št. 32 - leto XLVI - Celje, 13. VIII. '92
Cena 90 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Nad aids
le z besedo
Osveščanje ostaja edino orožje v boju proti smrtonosni
bolezni. Tema tedna na strani 6.
Človeško življenje za
nekaj mark
Izstradana Kadiričeva otroka iz Vrpolja sta preživela živi zid, prete-
panje in vso grozoto koncentracijskega taborišča. Njuni mladi telesi
pa si nista več opomogli. Umrla sta svobodna, a še po smrti počivata
v tuji zemlji. Pretresljivo izpoved o resničnosti koncentracijskih
taborišč in eni izmed tragičnih usod berite na strani 16.
Zlata knjiga na
angelskih krilili
Mormonski misijonarji tudi v Celju. Dvanajst
živečih apostolov in prerok, ki sprejme raz-
odetje od Boga. Reportaža na strani 17.
Vode, vode!
Zaman smo se ozirali v nebo. Dežja je bilo le
za vzorec. Voda postaja vse bolj dragocena.
Stran 5.
Med igrami se
je ustavil čas
z našim posebnim poročevalcem Željkom
Zuletom po olimpijski Barceloni na strani 15.
IZ VSEBINE:
Ingrad
Optimizem Karla Ferjani-
ča. Stran 4.
Popotništvo
IYHT za mlade po srcu.
Stran 9.
Kabelske zdrahe
Černič bo razbijal.
Stran 2.
Vroči Ce
iščemo miss Celja.
Stran 14.
Akcife
z NT & RC brezplačno
v Gardaland in NT & RC
pri vas doma.
Strani 5 in 14.
2
Černič bo
razbijal glave?
Kabelsko-televizijska muč-
kalica v Novi vasi, Dečkovem
naselju in na Lavi še ni konča-
na. Čeprav smo pred nedav-
nim poročali, da se v Novi vasi
stvari premikajo na bolje,
očitno ni povsem tako, saj smo
v uredništvo dobili kar nekaj
klicev razjarjenih krajanov, ki
pričajo o nasprotnem. Besni
krajani so se z vprašanji obr-
nili na Draga Čemiča, direk-
torja podjetja Panter in bivše-
ga predsednika gradbenega
odbora za KRS v Novi vasi,
z odgovori pa niso bili zado-
voljni.
Zato sem z Dragom Černi-
čem načrtovala tudi radijsko
oddajo o za omenjene tri kra-
jevne skupnosti pereči proble-
matiki, na športu naj bi bila
predvidoma prvi ponedeljek
v avgustu. Čeprav sva bila do-
govorjena, da me v ponedeljek
dopoldne še pokliče, da termin
potrdi ali ga morebiti spreme-
ni, tega ni storil.
Zato pa je štiri dni kasneje.
v petek, razjarjen poklical
v naše uredništvo in od podpi-
sane zahteval, da se mu za pi-
sanje v komentarju Zeleno, ki
te ne razumem zeleno, javno
opravičim.
Zavrnila sem ga s pojasni-
lom, da ni razloga za opraviče-
vanje. Nato je najprej zagrozil
s tožbo, ko pa s tem ni dosegel
želenega učinka, je dvakrat
razjarjen izdavil, da mi bo to-
krat zares raztreščil glavo. Na
vprašanje, ali misli to resno in
dobesedno, je odgovoril pritr-
dilno in zagrozil, naj se ne
igram in naj se pazim, če zapi-
šem še eno samo besedo
o njem, ter brez pozdrava od-
ložil slušalko.
Dragu Černiču zato sporo-
čamo, da mu z mafijskimi me-
todami ustrahovanja ne bo
uspelo zavezati jezika novi-
narjem, še manj pa tistim kra-
janom, ki še ve^o čakajo na
tisto, za kar so pred leti že
plačali.
NATAŠA GERKEŠ
Zgroženi v Rogatcu
če bi v Sloveniji toliko ener-
gije kot za besedovanje
o kakšni neprijazni prodajalki
na Hrvaškem ter o hrvaških
internih zadevah (velja tudi
obratno) porabili za slovenske
hrvaške upokojence, potem se
ti ne bi znašli na beraški pali-
ci. V obmejnem Rogatcu, kjer
jih je več kot dvesto, so seveda
zgroženi.
Podatki bolj sodijo v rubri-
ko tipa »saj ni res, pa je«. Za
pretekli mesec je pismonoša
prinesel ljudem, ki so najlepša
leta garali le nekaj metrov čez
Sotlo, po 2400 tolarjev pokoj-
nine. Zadnje povprečje roga-
ških upokojencev znaša, (s po-
računom in z dodatkom za re-
kreacijo) približno 6 tisoč to-
larjev, vse nižje hrvaške po-
kojnine pa so posledica med-
valutnih razmerij. Najvišja
pokojnina, za vodilno delovno
mesto, znaša v Rogatcu 15 ti-
soč tolarjev.
V rogaškem primeru gre za
specifični problem, saj se je
kraj pretekla leta, s sosednjim
Humom na Sutli, zlival v ene-
ga, zaposleni Slovenci na hr-
vaški strani pa so pridno pla-
čevali prispevke in samopri-
spevke slovenski strani. Glede
na visoko število hrvaških
upokojencev v gospodarsko
šibkem kraju s haloško okolico
(kjer ponekod ni niti elektrike
in cestne povezave), ne gre le
za osebne stiske ljudi, pač pa
širši problem. In to ljudi, ki so
na plebiscitu glasovali za slo-
vensko samobitnost, zdaj pa so
zato posredno kaznovani.
Rogatčani seveda niso tiho
ter glasno opozarjajo najra-
zličnejše organe ter javnost že
od pomladi, poleti pa so se od-
pravili tudi v slovenski parla-
ment. Ko bi parlament moral
sprejeti odločitev, ni bilo do-
volj poslancev (morda bi kori-
stilo, če bi javno objavili ime-
na odsotnih)... Rogatčani
s hrvaškimi pokojninami ter-
jajo, naj uredijo njihove po-
kojnine podobno kot so jih za
vojaške upokojence, z menjavo
ena proti ena.
Stiska Rogatčanov je pri-
merljiva celo z begunsko, ven-
dar z marsikatero pokojnino
ni mogoče jesti večkratna dan.
Problem približno dva tisoč
slovenskih hrvaških upoko-
jencev naj bi v Ljubljani sku-
šali rešiti septembra. Če...
Preveč »čejev« je že bilo!
BRANE JERANKO
Pomagaj si šam
V Šentiunu bodo kupili novo vozliščno centralo
Med pomembnimi ovirami
hitrejšega razvoja šentjurske
občine je telefonija, ki ne za-
došča potrebam, pa še izjemno
draga je. Šentjurski izvršni
svet želi zaradi vse večjih po-
treb nabaviti vozliščno centra-
lo za Šentjur, za kar bi podpi-
sali pogodbo konec avgusta.
Njihovi pogovori s PTT
o prihodnjih naložbah v boljšo
telefonijo niso obrodili poseb-
nih sadov, sami pa z gospodar-
skim razvojem ne morejo ča-
kati. Pogovarjanje o tem, da bi
bilo naročnik centrale PTT po-
djetje niso bUi uspešni, zato so
se v občini odločili odpreti po-
sebni žiro račim za nakup
omenjene centrale.
Za centralo v vrednosti 50
miUjonov tolarjev morajo
Šentjurčani plačati vnaprej 60
odstotkov vrednosti, to pa bo
po občinskih izračunih mogo-
če, ker bodo zainteresirana
podjetja vplačala v naprej. Za
prvo silo bi tudi dobili 20 tele-
fonov, ostale priključke v letu
dni. Najprej bodo podpisali
pogodbe s posameznimi šent-
jurskimi podjetji, ter za konec
z Iskratelom.
BRANE JERANKO
V manj razvitem Šentjurju
stane telefonski priključek
5000 DEM tolarske protivred-
nosti, v Ljubljani le do 800
DEM. "Manj razviti plačuje-
mo največ, prav tako za ceste
in druge komunalne naložbe.
Denar za demografsko ogrože-
ne pa je le kaplja v morje, so se
pritoževali na torkovi seji
šentjurske vlade.
Četrt stoletja ravnateljstva
člani celjskega izvršnega sveta so podprli ponovno imenova-
nje Ane Četkovič-Vodovnik za ravnateljico vrtca Anice Černe-
jeve.
Dokončno soglasje k imenovanju, ki ga predlaga svet zavoda
in v celoti podpira tudi občinski sekretariat za družbene dejav-
nosti, bodo izrekli poslanci občinske skupščine. Ana Četkovič-
Vodovnik je ravnateljica že od leta 1968, v tem času pa je vrtec
zaradi kakovosti svojega dela vzbudil zanimanje strokovne slo-
venske javnosti in tudi strokovnjakov iz Avstrije, Italije in
Nemčije.	IS
Mreže za 60 tisoč
noviii deiovniii mest
Dr. Maks Tajnikar v Žalcu In ŠenHurju
s pomočjo »^mrež« bi
morali doseči, da bi prišlo do
boljšega pretoka informacij
med vlado in ministrstvom,
s tem pa bi sčasoma lahko od-
prli 60 tisoč delovnih mest, je
dejal slovenski minister, za
drobno gospodarstvo dr. Maks
Tajnikar, ki je pred tednom
dni sodeloval na pogovoru
z gospodarstveniki v Žalcu in
Šentjurju.
Pogovor v Žalcu je pripravi-
la Stranka socialdemokratske
prenove, na njem pa so večino
časa posvetili vprašanju, kako
razširiti vlogo drobnega go-
spodarstva v Sloveniji. Dr-
. Tajnikar je povedal, da je ve-
čina ukrepov, ki jih je sprejela
vlada, kratkoročnih, ki bi naj
razrešili probleme kot so zu-
nanjetrgovinski presežki, vi-
soke obrestne mere, plače in
cene. »Drobno gospodarstvo
pa je pravzaprav edini >razvoj-
ni sektor< v ekonomski politiki
nove vlade,« je pojasnil dr-
. Tajnikar. »Za razvoj drobne-
ga gospodarstva je še veliko
>praznega prostora<, ob tem pa
obstoječe drobno gospodar-
stvo kaže izredno učinkovi-
tost, bistveno večjo kot druž-
beni sektor,« je dejal Tajnikar.
Obrtna zbornica Slovenije
je septembra 1991 pripavila
ukrepe z naslovom Zahteve
slovenske obrti vladi in skupš-
čini Republike Slovenije, ki bi
jih vlada morala izvesti in za
te ukrepe je obrt pripravljena
ponuditi novih 60 tisoč delov-
nih mest. Tajnikar je dejal, da
je njegov osnovni program ve-
zan na te ukrepe: 9 ukrepov, ki
jih je sprejela vlada pred ted-
nom dni, so iz te »knjižice«
zahtev slovenske obrti. Vsi ti
ukrepi pa niso odvisni samo od
vlade, marveč od slovenskih
poslancev, ki jih morajo spre-
jeti.
Glede finančne discipline,
ki je v obrti izredno zaostrena,
zaradi likvidnostnih težav
družbenega sektorja gospo-
darstva, je dr. Tajnikar pove-
dal, da je v tem trenutku mo-
goče narediti samo to, da tudi
obrtniki odpirajo račime pri
SDK in ne samo na bankah in
to podpira tudi obrtna zborni-
ca. Da pa bi to lahko uresničili
v prihodnjih mesecih, bo po-
trebno nekaj spremeniti
v bančnem sistemu.
Minister Tajnikar se je
prejšnji četrtek udeležil tudi
okrogle mize v Rogaški Slati-
ni, na kateri sta šmarska in
šentjurska vlada javno pred-
stavili svoja programa prepoz-
navanja podjetniških pobud
novih podjetnikov. V obeh ob-
činah so s pomočjo svetovalne-
ga podjetja Inel izdelali za no-
ve podjetnike blizu 30 poslov-
nih načrtov, vse od bencinske-
ga servisa v Šentjurju do po-
djetja s pogrebnimi stori-
tvami.
Jeseni bodo s svetovanjem
nadaljevali, vendar bodo po-
slej bodoči podjetniki plačali
participacijo. Marjan Drofe-
nik iz šmarske vlade je pred-
stavil tudi o druga prizadeva-
nja Šmarčanov za razvoj po-
djetništva — veliko zanimanje
za sredstva letos ustanovljene-
ga občinskega sklada za drob-
no gospodarstvo, ustanavlja-
nje svetovalne agencije ter
sklada za kreditiranje projek-
tov. Kot je povedal predsednik
šentjurske vlade Ladislav Gr-
dina, pa je Šentjurčane vzpod-
budila zlasti njihova kar 12
odstotna brezposelnost, ena
najvišjih v Sloveniji. Povzroči-
lo jo je odpuščenje njihovih
delavcev v celjski industriji,
kar se v šmarski ni zgodilo,
vsaj v večji meri ne. Rešitev
iščejo povsod v razvoju drob-
nega gospodarstva, pri čemer
je predsednik Grdina opozoril
na slab komunalni standard
gospodarsko šibkejših občin:
od veliko dražjih telefonskih
priključkov do slabše kakovo-
sti elektrike.
CARMEN BREGAR
BRANE JERANKO
»Moj glavni cilj na ministr-
skem mestu je promocija >po-
djetniških mrež< in s tem bom
formalno startal na bližnjem
celjskem sejmu obrti. Z vsemi,
ki se že sedaj s tem ukvarjajo,
bom sklenil >pogodbo<, v kateri
bom ponudili različne storitve,
finančno, tehnično in organi-
zacijsko pomoč, mednarodne
stike, akcije, informacije in
>menedžment< raznih projek-
tov. Na drugi strani pa bom
pričakoval, da bodo ljudje in
institucije, ki bodo sklenile
pogodbo za sodelovanje
v takšni podjetniški mreži, po-
nujale določene storitve na lo-
kalni ravni, ki jih bo ministr-
stvo sofinanciralo,« je povedal
Tajnikar.
Kritično do
poslancev
v celjskem območnem
odboru	Demokratske
stranke upokojencev so
kritično ocenili delo repu-
bliških poslancev in opozo-
rili, da nedisciplina v po-
slanskih vrstah ovira nor-
malno delo. Določili pa so
tudi datum drugega shoda
stranke.
Kot primer slabega dela
republiških poslancev so
izvzeli nesklepčnost ob
obravnavi socialnega polo-
žaja slovenskih upokojen-
cev s hrvaškimi pokojnina-
mi, ki se zaradi tečajnih ra-
zlik ne morejo več preživ-
ljati z lastnim denarjem.
Člani Demokratske
stranke upokojencev napo-
vedujejo svoj drugi shod za
soboto, 5. septembra. Zbra-
li se bodo na avtopoligonu
ZŠAM Celje na Ljubečni,
predstavili pa se bodo kan-
didati stranlte za prihodnje
volitve. Ob tem so v goste
povabili člana republiške-
ga predsedstva, predvido-
ma naj bi se srečanja ude-
ležil predsednik Milan Ku-
čan, v sodelovanju z občin-
sko ZKO in Zarjo iz Tmo-
velj pa pripravljajo tudi
kulturni program in dru-
žabno srečanje.
IS
Laški
pivovarji
v Portorožu
Tudi letos so v Bemardi-
nu pri Portorožu pripravili
teden piva, ki traja od
11. do 15. avgusta. Letos
prvič sodeluje tudi Pivo-
varna Laško, ki se bo ob-
širneje predstavila v petek,
14. avgusta, ko bo v Benar-
dinu in Portorožu Dan La-
škega piva. Prireditev se bo
začela ob 16. uri, ko bo iz-
pred Bernardina proti ho-
telu Metropol skozi Porto-
rož krenila povorka, v ka-
teri bodo godba na pihala
Pivovarne Laško, ki slavi
letos 130 letnico obstoja,
mažoretke in kmečki vozo-
vi s prikazom dejavnosti
laške pivovarne. Zraven
bodo tudi zastavonoše.
Pred restavracijo Ljublja-
na v centru Portoroža in ob
obali pod hotelom Metro-
pol, bodo točili Laško pivo.
Po vrnitvi pred hotel
Bernardin bo enoumi kon-
cert godbe na pihala, tek-
movali pa bodo tudi za »pr-
vi krigl«. Nastop v Portoro-
žu sodi v mnoge akcije,
s katerimi Pivovarna La-
ško opozarja na svoje kva-
litetno pivo različnih vrst.
T.VRABL
Lišpanje Šentjurja
v prihodnjih dneh namera-
vajo v Šentjurju začeti z obno-
vo pročelja stare trške (zdaj že
mestne) osnovne šole. Zgradili
so jo v prvem desetletju tega
stoletja, nazadnje pa obnovili
leta 1953. V občini so se zato
odločili, da bodo šolo obnovili
v prvotni podobi, ko je bila
ena najlepših šolskih zgradb
Slovenije.
Zidarske odre naj bi posta-
vili že prihodnji teden, občin-
ska vlada pa ima pooblastilo,
da podpiše pogodbo z izvajal-
cem še ta teden. Različni po-
nudniki zahtevajo za obnovo
različne zneske: od 9 pa do 17
milijonov tolarjev, čas oprav-
ljanja dela pa je v ponudbah
v razponu od štirih mesecev do
leta dni. Ponujajo tudi dve ra-
zlični izvedbi. V občini se ne
ogrevajo za dražjo, fazno
gradnjo.
Novo šolsko pročelje v šent-
jurskem središču je sicer bilo
že v lanskem planu, zaradi
zaključnih del v novi šoli na
Dobjem pri Planini pa je prišlo
na vrsto letos. Zaradi obnav-
ljanja šentjurskega pročelja bo
tekoče vzdrževanje v drugih
šolah nemoteno, so zatrdili
v šentjurskem izvršnem svetu.
