodom.«	jQŽe	V
Novo odkrito naselje
Neki nemški pater je odkril na visoki planoti v zapadnem delu Nove Gvineje doslej nepoznano naselje papuancev. Prebivalcev je 3000 in niso imeli doslej nikoli nobenega stika z zunanjim svetom.
čeli javno sežigati na ulicah. Vse svetovno časopisje, od framazon-skega, preko liberalnega, do levičarskega je naenkrat našlo skupen način pisanja, ko je začelo blatiti dobro ime predsednika Die-ma. Očividno je bilo, da je šlo za široko zasnovano akcijo, ki je izhajala iz sovražnega razpoloženja do katoliške Cerkve. Udariti po Diemu katoličanu je bilo isto kot ponižati Cerkev v Južnem Vietnamu.
Tako je 2. novembra 1963 Diem padel med drugim zasedanjem koncila kot žrtev političnega umora. Severnoamerikanci so mu ponudili, da se mu ne bo nič zgodilo, če zapusti državo. Diem je to ponudbo odbil. Ko so uporniki že zasedli vladno palačo in sta se jim Diem in njegov brat Nhu Diem še enkrat za nekaj časa izmuznila, sta oba poslednji krat prisostvovala presveti daritvi in prejela Gospodovo telo. Nato sta padla rabljem v roke.
Z bolestjo se spominjamo, kako napačno in krivično je takrat večji del svetovne javnosti sodil življenje in ravnanje tega plemenitega moža; osumili so ga celo samomora. Gnus nas navdaja, ko pomislimo, kako so med tem, ko so se njegovi sovražniki še znašali nad Diemovo družino, po svetu zasmehovali preživele.
Tisti, ki so mislili, da bodo Die-mov padec, njegova smrt in preganjanje njegove družine deželi prinesli blagor, — in to so bili predvsem severnoameriški politični krogi — lahko danes ugotavljajo svojo tragično zmoto. Od Diemove nasilne smrti pada država iz ene revolucije v drugo, od ene vladne zmede do druge. Danes je mogoče odpor proti dejavnosti komunistov vzdrževati le še z izdatnim sodelovanjem tuje sile.
POLOŽAJ DANES
Pred kratkim je mlad nemški duhovnik obiskal Južni Vietnam. Ako to, kar je poročal, prenesemo na zemljepisni položaj okoli reke Rena, dobimo približno tako sliko :
Ameriški in južnovietnamski vojaški oddelki so ob Renu med mestoma Koln in Koblenz, na Eif-lu (pogorje med obema mestoma) pa gospodarijo neomejeno partizani. Utrjena naselja, ki so se uspešno branila komunističnih gverilcev pod Diemovo vlado, so padla drugo za drugim. Cesta med Kob-lenzom in Kolnom je še nekaj varna podnevi; ponoči na njej gospodarijo partizani. Zvezo med mestoma skušajo ohranjati s helikopterji.
Ljudje po mestih trepetajo pred terorističnimi napadi, po vaseh pa so zdaj čisto brez obrambe in pomoči, zato se vedno bolj selijo v mesta. Tako npr. se je tisoče de-želanov utaborilo pred stolnico v mestu Hue in sedaj pričakujejo, da bo tamošnji škof skrbel zanje.
Mi tu v Evropi, ki gremo brez strahu na cesto, se po mili volji poslužujemo vozil, gradimo nove avtomobilske ceste in mostove, letamo z avioni, hodimo na počitnice; ki legamo spat, ne da bi morali trepetati, da nas napadejo, oropajo, odvedejo, žene in dekleta posilijo, mi se sploh ne moremo vživeti v položaj tistih, ki zdaj žive v Južnem Vietnamu. Ti imajo sedaj vojno v deželi; nobene meje ni med fronto in zaledjem ter domom.
Naj zato ostanemo brezbrižni ob taki bedi, ki tare brate in sestre v veri v Severnem in Južnem Vietnamu? Še moremo pomagati ljudem, katerim sredi vse nesreče nekaj jedi in pijače in zdravil ter obleke toliko pomeni. Se moremo v mestih in okolici, kjer ni komunistov, vzdrževati dobrodelne, du-šnopastirske in vzgojne ustanove. Se moremo svojim stiskanim bratom pokazati, da niso pozabljeni in zapuščeni. Sprejmimo usodo tega ubogega ljudstva v svoje mišljenje, zlasti pa v svoje razgovore z Bogom in njegovimi svetniki. Nam pa bodi Bog milosljiv, da se ob ognju, ki sedaj plamti v Vietnamu, ne vžge nov svetovni požar!
Jz življenja Cerkve]
Prispevki za obnovitev zemljišč Slovencem na Tržaškem
Vlaganje prošenj do 20. septembra
Lansko leto so številna neurja prizadela Oašo deželo in povzročila občutno škodo v kmetijstvu. V ta namen je deželna u-Prava priskočila na pomoč in odobrila Prispevke za Obnovitev, obdelovalnih zemljišč (odkopavanje in odvažanje nanesenega materiala), za obnovitev nasadov, PGzidanje ali popravilo stavb in drugih kmetijskih loip, podpornih zidov, cest po Posestvih in med posestvi, odtočnih kanalov, vodne napeljave, vodovodov, na-1t&bainih naprav, električne napeljave katar tudji za obnovitev naprav za ohranjevanje pridelkov svojih kmetij. Prispevki so namenjeni tudi za obnovo živih in flirtvih zalog, ki so bile poškodovane ali Pičene. K živim zalogam spada vsa živina razen perutnine, in zajcev. Le specializirana zrejališča kokoši, zajcev ali rib 'majo pravico do prispevka v primeru, da £a potrebujejo za nakup novih živali kot obnovitev zaloge. Med mrtvo zalogo pa Prištevamo stroje, živalsko krmo, nastilj, °rodje in semena.
V teh primerih je za neposredne obdelovalce in male kmete določen zelo ugoden Prispevek in sicer do 80% vseh stroškov.
Za izgubo pridelka zaradi neurja pa *akon daje možnost, da si prizadeti kmet-najamejo posojilo pr; ustanovah, ki dajejo agrarni kredit in to v primeru, da s° zaradi neurja izgubili najmanj 20% prodaji
namenjene proizvodnje. Neposredni obdelovalci, spolovinarji in koloni .plačajo za posojilo le en odstotek obresti in Ša morajo vrniti najkasneje v petih letih.