Z novim pročeljem namerava-
jo pohiteti, saj naj bi bil pouk
čim manj moten.
BRANE JERANKO
Dražja icomunala
Cene vseh komunalnih sto-
ritev v celjski občini so od
10. avgusta dražje za dobrih 10
odstotkov. Člani izvTŠnega
sveta so soglašali s predlagano
podražitvijo in menili, da je
povsem v skladu z republiškim
odlokom o načinu oblikovanja
cen komunalnih storitev.
Za 10,35 odstotka so se v po-
nedeljek podražile cene vode,
kanalščine, odvoza odpadkov,
plina za široko potrošnjo in
ogrevanja. V gospodinjstvih
bo treba za kubični meter vode
odšteti 16,60 SIT, kanalščine
7,64 SIT, za odvoz odpadkov
po kvadratnem metru stano-
vanjske površine 2,96 SIT, ku-
bični meter mešanega plina za
celotno oskrbo gospodinjstva
stane 18,81 SIT, zemeljskega
pa 23,78 SIT. Za ogrevanje
kvadratnega metra stanovanj-
ske površine v DOT Celje bo
treba odšteti 52,55 SIT, v DOT
Štore pa 50,14 SIT.
IS
Št. 32 - 13. avgust 1992
3
Po Sloveniji
v Belgijo
¥ Žalcu se ie končal svelovni kongres hmeljarjev
Udeleženci svetovnega hme-
ljarskega kongresa so se konec
minulega tedna poslovili od
Slovenije, za savinjskimi hme-
ljarji je njihov tradicionalni
praznik v Braslovčah, v teh
dneh pa se je že začelo obira-
nje hmelja.
Hmeljarji iz vsega sveta in
tudi savinjski hmeljarji so na
kongresu ocenili, da bo letoš-
nja letina za 10 do 15 odstot-
kov slabša v primerjavi z lan-
skim letom, razlog za slabši
pridelek pa je predvsem velika
suša. Eno pomembnih vpra-
šanj, okoli katerega so se vrsti-
le številne razprave na kon-
gresu, so bile seveda cene.
Konkretnih številk ni bilo sli-
šati, saj vsi čakajo na to, kako
bo ravnala Kitajska in koliko
njihovega hmelja se bo pojavi-
lo na svetovnem tržišču.
Po izjavah udeležencev je
bil kongres izredno dobro or-
ganiziran, predvsem pa so bili
gostje iz tujine presenečeni
nad Slovenijo, njenimi narav-
nimi danostmi in vsem tistim,
kar so doslej ustvarili ljudje.
Najbolj prepričljivo govori
o tem izjava ameriškega kon-
gresnika, ki skorajda ni mogel
verjeti, da je vse tisto, kar je
videl, nastalo v času komuniz-
ma. Sicer pa so se za čim boljši
vtis Žalčani in organizatorji
kongresa resnično potrudili,
tako za izgled mesta, gostin-
sko in spremljajočo ponudbo.
Najbrž pa ne bi bilo odveč, če
bi goste popeljali denimo v la-
ško pivovarno, ki gotovo sodi
med naše paradne konje in
kjer imajo obiskovalci resnič-
no kaj videti. Še največ kritike
je bilo v minulih dneh slišati
na račun republiških mož, ki si
razen kmetijskega ministra
Jožeta Protnerja niso vzeli ča-
sa za pot v Savinjsko dolino,
niti na zaključno slovesnost na
Dobrni. Ne le zato, ker je bila
vlada pokrovitelj 40. svetovne-
ga kongresa hmeljarjev, tem-
več tudi zato, ker so v Žalec
prihajali, ljudje, s katerimi bi
lahko in morali navezati tes-
nejše stike. Tudi to bi bila pri-
ložnost za promocijo Slove-
nije.	IB
Prihodnje leto se bodo hme-
ljarji vsega sveta ponovno sre-
čali na kongresu v Belgiji. Tu-
di tam je kongres predviden
v mesecu avgustu.
Na hmeljarski koneres so z domiselno urejeno zunanjo podobo lepo opozarjali v žalski Agrini.
^	Foto: LJUBO KORBER
Hmelj napadel rdeči pajek
Danes, 13. avgusta, so v Sa-
vinjski dolini začeli tudi
v družbenem sektorju obirati
hmelj. »Z obiranjem smo zače-
li pet dni prej kot običajno,«
pripoveduje direktor Hmezad
Kmetijstvo Edi Omladič, »saj
nam je v zadnjem mesecu moč-
no ponagajalo neugodno, pre-
\Toče \Teme.«
Letošnja sezona za hmelj ni
bila najbolj ugodna, kar še po-
sebej velja za zadnji mesec.
»Maja je bilo vreilbe hladno,
medtem ko je bil junij zelo
ugoden za razvoj rastline.
Ugoden je bil tudi začetek ju-
lija, nato pa so se začele vroči-
ne z nenormalnimi temepratu-
rami, ki so pustile velike in
hude posledice.«
V družbeni lasti imajo hmelj
na površini 2400 hektarjev in
velika sreča je v tem, da je
večino površin možno zalivati.
»Suša in neugodne, ek-
stremne temperature, so pov-
zročile nehvaležno bolezen,
rdečega pajka. Nekaj smo reši-
li s pravočasnim škropljenjem
in tudi z zalivanjem. 70 od-
stotkov površin smo ravno za-
radi zalivanja očuvali, druga-
če bi bila nesreča še večja, kot
bo. Vseeno bo škoda velika,
predvidevamo, da okoli 30 od-
stotkov od poprečnih prejšnjih
letin.«
Ob letošnji hudi suši se po-
javlja nov problem, pomanj-
kanje vode za zalivanje.
»Potoki se sušijo in vode je
vedno manj. V prihodnje bo
treba več vlagati v akomulaci-
je, da bo vode vedno dovolj na
razpolago. S tem bi rešili pro-
blem poplav in vedno bi imeli
dovolj rezervne vode, ne samo
za hmelj, ampak tudi za druge
rastline.«
Minili so časi, ko je bila Sa-
vinjska dolina med obiranjem
hmelja polna obiralcev. Zdaj
je drugače. Čeprav družbeni
sektor potrebuje samo 890 lju-
di, pa je še s temi imel težave.
»Najprej smo poskušali
z našimi, iz naših krajev in do-
bili smo jih samo 250! Menda
je delo pretežko, ker traja tudi
po dvanajst ur v soncu ali dež-
ju, tudi ponoči.«
V družbenem sektorju bodo
hmelj obirali na dvanajstih
mestih s 26.obiralnimi stroji.
Čez štirinajst dni bo Savinjska
dolina ponovno gola, hmelj pa
v pripravi za izvoz ali domačo
uporabo.
TONE VRABL
Inž. Franc Oset, Institut za hmeljarstvo Žalec:
»V ponedeljek smo imeli zaključni tehnološki sestanek, ki
smo ga pripravili vsakih štirinajst dni. Na njih smo ljudi sezna-
njali z rastjo in problemi hmelja. Na zadnjem sestanku, kjer so
bili prisotni tudi predstavniki Kmetijske svetovalne službe Slo-
venije, smo opozorili na varstvo hmeljišč pred začetkom obira-
nja, ohranitev kvalitete hmelja med sušenjem in podobno.
Govorili smo o težavah, ki so jih povzročile visoke temperature.
Za Savinjski golding in Auroro ni več rešitve, bobek in ostale
sorte pa bi se še dalo rešiti. Kmetje, ki opazijo rdečega pajka,
naj začnejo pobirati hmelj po zunanjih linijah, ki so najbolj
prizadete. Ta hmelj sicer ni popolnoma zanič, je pa slabše
kvalitete in rjav in naj ga spravijo na posebne kupe. Takšne
VTOčine s tako hudimi posledicami za kvaliteto hmelja ne pom-
nimo najmanj dvanajst let.«
Letne vozovnice
Slovenske železnice Ljubljana so pripravile novost, ki je
bodo najbolj veseli dijaki in študentje ter delavci. Uvedli
bodo namreč letne vozovnice. Potniki na slovenskih želez-
nicah so lahko že nekaj let kupovali letne vozovnice za
zelene vlake, zadnji teden avgusta pa bo mogoče kupiti
tudi letne dijaške in delavske vozovnice.
Takšno vozovnico poznajo in ponujajo na večini evrop-
skih železniških mrež in z njimi slovenski železničarji
kompletirajo dosedanjo ponudbo enosmernih, povratnih,
tedenskih in mesečnih vozovnic. Za takšno zaokrožitev
ponudbe so se odločili zaradi povpraševanja potnikov,
1. september, ko naj bi začele tovrstne vozovnice veljati,
pa so izbrali zato, ker je to začetek šolskega leta za dijake
in študente. Železničarji bi radi na ta način potnikom
ponudili prevoze po ustrezni ceni in jim prihranili čas,
potreben za vsakomesečne nakupe nalepk na postajnih
blagajnah. Cene letnih vozovnic bodo odvisne od relacije,
za katero veljajo, kupiti pa jih bo mogoče z enkratnim
plačilom ali plačilom na tri obroke.
TV
Proč s črnimi točkami!
Poslanci celjske občinske
skupščine že nekaj časa opo-
zarjajo na nujnost odpravlja-
nja arhitektonskih ovir za in-
valide v mestu ob Savinji.
Liberalni demokrati so pred
časom predlagali oblikovanje
posebnega finančnega sklada,
v katerem bi se zbiral denar za
pospešeno odpravljanje arhi-
tektonskih ovir. Na zadnjem,
julijskem zasedanju, pa je po-
slanec narodnih demokratov
dr. Aleš Demšar opozoril, da bi
morali Celjani kar najhitreje
odpraviti vsaj šest najbolj čr-
nih točk. Gre za arhitektonske
ovire, ki paraplegikom prepre-
čujejo dostop v najbolj obiska-
ne ustanove, kot so celjski
zdravstveni dom, lekarna Cen-
ter, zavod za zdravstveno za-
varovanje ter občina, gledališ-
če in sodišče.	IS
Predpogoj za šport
člani celjskega izvršnega
sveta so na svoji zadnji seji
soglašali s spremembami in
dopolnitvami odloka o pro-
storsko ureditvenih pogojih za
območje strelišča v Zagradu in
kamnoloma v Pečovniku.
Kinološko dejavnost na tem
območju naj bi v prostorskih
aktih zamenjala športno-re-
kreacijska, osnutek odloka pa
bodo obravnavali poslanci ob-
činske skupščine. Če bodo
s spremembami in dopolnitva-
mi soglašali tudi poslanci, bo
v Zagradu oziroma Pečovniku
odprta možnost za širjenje
športno-rekreacijske dejavno-
sti. Na območju opuščenih
proizvodnih obratov Žične je
namreč v obstoječih aktih
predvidena kinološka dejav-
nost, zaradi bližine športnega
igrišča v Zagradu pa želi za-
sebnik na tem območju urediti
teniška igrišča.	is
Busii-Miloševič-
Husein
Nekaj je gotovo: prihod-
nji tedni bodo odločilni za
razplet drame v Bosni in
Hercegovini. Odločilni za
to, ali se bo vojna končala
v nekaj mesecih ali pa bo
trajala še 20 let. Sicer pa
nihče ni več dovolj pame-
ten, kaj storiti. Zdaj je že
bolj ali manj jasno, da lah-
ko srbsko agresijo ustavi
samo vojaška sila. Vendar
kako in za kakšno ceno.
Taborišča: šele dejstvo,
da Srbi množično zapirajo
Hrvate in Muslimane
v koncentracijska taboriš-
ča, v katerih jih mučijo,
maltretirajo in ubijajo, je
prav zdramila mednarodno
skupnost. Dejstvo, da lah-
ko takšno barbarstvo
v Evropi obstoji na pragu
21. stoletja in ko je v tem
delu sveta dosežena najviš-
ja stopnja spoštovanja člo-
vekovih pravic, ko se snuje
demokratična Evropa od
Londona do Urala, je pre-
treslo svet.
Afera s poročilom o kon-
centracijskih taboriščih, na
katerem se je dva meseca
v predalih nabiral prah,
ima svoje racionalno oza-
dje: tisti, ki ves čas naspro-
tujejo jasni določitvi kriv-
ca, so se namreč zavedali,
kakšen vpliv bo to razkritje
imelo na svetovno javnost.
Ve se, da je Butros Gali
med tistimi, ki v svetovni
organizaciji najbolj na-
sprotuje vojaškemu posre-
dovanju in ki želi porazde-
liti in »pomešati« krivdo za
dogajanja v Bosni in Her-
cegovini. Ni pa jasno, kaj
naj bi hoteli doseči z odlo-
žitvijo, da dejstva o obstoju
taborišč skrivajo. Naivno
bi namreč bilo pričakovati,
da svet ne bi izvedel za nji-
hov obstoj.
Maratonci tečejo zadnji
krog: Srbija je sicer dose-
gla nekaj svojih namenov
v Bosni in Hercegovini.
Osvojili so velik del ozem-
lja, z etničnim čiščenjem so
nagnali v beg 2 milijona
Muslimanov, bolj ali manj
so vzpostavili koridorje za
pomoč krajinam, s propa-
gandno mašinerijo so omr-
tvili domačo javnost, ki je
popolnoma otopela za no-
rosti in avtodestruktivnost,
ki jim jih servira režim, vse
bolj jim uspeva, da se med
sabo prepirajo Hrvati in
Muslimani, da jim bo naj-
brž uspelo narediti razdor
v Evropski skupnosti zara-
di Grčije in Makedonije,
delno pa jim tudi uspeva,
da oklevajo Rusi in Kitajci.
Uspelo jim je tudi, da so
si z Milanom Paničem ku-
pili nekaj časa, čeprav nje-
gova vloga pri tem ni jasna:
ali gre za srbske notranje
igrice ali je šlo za zadnjo
ponudbo Američanov, da
se Srbija na eleganten na-
čin spametuje. Uporaba
vojaške sile sedaj ni več
zgolj zadeva OZN, ampak
notranja ameriška zadeva
in to je še toliko bolj po-
membno.
Vprašanje najboljše od-
ločitve za rešitev položaja
v Bosni in Hercegovini je
tudi vprašanje za zmago na
novembrskih volitvah. Za
Busha, ki je vseskozi zane-
marjal balkanski problem,
postaja ta sedaj adut
v predvolilni tekmi, saj je
večina ameriške javnosti
pod vplivom šokantnih
posnetkov	taborišča
v Omarski in drugih bolj
kot kdaj koli naelektrena za
vojaško akcijo. To že vse-
skozi zagovor j a tudi pred-
sedniški kandidat Bili
Clinton.
ZDA zaenkrat ne prista-
jajo na pošiljanje kopenske
vojske v Bosno in Hercego-
vino (potrebnih 100 tisoč
vojakov za zavarovanje ko-
penskih koridorjev za poši-
ljanje humanitarne pomoči
naj bi dale evropske sile),
pripravljene so sodelovati
samo z letalstvom in mor-
narico. Čeprav prva voja-
ška sila sveta, si ZDA težko
privoščijo dve totalni fron-
ti, saj se Sadam Husein,
katerega položaj naj bi bil
celo bolj trden kot pred za-
livsko vojno, znova poigra-
va z Bushevimi živci in na-
poveduje ponovno osvoji-
tev Kuvajta.
Če bo varnostni svet že
avtoriziral uporabo sile za
zaščito konvojev in kasneje
morda za odprtje taborišč
in varovanje varnostnih
območij z begunci, pa bo
velik problem najti vojake.
Vse države se jih otepajo
pošiljati, saj bi še ob tako
natančnem načrtu gotovo
umrlo veliko vojakov, za-
radi nujnosti gverilskega
načina vojskovanja. Še po-
sebej ob dejstvu, da ta del
Balkana nima več takšnega
strateškega pomena, da na
njem ni nafte, itn.
Še manjšo motivacijo
predstavlja tako imenova-
no varovanje »svobodnega
demokratičnega sveta«,
saj, na primer, vojaki preko
Atlantika komajda vedo,
za katero državo ali celo
kontinent gre. Bolj nevarna
pa bi bila širitev konflikta,
še posebej, če bi nastala
muslimanska fronta. Nji-
hovo ogorčenje se ob dej-
stvu eksodusa dveh milijo-
nov ljudi še stopnjuje zara-
di nekaterih izjav, na pri-
mer Tudmana, da svet ne bi
smel pustiti, da bi v središ-
ču Evrope nastala močna
muslimanska država.
Takšne izjave so skrajno
nevarne, od njih do propa-
gandne evforije pa ni več
daleč. To pa bi lahko po-
menilo, da bi se protisada-
mova fronta in druga za-
vezniška razmerja povsem
porušila, tega pa potem ne
bi mogel več nihče kontro-
lirati. Samo bog bi potem
lahko še rešil svet pred
tretjo svetovno vojno.
Št. 32 - 13. avgust 1992
4
Prvi mož Ingrada verjame v boljše čase
Govorice o tem, da se ie Kari Ferianič v primeru neuspeiia pripravljen odpoveilatl polletni plači, so iz trte zvite
v celjskem gradbenem po-
djetju Ingrad so ponovili raz-
pis za generalnega direktorja,
saj bi po prvem razpisu izbra-
ni kandidat Dušan Štiherl
v podjetje lahko prišel šele čez
pet mesecev. V Ingradu so oce-
nili, da je to predolg čas in
razpis ponovili, za generalne-
ga direktorja pa so izbrali
Karla Ferjaniča.
Novi generalni direktor raz-
mere v podjetju dobro pozna,
saj prihaja iz Ingradove te-j
meljne enote Rogaška Slatina, j
pa tudi delavci v firmi ga do-^
bro poznajo. Po prevzemu;
funkcije smo prvega moža In-
grada Karla Ferjaniča na
kratko povprašali o možnostih
za sanacijo v podjetju.
Kako boste zasnovali po-
slovno strategijo ob prevzemu
firme?
Egzaktnejši odgovor bi lah-
ko posredoval šele čez določen
čas, ko bodo opravljeni neka-
teri od vitalnih razgovorov
- navedel sem jih tudi kot ene-
ga od elementov pogojevanja
delovnega mesta, ki sem ga
prevzel. Ukrepi oziroma stra-
teški prijemi, ki bodo uporab-
ljeni za upravljanje in vodenje
podjetja, bodo prilagojeni
splošni trenutni situaciji v go-
spodarstvu in še posebej grad-
beništvu, kot dejavnosti, s ka-
tero se ukvarjamo. Prav tako
pa bodo - glede na situacijo in
potrebe razvoja v podjetju
—	specifično prilagojeni In-
gradu.
Razmere v Ingradu poznate.
Mislim, da je bil v podjetju vse
do vašega prihoda ključen
problem apatija med delavci,
ki niso vedeli, kaj jih čaka
—	stečaj ali so morda vendarle
možnosti za ohranitev podjet-
ja. Mislite, da bo preskok iz
apatije v ustvarjalno delo
mogoč?
Apatija je dejansko izvirala
iz teh razlogov. Latentni ra-
zlogi pa so tudi v tem, da so se
delavci v Ingradu skrivoma
zavedali in se še zavedajo, ka-
ko je praktično nemogoče
ohranjati konstitucijo podjetja
glede na obstoječe število za-
poslenih in materialno tehnič-
no kapacitiranost nespreme-
njeno. Vsekakor pa vsaka
sprememba v startu povzroča
pozitiven premik. Nanj raču-
namo tudi v Ingradu - še pose-
bej, če bo imel na moralo za-
poslenih v konsistentnem de-
lu, ki bo firmo vlekel naprej,
takšne efekte. Jasno pa je, da
bo vse to mogoče ob nekem
zmernem, normalnem preha-
janju iz ene oblike v drugo...
To pa pomeni, da bomo morali
v tem času zagotoviti vsaj ko-
likor toliko normalen obseg
dela, ki pa ga, žal, trenutno na
tržišču še ni zaznati.
Po Celju je slišati govorice,
kako ste ob prihodu v podjetje
predlagali, da se odpovedujete
svoji plači, če vam v treh ozi-
roma šestih mesecih ne bo
uspelo stvari v Ii^adu pre-
makniti na bolje. Ce je to res,
ste morda kot pogoj postavili
tudi visoko plačo?
O pogojih, ki sem jih posta-
vil kot kandidat za mesto ge-
neralnega direktorja, ne bi že-
lel javno govoriti. Morda sem
za koga glede višine svoje pla-
če postavil nekolikanj visoko
izhodišče... O govoricah, da
sem se v slučaju neuspeha
vnaprej odpovedal plači, pa bi
rekel, da je zgodba iz trte zvi-
ta. Jasno je, da vsak, ki hoče
nekaj narediti, v to vlaga vse
svoje znanje, energijo in spo-
sobnosti. Garancije za rezulta-
te v časih, v katerih živimo, žal
ni in zato ne vidim nobenega
zdravo razumskega razloga
- razen morda nekaterih histo-
ričnih realsocialističnih gle-
danj - za resničnost te zgod-
bice.
IVANA STAMEJČIČ
ZiaUi za Laško pivo
Lašid pivovar]! so dosM^li nov, lep uspeh in i^icer na
velikem, svetovnem ocenjevanju piva v Brusliu v fiel^
gi|i, kjer je bilo zbranilt preko tisoe vrst različnifa piv
z vsega sveta. Laščam so šJi tokrat v boj s tremi pivi in
za vsa so dobili medalje. O tem je Jože Sadar« vodja
marketinga pivovarne^ povedal naslednje:
»Na ocenjevanju piva v Bruslju smo sodelovali že
osemkrat. Začeli smo leta 1072, zadnja leta smo sode-
lovanje prekinili, letos pa smo se znova predstavili.
Doslej smo osvojili že 11 medalj, letos pa tri. Visoko
zlato medaljo smo dobili za navadni Zlatorog, zlato za
termalni desert in bronasto za Laški golding. Podelitev
priznanj bo v Bruslju predvidoma septembra ali ok-
tobra.«
Nova priznanja so potrjen dokaz kvalitete piva zvarje-
nega v Pivovarni Laško.	T.VRABL
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 12. 8. 1992
Korak do kupca
V Kovinotehni Celje želijo svoj tržni delež v Sloveniji
povečati - Prenova in urejanje prodajnih centrov
Mednarodno trgovsko podjetje Kovi-
notehna Celje je svojo osnovno poslovno
strategijo zasnovalo na sodobnih trendih
evropske trgovine. Tako so začeli z na-
črtno prenovo prodajnih centrov, v kar
najkrajšem času pa želijo še povečati
svoj tržni delež v Sloveniji.
Korak naprej na tej poti so storili v so-
boto, ko so slovesno odprli prenovljeni in
razširjeni Prodajni center Hudinja. Na
novinarski konferenci, ki so jo v Kovino-
tehni pripravili sredi prejšnjega tedna, je
generalni direktor Aleš lic poudaril, da
bodo s prizadevanji za povečanje tržnega
deleža doma nadaljevali, vse bolj agre-
sivno pa bodo zastavili tudi delo v zuna-
nji trgovini. Kovinotehna je namenila za
prenovo oziroma gradnjo prodajnih cen-
trov v Mariboru in Ljubljani ter za od-
kup izolske Ferotehne 30 milijonov mark
kapitala. Ves denar so zagotovili iz last-
ne akumulacije, s poslovanjem in dobič-
kom iz lanskega poslovnega leta, ko se je
Kovinotehna kot mednarodno trgovsko
podjetje le še bolj uveljavila, pa so več
kot zadovoljni.
V prenovo in razširitev prodajnih pro-
storov PC Hudinja, ki so jo začeli konec
maja, so v Kovinotehni vložili 70 milijo-
nov tolarjev. Kupcem so zagotovili sa-
mopostrežni način prodaje, medetaža
v pritličju je opremljena z visokoregalno
opremo Primat, ob tem pa so zagotovili
še 1.100 kvadratnih metrov dodatnih
prodajnih površin s 160 parkirišči. Na
skupno 5.000 kvadratnih metrih prodaj-
nih prostorov v PC Hudinja lahko kupci
izbirajo med stalnimi prodajnimi pro-
grami Kovinotehne, dodatno pa so po-
nudbo razširili še z blagovnimi skupina-
mi vseh vrst svetil, šolskih potrebščin,
osebnih zaščitnih sredstev, tesnilnega
materiala, gnojil in škropiv za kmetoval-
ce ter sadjarje in opreme za prosti čas.
Od sobote naprej kupci v PC Hudinja
lahko kupujejo po dvojnih cenah, saj so
pri vseh prodajnih izdelkih ob normalnih
maloprodajnih cenah navedene še tiste
brez davkov. Za podjetnike in obrtnike
omogočajo nakupe z nakupno kartico
»partner podjetništva in obrti.« Za dolo-
čene prodajne programe so v tem času
zagotovljeni do 3O-odstotni popusti, na
Hudinji pa bodo prodajne stalnice tudi
akcijske ponudbe, kjer bo določene pro-
dajne izdelke mogoče kupovati tudi po
polovičnih cenah.	I.STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Na sobotno slovesno otvoritev PC Hudinja so v Kovinotehno povabili preko tisoč
stalnih kupcev.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Iransko podjetje ponuja
slovenskim podjetjem vzpo-
stavitev prvih kontaktov v Ira-
nu s področja strojegradnje in
kovinske industrije. Podjetje
je med drugim dolgoletni part-
ner Uniorja iz Zreč. Informa-
cije: Gospodarska zbornica
Slovenije, tel. 061/150-122
(Smilja Klešnik).
-	Podjetje Itas - Kotal
d.o.o. iz Vasi pri Kočevju nudi
izdelavo krogličnih velikoga-
baritnih ležajev premera od
300 do 2000 mm, z notranjim
ali zunanjim ozobjem do
M = 12 mm, po željah in zahte-
vah naročnika. Nudijo tudi iz-
delavo krogličnih krmil raznih
tipov. Informacije: tel. 061/
802-102 (Franc Furlani).
-	Podjetje Stopa d.o.o. iz
Nove Gorice nudi planetni
mešalec/mesUni stroj za testo
- programiran z mikročipom,
velikosti 15, 30, 60 in 100 li-
trov. Uporablja se v pekarnah,
kemični industriji, picerijah,
slaščičarnah in sirarnah. In-
formacije: tel. 065/21-440 (Ja-
nez Žurman).
-	Podjetje Prema - Proiz-
vodnja, trgovina, storitve
d.o.o. iz Ilirske Bistrice nudi
solarne bojlerje, kotle iz nerja-
veče pločevine in grelne regi-
stre iz zaščitenih bakrenih ce-
vi, vulumna 300 in 500 litrov.
Informacije: tel. 067/81-612
(Igor Penko).
-	Podjetje Sigma iz Griž
nudi izdelavo in montažo sani-
tarnih sten in kabin, etažnih
dimnikov, sigmaterm (Pro-
krom dimnikov) in betonske
galanterije. Izvajajo tudi pro-
jektiranje in konstruiranje na-
vedenih proizvodov po naroči-
lu. Informacije: tel. 713-231
(Igor Skomik).
-	Podjetje IGM Gradnja iz
Prebolda daje v najem proiz-
vodno halo površine 1728 m^
s poslovnimi prostori (150 m^)
in odprto deponijo v Latkovi
vasi pri Preboldu. Objekt je
primeren za proizvodnjo grad-
benih elementov, kovinsko de-
javnost ipd.. Informacije: tel.
701-011 (Venčeslav Satler).
-	Podjetje Aero - Stroje-
gradnja iz Šempetra v Savinj-
ski dolini daje v žakup proiz-
vodno opremo, vpeljane pro-
grame, tekoča naročila s po-
dročja proizvodnje strojev za
papirno in grafično industrijo.
Na razpolago je delovna sila,
vključno s strokovnim vode-
njem del. Informacije: tel. 701-
220 (dipl. ing. Ludvig Ste-
pančič).
Povpraševanje:
- Podjetje GOP Kongrad iz
Slovenskih Konjic išče nove
programe v smislu skupnih
vlaganj na področju kovinske
predelave, orijentiranih v pro-
izvodnjo: oprema za gradbeni-
štvo in zaključna dela v grad-
beništvu, oprema s področja
zbiranja, prevoza in deponira-
nja posebnih odpadkov ter
oprema s področja čiščenja
odpadnih voda. Informacije:
tel. 755-440 (dipl. ing. Janez
Pohčar).
Število zaposlenih
manjše
Na celjskem območju je bilo
konec junija zaposlenih 81.688
ljudi. To je za skoraj dva od-
stotka manj kot pred pol leta.
Upada predvsem število zapo-
slenih v gospodarstvu, med-
tem ko število zaposlenih pri
obrtnikih nekoliko narašča.
Sklad za razvoj
malili podjetij
Ljubljanska banka je obja-
vila drugi razpis za pridobitev
sredstev Sklada za razvoj ma-
lih podjetij. Skupen znesek
sredstev znaša dobrih 117 mi-
lijonov tolarjev, denar pa je
namenjen predvsem spodbuja-
nju proizvodne dejavnosti ma-
lih podjetij z do 50 zaposleni-
mi. Prošnje bodo zbirali do
15. septembra, za pridobitev
sredstev sklada pa lahko za-
prosijo mala podjetja iz vse
Slovenije.
Šmarske obveznice
Občina Šmarje pri Jelšah
namerava izdati emisijo ob-
veznic v višini 10 milijonov
nemških mark. Z izdajo ob-
veznic nameravajo zagotoviti
denar za razvoj gospodarske
in družbene infrastrukture ter
razvoj drobnega gospodarstva
in podjetništva.
Št. 32 - 13. avgust 1992
5
Voda postala
dragocena tekočina
Uudie so se zaUnie dni zaman ozirali v nebo - dežja Je bilo le za vzorec
Tako kot celo Slovenijo, je
tudi celjsko območje suša pre-
cej prizadela. Kot je povedal
inž. meteorologije Andrej Pe-
čenko, suša traja že od sredine
julija.
Nad Evropo se je razširil
azorski anticiklon, ki prinaša
našim krajem lepo, sončno in
tudi vroče vreme. Poleti se po-
larna fronta dvigne visoko nad
severni pol, fronte, oslabljeni
cikloni, potujejo prek severne-
ga Atlantika in Skandinavije,
naše kraje pa fronta le oplazi
s svojim repom in ponavadi
povzroči le prehodne popol-
danske pooblačitve in seveda
kakšno nevihto. Takšne pada-
vine izsušene zemlje ne namo-
čijo dovolj močno, za prekini-
tev suše pa je ponavadi po-
trebno obilnejše deževje.
V zadnjih letih je bilo daljše
sušno obdobje v vročem juliju
leta 1983, temperature so se
tedaj povzpele na 37°.
Tone Sentočnik iz občinske
gasilske zveze Celje je pove-
dal, da vedno večje pomanjka-
nje vode gasilcem v celjski ob-
čini nalaga vedno več dela.
Gasilci so pravzaprav nosilci
akcije, saj so edini ustrezno
opremljeni za prevoz pitne vo-
de. Prostovoljni gasilci največ
vozijo vodo v obrobne predele
celjske občine, proti konjiški,
kjer so zaradi pomanjkanja
vode najbolj prizadete kmetije
z veliko živine v hlevih. Vodo
prevažajo gasilska društva
Dobrna, Nova cerkev, Franko-
lovo, Vojnik, Ljubečna, Tmov-
Ije in na drugi strani Prožin-
I ska vas. Vodo vozijo tudi po-
klicni gasilci, največ v odmak-
ji/ene zaselke Lise, na Anski
vrh in na Teharje. Delo jim
otežkočajo dopusti, saj težko
najdejo zadostno število gasil-
cev za prevoz vode, vendar
kljub težavam ne bo nihče
ostal brez te dragocene tekoči-
ne, zagotavlja Sentočnik.
Suša se odraža predvsem na
poljščinah, najbolj na koruzi,
hmelju, krompirju, strniščnih
posevkih in travinju.
Koruza potrebuje za nor-
malno rast in razvoj V juliju in
avgustu po 90 mm padavin na
kvadratni meter. V tem tre-
nutku so najbolj ogroženi po-
sevki na njivah z manjšo vseb-
nostjo humusa, na izpostavlje-
nih hribovitih legah in na tež-
jih tleh, pa tam, kjer so tla
zbita. Na mnogih njivah so li-
sti posušeni že nad storžem.
Za take posevke se priporoča
čim hitrejše spravilo - siliranje.
Krma iz take silaže ne bo ka-
kovostna, saj ima zmanjšano
škrobno vrednost. Tako bodo
imeli kmetje velik izpad kako-
vostne krme za živino, nekate-
ri jo bodo morali nadomestiti
celo z nakupom.
Normalno višino in kako-
vost hmeljnih storžkov bodo
v tem letu imeli samo pridelo-
valci, ki hmeljne nasade na-
makajo. Storžki zaradi suše
ostanejo majhni in lahko zara-
di visokih temperatur prezo-
rijo.
Strniščni dosevki, ki so bili
posejani po spravilu ječmena,
so vzniknili, vendar v tem času
ne nadaljujejo rasti, temveč na
mnogih njivah, na lažjih prod-
natih tleh, celo propadajo.
Precejšnja škoda pa bo tudi
na travinju. Izostal bo tretji
odkos oziroma se bo pomaknil
v čas četrtega. Zato se priča-
kuje v spomladanskem obdob-
ju leta 1993 pomanjkanje
krme.
V	laški občini skrbi živino-
rejce predvsem pomanjšan od-
kos. Ce se bo suša nadaljevala,
bodo posledice opazne pred-
vsem naslednjo pomlad zaradi
padca staleža živine v hlevih,
ker bo primanjkovalo krme.
Z vodo v samem centru zaen-
krat še nimajo težav, količino
v rezervoarjih preverjajo več-
krat dnevno in vodo po potrebi
tudi prečrpavajo. Veliko pa je
odvisno tudi od Pivovarne La-
ško, od njene proizvodnje, ker
je precejšnji potrošnik vode.
Težave so v okoliških krajih
- v Trobnem dolu, Poreberju in
Malih Grahovšah. Pomanjka-
nje nadomeščajo z dovažanjem
vode s cisternami.
V	Šmarju je vodooskrba iz
javnih vodovodov večinoma še
normalna. Občasno pomanj-
kanje občutijo le gospodinj-
stva v južnem delu občine in to
predvsem zaradi okvar vodo-
voda, ki so posledica suše, je
v ponedeljek povedal komu-
nalni inšpektor Jože Boršič, ki
opozarja na velike težave z vo-
do v višinskih krajih, kjer po-
magajo gasilci že ves mesec.
Kritičen je tudi nizek vodostaj
potokov - nekateri so se že po-
sušili. Znani pa so tudi že prvi
podatki o škodi. Na travnikih
bo za 70 odstotkov manj pri-
delka, koruze pa bo za 60 od-
stotkov manj. Posledice suše
so vidne tudi na plantažah ja-
blan in hrušk: plodovi so
manjši in listje odpada, kar bo
imelo posledice prihodnje leto.