Če je kdo utrpel škodo po neurju in najel posojilo v dobi od 1. maja do 30. decembra 1965 pri pooblaščenih denarnih Svodih, more prejeti letni prispevek — največ za pet let — za odplačevanje o-kresti.
Odlok predsednika deželnega odbora št. ^ z dne 1. aprila 1966 točno navaja pobočja in dneve, v katerih so bila ne-^rja. Zato so prispevki namenjeni le kme-Hvalcem v točno določenih krajih, ki so "trpeli škodo v sledečih dneh:
v tržaški pokrajini na območju ob-^ Devin, Repentabor, Milje, Dolina in V, kjer je neurje divjalo v dneh 4. 'in 8• julija 1965 ;
2. v goriški pokrajini na območju ob-Kapriva, Doberdob, Dolenje, Fara, Fo-kn, Gradišče ob Soči, Gorica, Gradež, Varianc, Medea, Tržič, Moraro, Moša, ^orrrans, Ronke, Zagraj, Škocjan ob Soči, fcteverjan, Sv. Lovrenec pri Moši, S. Pier ^Isonzo, Sovodnje, Turriaoco, Villesse in “teramican, kjer je neurje divjalo v dneh ^ in 26. julija 1965;
v videmski pokrajini na območju 127 °bčin, med katerimi so tudi Oglej, Athan, ^uže, Čedad, Dunja, Dreka, Fojda, Hu-"tin, Grmek, Brdo, Naborjet, Gorjani, Ne-ltle, Panteba, Praprotno, Podbonesec, Re-&ja, Sveti Lenart, Špeter ob Nadiži, So-^dnje, Srednje, Tajpana, Tarčet, Trbiž, ^avorjana in druge, kjer je neurje divjalo v dneh 17. junija; 3., 4., 5., 7., 8., 14., in 26. julija; 10., 14., 22. in 23. avgu-sta; ter 2. in 29. septembra 1965;
4- v pordenonskem okrožju na območju ^ občin.
Popoln seznam vseh prizadetih občin vSebijje odlok predsednika 'deželnega od-k°ra št. 72 z dne 1. aprila 1966, ki je bil ^javljen v deželnem uradnem vestniku ^ 19 z dne 22. julija 1966.
Prošnje lahko vložijo samo kmetje iiz ^oraj navedenih krajev, ki so bili priza-
deti po neurju v omenjenih dneh.
Poudariti je treba, da zakon ne predvideva nikake odškodnine za uničeni pridelek, pač pa je vsa pomoč namenjena le obnovitvi nasadov in drugih naprav, ki so omenjene na začetku tega članka.
Vsa pojasnila nudijo pristojna kmetijska nadzorništva, kjer je treba vložiti prošnje do 20. septembra 1966.
Ostala določila vsebuje deželni zakon št. 33 z dne 29. decembra 1965.
ing. Košir Janko
Prispevki za obrambo proti toči
Vlaganje prošenj do 20. septembra
Toča ter pomladne in jesenske zmrzali pogosto poškodujejo ali celo uničijo poljske pridelke. Le redki kmetje so se doslej zavarovali proti tej nevarnosti. Ponekod so ustanovili postojanke za obstreljevanje grozečih oblakov z raketami, k; pa predstavljajo precejšen strošek in so primerne le za obširnejša področja. V novejšem času so začeli uvajati mireže iz plastike, ki jih raepnejo nad rastlinami in tako zavarujejo trte, cvetje, zelenjavo in druge pomembne rastline pred točo. Zmrzal je prav tako nevarna zgodnjim ali poznim pridelkom, posebno po vrtovih. Nekateri se je branijo tako, da pokrivajo pridelke s slamo, plastičnimi ponjavami in podobnim, drugi pa v trenutku nevarnosti zažigajo ogenj z močnim dimom, ki naj pokrije ogroženi nasad.
Proti toči so možna tudi zavarovanja pri raznih zavarovalnih zavodih s plačevanjem zavarovalne premije.
Deželna uprava nudi za te primere precejšnje ugodnosti. Za nakup in postavitev plastičnih mrež ter drugih naprav proti toči in zmrzali kmetje lahko dobijo do 50%, za plačevanje zavarmmlne premije pa do 40% prispevka.
Vsa potrebna navodila in pojasnila za sestav prošnje in prilog dobijo prizadeti na pristojnih kmetijskih nadzomištvih. Prošnje je treba oddati najkasneje do 20. septembra tega leta.
Podrobna določila o teh zadevah vsebujeta deželni zakon št. 33 z dne 29. decembra 1965 in odlok deželnega predsednika št. 71 z dne 14. maja 1966.
ing. Košir Janko
Zmaga italijanskega filma na beneškem festivalu
Gillo Pontecorvo je s svojim filmom »Bitka v Alžiru« zmagal na 27. filmskem festivalu v Benetkah in prejel najvišje odlikovanje zlatega leva.
Za najboljšo žensko vlogo je bila odlikovana Natalija Arinbaskarova v ruskem filmu Mihalkova Končlovskega »Prvi u-čiitelj*. Kot najboljši moški igralec je bil odlikovan Jacques Perrin, pri nastopu v italijanskem filmu »Na pol mož« in v španskem filmu »La busca«. Posebno nagrado je razsodišče podelilo nemškemu filmu »Dekle brez zgodovine« in ameriškemu filmu »Chappaquae«.
Delavnost dominikanskega reda
15 škafov, 1022 duhovnikov in 138 bratov dominikanskega reda vrš; trenutno svojo delavnost v 387 misijonskih postajah, ki so po vsem svetu.
Rečemo lahko, da je bilo naše narodno, kulturno-prosvetno, mladinsko, športno in versko življenje v zadnjih časih precej živahno in razgibano. Potekalo je v društvenem okviru, po sestankih, manjših in večjih zborovanjih, prireditvah, shodih, romanjih in podobno. Med prireditvami naj omenimo mladinski seminar v Trstu in tabor na Repentabru, študijske dneve v Dragi, verski shod na Opčinah in celo vrsto uspelih športnih prireditev, ki kažejo našo življenjsko silo, pa tudi zavednost, požrtvovalnost ter idealizem naše mladine. Z vsem naštetim delovanjem se vraščamo v veliko delavno slovensko družino.