Pridelek sadja bo manjši za
tretjino, zlasti pa bo manjša
kakovost. Hmelja bo prav tako
za 30 odstotkov manj. V vino-
gradih na lapomatih in pešče-
nih tleh grozdje vene, listje pa
odpada in rumeni, je med dru-
gim ugotovila šmarska komi-
sija za poškodbe v kmetijstvu,
pri čemer je treba opozoriti, da
gre za prve, okvirne podatke.
Tudi v šentjurski občini ču-
tijo pomanjkanje vode, še zla-
sti na obrobju centrov krajev-
nih skupnosti. V mestu Šent-
jur imajo zaradi suše probleme
v predelu »Cona pet«, v smeri
proti kmetijski šoli, kjer jih
oskrbujejo z vodo iz šmarske
občine, iz vodovoda Loka.
V oddaljene zaselke te kozjan-
ske občine prevažajo vodo
s pomočjo gasilskih društev
Planina, Dramlje in Ponikva.
Na njivah pa so ponekod že
vidne razpoke v zemlji. Tako
bo tudi v tej občini suša precej
prizadela kmetovalce.
Največje je pomanjkanje vo-
de v naseljih Kalobje, Ponikva
in Dramlje, kjer so v torek za-
radi varčevanja z vodo le-to
pričeli občasno zapirati.
V Žalcu z vodo zaenkrat ni-
majo problemov. V Ponikvo in
Studence pa jo dovažajo s po-
močjo gasilcev.
Kot pravi inž. Andrej Pečen-
ko, s Hidrometeorološkega za-
voda v Ljubljani, lahko priča-
kujemo večje spremembe vre-
mena šele v drugi polovici av-
gusta. Te ponavadi prinesejo
padavine in osvežitve. Hladna
in zamegljena jutra pa povedo,
da je pred nami jesen.
Jože Spevan, direktor vodovo-
da Celje: »Nihče od odjemal-
cev vode z našega osrednjega
sistema v Celju zaenkrat.^ ne
čuti pomanjkanja vode. Prav-
zaprav imamo nekaj vode še
v rezervi in bi jo lahko dali
v sistem, če bi se to pokazalo
za potrebno. Vse naprave de-
lujejo brezhibno, izgub ni in
tudi zato je vode dovolj. Teža-
ve so samo v Kompolah in
v Košnici, kjer imajo svoji
vodni zajetji in niso priključe-
ni na osrednji sistem. Prejšnji
petek smo zato v obeh naseljih
uvedli prvo stopnjo redukcije,
ki bo veljala do preklica. Vodo
lahko prebivalci uporabljajo
samo za prehrano in osnovno
higieno, prepovedano pa je za-
livanje, hlajenje in pranje av-
tomobilov. Nekaj težav je tudi
v Šmartnem v Rožni dolini,
kjer imajo tudi svoj vodovod.
Pomembno delo opravijo ga-
silci, ki vozijo vodo zlasti tja,
kjer so visoko ležeče kmetije in
kjer nimajo urejenih vodo-
vodov.«
Povsod opozarjajo na skraj-
no varčevanje z vodo, kar lah-
ko prepreči, da bi vodovodne
pipe ostale prazne: prepove-
dano je seveda pranje vozil in
zalivanje vrtov. Tega se mora-
mo zavedati, saj voda še vedno
ostaja eden najnujnejših virov
življenja.
KARMEN BREGAR
T. V., B. J.
Foto: EDI MASNEC
Pogovarjali smo se tudi z di-
rektorjem sadjarstva Mirosan
v Petrovčah, Vidom Korber-
jem, ki zatrjuje, da zaenkrat še
nimajo velike škode. Korenine
dreves so nekoliko globlje
v zemlji, pod jablanami ni ple-
vela, ki bi trosil vodo. Veliko
pripomorejo težka tla, na ka-
terih je nasad, saj le-ta precej
zadržujejo vodo, je povedal di-
rektor sadjarstva Mirosan.
O' cz KI f^ CZ
i ^m	iiMroiiM
NA SONČNI STRANI ALP
UDAREC V PRAZNO
- V obdobju »kislih kumaric«
za stranke in časnikarje so si
v Grosovi Liberalni stranki
zamislili »podvig«, ki naj bi
povzročil politično vročico in
postavil liberalce v središče
odmrlega političnega doga-
janja. Pod zaščito Liberalne
stranke in poslanca Demosa
Danijela Starmana (ta naj bi
nudil pravno zaščito) naj bi
po 47 letih prišel v Slovenijo
nekdanji domobranec Vinko
Levstik, domnevni vojni zlo-
činec.
Ker se je za nekatere zgo-
dovina začela šele s priho-
dom Demosa na oblast
(1990), so spregledali, da je
bil Levstik na kratko v Slo-
veniji še za časa izvršnega
sveta, ki ga je bil vodil Dušan
Šinigoj.
»Politični show« se liberal-
cem ni posrečil, saj je od no-
tranjega ministra Bavčarja
Levstik dobil sporočilo, da ni
na seznamu sedmih vojnih
zločincev in da ga nihče ne
bo preganjal, če bo prišel
obiskat sorodnike.
Vinko Levstik je sicer zelo
govorljiva, toda razdvojena
osebnost. Sam je pripovedo-
val, da je v Teharjih ušel
smrti, da je ubil partizanska
oficirja (»po želji vaščanov«,
kot je zatrjeval), da je bil
agent ameriške obveščevalne
službe CIA (o tem pri CIA
menda ne vedo ničesar). Edi-
no dejstvo ostaja, da je hote-
lir v Rimu in Gorici.
S pomočjo Levstika bi ne-
kateri radi dokazali, da
v Sloveniji ni bilo sodelavcev
okupatorja, ampak da je bila
zgolj »državljanska vojna«,
v njej pa je, kot kažejo tudi
razmere v BiH, vse dovolje-
no. Skratka, po skoraj pol
stoletja bi nekateri radi poli-
tično pisali zgodovino na no-
vo, prevrednotili domobran-
stvo, dobili volilne glasove
nekdanjih domobrancev, be-
logardistov in čmorokcev, ki
so v tujini, pa naj bi dobili
pravico voliti na letošnjih
volitvah, pa tudi sorodnikov
v drugem in tretjem kolenu
nekdanjih sodelavcev oku-
patorja.
Dan D, kot si ga je zamisli-
la Liberalna stranka, 23. av-
gust, je torej udarec v praz-
no. Vinko Levstik ne bo po-
treboval ne »pravne zaščite«
Danijela Starmana (kakšna
smola! - op. p.) ne gostoljub-
ja Liberalne stranke.
Zdaj Liberalni stranki ne
ostane drugega, kot da sproži
na ves glas napovedovani
proces proti komunistični
partiji oziroma zvezi komu-
nistov, ki je po mnenju libe-
ralcev kriva za vse, kar se je
bilo zgodilo v obdobju po
vojni, vključno, z lepim in
precej lagodnim življenjem
tudi voditeljev in mnogih
članov Liberalne stranke.
USODNI DNEVI - Kot so
liberalci in Vinko Levstik
menili, ali bo za njih »dan D«
23. avgust, tako veliko pre-
več Slovencev, mladih ali
starejših, ne ve, kdaj bo nji-
hov usodni dan. Pri tem mi-
slim na nesreče v gorah, na
cesti, za stroji in v vodi.
V zadnjih 21 letih je na ta
način v Sloveniji ugasnilo
15.687 življenje, od teh 1.517
zaradi utopitve.
Na srečo se je število uto-
pitev v zadnjih letih začelo
zmanjševati, vendar previd-
nost nikoli ni odveč. Delno
lahko zasluge za to pripiše-
mo tudi republiški akciji Na-
učimo se plavati. Vendar
preži nevarnost z nove stra-
ni, to je, da se bo zaradi po-
manjkanja denarja število
udeležencev akcije Naučimo
se plavati (bilo jih je od
26.000 do 28.000 na leto)
zmanjšalo. Vsak neplavalec
pa je možni kandidat za uto-
pitev, kar je pokazala tudi
zadnja tragedija v Bohinj-
skem jezeru.
Republiška uprava za zaš-
čito in reševanje opozarja tu-
di na neurejena kopališča, ki
pomenijo dodatno nevarnost
za življenje ljudi. Med ta ko-
pališča sodijo tudi takšna, za
katera si ne bi nikoli mislili.
Na primer: kopališče avto-
kampa Šobec, kopališči
v Mlinu in Zaki na Bledu,
v Bohinju v Ribčevem lazu,
pri hotelu Zlatorogin v avto-
kampu, pa Slivniško in
Šmartinsko jezero v celjski
občini, gramoznice ob Savi-
nji, kopališča ob Kolpi, ki jih
zlasti letos zelo propagirajo,
in še bi lahko naštevali.
Da bi bilo utopitev čim-
manj, pristojni tudi opozar-
jajo, da celo na urejenih ko-
pališčih »na črno« dela več
kot 100 reševalcev, saj je na
150 »urejenih« kopališčih sa-
mo 41 reševalcev iz vode
s potrjeno licenco.
Torej zanašajte se sami na-
se, ne tvegajte, rajši naredite
nekaj korakov manj v nezna-
no vodo, kot da se igrate po-
gumneža. Pogum brez pame-
ti je namreč prvi sovražnik
življenja.
DOPISOVANJE MED
VLADNIM IN CERKVENIM
VRHOM - V najkrajšem
možnem času naj bi se sešli
predstavniki slovenske vlade
in slovenske Cerkve, da bi
rešili sporna vprašanja, kako
vrniti premoženje cerkvenim
ustanovam. Ljubljanski nad-
škof in metropolit dr. Alojzij
Šuštarje namreč pisal dr. Ja-
nezu Drnovšku, da Cerkev
pričakuje vrnitev zaplenje-
nih gozdov, vendar ne kar
povprek, ampak je celo pri-
pravljena odpovedati se last-
ninski pravici do škofijskih
gozdov in drugih nepremič-
nin, ki jih po svoji presoji ne
potrebuje. Oba, pisec pisma
in naslovnik, pa hkrati opo-
zarjata, da se pri izvajanju
zakona o denacionalizaciji
pojavljajo številni politični
problemi, ki upočasnjujejo
vračanje premoženja. Dr.
Drnovšek je omenil, da vso
zadevo ovirajo tudi delegati
v republiški skupščini, ki
»zaradi znanih razlogov ne
sprejme skoraj nobenega si-
stemskega zakona več«.
Zdaj se bo tudi pokazalo,
kakšen vpliv ima poglavar
rimskokatoliške Cerkve
v Sloveniji, saj tako Sloven-
ska ljudska stranka kot Krš-
čanski demokrati prisegajo
na krščanski etos. Vračanje
premoženja Cerkvi pa bi mo-
ralo biti zadosten razlog, da
opozicijski delegati iz vrst
ljudskostnikov in krščanskih
demokratov ne bi metali vla-
di polet pod noge tudi pri
zakonih, ki bi pomagali
Cerkvi do njene lastnine.
SPRAVA POD LIPO?
- V teh prepirljivih časih bo
kar prav prišla pobuda turi-
stičnega društva iz Črne in
občine Ravne na Koroškem.
Ti bodo 16. avgusta priredili
tradicionalno srečanje slo-
venskih državnikov pri Na-
jevski lipi (gre za »lipo vseh
lip«, kot jo imenujejo, ki je
v sredini votla, obseg ima
12,5 metra, po 770 letih pa še
vedno poganja nove vrhove
na Ludranskem vrhu pod
Smrekovcem). Povabljeni so,
vsi slovenski državniki,
strankarski prvaki in konzu-
larni predstavniki v Slove-
niji.
Št. 32 - 13. avgust 1992
NW

Nad aids zaenicrat
ie še z osveščanjem
Konec aprila letos je bilo v Sloveniji prijav-
ljenih 24 bolnikov z aidsom. Največ jih je bilo
med homoseksualci med 25. in 29. letom. Naj-
več, enajst, je bilo primerov aidsa v Ljubljani,
dva sta bila zabeležena v Celju.
O aidsu, za katerega se morda marsikomu
zdi, da je še daleč, da smo v Sloveniji še vami
pred njim, zdravstveni delavci že intenzivno
razmišljajo sedaj. Tudi v celjski bolnišnici. Na
pogovor o aidsu smo povabili primarija dr-
. Marijana Močivnika z dializnega oddelka
celjske bolnišnice.
»Aids je bolezen današnje dobe. Kljub trudu
in številnim raziskavam še vedno ni kazalcev,
da bi bilo v bližnji prihodnosti mogoče priča-
kovati ustrezno zdravilo zanj. Ostane nam pre-
ventiva, nekakšna obramba, za katero potre-
bujemo strateški načrt. V Sloveniji seveda
imamo bolnike s to boleznijo, okužene z viru-
som. Število obolelih narašča, prav tako na-
rašča število sero pozitivnih. Vemo kako se
aids razširja, vemo, da ogroža različne rizične
skupine ljudi ali bolnikov, med njimi so, nena-
zadnje, tudi vsi delavci v zdravstvu oziroma
tisti, ki lahko pridejo pri delu v stik s krvjo.
V zvezi s tem je znan primer iz Anglije, ko se je
okužila zdravnica. Med rjuhami na bolniški
postelji se je izgubila igla, ki so jo uporabljali
za bolnika, pri katerem so kasneje odkrili, da
ima aids. Zdravnica se je s to iglo zbodla,« je
uvodoma povedal Močivnik.
Znani pa so tudi primeri, ko so se ljudje
z aidsom okužili ravno v bolnišnici.
»Žal obstajajo tudi takšni primeri. Gre za
dežele, ki so nekoč imele priložnost priti do
boljših medicinskih pripomočkov za enkratno
uporabo, kasneje, ko so bili v stiski, pa so jih
nekako >očistili< in jih ponovno uporabili.
Znan je primer iz Romunije, kjer so med otroci
ugotovili izredno visok odstotek HIV reaktiv-
nih bolnikov. Podobno so odkrili tudi v Sovjet-
ski zvezi, ko so večkrat uporabljali prečiščene
oziroma očiščene in oprane pripomočke, ki so
bili predvideni le za enkratno uporabo. Gre
predvsem za injekcijske igle. Tako so dokazali
prenos bolezni tudi v zdravstvenih ustanovah
samih. To je zato eno izmed opozoril tudi za
naše ravnanje, da ne bomo popuščali pri tistih
ukrepih, za katere vemo, da se jih moramo
držati, če nočemo, da se bolezen razšin. Zašči-
ta pred aidsom navsezadnje ni zapletena, je pa
draga.
Ali je kljub vsemu morda kaj možnosti, da bi
se z aidsom okužil bolnik, ki pride v celjsko
bolnišnico na dializo?
Teoretična možnost, da bi se to zgodilo, ob-
staja, vendar je, predvsem po zaslugi naših
raziskav, zelo majhna. Pri vseh bolnikih, ki jih
sprejmemo na zdravljenje, brezpogojno prej
opravimo preiskavo o morebitni okuženosti
s tem virusom. Tako maksimalno preprečuje-
mo možnost pojava in širjenja te bolezni. Prei-
skavo opravljamo tako pri bolnikih kot pri
zdravstvenih delavcih.
Ali prihajajo ljudje na testiranje k vam tudi
zato, ker želijo le preveriti, ali niso morebiti
okuženi z virusom?
Tu so že razlike. Na začetku, pred leti, smo
marsikomu tudi v naši poliklinični dejavnosti,
v času ambulantnih pregledov, naredili to pre-
iskavo. Osebno se mi to ni zdelo primemo, zato
sedaj preiskave ne naročim, če je bolnik ne
želi. Sicer pa lahko na testiranje v bolnišnico
pride kdorkoli.
Kako pa je z zanesljivostjo krvnih priprav-
kov v Sloveniji?
Upam si trditi, da je zanesljivost, da krvni
pripravki in kri niso okuženi, pri nas izjemna.
Marsikomu se to lahko zdi nenavadno, vendar
je treba povedati, da gre to pripisati temu, da
nismo pri nas nikoli poozabljali na strokovno
plat. Zelo znan je slovenski program dajanja
krvi prostovoljno, ne za plačilo. Zdi se mi, da
je to osnovni razlog, da kri ni okužena. Krvo-
dajalci krvi namreč ne prodajajo, temveč jo
dajejo v človekoljubne namene.
Kakšen pa je socialni položaj bolnikov, oku-
ženih z aidsom in kako nanje gleda naša
družba?
Problem je tudi s te plati večplasten. Gre
predvsem za bojazen, strah družbe, ki se boji
okužbe. Ne gre le za somatsko obolevanje, to-
rej ko so simptomi bolezni znani in jasni, pač
pa gre tudi za zbolevanje v okvim duhovne,
duševne sfere tako teh, ki so zboleli, kot tudi
okolja oziroma družbe kot celote, ki take bol-
nike sprejme ali jih želi izolirati. Tu naletimo
na resen problem človekovega dostojanstva,
njegovih osnovnih pravic, od izpolnjevanja an-
ketnih pol pri vstopu v tujo državo, do zaposli-
tve. Bolniki z aidsom so lahko še dolgo v dobri
kondiciji, zaradi odklonilnega odnosa okolja,
pa lahko pride do hudih duševnih težav.
Zdravila še ni, čeprav si raziskovalci izjem-
no prizadevajo, da bi ga odkrili.
Pravega zdravila še nimamo, čeprav v svetu
tečejo obsežne raziskave. Prepričan sem, da bo
v določenem časovnem obdobju raziskav, mor-
da bodo trajale še pet do deset let, uspelo
takšno zdravilo pridobiti. Toda tudi danes si-
tuacija ni videti tako brezupna, kot se včasih
zdi. Po priporočilu ameriške asociacije za
zdravila obstaja preparat, ki ga je mogoče pri
teh bolnikih že koristno uporabljati, saj omo-
goča boljšo kvaliteto življenja tem bolnikom
ali vsaj daljše preživetje. To zdravilo je citovo-
din, ki ima tudi nezaželene stranske učinke,
med drugim slabokrvnost. To lahko zopet
zdravimo s hormonom, ki skrbi za nastajanje
rdečih krvničk in lahko tem bolnikom popravi
in izboljša kvaliteto življenja. Žal je v ozadju
vedno denar. Ta zdravila so namreč izredno
draga.
V	Sloveniji jih še ni?
V	Sloveniji to zdravilo za slabokrvnost seve-
da uporabljamo predvsem pri bolnikih, ki so
na dializi. Za bolnike, ki jih zdravimo zaradi
že razvite klinične slike aidsa, pa teh podatkov
nimam. Vsekakor pa, če bi bilo potrebno, nam
tudi citovodin ni nedosegljiv.
NINA MARUŠKA SEDLAR
Število prijavljenih primerov aidsa glede na
starostno skupino in spol v Sloveniji do
30.4.1992
Število prijavljenih primerov aidsa v Sloveniji glede kategorije izpostavljenosti in leta prijave,
stanje na dan 30.4.1992
Število prijavljenih primerov aidsa v Sloveniji glede na regijo
prebivališča in skupaj v Sloveniji do 30.4.1992
S kondomi nad Aids
v celjski lekarni Center na teden
prodajo približno po 200 kondomov.
Le-ti so se v poletnih mesecih poceni-
li, saj po novem ne sodijo več med
izdelke iz gume temveč med pomožne
zdravstvene pripomočke, zaradi česar
velja zanje nižji prometni davek. In
kako Celjani razmišljajo o uporabi
kondomov in Aidsu?
Emi Kragolnik iz Celja: »Kondomi
so edina zaščita pred aidsom. Kondo-
mom popolnoma zaupam in kadar
grem na kakšen žur ali kaj podobne-
ga, jih imam vedno s seboj, saj se bo-
jim okužbe. Če jih nimaš, ženske lah-
ko odklonijo, in potem je bolje, da
sploh ne poizkusiš. Če grem v posteljo
z neznano žensko, moram imeti kon-
dome vedno v žepu. Cena kondomov
ni previsoka, lahko pa bi bila boljša
kvaliteta. V tujini, na primer, so na-
prodaj mnogo kvalitetnejši. Pri kvali-
teti sem pozoren predvsem na to, da so
čim tanjši in čim močnejši.«
Pavel Matjaž iz Celja: »O Aidsu ve-
liko ljudi ve premalo. Pomembno je,
da bi vsakdo vedel, kako se je mogoče
okužiti z vimsom in kako se ga ubra-
niti. Aids lahko dobi skoraj vsak, zato
bi bilo dobro, če bi mladi o zaščiti
pred aidsom vedeli še več. Tudi sam
ne izključujem možnosti, da bi ga
morda lahko dobil. To je odvisno od
tega, kako pogosto menjavaš partner-
ja in ali imaš stalnega. Kako ukrepam,
da ne bi dobil aidsa? Preventivno!«
Boiezen Tretjega sveta in depriviiigiranih
Konec julija je bila v Amsterdamu osma
konferenca o aidsu, na kateri sodelujejo zdrav-
niki, znanstveniki in drugi. Najbolj šokantna
vest, ki je odjeknila v javnosti je bila, da so
odkrili okoli trideset bolnikov z aidsom, ki
niso okuženi z virusom HIV.
Očitno gre za nov virus, ali za mutanta viru-
sa HIV, kot je na konferenci domneval dr, Luc
Montagnier, ki je prvi odkril vims HIV. Stro-
kovnjaki na konferenci so se strinjali, da četu-
di bi šlo za nov virus, ga bodo v nekaj mesecih
odkrili, ljudem pa do takrat ni treba zganjati
panike.
Raziskovalci, žal, še niso odkrili zdravila
proti aidsu. Več milijard dolarjev so že porabi-
li v raziskovalne namene, zadovoljivih rezulta-
tov pa še ni. Svetovna zdravstvena organizaci-
ja je posredovala podatek, da bo do leta 2000
na svetu okoli 30 milijonov bolnikov z aidsom.
V	ameriški reviji Time so precej prostora
namenili tej konferenci, in ker se je proti Aidsu
še vedno mogoče boriti v glavnem le z osvešča-
njem ljudi, s poučevanjem le-teh kako se je
okužbe mogoče ubraniti, smo se odločili, da po
reviji Time povzamemo nekaj zanimivosti
s konference.
Več icot polovica Afričanov
oicužena
Podatki kažejo, da je največ bolnikov z aid-
som v Afriki, kar 69 odstotkov, sledijo Zdmže-
ne države Amerike s 16 odstotki, na ostalo
Ameriko odpade devet odstotkov bolnikov,
v Evropi jih je šest odstokov, drugod po svetu
pa en odstotek.
Glede na način, kako so se okužili z vimsom
HIV, prevladujejo v ZDA na prvem mestu ho-
moseksualci, kar 58 odstotkov jih je, 23 odstot-
kov je narkomanov, ki so drogo jemali intrave-
nozno, šest odstotkov je takšnih, ki so hkrati
homoseksualci in narkomani, prav tako jih je
toliko iz vrst heteroseksualcev. Bolnikov, ki so
se okužili pri transfuziji, je za dva odstotka,
med hemofiliki pa en odstotek obolelih za aid-
som. Štirje odstotki bolnikov ne sodijo v nobe-
no od rizičnih skupin.
Na klinikah v San Franciscu in New Yorku
zadnje čase ugotavljajo, da se je število žensk,
obolelih za aidsom, povečalo za 30 do 50 od-
stotkov. Večina je izjavila, da ni vedela, da so
njihovi partnerji sodili v rizične skupine. Sicer
pa so tudi zdravniki iz dmgih držav na am-
sterdamski konferenci ugotavljali, da je obole-
lih za aidsom vse več med heteroseksualci in
ženskami. Do leta 2000 naj bi število obolehh
žensk doseglo število obolelih moških, so na-
povedali.
V	ZDA aidsu napovedujejo boj s številnimi
prevenitvnimi akcijami, obenem pa je že nekaj
mesecev v rabi test, ki v desetih minutah poka-
že, ali je človek okužen ali ne. Je 99 odstotno
zanesljiv. Če test daje pozitiven rezultat, opra-
vijo nato še klasično, laboratorijsko preiskavo
kn^i, da je rezultat zares zanesljiv. Za oba pa
velja, da ga je čez pol leta treba ponoviti, saj je
lahko tako dolgo virus prisoten v telesu, ne da
bi se ga dalo odkriti.
Aids najhuje pustoši v najrevnejših predelih
sveta. V Afriki, ponekod v Aziji in Latinski
Ameriki število žrtev aidsa neprestano naraš-
ča. Dr. Kevin de Cock iz Abidjanija je dejal:
»Aids je v ZDA bolezen depriviiigiranih, v sve-
tu, na splošno, pa bolezen Tretjega sveta.«
Skoraj vsak štirideseti otrok v Afriki se rodi
okužen. V Zambiji je več kot 24 odstotkov
nosečnic okuženih z vimsom HIV.
Da se v nerazvitem svetu aids širi tako hitro
strokovnjaki pripisujejo predvsem neosvešče-
nosti ljudi. Posebej zaskrbljujoče je stanje tudi
v Indiji. In če je v razvitem svetu največ bolni-
kov z aidsom med homoseksualci, jih je v ne-
razvitem največ med heteroseksualci.
Grozljivi rezultati neosveščenosti prihajajo
iz Ugande. Ko se je tam sredi osemdesetih let
pojavil aids v večjem obsegu, so moški sklenili,
da bodo bolj pazili, kakšno dekle jemljejo v za-
kon. Odločali so se v glavnem za zelo mlada
dekleta, saj so domnevali, da se bodo tako
izognili aidsu. Ko so dekleta vstopila v zakon
zares niso bila okužena z viruosm HIV, kaj
kmalu pa so jih okužili njihovi možje sami.
Zato je v Ugandi med dekleti največ takšnih,
ki se z vimsom okužijo med 11. in 16. letom
starosti. Da bi bili vami, se nekateri ugandski
moški ozirajo celo po triletnih deklicah. Ko je
ugandski predsednik Musev^reni leta 1986 opo-
zarjal, da njegova država potrebuje na tem
področju pomoč, je bil s svojim načinom raz-
mišljanja v manjšini. Na konferenci v Amster-
damu pa so zopet obelodanili podobne pobude.
Hector Acevedo, župan glavnega portoriškega
mesta pa je dejal: »V San Juanu se srečujemo
z dvema epidemijama: z epidemijo aidsa in
z epidemijo zanikanja le-tega.«	N. G.
Št. 32 - 13. avgust 1992
7
Zhornilt o mohilizirancih
Poučna pultUkacIia o nemški mobiiizaciU Siovencev ¥ drugi svetovni vojni
Izšla je publikacija o nemški
mobilizaciji Slovencev. Gre za
lepo urejen zbornik celotnega
gradiva, obravnavanega na
strokovnem posvetu, ki je bil
14. maja 1992 v Mariboru,
v organizaciji Društva mobili-
ziranih Slovencev v nemško
vojsko s sedežem v Celju in
Muzeja narodne osvoboditve
Maribor, ki sta tudi izdajatelja
zbornika. Objavljeni so stro-
kovni prispevki enajstih
uglednih avtorjev, dokumenti-
rani s fotografijami številnih
izvirnih dokumentov — tako
nemških kot povojnih jugoslo-
vanskih in slovenskih oblasti.
Nemško mobilizacijo na slo-
venskem Štajerskem in Go-
renjskem so v poljudnih stro-
kovnih sestavkih prikazali
ugledni zgodovinarji dr. Milan
Ževart, upokojeni ravnatelj
Muzeja narodne osvoboditve
Maribor in redni profesor Pe-
dagoške fakultete v Mariboru,
Lojze Penič, muzejski svetova-
lec, Muzej narodne osvobodi--
tve Maribor, Emil Lajh, mu-
zejski svetovalec. Muzej no-
vejše zgodovine Celje, Jože
Dežman, višji kustos, Gorenj-
ski muzej Kranj in Monika
Kokalj-Kočevar, kustosinja.
Gorenjski muzej Kranj.
Dr.Danilo Turk, profesor
Pravne fakultete Univerze
v Ljubljani, diplomat in stro-
kovnjak za mednarodno pra-
vo, je prikazal mobilizacijo
Slovencev z gledišča medna-
rodnega prava, naslovni škof
dr. Vekoslav Grmič pa je
osvetlil moralne stiske sloven-
skih mobilizirancev.
Pomemben je prispevek
Alojza Žiberta iz Kranja pod
naslovom Mobilizirani, zazna-
movani, pozabljeni, ki je do-
kumentiran kar s 13 fotokopi-
jami raznih dokumentov.
Franc Fideršek iz Ptuja je po-
drobno opisal in s številkami
podkrepil mobilizacijo na ob-
močju takratne občine Žetale
s prikazom usode mobiliziran-
cev. Franc Potisk iz Marjete na
Dravskem polju pa bolj na
splošno opisuje Slovence kot
vojake druge svetovne vojne.
Posebej je treba omeniti ob-
širen prispevek Rudija Marko-
viča, predsednika Društva
mobiliziranih	Slovencev
v nemško vojsko iz Celja, ki je
pod naslovom Položaj mobili-
zirancev v državi Republiki
Sloveniji orisal razmere pri
nas med okupacijo in po vojni,
ustanovitev in dosedanja pri-
zadevanja tega društva, kar
vse je dokumentirano z deseti-
mi prilogami, med drugim tudi
s fotokopijami predpisov ZR
Nemčije. Ob koncu pa so ob-
javljene fotokopije dokumen-
tov, ki jih je po posredovanju
Univerzitetne knjižnice Mari-
bor društvu poslalo Ministr-
stvo za ljudsko zdravstvo in
socialno politiko Kraljevine
Belgije. Iz teh dokumentov je
podrobno razvidno, kako so
zadevo belgijskih prisilnih
mobilizirancev v nemško voj-
sko uredili med Kraljevino
Belgijo in ZR Nemčijo. To lah-
ko služi kot vzorec vladi Repu-
blike Slovenije, da sklene z ZR
Nemčijo podoben sporazum in
zakonodajo, ki bo določala,
kdo ima lahko položaj mobili-
ziranca in kakšne pravice iz
tega izhajajo.
Zbornik je uredil dipl.inž.
Ludvik Puklavec, predsednik
območnega odbora Maribor,
ki je tudi napisal uvod. Pri
urejanju sta mu pomagala dr-
. Bnmo Hartman in Albin Pre-
sker.
Zbornik je izšel v tisoč izvo-
dih. Člani društva ga bodo
lahko kupili na sedežih svojih
območnih odborov in na sede-
žu društva v Celju po 800 SIT,
enako Gorenjci na sedežu
Združenja mobiliziranih Go-
renjcev v Kranju. Publikacijo
bo moč dobiti tudi v knjigar-
nah, vendar po znatno višji
ceni.
Vsebina prav gotovo ne bo
zanimiva samo za člane dru-
štva, temveč tudi za mlajše, da
se seznanijo z resnično usodo
desettisočev slovenskih fantov
in mož med drugo svetovno
vojno, o čemer se je dobrih 45
let molčalo, za svoje pravice
pa se morajo še vedno bojevati
z močjo argumentov in doku-
mentov. K temu bo predstav-
ljen zbornik prav gotovo pri-
speval svoj delež.
FRANC FIDERŠEK
Koze in ovce
Hrvaško Istro, predvsem pa
kraje okoli Poreča, so v tednu
po volitvah na Hrvaškem do-
besedno preplavili turisti iz
Italije, Avstrije, pa tudi iz
Nemčije in Nizozemske. Istr-
ski turistični delavci so v duhu
istrskega grba s tremi kozami
takoj spet povišali cene in
v tednu dni tako že drugič do-
kazali, da niso ovce.
Najprej o tistem, o čemer
hočete vedeti več, še posebej,
če še niste bih na dopustu.
V Istri je prav zares vroče,
a samo vreme. V tednu, ko smo
se po njej potepah po dolgem
in po čez, nismo nikjer naleteli
na kakšne slovensko-hrvaške
igcidente, nikjer nismo videli
slovenskih avtomobilov s pre-
rezanimi gumami in celo nata-
karji so se trudili govoriti slo-
vensko. Istra avgusta za Slo-
vence res ni več tako poceni,
kot je bila še julija, pa vendar
je vse ceneje, mnogo ceneje kot
prejšnja leta. Zapomniti si ve-
lja le dva, tri nasvete. Če že
morate obedovati ali večerjati
zunaj, sedite v avto in se zape-
ljite v kakšno slikovito doma-
čo gostilno na celini, kjer je
hrana cenejša kot v turističnih
naseljih in restavracijah bliže
obali. Če si kuhate sami, pod
platneno streho ali v apartma-
ju, kupujte v trgovinah le hr-
vaške izdelke. Slovenski so
dragi, rrmogokrat dražji kot
v Sloveniji. Nenazadnje, če
imate kakšno marko odveč, si
privoščite obisk v kakšni od
številnih brezcarinskih proda-
jaln. Res je poceni. Pa nikar ne
kupujte v njih cigaret, te so
v redni prodaji pol cenejše kot
v Sloveniji.
Pa vendar v Istri nekako
vre. Ne nasilno in ne vsem na
očeh, pa vendar. Regionalni
časnik Glas Istre prinaša
dnevno zapise o »nesramnih
Slovencih«, ki so menda v po-
vojnih letih pokupili vsemogo-
če parcele za vikende. A naj
vas to ne gane. Istrani, s kate-
rimi se pogovarjate, se nad
tem prav nič ne pritožujejo in
če v bližini ni kakšnih sumlji-
vih ljudi, vam bodo radi pove-
dali, da imajo vseeno za sosta-
novalce raje Slovence kot pa
kakšne nacionalno prenapete
Hrvate s celine.
Istra se je tudi na volitvah
pred desetimi dnevi odrezala
v skladu s svojo naturo, ki je
tako drugačna od današnje hr-
vaške duše. Trije kandidati
Istrske demokratične zveze so
na volitvah v Predstavniški
dom hrvaškega sabora suvere-
no potolkli vse in celo kandi-
date HDZ. Ivan Jakovčič, eden
izmed njih, je v Glasu Istre to
pokomentiral s stavkom: »Pre-
bivalci Istre so glasovali za ko-
zo.« S tem je Jakovčičparafra-
ziral tudi domiselen predvolil-
ni plakat IDZ, na katerem se
dve kozi iz istrskega grba po-
govarjata nekako takole:
Prva koza: »In koga boš ti
volila?«
Druga koza: »Ve se koga, saj
nismo ovce!«
Zmaga IDZ v Istri gre seve-
da v nos HDZ, ki so na pred-
sedniških in skupščinskih vo-
litvah zmagali praktično pov-
sod, le v Istri ne. Zato se tudi
Istrani strinjajo z ugotovitvijo,
da je med turistično sezono
v Istri prav lepo in mimo, toda
HDZ bo po izteku poletja go-
tovo našpičil kakšno neum-
nost, da bi v Istri okrepil svoje
pozicije. Pa čeprav na račun
sosedskih odnosov s Slovenijo.
V istri torej vendarle vre. Bi
rekli, da zaenkrat mir zago-
tavljajo le turisti.