Tudi na drugih področjih, zlasti političnem, smo skušali zadnja štiri leta opraviti svojo dolžnost. Pod politiko ne razumemo tistega, kar poštenega človeka odvrača, ampak nesebično delo za skupno blaginjo družbe in države, v kateri živimo, zlasti pa za obstoj, uveljavitev in napredek naše slovenske manjšine v Italiji. To delo je politika v lepem in pravilnem pomenu besede in nam ni ter nam ne sme biti odvratna. Prav in pošteno je, da na tem področju pohvalimo SLOVENSKO SKUPNOST, ki ves čas svojega kratkega obstoja ni zamudila nobene prilike, ko je bilo treba kaj narediti za Slovence. V zdravem rodoljubju in brez bolestnih nacionalističnih primesi nam je dala naš politični, narodno-obrambni, narodno-ofen-zivni in socialni program. Na vseh pristojnih mestih je postavljala naše zahteve, nas dostojno zastopala in predstavljala ter pomagala vsem kot celoti ali posameznikom. Brez pretiravanja lahko
priznamo — in to morajo priznati tudi drugi — da smo Slovenci pod plaščem Slovenske skupnosti postali politično polnoletni. V kratkem času smo dosegli uspehe, o katerih pred leti še sanjati nismo upali. To delo je treba nadaljevati. In zato smo tudi v Slovenski skupnosti velika slovenska družina, ona je naš na-narodni in politični dom!
NA DELO ZA ZMAGO
Bliža se čas obračunov in preizkušnje. Novembra bodo volitve v tržaški občinski svet in tržaški pokrajinski svet. Prvega bomo volili samo v tržaški občini, drugega v vsej tržaški pokrajini. Volitve naj bodo bogata žetev vse slovenske setve od kulture preko ideoloških razglabljanj, socialnih prizadevanj, športa in razvedrila ter izredno težavnega političnega dela. Prišel je čas, ko moramo zavihati rokave vsi Slovenci od mlajših do starejših, od delovnega človeka pa do razumnika, vsi udje velike slovenske družine. Slovenska skupnost druži vse Slovence, zlasti delovnega človeka, kateremu je zadnje čase posvečala posebno skrb. Slovenska skupnost nam je potrebna kot vsakdanji kruh ker predstavlja in zastopa Slovence kot narodno manjšino in ker se postavlja za vse naše narodne, delavske in vse druge pravice, kar je dokazala s številnimi dejanji. Zato pojdimo na delo še danes, da ji pridobimo pri volitvah še več glasov. Nikogar ne napadajmo, tudi tistih ne, ki so zašli na napačno pot. Vse skušajmo prepričati, da se vrnejo domov, kamor spadajo, v Slovensko skupnost!
P. M.
Nepošteno ravnanje z našimi izseljenci
Slovenski izseljenci iz ZDA vsako poletje v velikem številu obiskujejo svojo domovino. Seveda potujejo z letali. Do Evrope pridejo z letali tujih družb, v prvem evropskem mestu se pa presedejo na avione jugoslovanskega podjetja JAT. To jugoslovansko podjetje je v srbskih rokah in ima svoj sedež v Beogradu. Značilno zanj je, da se ljubljanskega letališča na Brniku izogiba kot vrag križa. Medtem ko na njem redno pristajajo holandska, skandinavska in druga tuja letala, se mu družba JAT izogne, če se le da. Tudi takrat, ko bi ga pogodbeno morala uporabljati.
Po pogodbi, ki jo je JAT sklenil s potovalno agencijo August Kollander iiz Clevelanda, naj bi letos letala JAT vozila skupine slovenskih izseljencev iz evropskih letališč v Ljubljano in nazaj. Do omenjene pogodbe je prišlo po številnih lanskih protestih naših izseljencev, ki so se morali ob prihodu in ob povratku voziti na zagrebško letališče, t. j. 136 km daleč! Pred leti, ko Ljubljana še ni imela modernega letališča na Brniku, je bilo seveda takšno preletavanje Ljubljane razumljivo; zdaj pa ni in ne more biti. Potovalna agencija Kollander je morala zaradi podaljšane poti za vsakega potnika doplačati 14 dolarjev. Za nameček pa so morali naši izseljenci dodati k letalski vozovnici še 4 dolarje za avtobusno vožnjo do Ljubljane.
Kljub pogodbi pa se je letos ponovila zgodba iz lanskega leta z vsemi svojimi nevšečnostmi za naše izseljence. Le eno
Združitev semenišč
Holandski škofje v Utrechtu, Rotterdamu in Groningenu in sedem redovnih kongregacij je sklenilo zapreti svoja bogoslovja in jih združiti v eno samo med-pokrajinsko bogoslovje, katerega fakulteta za filozofijo bo v Amsterdamu, za teologijo pa v Utrechtu.
samo skupino je družba JAT odložila na Brniku; vse druge so spet odpeljali do Zagreba. V clevelandski agenciji Kollander so zaradi tega postopanja upravičeno ogorčeni. Posledice bo nosil jugoslovanski turizem. Če potnikov nočejo zadovoljiti s tem, da bj letala pristajala na ljubljanskem letališču, kot to želijo, bo pač v bodoče prihajalo v Slovenijo manj naših turistov. Nekatere skupine so se že odločile, da se bodo dale v bodoče prepeljati z letali tujih družb s -potniki za Slovenijo v Celovec. Zgleda, da je »bratskim« Srbom bolj pri srcu, da zasluži avstrijsko letališče v Celovcu kot pa slovensko na Brniku!
Slovenski izseljenski časopis »Domovina« je na račun JAT-a upravičeno zapisal: »Že običajna vljudnost in ustrežljivost do gostov iz tujine, ki prinašajo v deželo tako potrebne in tako zaželene devize, bi zahtevala, da jugoslovanske oblasti same napravijo konec temu samopašnerau postopanju, kaj šele ljubezen do krvnih bratov, ki so jih posebne razmere pognale v tuji svet, pa prihajajo sedaj domov, da si. osvežijo sliko domovine in svojo ljubezen do nje!«
RADIO
TRST A
Teden od 18. do 24. septembra 1966
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: S pravljico okrog sveta: »Premetenca Tangali in Dozo«. Napisal Dušan Pertot. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.30 Ivan Pregelj: »Tolminci«: (6) »Davki in opravki«, v priredbi Martina Jevnikarja. — 16.00 Ljudska rapsodija. — 18.00 Najlepše simfonije. — 19.15 Nedeljski vestnik: Urednik: Ernest Zupančič. — 19.30 Italijanske počitnice. —
20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik : »Pratika za drugo polovico septembra«. — 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek: 12.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc. — 17.20 Glasbeni kaleidoskop. —- 18.00 Ne vse, toda o vsem - Radijska poljudna enciklopedija.