BRANE PIANO
Staro Velenje praznule
Po aoigiii ietiii se Je '»Trnuijčica^ preiiutlila
Na severnem delu Velenja,
pod pobočjem mogočnega ve-
lenjskega gradu, je dolga leta
samevalo in propadalo nekda-
nje mestno jedro. Velenjčani
so ta del mesta pozabili, tu ni-
so želeli ne živeti, ne odpirati
trgovin, podjetij ali obrato-
valnic.
Danes je v Starem Velenju
povsem dnigače. Potem, ko so
v velenjski skupščini dolga le-
ta le govorili in sprejemali
ureditveni načrt tega dela me-
sta, se je v lanski jeseni prema-
knilo. Brez pretiravanja lahko
rečemo, da brez sedanjega
predsednika tamkajšnje Kra-
jevne skupnosti Franca Sever-
ja, verjetno ne bi bilo tako. Vo-
dil je gradbeni odbor za revili-
talizacijo starega Velenja in
pri tem, kot sam pravi, veliko-
krat sploh ni bil demokrati-
čen. Celo nasprotno. Niso ga
motile ne govorice o strašnih
podkupninah, ki naj bi jih do-
bival od zasebnikov za dodeli-
tev lokalov, ne obtoževanja na
njegov način dela in tudi ne to,
da ga ima marsikdo za čudaka.
Obnavljanje dveh največjih
objektov. Stari trg 26 in Stari
trg 15, je bilo končano letos
maja, v prvem bo dobilo so-
dobna stanovanja 11 družin (v
tem objektu so tudi novi pro-
stori velenjskega radia).
V drugem, ki so ga končali so-
časno, pa 15 družin, ima pa
tudi nekaj še nezasedenih po-
slovnih prostorov.
Po tem, ko se kar nekaj me-
secev ni bilo mogoče spodobno
prebiti skozi ta del mesta, saj
so ga dobesedno razrili in pre-
predli s kanali, se boste že od
konca tega tedna lahko peljali
po novo asfaltirani cesti.
Žal vse stavbe še niso dobile
nove podobe in preobleke. Le-
pa Vila Bianka še čaka, da bo
lastnik RLV našel sredstva za
njeno adaptacijo, prav tako
čaka velika zgradba na na-
sprotnem koncu Starega trga,
ki je last ERE. Trije objekti
čakajo zaradi zakona o dena-
cionalizaciji. Vendar je večji
del sicer ne velikega starega
mestnega jedra urejen.
Zaradi vsega tega bo KS
Staro Velenje v naslednjih de-
setih dneh praznovalo. Od ju-
tri, 14. avgusta, do nedelje, 23.
avgusta, bodo tu potekale
športne igre, od iger brez meja
do različnih tekmovanj za pla-
keto KS, tu bo poulični sejem,
po 20. uri pa tudi zabava z živo
glasbo in z vsak dan novimi
bolj ali manj znanimi gosti,
srečolovi, dmžabnimi igra-
mi... V soboto, 22. avgusta,
bodo ob 14. uri predali name-
nu vsa od lanskega praznova-
nja opravljena dela.
B.Š
Sreda bo v Starem Velenju na-
menjena praznovanju naj-
mlajših. Na starem trgu se bo
zgodil razigran Plutonov otro-
ški živ-žav, ki ga bodo pope-
strili mnogi nastopajoči. Poleg
ansambla 01iwer Twist še He-
idi. Miki Šarac, morda Simona
Weiss. Oder pa bo odprt tudi
za vse tiste, ki bi se radi prvič
predstavili.
Taborni ogeni na Rogii
Taborniki iz Zreč in Sloven-
skih konjič so 10 dni preživeli
v svojem taboru na prelepi
Rogli.
Starešina tabora, Emil Mu-
melj je povedal,da tu taborijo
že 18 let. AprUa objavijo raz-
pis za vse tabornike in neta-
bornike, potem pa je treba
zbrati le še voljo in Rogla je tu.
Taborovodja je bil Matej
Kotnik. Skrbel je za red in dis-
ciplino. V gozdni šoli so se ta-
borniki naučili »kako prežive-
ti v naravi«. Učili so se postav-
ljati taborni ogenj, ki je moral
ves čas taborjenja goreti, dela-
li so lasulje, vsi že znajo nare-
diti vozel in posodice iz narav-
nega materiala, se naučili, kaj
storiti, če te piči čebela in še,
in še...
Tudi za igro je bilo dovolj
časa, hodili pa so tudi na izlete
s kolesi in peš. Večere so pre-
življali ob plesu in petju.
Dnevi, kot pravijo, so vse
prehitro minili, naslednje leto
pa se bodo spet vrnili.
KARMEN BREGAR
Jubiiel
vitanisifiii
gaslicev
Pred 115 leti, 12. avgusta
1877, so tržani Vitanja ustano-
vili požarno hrambo, ki naj bi
služila potrebam trške občine
in širše okolice. V začetku av-
gusta letos so člani Gasilskega
društva Vitanje slovesno pro-
slavili ta dogodek.
Vitanjsko gasilsko društvo
sodi med najstarejše pri nas.
V	domači občini je bilo pred
njim ustanovljeno le Gasilsko
dimštvo Slovenske Konjice.
Z delom so pričeli v skromnih
razmerah, s preprosto ročno
opremo, za katero je največ
prispevala takratna komuna.
Gasilsko društvo Vitanje je
ves čas sledilo razvoju tako
z gasilsko tehniko kot tudi
usposabljanjem kadrov. Že le-
ta 1900 so si pridobili svoj prvi
gasilski dom. Leta 1908 je ta-
kratna požarna bramba Vita-
nje imela poleg gasilskega do-
ma z lesenim stolpom še dvo-
kolesno in štirikolesno briz-
galno, lestev, voz za cevi, roč-
no brizgalno, sekire in obleke.
Za tiste čase so bili dobro
opremljeni. V poseben ponos
jim je bila štirikolesna ročna
brizgalna na konjsko vprego,
ki jo hranijo še danes in so jo
za letošnji jubilej v celoti ob-
novili ter pokazali v povorki
gasilskih vozil.
Prvo motorno brizgalno Ro-
senbaverco 6001 na minuto je
društvo pridobilo leta 1930,
primeren avtomobil pa dve leti
kasneje. Svoj prapor so razvili
leta 1936.
Praznovanje letošnje oblet-
nice so pripravili mladi, ki so
prevzeli usodo društva v svoje
roke s spoštovanjem preteklo-
sti Praznovanje so skrbno pri-
pravili in vanj uvrstili sloves-
no gasilsko parado skozi Vita-
nje, v kateri je sodelovalo 150
uniformiranih gasilcev in 20
gasilskih vozil. To je bil za Vi-
tanje velik praznik. Po paradi
so se zbrali na športnem igriš-
ču ob kulturnem programu.
V	njem sta sodelovala moška
pevska zbora gasilskega in
prosvetnega društva Vitanje
ter godba na pihala iz Socke.
Na družabni prireditvi so zai-
grali Podkrajški fantje iz Vele-
nja. Na prireditvi je bilo preko
1500 ljudi, med njimi številni
člani okoliških gasilskih dru-
štev. franjo MAROŠEK
Št. 32 - 13. avgust 1992
8
Flaubert se je zmotil
Na Pilštanju so usivarfall slikarji - likovni petlagogi
Poldne je minilo in liko\'ni
umetniki so zapustili svoja
»delovna mesta« v razkošju
kozjanske pokrajine, v slikovi-
ti okolici Pilštanja pri Lesič-
nem. Tega dne so jih povabili
na kosilo Lapornikova, v gorco
v Dobležičah, kjer je že dišalo
po kozjanskih dobrotah.
Posebnost slikarske kolonije
likovnih pedagogov na Pilšta-
nju - letos je bila petič - je ta,
da umetniki bivajo ter kosijo
pri domačinih. Vsak dan pri
drugem, na Pilštanju, Lesič-
nem, Gubnem in Dreniku, pri
Polutnikovih, Škobemetovih,
Jazbečevih, Lupšetovih, Zako-
škovih, Juršičevih, Kroflovih,
Kocmanovih, Turšičevih, Čer-
neličevih... Pod lesemm stro-
pom lepo urejene Lapomikove
gorce je v okvire balkonskih
vrat in oken ujeta slikovita
okolica virštanjskih goric. Sli-
karji so se ob kosilu zapletli
v strokovni pogovor o barvnih
prehodih, recimo tistih izjem-
nih pri Vermeerju, iz zelenega
v rdeče, o skrivnostih slikar-
skih materialov, pa tudi o bolj
zemeljskih stvareh. Tudi o od-
lični, nadzemeljski virštanjski
kapljici, po pameti seveda.
Na Pilštanju pripravijo eno-
tedensko kolonijo vsaki dve
leti, z njo pa si domači kultur-
niki prizadevajo za poživitev
na pol pozabljenega, a izjem-
nega ambienta. Letos so aka-
demski slikarji dr. Milan Buti-
na iz Ljubljane, Milan Loren-
čak iz Mestinja, Vinko Tušek
iz Kranja ter Slavko Kores iz
Maribora slikali krajine,
Kranj čanko Alenko Kham-
Pičman pa so posebej pritegni-
li starodavni portali. Ti so za-
res vredni pozornosti. Tudi zu-
naj slovenskih meja priznana
imietnica je bila med kolonijo
med najdelavnejšimi ter bo
z začetim delom nadaljevala še
v Kranju.
Akademski slikar Peter Kri-
vec, kozjanski domačin in po-
budnik kolonije, je za ta dan
predlagal umetnikom ogled
romanskega gradu Podsreda
in znamenitih, starinskih gor,
kamor so se nameravali od-
praviti v dveh skupinah. Pa je
prišlo zaradi besedne podob-
nosti skoraj do tega, da bi se
bili prvi odpravili na Svete go-
re nad Bistrico ob Sotli, drugi
pa na Stare gore nad Podsre-
do, z imenitnimi štirinajstimi
postajami Kalvarije. Umetniki
bodo v širši svet ponesli glas
o lepotah teh manj znanih kra-
jev. In koliko pozabljenih le-
pot je v osrčju Kozjanskega,
takšnih ki jih turisti še niso
odkrili! Za slikarje pa seveda
slikarskih motivov. Le preden
prideš v Lesično (čez Slivnico),
je treba med nekaj kilometri
vožnje po makadamu stisniti
zobe, ali pa se napotiti čez
Imeno, kar je nekaj kilometrov
dlje.
V stari Jazbečevi hiši, na
Pilštanju, sem si ogledal pri-
ložnostno razstavo vseh do
zdaj ustvarjenih likovnih del
pilštanjskih kolonij. Prevladu-
jejo krajine, v različnih tehni-
kah, tudi batik je vmes. Na-
slednji dan v ljubljanski knji-
gami naletim na vrstice Gu-
stava Flauberta: »Človeštvo
nas umetnike sovraži: ničesar
nima od nas. In mi ga sovraži-
mo zaradi ran, ki nam jih za-
daja.«
Na Pilštanju je bilo pretekli
teden dni kolonije pravo na-
sprotje črnogledih Flauberto-
vih misli.
BRANE JERANKO
Razstava udeležencev likovne kolonije je vzbudila precej zanimanja.
REKLI SO
Slavica Lapornik, gospodinja
iz Dobležič: »Domačini se obi-
ska slikarjev vselej razveseli-
mo. Veseli smo, da je tudi njim
všeč kraj, ki je za nas dom, ter
da o njem zvedo tudi dmgod.
Pokrajina je zanimiva, mi pa
smo se skupali potmdili, da bi
bilo lahko njihovo bivanje čim
bolj brezskrbno.«
Akademski slikar Slavko
Kores iz Maribora: »Vročina
je, vendar je mogoče vseeno
kaj narediti. Izbiramo motive,
ki jih lahko delamo tudi doma,
včasih delo dokončamo tudi
tukaj. Pogoji so sicer idealni:
organizator se je zelo potmdil,
ljudje nas kar grofovsko gosti-
jo. Ta kolonija je prisrčna, ker
se veliko srečujemo s krajani.
Dmgod smo po navadi v šoli
ali hotelu ter se pogovarjamo
le umetniki med seboj.«
Akademska slikarka Alenka
Kham-Pičman iz Kranja: »Tu
je pravo doživetje: lepo razpo-
loženje, izmenjava mnenj,
iskanje motivov, slikanje in
pričakovanje, da bo iz teh mo-
tivov nastala lepa razstava.
Odprtost ljudi, prisrčnost, ra-
dododarnost, skrb, ustrežlji-
vost in gostoljubnost so odlike,
ki so me razveselile in prese-
netile.«
Akademski slikar Vinko Tu-
šek iz Kranja: »Ta način dm-
ženja likovnih pedagogov je
zelo koristen, izkušnje bodo
koristile med letom. V dolini
Sotle sem bil večkrat, na kolo-
nijo pa me je povabil kolega
Peter Krivec. Ljudje so dm-
gačni od tistih v mestnem oko-
lju, kjer živim. Prijazni so, do-
bri. Septembra se vmem na
kampiranje v Atomskih To-
plicah.«
Miha Zakošek, predsednik
Kulturno prosvetnega društva
Lesično-Pilštanj: »Umetniki
so gosti večine vasi pilštanjske
fare. Tam stanujejo, vsak dan
kosijo in večerjajo pri dmgi
dmžini, kjer se pogosto pogo-
varjajo o svojem delu, pa o de-
lu naših krajanov. Medsebojno
spoznavanje je koristno. Po
Binkoštovanju in slikarski ko-
loniji bomo na Pilštanju konec
septembra obudih Miholov se-
jem, ki ima tradicijo iz leta
1431.«
Akademski slikar Peter Kri-
vec, kozjanski domačin in po-
budnik pilštanjske slikarske
kolonije: »Že od začetka raz-
mišljamo o stalni galeriji. Gre
za neko vrsto ohranitve tiste-
ga, kar Pilštanju čas ni dal,
danes pa znova daje - prilož-
nost da se starosvetnosti koz-
janskih zgodovinskih trgov
ohranijo. Na Pilštanju vse
stavbe niso zasedene, krajani
imajo veliko volje, denarja pa
ne.«
Tartini na gradu Tabor
Po krajšem premoru bodo
v petek, 14. avgusta, nadalje-
vali s 4. poletnimi grajskimi
prireditvami na gradu Tabor
v Laškem. Kot tretjo izmed
petih prireditev bodo pripra-
vili nastop znanega češkega
Martinu kvarteta, ki se bo
predstavil z deli Haydna, Dvo-
faka in prvič našega Tartinija,
katerega 300 letnico rojstva
proslavljamo prav letos.
Pivovami Laško je uspelo
dobiti Tartinijevo delo, ki bo
tokrat prvič izvajano v Slove-
niji na gradu Tabor. O tem Go-
razd Setina iz Pivovarne
Laško:
»Martinu kvartet obstoja že
nekaj let v sestavi Ljubomir
Havlak, violina; Zuzana Haj-
kova, violina; Jan Jiša, viola in
Jitka Vlašankova, violončelo.
Naša sodelavka Alenka Avbelj
se je odpravila celo v Padovo
v Italijo, kjer je arhiv Sv. An-
tonia in tam ji je uspelo dobiti
Tartinijevo sonato za štiri
v D dum. Ponudila jo je če-
škim glasbenikom, ki so jo
z navdušenjem sprejeli in tako
jo bomo na našem gradu prvič
slišali. Naj povem, da je Tarti-
ni je vih del pri nas zelo malo
objavlja vi j enih in da smo za-
radi tega ponosni, da bomo
z noviteto počastili 300 letnico
tega glasbenega mojstra.«
Zanimiv koncert, kjer bo
posebej privlačna krstna iz-
vedba Tartinija, se bo začel ob
20,30. uri na gradu Tabor,
v primem slabega vremena pa
bo v Nadžupnijski cerkvi
Laško.
TONE VRABL
Kolonija na velenjskem gradu
v galeriji kulturnega centra
Ivan Napotnik v Velenju so
predstavljena dela, ki so na-
stala v okviru slikarske kolo-
nije, ki jo je galerija organizi-
rala na velenjskem gradu.
Razstavljena so dela trinajstih
avtorjev, diplomantov Akade-
mije za likovno umetnost
v Ljubljani, ki so se odzvali
vabilu k sodelovanju.
Slikarska kolonija ima am-
bicijo postati tradicionalna
prireditev in letošnja je že
tretja po vrsti, potekala pa je
v zadnjih dneh junija in začet-
ku julija. Umetniki dokaj radi
sodelujejo na takšnih delovnih
srečanjih, saj v neposrednem
stiku spoznavajo svoje kolege
in njihov ustvarjalni proces.
Za organizatorje pa pomeni
takšna akcija sorazmerno
ugodno pot za pridobivanje
umetniških del, saj je vsak
udeleženec dolžan eno od svo-
jih slik, ki jih je ustvaril v času
kolonije, pustiti galeriji v traj-
no last.
V okvim tretje velenjske ko-
lonije so sodelovali Mojca Zlo-
karnik, Jona Gal Planine, Ma-
ja Licul, Žiga Okom, Milan
Golob, Marko Adlovic, Jure
Zadnikar, Tadej Tozon, ki je
prejel prvo nagrado, Silvester
Plota j s Sicoe je dmgonagraje-
nec, potem pa še sledijo An-
drej Bmmen Čop, Jasna Žezli-
na, Robert Lozar in Katarina
Toman.
Razstavljene slike, kljub
mladosti njihovih avtorjev že
kažejo jasna stališča in profili-
ran odnos do discipline, v ka-
teri ustvarjajo. Akademska
izobrazba jim je omogočila
spoznavanje zgodovine umet-
nosti in njenih posameznih
usmeritev, prav tako pa tudi
različnih obrtnih tehnik in
spretnosti, ki jim omogočajo
maksimalno vizualizacijo idej.
Slike so izdelene predvsem na
papirju, z akvarelom, nekaj pa
je tudi olj in kombiniranih
tehnik z dodatkom tudi nesli-
karskih materialov. Že dalj
časa je očitno, da se je ab-
straktna umetnost precej izčr-
pala in če vzamemo samo pre-
teklo desetletje, se je močno
uveljavilo predmetno, figural-
no slikarstvo. Odziv mlajših
generacij gre tudi v to smer in
naslon na materialno realnost,
seveda v povsem osebni inter-
pretaciji in razgibana, slikovi-
ta barvitost bi bila morda še
najbolj značilna dejavnika, te
sicer močno raznolike razsta-
ve, ki pa zdmžuje ustvarjalce,
ki bodo še odigrali pomembno
vlogo na prizorišču likovne
umetnosti.
BORIS GORUPIČ
Hribolazec Dante
Niti ni tako zelo dolgo na-
_zaj, ko je bila slovenska kultu-
ra organizirana kot neke vrste
piramida: na samem vrhu je
stal njen minister, pod njim
raznorazni skupščinski — ali
kaj že - odbori, pa potem bivše
kulturne skupnosti, najprej ti-
ste na ravni republike, nato
mestne, pa občinske, itd., vse
do kulturnih ustvarjalcev, ki
so se bolj ali manj vztrajno
vzpenjali proti vrhu tako kon-
struirane piramide. In jo (pira-
mido namreč) s svojim počet-
jem tudi vzdrževali oziroma
ohranjali pri življenju. Kakor
hitro je bilo izpraznjeno to ali
ono mesto, kakor hitro je bila
sproščena ta ali ona stopnička
proti vrhu piramide (in seveda
proti družbenemu in družab-
nemu življenju), takoj jo je za-
sedel ta ali oni kulturnik. Volk
sit in koza cela.
Piramida se ni niti porušila
niti zamajala, ko so bile uki-
njene zloglasne kulturne
skupnosti, ko jih je nadomesti-
la današnja ZKOS (Zveza kul-
turnih organizacij Slovenije);
edino, kar se je spremenilo je
bilo to, da se je razmerje med
pristojnostmi in pooblastili
(beri centrom moči) občin in
republike, naglo obrnilo v prid
slednje, kar je avtomatično
pomenilo najprej zastoj potem
pa še zaton amaterskih kultur-
nih in umetniških dejavnosti.
Z drugimi besedami, teren, na
katerem so se »drugoligaški«
kulturniki pripravljali za
vstop v »prvo ligo« je bil izbri-
san; »drugoligaši« pa prepuš-
čeni na milost in nemilost tek-
mecem v kvalifikacijah za
vstop v »prvo ligo«. Pravza-
prav zelo stara zgodba z vsem
znanim koncem. Je pa ta stara
zgodba kljub vsemu še zanimi-
va, saj njeno pravo vsebino
kljub znanemu koncu, razpoz-
navamo šele danes.
Ministrstvo za kulturo, ki
kajpada zaseda sam vrh prej
omenjene piramide, se je na-
enkrat znašlo povsem nepri-
pravljeno v povsem novi vlogi.
Več kot petsto kulturnih insti-
tucij (od Cankarjevega doma
pa vse do Doma kulture nekje
v Goriških Brdih, npr.) se je
znašlo pod neposrednim pa-
tronatom vrhovne institucije
- Ministrstva za kulturo. Kar
pomeni, da je praktično nemo-
goče bdeti nad sleherno izmed
kulturnih ustanov, pa če ima
pet Šukljetov ob sebi deset Pe-
trov Božičev. Ker pa tega pre-
gleda ni, potem je toliko bolj
jasno, da živimo v državi,
v kateri nihče točno ne ve, ko-
liko kulturnih dogodkov je bi-
lo npr. v enem letu sploh orga-
niziranih, koliko ljudi se v tem
prostoru med Alpami in Ja-
dranom sploh ukvarja s kultu-
ro ali od nje živi, ipd. Z drugi-
mi besedami: v slovenski kul-
turi vlada — tolikokrat že izpeto
—	vsesplošni kaos, kjer se ne ve,
kdo plača in kdo pije. Bolj toč-
no; ve se kdo plača, ne ve pa se
kdo vse pije. Kar aplicira novo
vprašanje: ali je kulturni tolar
porabljen in razdeljen pravič-
no in racionalno?
V tej nepregledni množici
nerešenih vprašanj in vses-
plošne zmede se zdi, kot da gre
za golo provokacijo, ki s stvar-
nimi razmerami v slovenski
kulturi nima veliko skupnega.
Pa vendarle; že itak popolno-
ma »okleščen« kulturni tolar si
razsipavanja v smislu ponatis-
njevanja bogatih hard cover
prevodov iz svetovne literatu-
re ala Dante ne more in ne sme
privoščiti. Za tak denar - če
ostanemo pri primeru Dante
-	bi kakšno amatersko gleda-
lišče iz recimo Polzele lahko
postavilo vsaj šest novih pred-
stav, s čimer bi, če drugega ne,
obogatili lokalno kulturno
življenje. In verjemite, bilo bi
precej bolj koristno kot pa po-
darjati tisti sicer odličen pre-
vod Božanske komedije tujim
partnerjem bodisi na diplo-
matskih srečanjih bodisi na
prijateljskih kosilih, kot da bi
bil Dante čistokrvni Slovenec.
Skratka, hočem povedati,
da ni problem v ministriranju,
marveč v organizaciji sloven-
ske kulture. Naj bo minister še
tako dober in sploh naj naj,
odličen šofer po cestah sloven-
ske kulture bo šele takrat, ko
se bo nekaj premaknilo v njeni
organiziranosti. K čemer pa
lahko sam še kako prispeva.
Piše Tadej Čater
»Nisem nenavaden«
Mednarodna poletna violin-
ska šola Igorja Ozima že sed-
mič zapo\Tstjo gostuje v Vele-
nju. Sodeluje 22 odličnih mla-
dih violinistov iz Nemčije,
Švice, Švedske, Avstralije,
Združenih držav Amerike,
Južne Koreje, Japonske in Slo-
venije, stari pa so od 10 do 25
let.
Zaradi izjemno velikega za-
nimanja so udeleženci tudi le-
tos morali opraviti sprejemni
izpit. Pod vodstvom profesorja
Ozima, njegove asistentke
Christiane Hutcap in korepe-
titork Arme de Capitani in
Vlaste Doležal-Rus, izpopol-
njujejo tehniko in pripravljajo
pester koncertni program, ki
ga bodo predstavili na treh
koncertih v Velenju in Rogaški
Slatini.
»Poletna glasbena šola v Ve-
lenju mi je od vseh, ki jih vo-
dim, najbolj pri srcu,« pravi
profesor Igor Ozim, ki ima
pravzaprav dva poklica. Še
vedno igra violino v orkestm,
koncertira pa širom po svetu.
Poleg tega redno poučuje na
dveh šolah v Kolnu in Bemu.
Sem ter tja je tudi gost na šte-
vilnih šolah po svetu, deloma
v Ameriki, deloma v Evropi.
Takoj po šoli v Velenju se od-
pravlja za mesec dni v Tokio.
Dvakrat letno poučuje v Hong
Kongu ter v Angliji, vodi pa
tudi poletne tečaje v Luksem-
burgu, Gradcu ter na Dunaju.
Njegov delovni dan ne traja
le osem ur. Tudi počitnic si
letos ne bo privoščil. »Veste,
jaz rad delam. Mogoče sem bil
tako rojen, morda tako vzgo-
jen. Mogoče pa sem preprosto
tako >pokvarjen<, da rad de-
lam. Če človek svoje delo ljubi,
če mu je predan, potem je to
delo v veselje. Morda mi je tre-
ba zaradi tega zavidati. Z gro-
zo gledam ljudi, ki zjutraj
z muko vstanejo, da gredo
v službo in nato komaj čakajo,
da dan mine.«
Violini se je posvetil pri pe-
tih letih in pol, igral pa je tudi
klavir. Za svoj današnji poklic
se je odločil nekako pri petnaj-
stih, še kot gimnazijec. Pri
Ozimovih je bilo zelo veselo.
Mama je igrala klavir, oče in
starejši brat pa violino. »Rastli
smo z glasbo,« pripoveduje
Ozim. »Pravzaprav se niti ne
spomnim časa, ko bi ne znal
brati not.«
Kakšna pa se zdi profesorju
Ozimu današnja mladina gle-
de na to, da z njo veliko dela?
»Tista, s katero delam, je
izredno pridna in požrtvoval-
na. Glasba vzgaja človeka.
Otroci, ki se ukvarjajo z glas-
bo, so veliko bolj disciplinira-
ni. Nikoli se ne dolgočasijo,
dan jim je ponavadi prekratek.
V tej poletni šoli imamo, na
primer, devetletnega dečka, ki
prostovoljno vadi pet do šest
ur na dan. Tak pa nima časa za
neumnosti. Seveda tudi rad
igra nogomet in tenis ter hodi
plavat, da ga je veselje gle-
dati.«
Nekateri trdijo, da so umet-
niki nekoliko nenavadni. Pro-
fesor Ozim se s to trditvijo ne
strinja. Po njegovem opisu je
pravi umetnik tisti, ki stoji
z obema nogama trdno na tleh.
To je poklic, ki zahteva
ogromno discipline in ne poz-
na nobene goljufije. Morda pa
je prav v tem največji čar.
GRETA SENIČ
Št. 32 - 13. avgust 1992
9
Najdebelejši je Gašperjev kostanj
Pripravljen je zanimiv pred-
log za razglasitev naravnih
znamenitosti v občini Laško,
ki zajema preko 100 kvalitet-
nejših objektov s področja ge-
omorfološke, hidrološke, bota-
nične, zoološke in drevesne
naravne dediščine ter obliko-
vane narave.
Gre za celo vrsto zanimivih
naravnih objektov, mimo ka-
terih pogosto hodimo, pa se
zanje niti ne zmenimo ali ne
vemo, kaj pomenijo in koliko
so vredni. Laški občini je zdaj
ponujen pripravljen program,
ki so ga izdelali diplomirana
inženirka urejanja krajine
Alenka Kolšek, profesorica
geografije Ljudmila Strahov-
nik in diplomirani biolog
Franc Rebeušek.
Gradivo je dobila Zveza
kulturnih organizacij Laško in
ga bo posredovala tudi Izvrš-
nemu svetu, vsekakor pa je do-
bra osnova za pripravo zani-
mivega vodiča po do zdaj manj
pomembnih krajih, kjer pa se
skrivajo nekatere izjemne na-
ravne zanimivosti.
Med najpomembnejšimi, ki
so zbrani v posebnem gradivu
z vsemi potrebnimi podatki
(kje so, varstvena namemb-
nost, varstveni režim, ogrože-
nost, razvojna usmeritev in
podobno), bomo danes omenili
le nekatere.
V	Krajevni skupnosti Zidani
most se lahko pohvalijo
s Skalnimi možmi ali dedci
nad zaselkom, imenovanim
Amerika. To so več kot 10 me-
trov visoki skalni osamelci na
pobočju Velikega Kozja.
V	Krajevni skupnosti Svib-
no imajo Grajski hrib z ostan-
ki gradu iz 12. stoletja, ki so ga
prevzeli Ostrovrharji in ro-
mansko cerkev s pokopališ-
čem, med redkimi rastlinami
pa tam raste kranjski šebenik,
ki je v Sloveniji znan le po treh
rastiščih na Gorjancih. Na
Grajskem hribu je njegovo
klasično nahajališče.
Na Humu nad Laškim (583
m) živi tudi nekaj v Sloveniji
redkih živalskih vrst, metulj
petelinček, naprimer, in polž
Herilla bosniensis, za katerega
je to edino nahajališče.
V Počakovem v bližini ceste
Kote-Kladje (640 m) stoji
smreka z neobičajno, stebrasto
razraslo krošnjo. Lastnik goz-
da Tine Šuntar jo opazuje že
desetletja in še ni opazil seme-
njenja. Drevo je visoko pri-
bližno 18 m, v prsni višini pa
meri 97 cm. Smreka je mutant
in s tako oblikovano krošnjo
v Sloveniji do sedaj še nima
primere.
Ob domačiji Gašperja Kiška
(520 m) v Močilnem raste do-
bro ohranjen pravi kostanj iz-
jemnih dimenzij. Visok je 15
m in v prsni višini z obsegom
1060 cm. Drevesno krošnjo se-
stavljajo štirje vrhovi. Srednji
je suh in v njem gnezdijo sove.
To je najdebelejši kostanj
v Sloveniji.
Eno najdebelejših bukev
v Sloveniji imajo na pobočju
Javornika nad Lahomnico ob
cesti Breza-Šentrupert, ki je
visoka 20 metrov in debela 506
cm. V deblo je zabitih več kli-
nov, ki so jih fantje uporabljali
za plezanje.
Posebnost so štiri lipe na
Šmohorju (787 m), ki rastejo
ob cerkvi in so stare po nekaj
sto let. Najmočnejše drevo je
delno strohnelo in ima votlo
deblo s 705 cm obsega. Ob
svetnikovem prazniku v votli-
no postavijo mize.
Ob stanovanjski hiši v Laži-
šah imajo zanimivo žensko bo-
diko v grmovni obliki, ki pred-
stavlja izjemno redkost. Gr-
movno razrast bodike tvori
večje število različno debelih
debele, med katerimi je naj de-
belejše 50 cm.
Med pomembnejše objekte
gre prišteti še dolino Gračnice
ter dva parka, graščinskega
v Hotemežu in zdraviliškega
v Rimskih Toplicah.
Te in v predlogu še druge
obdelane točke je treba ustrez-
no označiti, postaviti smerni-
ke, napisati kakšno brošurico
in tako ponuditi ljudem za pri-
jetne krajše ali daljše izlete.
Spoznavajmo drobne naravne
zanimivosti, mimo katerih
smo do danes hodili, ne da bi
vedeli, kaj predstavljajo.
TONE VRABL
IZ TUJEGA TISKA
Kriv je Teodozij!
Ignorirati obstoj Arkadija in Honorija je še razumljivo.
Toda ne vedeti za ime očeta teh dveh nič\Tednežev ni
dovoljeno. Prebivalci bivše Jugoslavije v njem vidijo izvor
vseh sedanjih tragedij.
Leta 395 po Kristusu je Teodozij (zadnji voditelj enotnega
krščanskega sveta) v korist svojih dveh sinov, zapriseženih
sovražnikov, razdelil cesarstvo na dva dela, na rimsko in
bizantinsko. Ta »izvirni greh« je za vedno razdelil medite-
ranske narode. Nastali so konflikti med pravoslavnimi in
katoličani, katerim se je priključila še islamsko-krščanska
tekmovalnost, njej pa so se pridružile še sovražnosti med
novimi evropskimi voditelji ter avstro-ogrsko in otomansko
monarhijo.
Nekateri narodi so se žal tako znašli na meji med dvema
vplivnima področjema. Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci in
»drugi južni Slovani« so tako nenehno spreminjali politične
sisteme, ne da bi izbrisali brazgotino, ki se je ukoreninila
v njihovo zgodovino. Geneze jugoslovanske krize drugje ni.
To pomeni, da je bilo barbarstvo, ki se dogaja v tej državi
predvidljivo in torej neizogibno. Zahodni svet ni za to hotel
nič vedeti. Vsak je reagiral v korist svojih afinitet. Nemčija
je bila naklonjena Hrvaški, ki ji je pošiljala v emigracijo
delavce; Grčija je branila Srbe zaradi ortodoksne solidar-
nosti. Francija je oklevajoče menila, da je dobro pomagati
Beogradu, dokler ni spremenila stališča in skoraj s celo
Evropo, konec januarja, priznala neodvisnost Slovenije in
Hrvaške in s tem podpisala prenehanje obstajanja federa-
tivne Jugoslavije.
Srbi so mednarodno odločitev sprejeli z razočaranjem. Če
še niso prekinili s Titovim komunizmom in »svojimi hrva-
škiini in slovenskimi podložniki«, nič manj ne uporabljajo
stari sistem kot izvor vseh njihovih grozot. Vse se je nare-
dilo, da bi se razdelilo »srbski narod«, in zahodna sredstva
množičnega obveščanja so se ujela v »hrvaško antisrbsko
propagando«, trdi neki beograjski novinar. Za nepopustlji-
vega Miloševiča, srbskega voditelja, je stvar preprosta: kar
sta se Slovenija in Hrvaška hoteli ločiti od Jugoslavije,'
imajo Srbi, kjerkoli živijo, pravico do samoopredelitve. Srbi
predstavljajo tretjino prebivalstva Bosne in Hercegovine:
njim morajo še pridružiti Srbe iz Vojvodine, iz Kosova,
Slavonije in Krajine ter oblikovati z Beogradom »novo«
federacijo. Pri tem ne izbirajo sredstev. Čeprav je ta drama
zahtevala že 30 tisoč žrtev in dva milijona beguncev, jih to
ne zanima.
Srbske ambicije ne razbremenjujejo odgovornosti Hrva-
ško. Njeno bolj dvoumno obnašanje med drugo svetovno
vojno bi moralo ublažiti njeno sedanjo nepopustljivost:
Hrvati imajo za seboj preteklost, za katero bi bilo treba
zahtevati spravo, ker ni mogoče s puško v roki ugnati
srbskega nezaupanja.
Toda, kakršne koli so že zgodovinske rane in ozadje
vsega, kar se dogaja, sedanji konflikt sloni na dramatičnem
nasporazumu: narodi, ki se med seboj bojujejo, niso nikoli
želeli živeti skupaj.