— 18.30 Baročne skladbe. — 20.35 Er-manno Wolf-Ferrari: »Štirje grobjani«, glasbena komedija v treh dejanjih.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico septembra«. — 19.15 Spoznavajmo naravo. Napisala Mara Kalan. — 19.30 Orkester Miramar, ki ga vodi Aleksander Vodopivec. — 21.00 Gore v slovenski literaturi: Zoran Jerin: »Gora, ki čez njo ptice ne morejo leteti«. — 21.50 Paberki iz diskoteke.
Sreda: 12.15 Turistični razgledi, pripravil Franc Orožen. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 17.20 Glasbeni kaleidoskop. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - Radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Komorna dela Wolfganga Amadeusa Mozarta. — 19.15 Sodobne bolezni: Gianfran-co Garavaglia: «Bolezni starih«. — 19.30 Motivi, ki so mladim všeč. — 20.35 Glasbene razglednice. — 21.00 Simfonični koncert: V odmoru (približno ob 21.25) Iz pesniških gajev': Marko Kravos: »Franci Zagoričnik«. — 22.15 Sentimentalne pesmi.
četrtek: 12.00 1866-1966: Furlanija in I-talija: Giuseppe Francescato: »Književni jezik in furlanska narečja«. — 19.00 Zlata skrinjica. Otroške pesmi in skladbe. Napisala Desa Kraševec. — 19.40 Folklorna pevska skupina »Sot la nape« iz Vil le Santine. — 21.00 »Poročni list«. Komedija v dveh dejanjih in štirih slikah. — 23.00 Vokalna polifonija.
Petek: 12.15 Žena in dom, pripravila Jadviga Taljat. — 13.30 Glasbeno potovanje. — 17.20 Glasbeni kaleidoskop. —
18.30 Slovenski solisti. — 18.55 Camargo Guarnieri: Suite vila Rica. Brazilski simfonični orkester vodi avtor. — 19.15 Umetnostne galerije v Italiji: Milko Bambič: »Galerija Capodimonte v Neaplju«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Vršaj. — 21.00 Koncert operne glasbe. —
Sobota: 12.15 Živalstvo jadranskega morja: Tone Penko: »Ribe«. — 13.30 Pesmi za poletje. — 15.30 Zbor Vinko Vodopivec, ki ga vodi Brane Demšar. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 16.20 živa Gruden: »Brezbarvni nič«, delo priporočeno na natečaju RAI za izvirne slovenske novele 1965. — 16.45 Kraji in dežele v simfonični literaluri. — 17.20 Razkuštrane pesmi. — 18.30 Ciganska in madžarska narodna glasba, pripravila Soča Hafner: (2) »Ciganski glasbeniki«. — 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc.
— 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. — 20.35 Teden v Italiji.
^rON VAN DE VELDE
Srce zmaguje
""UiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiuiuitiiuuiiiiHiiiuiiiiiiiiitiiiiiii  	  imunim
kujoči in Markens & Co. je tovarna, kjer dela Nand. Tedaj zažvenketajo šipe na tla; kamenje zasiplje železna vrata in nenadoma šine divje gibanje v ljudstvo. Jon čuti, kako ga privzdignejo, vidi, kako se vrata na mah vdajo in že ga množica nosi proti tovarni. Zdaj se hrumenje razbesni. Peklenski trušč nastane: žvenket stekla, škripanje kovine, živalsko vpitje množice, rjavenje mesecev, polnih trpljenja. Potem nenadoma vse umolkne. Naslednji hip zagleda Jon temno postavo, ki prihaja skoz ena izmed pisarniških vrat, potem naraste rjovenje nenadoma do blaznosti; palice lete po zraku in padajo na tla, klettvica preglasi vse drugo in hkrati prereže presunljiv krik trušč upora. Neki val potegne Jona s seboj in ga zažene k tovarniškemu poslopju. Tik zraven njega so ljudje nekam potihnili; eden izmed stavkujočih rjove: »Nazaj .ljudje, tukaj leži!« Ob svojih nogah vidi Jon temno postavo, ki jo je bil prej zagledal in leži zdaj negibna na kamenju. Droban curek krvi polzi iz enega ušesa. Nagne se nad ranjenca in si hoče ramo od blizu ogledati, tedaj pa za vrešči neka ženska od daleč:
»Policija!«	(se nadaljuje)
:4\
‘Fant,« pravi t’Serkloos in zgrabi Ger-^a za roko, »fant, ne ti ne jaz ne bova Prišla naprej, jaz zato ne, ker sem pri Priorju slabo zapisan; ti zato ne, ker ni-^aš upogljivega hrbtišča. Toda to je bla-^slovljeno trpljenje, Gerrits, in mislim, imaš prav: literatura je delo ljudi, ki j^ajo korist od nje. če kdaj nastane delo, ** bi dvignilo ves narod proti krivici in ^ernerstvu, dži, tedaj dobi literatura svoj ^sel, toda zaenkrat takega pisatelja ni J® blizu ne daleč videti, zakaj tisti, ki ^ajo ime, ddč svoje življenje med mi-in med meničnega agenta.« tako sta prišla do Wolveste. fSer-j °os bi rad pokrižal oba mlada Gerritsa. Qri mu predstavi svojo ženo.
‘Poglej, pater ,tale punica je več vred-^ ko zakladi iz Sabe. Res sediva pod Vm, toda ljubezen, pater, ljubezen ... ■ pa kaj vi to razumete!«
JOn poljubi Greeto, da kar cmokne, in
Greeta zardi do ušes. Iz kute pride pipa in fSerkloos jo potisne med zobe. Pater ostane in kramlja do devetih zvečer in se najč ovsene kaše — en del mleka in devet delov vode. Spet je dan mimo!
ŠE ENKRAT NAND. STAVKA.
IN NEKAJ STARIH ZNANCEV.
Oba Gerritsova sta preležala spet vso noč molče brez spanja. Skrb je podobna komarjem; odganjaj jih, kolikor jih hočeš, opikajo te le. Ob petih zjutraj — temno je še — zleze Jon izpod odeje. Ne vzdrži dlje v tej mučni negibnosti. Jon zakuri v poči. Greeta se ni ganila; morda je vendarle zasipala. Za kavo je še mnogo prezgodaj, Jon, kaj boš počel? Na mizi zagleda včerajšnji časopis. Ali stavka še vedno nj končana? »Delavstvo zahteva deset odstotkov povišanja plače, upravni odbor se upira. Nemiri v bližini tovarne. Policija razganja demonstrante ... Jeffrey podrl Dumpyja v šestem krogu knook-out.« Ah, to je drugo poglavje. Brez misli meša polomljene roke in noge s tožbami srednjega stanu in s protesti proti obdavčenju kuncev ... Zdolgočasen pogleda skozi okno; prvi svit se vleče rumenkastobelo prek prostranega neba, toda Jon ga ne opazi
dosti, zakaj hiše se stiskajo tako tesno druga k drugi in oči so mu tako kalne. Mesto in nebo sta ti sovražnika. Ura se pomakne na šesto in Lientja pokliče bratca: »Peer!« Vstala je in stoji v svoji posteljici. Peera zlepa ne zbudiš; spi kakor polh svoje zimsko spanje. Jon stopi po malo in jo vzame s seboj v kuhinjo; preveč je mraz v spalnici, da bi ostaila ondi v prekratki nočni srajčki in z golo zadnjo platjo. Lientji se zdi imenitno, da je tako zgodaj sama z očkom. Njeno čebljanje je vedno glasnejše in izrazitejše ter tako izvabi od previdnega očeta kos čokolade. Vsaka Eva si zna že od otroških nog pomagati, da pride brž do tistega, kar jo veseli. Lientje se tako imeinitino pomaže, da postavi Jon Jenoc vode gret; lačen postane od tolike otroške požrešnosti. Potem pride Greeta v kuhinjo in prvi pozdrav je ukor:
»Kaj se to pravi, da daješ otroku navsezgodaj čokolado?«
Seveda, si misli Jon, obupno noč je imela in zdaj sem jaz grešni kozel. »Daj, Liemtje, vrni mamici čokolado!«
»Poglej /« pravi Lientje in tako krepko tišči preostali košček v peščici, da ji teče rjava brozga izza prstov po roki. Stvar
postaja nerodna... Najbolje bi bilo, ko bi posadila Greeta Lientjo z obleko vred v vodo, in tako naj se tudi zgodi. Voda se je segrela in obred, ki ga spremlja tuljenje in čofotanje, se lahko prične. Medtem se je prebudil Peer in zleze »lastnoročno« dz svoje postelje; na štirih nogah, z glasnim »hovhovom« priteče v kuhinjo. Takoj se sprijazni Lientje z vodo in m ilom .
Jon spremi Peerkena ob devetih v šolo in pohajkuje nato po mestu. Morda visi kje kak listek: to in to se išče. Človek nikoli ne ve in naključje je trnek, ki se nanj ribe lovijo. Jon stopa po ulicah v sanjavem tempu spokojnih duš. Moje delnice ne morejo globlje pasti, si misli Jon, bankrot mi spi pod streho in jutri pride dol. Takole, zatopljen v trpko veselost vsakdanjega premišljevanja, jo maha nehote proti jugu in se znajde na lepem sredi množice, tik pred tovarniškim vhodom. Jon bere: Markens & Co., livarna. Hola, sd misli Jon, napak sem jo ubral, toda zdaj tiči v gneči, ki valovi med vpitjem sem in tja kakor plima in oseka. Komolci mu ne pomagajo več. Trušč naraste v orkan samega zmerjanja in preklinjanja. Zdaj se šele zave: to so stav-
Zavod sv. Družine,
Don Boscova ulica, 66
Počitnice se bližajo koncu, ie še par tednov in zopet se bodo odprla šolska vrata.
Mnogi starši se te dni vprašujejo, kam naj dajo otroka, da bodo zanj v vsakem pogledu lahko brez skrbi. Vsak pameten človek ve, da za otrokovo bodočo življenjsko srečo ne zadostuje samo dober uspeh v šoli, ampak da mu je potrebna tudi in predvsem globoka srčna kultura, ki jo je mogoče doseči le, če se njegova vzgoja vrši po smernicah, ki jih je začrtal Kristus v evangeliju. To vzgojo, ki jo je otrok užival v resni krščanski družim, pa mu poglobi in izpopolni verski zavod, kjer so mu na razpolago vsa sredstva, da lahko, če z njimi sodeluje, doseže časno in večno srečo.
Zavod sv. Družine je tak priznan slovenski versko-vzgojni zavod. 2e dolgo vrsto let neumorno deluje za pravo vzgojo naše mladine. Ustanovil ga je pred več kot 50 leti odlični slovenski duhovnik dr. Andrej Pavlica, ki je imel globoko čuteče srce za bedo tedanjega slovenskega kmeta in je zanj na socialnem polju zelo veliko storil. Starejši vaščani Števerjana in St. Mavra se njegovega neumornega dela za izboljšanje razmer v teh vaseh gotovo Se spominjajo. Zavodu sv. Družine je ostal krušni oče in goreč duhovni voditelj vse do svoje smrti leta 1952.
Zavod sprejema gojence za otroški vrtec in osnovno šolo, gojenke pa tudi poleg vrtca in osnovne šole za srednjo šolo. Vpisovanje se je že začelo. Trajalo bo do 30. septembra.
Krščanski starši, ki vam je mar ne samo Časna ampak tudi večna sreča vaših otrok, priglasite jih hitro za sprejem v Zavod sv. Družine!
Srečanje občinske uprave in šentmaverskih občanov
V ponedeljek zvečer so se podali v St. Maver na razgovor z zastopniki tamkajšnjega prebivalstva predstavniki goriške občinske uprave, da spoznajo želje in potrebe tega dela goriške občine. S strani občinske uprave so se srečanja udeležili župan Martina, odbornika Sfiligoj in Lu-pieri ter svetovalca Bratina in Bratuž. Šentmaverski zastopniki so obrazložili svoje najnujnejše potrebe, za katere bi se morala goriška občina takoj zavzeti. Predvsem spadajo sem vodovod in elektrika. Največje težave povzroča občanom slaba cesta, ki potrebuje nujnega popravila, saj je v slabem vremenu kar nevarna Prav v tem pogledu sta župan in pristojni odbornik zagotovila, da je cesta v Sentma-ver prva v programu izboljšave turističnih cest in da bo zato občina kmalu začela s potrebnimi deli.
V razgovoru so se navzoči dotaknili tudi vprašanja šolske pomoči ter otroškega vrtca, nadalje potreb domače cerkve, pokopališča itd. Na vprašanje o slovenskih imenih je župan prikazal pravno stališče celotne zadeve (nov zakonski osnutek, ki odstranjuje staro fašistično prepoved je ie v raizpravi pred parlamentom), ter je dodal, da se je vedno ravnal po načelih naravnega prava, ki dovoljuje staršem prosto izbiro imen lastnih otrok.
Sestanek je potekel v domačem in odkritem vzdušju ter je pokazal zanimanje šentmaverskih občanov za pereče krajevne zadeve ter upravičeno pričakovanje na njih ugodno in čimprejšnjo rešitev.
Možnosti Doberdoba za protosinhotron rastejo
Evropski odbor za proučevanje jedrske energije se 'bo moral kmalu odločiti, kje postaviti protosinhotron. Vse države članice, ki so ponudile prostor, še vedno vztrajajo, naj bi ta velikanski kompleks
□ RIŠKE
NOVICE
za atomsko energijo vstal na njihovi zemlji. Vendar se število krajev vedno bolj krči. V Italiji je npr. že izpadlo iz števila kandidatov ime Nardo na Salentinskem polotoku. Ostal je le Doberdob. Po vseh dosedanjih poročilih naj bi bil Doberdob pravzaprav najbolj resen kandidat za to ustanovo. Vsekakor je omenjeni odbor ukazal, naj se lotijo nadaljnjega preiskovanja tal na doberdobski planoti.
V nedeljo, 25. septembra bo gostoval v Gorici v prostorih Katoliškega doma ljubljanski akademski zbor
Tone Tomšič
Nastopil bo s celovečernim pevskim programom, ki ga je naštudiral za 20-letnico svojega delovanja. Program obsega skoro izključno slovenske starejše in novejše komponiste. Zbor vodi Marko Munih, doma iz Mosta na Soči.
Vstopnice bodo v predprodaji v kavami Bratuž v soboto, 24. in v nedeljo, 25. septembra dopoldne.
Na višji srednji šoli so izdelali:
Čez I. razred učitetjišča: Braini Katarina in Kranner Marijan.
Čez II. razred učiteljišča: Bric Ramira in Tomazinčič Martin.
Čez III. razred učiteljišča: Klanjšček Hadrijana in Nikolaučič Ingrid.
Čez IV. gimnazijo: Mermolja France.
Vstopni v I. licej: Gravner Jožica, Grav-netr Savina, Lucchesi Ana 'in Strosar Antonija.
Čez II. licej: Gergolet Marij.
Števerjan
V soboto, 10. t. m. sta si obljubila večno zvestobo domačina Maligoj Silvana in Cig-lič Alojz. V nagovoru je g. župnik izrazil veselje nad novo števerjansko družino. Tudi ostali vaščani jima želimo vso srečo. Temu se pridružuje tudi SKPD, katerega aktivna člana sta oba novoporočenca, saj Lojzeta poznamo vsi kot odličnega prosvetnega delavca.
PODGORCI NA IZLETU
Sovodnje
Sovodenjski občinski svet je ob vzdr-žanju enega samega svetovalca odobril statut konzorcija industrijske cone za občini Sovodnje in Gorica. V statutu so določili, da bodo zemljo odkupovali na podlagi svobodnega pogajanja z lastniki, so-vodenjska občina pa mora imeti v upravnem odboru konzorcija svojega zastopnika.
Gradež — en milijon prenočnin
V Gradežu so letos prekoračili en milijon prenočnin. To se je zgodilo prvič v zgodovini tega turističnega kraja. Tako visoko število obiskov so imeli kljub slabemu poletju.
Za vojne internirance v Nemčiji
V Uradnem listu z dne 22. avgusta 1.1. je objavljena uredba, s katero se še za tri mesece, to je do 22. novembra 1966, podaljšuje rok za Vlogo dokumentov za podporo deportirancev v Nemčiji. Novih prošenj ni mogoče vlagati, pač pa tisti, ki so pravočasno vložili prošnjo, imajo čas do 22. novembra t. L, da priložijo potrebne dokumente, brez katerih bo ostala prošnja ničeva. Tisti, ki morajo to napraviti, so bili že obveščeni. Pazijo naj, da ne zamudijo roka.
Šolniki pri skrbniku
V soboto dopoldne sta bila sprejeta pri šolskem skrbniku Baioochiju profesorja Bednarik in Bukovec, predsednik in tajnik Sindikata goriških šolnikov. Gospodu skrbniku sta izrekla dobrodošlico v imenu šolnikov. Natto sta mu v polurnem razgovoru objasnila nekatere probleme, ki se tičejo slovenskih šolnikov in šolstva. Izročila sta mu tudi napisane točke, ki potrebujejo hitre rešitve, šolski skrbnik se je zanimal za zadeve in je obljubil svojo pomoč v okviru zmogljivosti.
Goriški regulacijski načrt
Goriški župan sporoča, da je regulacijski mestni načrt, ki so ga vse pristojne oblasti odobrile, sedaj na vpogled na županstvu, oddelek V, soba 1, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Načrt bo na vpogled do 13. oktobra. Vsakdo si ga lahko ogleda in potem do 12. novembra lahko doda svoje pripombe na kolekovanem papirju za 400 lir.
Popravni izpiti na srednjih šolah v Gorici
Na nižji srednji šoli v Gorici: so izdelali v jesenskem roku šolskega leta 1965/66 sledeči dijaki:
Čez I. razred: A - Florenin Silvan, Jarc Jožef, Petean Edi, Radikon Stanislav; B -Plesničar Ivan; C - Kuštrin Silva, Lucchesi Helena, Mizerit Tatjana. Ena dijakinja je bila odsotno. D - Miklus Eda, Prinoic Loredana, Šuligoj Marija, Terpin Sonja, Vižintin Marija,
Čez II. razred: A - Černič Alojz, Cotič Hadrijan, Devetak Damijan, Gnezda Emil. B - Cerriic Ana, Devetak Sonja, Tomima-sini Ana. Ena dijakinja je bila odsotna.
Nitji tečajni izpit: III A - Brajnik Konrad, Jussa Hijacint, Kogoj Jožef, Leghissa Silvan, Mozetič Ivan. - IIIB: Drufovka Benedikta, Stanič Adrijana, Tomsic Franka, Vižintin Sonja. - IIIC: Blasizza Anto-nijeta, Nanut Nadja.
Lepo smo doživeli naše kar dvodnevno skoro 800 km dolgo romanje in potovanje. Bilo nas je toliko, da smo napolnili največji avtobus podjetja Ribi.
Odpotovali smo v nedeljo, 11. septembra že ob 51* zjutraj preko Vidma, Congeliana, Feltre in se ustavili najprej za nekaj ur v San Martino di Castrozza. Tam smo se z žičnico dvignili do višine 2700 m, nakar smo se peš povzpeli še ostalih 74 ;m in prišli do vrha gore Rosetta, kjer je pod križem pravkar imel sv. mašo mlad duhovnik. Vrnili smo se v dolino in nadaljevali pot preko 200 m visokega prelaza Rolle v Predazzo, kjer smo obiskali tamkajšnjo ponosno gotsko župnijsko cerkev. Preko Cavalese smo nato dospeli do znane božje poti Weissenstein (Pietralba), 1520 m visoko, kjer od leta 1553 častijo kip Žalostne Matere božje. Ob 19.30 smo imeli našo nedeljsko sv. mašo, med katero smo molili in peli v našem jeziku. Verjetno se je naša govorica prvikrat razlegala v tistem svetišču. Naslednji dan, na praznik Imena Marijinega smo se zopet zbrali k sveti daritvi, katero smo ponovno spremljali z molitvami in pesmimi v našem
jeziku. Tamkajšnji patri in drugi romarji so zavzeto poslušali in se čudili našim lepim melodijam ter se na koncu zahvaljevali za ta užitek.
Po zajtrku smo se odpeljali v središče dolomitskega pogorja prohi sami Marmeladi (3342 m) preko prelaza Pordoi (2239 metrov). Od tam smo jo pa ubrali po novi asfaltirani cesti prevo Corvare v Bru-nek, Toblach in Innichen. Cesta pelje ob izviru Drave, katero smo tako videli še zelo majhno. Prekoračili smo avstrijsko mejo in dospeli v slikoviti Heiligenblut (Sveta Kri), ki stoji ob vznožju samega Velikega zvonarja ali Grossglocknerja (3797 metrov). Da tu smo bili namenjeni. Vsi zadovoljni smo se nekoliko okrepčali in v mraku smo spet sedli v avtobus ter ob petju Marijinih pesmi obrnili proti daljnemu domu. Šli smo preko prelaza Plocken Pass in Passo Monte Croce Car-nieo na Tolmezzo, Videm in domov v Podgoro. Naše potovanje smo zaključili ob eni po polnoči, torej že na torek. Razšli smo se v veselem razpoloženju ter v upanju, da bomo v prihodnje še večkrat ponovili tako lepo potovanje.
V ponedeljek, 12. septembra je tržaški g. nadškof za študijski tečaj zbranim duhovnikom dejal: Včeraj je bila na Opčinah izredno lepa procesija, resnično lepa, lepo urejena!
Zares, praznik fatlitmske Matere božje je tudi letos privabil izredno veliko ljudi na Opčine. Mnogi so izrabili sončni dan in so šli že dopoldne na pot ter potem v kaki senci čakali na začetek slovesnosti. Zanimivo je to, da se je še ob štirih popoldne zdelo, da bo manjša udeležba, potem so pa kar naenkrat privreli ljudje od vseh strani. Po rožnem vencu v cerkvi se je razvila lepo urejena procesija. Na začetku procesije je bila slikovita skupina skavtov in skavtinj, sledile so Marijine družbe, nato dekleta. Marijin kip so nosili openski fantje, spremljala pa ga je velika skupina belo oblečenih deklet s cvetjem, da se je zdelo, da je Marija sredi cvetočega vrta. Za kipom je šel naš g. nadškof z duhovniki, nato moški in še dolga, dolga vrsta ljudi. Povsod je vladal najlepši red in tudi številni ljudje, ki so v špalirju opazovali procesijo, so se vedli spoštljivo
Po procesiji smo se zbrali na Brdini, kjer je bil pripravljen na odru oltar. Letos je bil postavljen na tako mesto, da so lahko vs; videli na oltar. Sv. mašo je daroval msgr. Jože Jamnik, o Mariji, Materi Cerkve pa je govoril g. Stanko Zorko. Med drugim je poudaril, da bomo najlepše počastili Marijo, če bomo bolje skrbeli za nedeljsko mašo, če bomo po družinah posnemali Marijino družino - sveto Družino, če bo več krščanske ljubezni med nami.
Med sv. mašo so ljudje zelo lepo sodelovali pri petju in molitvah. Praznik je povzdignila proseška godba, ki je spretno spremljala vse naše pesmi, ki smo jih peli med procesijo in pri sv. maši.
Pohvaliti moramo Opence, ker so lepo okrasili vas. Kdor se je v nedeljo peljal čez Opčine, je po številnih velikih napisih takoj spoznal, da se pripravlja Marijin praznik. Prav je tako.
Hvaležni smo openskim duhovnikom, ki
Razstava cerkvene umetnosti
V prostorih pomorske postaje (hlizu Ribjega trga) v Trstu je odprta razstava modeme cerkvene umetnosti. Svoja dela (slike in kipe) razstavlja lepo število umetnikov raznih narodnosti. Med njim; so tudi štirje Slovenci. Kdor se zanima za moderno umetnost, je prav, da si razstavo ogleda, saj je odprta vsak dan.
Ob tej priliki prosimo openske ve.mlkff posebej, da b; v župniji zbrali potrebna sredstva, da bj lahko dokončali novo dvorano. Res bo služila marijaniškim gojencem, a še v mnogo večji meri za prosvetno udejstvovanje openske katolišl® mladine. Predlagamo, da se organizira župnijski odbor, ki bi poskrbel za zbiranje denarja in za dokončanje del v dvorani Mnoge manjše župnije na Tržaškem so ,v teh letih prišle do potrebnih prostorov za mladino. Sedaj je idealna prilika ® opensko župnijo.
Stavba je že pokrita, in delavci so že začeli z notranjimi deli. če ne bo zapre* zaradi pomanjkanja denarja, bo z novembrom že cela stavba lahko služila svojemu namenu.
Upravni odbor Marij anišč®
V »topolinu« je zgorel
V petek, 10. septembra se je 51-letni Rudolf Prašelj vozil s svojim »topolinoffl* skozi predor, ki vodi od Senenega trga proti Sv. Ani in Skednju v Trstu. Sredi predora je avto iz neznanih vzrokov zaneslo proti sredini ceste. Tedaj je nasproti privozil avtobus podjetja' SAP, ki ga je vozil Edvin Sancin, Prišlo je do silovi’ tega trčenja. Pri tem je »topolino« P0, vsem zmečkalo in povrhu se je vnel bencin. Ubogega Prašlja so potegnili iz ognj3 vsega ožganega in seveda mrtvega. Obdukcija je pa ugotamla, da je Prašalj ufflrf že prej zaradi udarca, ki mu je zdrobi! glavo. V avtobusu pa je bila lažje ranjena Marija Žerjul iz Prebenega.
RZASKE
NOVICE
MARIJIN PRAZNIK NA OPČINAH
so se veliko trudili za skupni praznik. Z govorom na radiu pri oddaji Vera in naš čas nas je ravnatelj Marijanišča g. Franc Štuhec toplo povabil, naj se udeležimo Marijinega praznika. Naj Bog poplača tudi vsem drugim, k; so pomagali pri pripravah in ki so aktivno sodelovali, da je Marijin praznik lepo uspel.
—ko
Dela v Marij anišču na Opčinah
Okoli našega zavoda na Opčinah je obširno zemljišče: park z lepimi borovci, vrt za zelenjavo, igrišče na notranji strani zavoda in odkar je zasuta prostorna kraška dolina, precej velik prostor za nogomet ali druge igre na prostem.
Lani je Marijanišče prodalo del parka, ke je med Narodno in Bazoviško cesto, na katerem je openska hranilnica zgradila lepo stavbo za novi sedež hranilnice. Upravni odbor je odločil, naj se denar za prodano zemljišče porabi za zboljšanje zaroda. Izdelan je bil načrt, da se podere stara dvorana zraven zavoda, ki je bila v razpadajočem stanju m se zgradi nov del zavoda.
Dela so v teku. V pritličju bo dvorana, nekoliko večja kot nekdanja, potem prostor za centralno kurjavo, shramba ter večja soba za zbiranje openske mladine. V prvem nadstropju bo zračna učilnica in spalnica, umivalnica in več kopalnic ter bolniška soba. Nad prvim nadstropjem bo še šest ali sedem sob s tekočo vodo, ki bodo verjetno na razpolago visokošolcem. Vsi prostori bodo imeli centralno kurjavo. Nova stavba bo harmonično povezana s starim delom zavoda, kjer bo ostala kapela, kuhinja in obednica, prostori za sestre in za upravno osebje.
Marijanišče bo z novimi deli veliko pridobilo. Predvsem bo lahko sprejemalo večje število gojencev kot doslej. Nova starvba bo odgovarjala potrebam našega časa in bo s časom treba misliti tudi na obnovo preostalega dela stare stavbe.
Delo ima v rokah tvrdka Lozej, ki je znana po svoji resnosti in zmernih cenah. Vendar upravni odbor nima dovolj denarja, da bi se vse delo dokončalo. Treba bo napraviti okoli 6 milijonov dolga. Toplo prosimo vse naše vernike in tudi vse druge dobrotnike, k.j jim je pri srcu skrb za našo mladino, da bi pomagali pokriti napravljeni dolg. Najlepša prilika je ob štirih nabirkah, ki se vrše vsako leto po župnijah za Marijanišče. Spomnite se pa Marijanišča tudi ob razniih drugih dogodkih v družini. Hvaležni vam bomo za vsak dar. V Marijanišču se za dobrotnike vsak dan moli.
Lep uspeh atleta Olympije
Prejšnjo nedeljo je Podberšček Edi (^ lievo) vrgel kladivo (6 kg) 44,13 m in s tem postavil državni rekord v svoji kategoriji. Njegov višek je sicer trajal le tede® dni, ker ga je to nedeljo prekosil ne$ drug atlet za nekaj desetin centimetra''1 vendar je Edi lahko ponosen, ker je tu^1 v metu diska tretji V državi.
* * *
Pred zaključkom lista smo dobili paro čilo o finalnih tekmah svetovnega prv* stva v moški odbojki, ki so se vršile Pragi in v mestu Pardubice od 4. do ^ septembra. Za danes objavljamo sai^ vrstni red: 1. Čehoslovaška (svetovni Pr’ vak), 2. Romunija, 3. Sovjetska zveza, Vzhodna Nemčija, 5. Japonska, 6. PoljsK* 7. Bolgarija, 8. Jugoslavija, 9. Kitajska, 1®’ Madžarska, 11. USA, 12. Holandska, $ Brazilija, 16. Italija itd. (sledi še 6 držaji'
OBVESTILA
Prihodnji teden je kvatmi teden. V ^
daljo, 25. septembra bo nabirka za n^e vzgojne zavode, na Tržaškem za Marij8' nišče, na Goriškem pa za Alojzijevišče 'f za Zavod sv. Družine. Vernikom pripor0’ čamo te naše zavode tudi v molitev, so glede njih v teku važne spremeni
Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, so v Uradnem listu štev. 216, 217 in $ 7. dne 31. avgusta, 1. in 6. september ^ razpisana razna uradniška mesta. Zaintf resirani si lahko ogledajo tozadevne redbe na šolskem skrbništvu. Isto tu1*1 sporoča, da po ministrski odredbi št«'" 3968/234 z dne 20. avgusta 1966 zapade $ septembra rok za vlaganje prošenj za vp,s v službeno lestvico nestalnih učiteljev ' smislu zakona štev. 574 z dne 25. 7. 1^'
Mesečni shod za Tretji red bo 25.
tembra ob 4. uri pri Sv. Ivanu v Gori® Sv. maša za pokojno Francko Spacal ^ v torek 20. septembra ob 6.30 in za kojno Fanico Fornazarič isti dan ob uri pri kapucinih.
DAROVI:
Za Katoliški dom: N. N. 3.000; N- ^ 1.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000; N-1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. l-0^ Bremec Štefanija 2.000; N. N. 3.000; & Jožef 500; Leban Marinka 1.000; N-2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2# N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. Humar Zofija 1.000; N. N. 2.000; N-10.000; N. N. 5.000; N. N. 10.000; N- J 5.000; N. N. 1.000; N. N. 10.000 N-20.000; Mar. družba 11.000 lir.
Vsem darovalcem Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v Širini enega stoIP1^ trgovski L 30, osmrtnice L. 50, vefi ^ davek na registrskem uradu. ^
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. MO&& Tiska tiskarna Budin v Gorici