Jugoslavija je bila napaka konstrukcije. Ker je bila njena
zgradba postavljena na sovražnih temeljih in na potresnih
področjih, se je njena arhitektura zrušila že ob prvem res-
nejšem sunku, saj so arhitekti pozabili na Teodozija.
Albert Longchamp, L'Echo magazin.
Prevedel Ivan Arzenšek
iVHF za popotniice, miade po srcu
Slovenija postala pridružena članica Mednarodne zveze mladinskili hotelov
Konec julija je l^ila v Ko-
ebenhavnu konferenca Med-
narodne zveze mladinskih ho-
telov (IYHF), na kateri je bila
kot pridružena članica spreje-
ta v Zvezo tudi Slovenija, ki se
vključuje preko Počitniške
zveze Slovenije.
Slovenije niso sprejeli kot
polnopravne članice zato, ker
nimamo na voljo pet tovrstnih
objektov. V Sloveniji imamo
namreč le tri, na Bledu,
v Ljubljani in Cerknem. Ker se
v naši državi veliko organiza-
cij ukvarja z letovanjem otrok
in mladine, pri Počitniški zve-
zi Slovenije z gotovostjo trdi-
jo, da bodo manjkajoča objek-
ta zgradili v kratkem, tako da
bo Slovenija postala polno-
pravna članica IYHF.
Prenočišče za dobriii
petnalst maric
Kljub temu, da je Slovenija
dobila status pridružene čla-
nice, pa lahko vse ugodnosti,
izvirajoče iz te zveze, uživajo
tudi slovenski člani. To pome-
ni, da lahko z izkaznicami
IVHF po ugodnih cenah pre-
nočijo v t.i. mladinskih hotelih
(youth hostelih). Cene preno-
čišč z zajtrkom so v Zahodni
Evropi na ta način okoli pet-
najst do dvajset mark, v neka-
terih manj razvitih državah
okoli deset mark, v Skandina-
viji pa so nekoliko bolj zaso-
ljene in se vzpnejo tudi nad
trideset mark.
Poudariti je treba, da pri
članstvu v IYHF ni starostne
omejitve, saj lahko izkaznico
kupi vsakdo. V tujini je vse več
družin, ki na potovanju preno-
čujejo v mladinskih hotelih.
Izkaznice IYHF je na Celjskem
mogoče kupiti v poslovalnici
Popotnika Celje in v Kažipotu
v Velenju. Tam so naprodaj tu-
di vodniki, z naslovi in tele-
fonskimi številkami mladin-
skih hotelov v svetu. Objavlje-
ne so tudi informacije o številu
ležišč, oddaljenosti od železni-
ške postaje in letališč, pa po-
datki o družinskih sobah in
podobno. Izkaznica velja več
let, vsako leto je treba na novo
kupiti le nalepko, s katero po-
daljšate veljavnost.
V IYHF je včlanjenih 60 dr-
žav, v svetu pa je skoraj pet
tisoč mladinskih hotelov. Naj-
več jih je, presenetljivo, na
Poljskem, kar 842, sledijo pa
Nemčija, Japonska in Velika
Britanija. IVHF zveza skrbi
tudi za to, da mladinske hotele
ocenjujejo in jih zaprejo, če ne
ustrezajo predpisanim stan-
dardom. Osnovna pravila, ki
naj bi jih upoštevali mladinski
hoteli, so čistoča, varnost, za-
sebnost, gostoljubje in udob-
nost.
Število iioteiov
raste
Poglejmo še nekaj zanimi-
vosti iz letnega poročila zveze.
V njem so med drugim zbrani
podatki o delu IVHF zvez
v posameznih državah.
Iz poročil britanske in fran-
coske IVHF zveze lahko razbe-
remo, da število mladinskih
hotelov v obeh državah raste.
Francoska zveza prireja tudi
okrogle mize na temo mladin-
skega turizma, obenem pa so
pripravili preventivno izobra-
ževalno kampanjo o AIDS.
Tudi nemška IVHF zveza je
lani zaskrbljeno ugotavljala,
da število tujih gostov upada,
obenem pa je močno porastlo
število turistov iz bivše
Vzhodne Nemčije.
V	Grčiji so lani zabeležili
kar za polovico manjši obisk
mladih turistov kot v minulih
letih. Kljub temu so odprli tri
nove hostele.
V	Italiji pa so lani pričeli
z intenzivno medijsko promo-
cijo mladinskega turizma in
prenočevanja v mladinskih
hotelih. Ob zaključku leta so
ugotovili, da se je število noči-
tev v primerjavi z letom prej
povečalo za 13 odstotkov. Od-
prli so tudi več novih mladin-
skih hotelov.
Tudi Španci so lani zabele-
žili večje število nočitev kot
leta prej. Španska zveza prire-
ja različne oblike prireditev,
ki so ekološko, kulturno obar-
vane, prirejajo športna tekmo-
vanja in imajo program med-
narodne mladinske izmenjave.
In medtem ko iz vseh držav
v poročilih pišejo o gradnji no-
vih mladinskih hotelov, poro-
čilo zaključuje Jugoslavija, ki
sedaj kot takšna ni več članica
IVHF in kjer med drugim be-
remo, da so veliko mladinskih
hotelov na tleh bivše Jugosla-
vije lani zaprli zaradi vojne,
v kateri je izgubilo življenje
veliko mladih članov IVHF
zveze. Zapisano je, da si Slo-
venija, Hrvaška, Makedonija
in Bosna in Hercegovina z osa-
mosvojitvijo prizadevajo pri-
dobiti status samostojnih čla-
nic te zveze.
Po mednarodne
študentsice izicaznice
v Ljubilano
s političnimi spremembami
na tleh bivše Jugoslavije je tu-
di v mladinskem turizmu pri-
šlo do nekaterih sprememb.
Tako je mednarodne študent-
ske izkaznice mogoče letos ku-
piti le v Ljubljani. Z njimi ve-
ljajo popusti za oglede muze-
jev in pri prevozih. Kupijo jih
lahko le študentje, s potrdilom
o vpisu na višje ali visokošol-
sko ustanovo, izkaznica pa ve-
lja leto dni in je starostno
omejena. Lastniki so lahko le
tisti, ki so stari do 26 let. Za
leto dlje velja mednarodna
mladinska izkaznica. Tudi s to
je mogoče uveljavljati popuste
pri ogledu muzejev in ponekod
pri prevozu, velja pa za tiste,
ki še niso dopolnili 27 let. Tudi
ta je naprodaj le v Ljubljani.
NATAŠA GERKEŠ
V spomin
Hiida Pfeifer
številni Polzelani so se
pred kratkim na polzel-
skem pokopališču poslovili
od Hilde Pfeifer.
Ta ženska je kljub svoji
skromnosti, rekli bi lahko
celo neopaznosti, s svojo
osebnostjo dala Polzeli po-
seben pečat. Dolga leta je
tu učiteljevala in njeni
učenci se je spominjajo kot
stroge, toda pravične in do-
bre učiteljice. Druga stvar,
ki ji je zapolnjevala življe-
nje, je bil Rdeči križ. Leta
in leta je aktivno delela
v tej organizaciji, socialna
slika Polzelenov ji je bila
kot odprta knjiga in mno-
gim družinam je pomagala.
In še eno delo je opravljala
enako zavzeto kot prvi dve.
To je bilo knjižničarstvo.
Več kot trideset let je bila
knjižničarka v polzelski
knjižnici. Šele prav pred
kratkim, ko se je bližala
osemdesetim letom, je to
delo opustila.
Srce ji je po kratki bo-
lezni zastalo v njenem ena-
inosemdesetem letu. Izvoli-
la si je skromen pokop, da-
rove je že v naprej nameni-
la humanitarnim dejavno-
stim. Bogatila pa je njeno
slovo množica Polzelanov,
ki so se od nje poslavljali
z resnično žalostjo in lepi-
mi spomini v srcu.
T. TAVČAR
Teta Roziica
Pritlično stanovanje
v bloku v Kersnikovi 52 je
žalostno tiho. Izza vrat ni
več slišati otroškega vrveža
in žlobudranja, s katerim
so mnogi malčki leta in le-
ta, dan za dnem, polnili
dom svoje varuške, vzgoji-
teljice in velike prijateljice
Rozalije Guček.
Tete Rozike - tako so ji
rekli otroci — ni več! Odšla
je tako nenadoma, da še
odrasli ne moremo verjeti
in dojeti, kaj šele njeni mali
varovanci, ki jih je še vče-
raj crkljala na kolenih...
Rozalije Guček življenje
ni crkljalo, ko pa je pred 20
leti kot kuharica odšla
v pokoj, se je na novo rodi-
la: vsa se je posvetila naj-
večji ljubezni - otrokom.
V varstvo na svoj dom je
najraje sprejemala tiste
najmlajše, ki so se še koba-
cali iz plenic in ki so potre-
bovali največ topline in po-
zornosti. Pri teti Roziki so
ju dobili. Več kot sto štiri-
desetim malčkom je v dveh
desetletjih nesebično raz-
dajala svoje moči, dobroto
in nepozabno vedrino, ko
jih je učila prvih korakov
in besed, jesti z žlico, sesti
na kahlico... Kako ponos-
na je bila, ko je kdo od njih
prvič s prstki pokazal, ko-
liko je star. In kako iskreno
se je veselila, ko je čez ne-
kaj let videla, v kakšnega
korenjaka je zrasel. Mla-
dim, še neizkušenim mami-
cam, je rada pomagala
s koristnimi nasveti. Mar-
sikdaj je varovala tudi po
štiri in več malčkov naen-
krat. Samo da je pomagala
v stiski staršem, ki med le-
tom niso mogli dobiti var-
stva v vrtcu, ali pa zanj ni-
so imeli dovolj denarja. Te-
ta Rozika svojega plemeni-
tega dela ni opravljala za-
radi denarja, ampak iz lju-
bezni do otrok. Vsak ji je
plačal toliko, kot je mogel.
Ko sem jo pred tedni
zadnjič srečal pred njenim
blokom, je bila takšna, kot
smo jo vseskozi poznali:
kljub osmim križem na-
smejana, zgovorna in pre-
srečna ker so se okoli nje
kobacali malčki. Kot že to-
likokrat prej, mi je rekla:
»Ti so pa res zadnji, novih
ne bom sprejemala v var-
stvo. Dovolj je bilo...« Pa
sva oba vedela, da ne misli
resno. Sama je priznavala,
da ne bi vzdržala brez
otrok, ki so jo pomlajevali,
ob njih je pozabila na vse
tegobe. »Hudo mi bo, ko
bom ostala brez njih, a to-
laži me misel, da sem v živ-
ljenju naredila nekaj do-
brega,« je dejala pred leti,
ko smo jo predstavili v No-
vem tedniku. Zdaj so otroci
ostali brez nje. Ostaja pa
veliko, veliko dobrega, kar
je teta Rozika naredila
zanje.
MIRAN KOROŠEC
Št. 32 - 13. avgust 1992
110
Zbrala se je množica Dollnarjevlh
Milan Doiinar je za rodovnik potreboval dvanajst let dela
Med najzanimivejšimi do-
godki zadnjih dni je bilo mno-
žično srečanje rodbine Doii-
nar. V prijetnem hladu letnega
gledališča v Grižah so se že
četrtič zbrali po zaslugi Mila-
na Dolinarja iz bližnjega Pon-
graca. Z vseh koncev Sloveni-
je, tudi iz Trsta. Nad dvesto
Dolinarjevih je bilo.
»Precej Dolinarjevih je tudi
v Ameriki in po Evropi,« je
dobro znano Milanu Dolinar-
ju, upokojenemu inženirju
agronomije. Za sorodnike po
svetu so bile Griže v nedeljo
seveda predaleč. Na srečanju
je na častnem mestu izobesil
seveda ogromni Dolinarjev ro-
dovnik, ki mu je vzel kar 12 let
dela. Na vrhu rodovnika sta
zapisana leta 1800 rojeni An-
ton Doiinar in njegova žena
Marija Randl, »Matevščeva« iz
bližnjih Migojnic. Rodovnik je
izdelal tudi v knjižni obliki in
tako je med sorodniki kar 80
izvodov. V njem je dovolj pro-
stora, da ga vsak dopolnjuje še
po ostalih koreninah.
»Vedno so pravili, da sem
s tem in onim v sorodstvu, ne-
koč pa sem sklenil, da bom to
ugotovil natančneje. Največ
mi je vedela povedati mama,
šel pa sem tudi od hiše do hi-
še,« se danes spominja avtor
Dolinarjevega rodovnika. Ta-
ko je našel sorodnike po Šta-
jerskem, Gorenjskem, Primor-
skem, Ljubljani, Beli krajini.
Dolenjskem... V nedeljo so si
številni znova ali prvič stisnili
roke, če pa se niso takoj spoz-
nali, so skušali ugotoviti na
kakšen način so si v sorodstvu.
»Gospod, na kakšen način sva
si v sorodstvu,« me je vprašala
ena od udeleženk. V tisti mno-
žici ljudi sem že razmišljal, da
sva si morda še res. No, gospod
Milan Doiinar je bil večini
takšen ali drugačen stric, tudi
starejšim od sebe. Zanimivo je,
da se je rodil (v Migojnicah)
kot deveti otrok, ko je njegov
oče imel že 69 let. Sicer pa sta
se starša poročila, ko je imel
oče 53, mama pa komaj 21 let.
Drugačen čas, drugačne na-
vade.
V nedeljo se je med drugimi
seveda pozdravil tudi s soime-
njakom, ki je za nameček rojen
še istega leta, živi pa v savinj-
skem Šempetru. Pred leti se je
že zgodilo, da je pošta posre-
dovala pisemske pošiljke ene-
mu namesto drugemu. Motiti
se je človeško in enkrat so celo
zamenjali njuna zdravniška
kartona. Preteklo nedeljo je
bilo nasploh zabavno, saj so
pripravili tudi družabne igre,
plesali ob zvokih ansambla
Stare z Brega pri Polzeli, jedi
pa so bile po ugodnih cenah.
Srečanje je trajalo ves dan.
Vez med Dolinarjevimi je
močnejša kot med drugimi
rodbinami, saj se daleč nao-
krog podobno združujejo le še
Cokanovi. Da kri ni voda po-
vedo tudi podatki o udeležbi
na njihovih snidenjih: na
predzadnjem, pred petimi leti,
se jih je zbralo 285, pred dese-
timi leti 190, za začetek, leta
1968, pa 99. Nekateri so že žal
pokojni, drugi pa so v tem času
prišli na svet in odrasli. »Ma-
tevščev«, kot še vedno pravijo
Milanu Dolinarju iz Pongraca,
in njegov zet, pa razmišljata že
o prihodnjem srečanju.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Strelski žur na Gričku
Da bi javnost pobliže seznanili s svojim delom, so se
v Društvu civilne in orožne kulture v Celju odločili, da
organizirajo zanimivo prireditev, ki jo nameravajo
ponuditi Celjanom in okoličanom. Imenovala se bo
»Veliki strelski žur na Gričku«
V	soboto, 15. avgusta bo prireditev na Gričku pote-
kala v dveh delih. V strelskem delu od 8. do 16. ure bo
rekreativno in tekmovalno streljanje s pištolo in revol-
verjem različnih sistemov in kalibrov. Na voljo bodo
revolverji in strelivo kalibrov 22 long rifle, 22 winche-
ster magnum, 7,65 mm, 7,62 mm, 9 mm makarov, 9 mm
luger, 38 special, 357 magnum, itd. Dvajset najboljših
strelcev bo prejelo diplome in nagrade.
V	zabavnem delu strelskega žura, ki bo trajal vse do
polnoči, bo igral ansambel Oliver Twist iz Celja. Za vse
pa bo dovolj pijače in jedače, vključno s srninim go-
M. A.
Blagoslov
Frischaufovega
doma
Lani septembra je bila
otvoritev obnovljenega
Frischaufovega doma na
Okrešlju, kjer pa zaradi
tehničnega vzroka, kot so
planinci zapisali v seda-
nje sporočilo, niso blago-
slovili objekta. To bodo
planinci opravili v sobo-
to, 15. avgusta ob 13. uri
s spominsko mašo za vse
ponesrečene v gorah, ki
bo na idiličnem prostoru
pod vrhovi Savinjskih
gora, nato pa bo blago-
slov planinskega doma.
Daritveni obred bo
spremljal pevski zbor iz
Vojnika. Srečanje ima
značaj spominske sveča-
nosti in nadaljnjega širje-
nja bogatega planinskega
izročila naših prednikov,
so zapisali v sporočilu.
Predsednik PD Celje Adi
Vrečar pravi, da bodo
planinci veseli vsakega
obiskovalca, ljubitelja
naših gora.	,j,y
Prepotrebna
novost na Dobrni
Kljub temu, da na Dobrni
in njeni okolici živi veliko
kmečkega prebivalstva, so
morali ljudje po nekaterih
nujnih nakupih v Celje, Ve-
lenje, Žalec, Vojnik. Vse do
prejšnega tedna namreč na
Dobrni ni bilo mogoče kupiti
^adbenega materiala, kme-
tijske mehanizacije, bele
tehnike, akustike in mnogo
drobnih predmetov za vsak-
danjo rabo. Kmetijska za-
druga Celje se je odzvala po-
trebam in odprli so trgovino
s tovrstno ponudbo v prede-
lu Dobrne, ki mu pravijo No-
vi grad. Tako so v KZ razši-
rili svojo trgovinsko dejav-
nost, na Dobrni imajo zelo
dobre izkušnje z njihovo sa-
mopostrežbo v samem sre-
dišču kraja, mnogim Dobm-
čanom in okoličanom pa so
tako olajšali življenje.
Na otvoritvi nove trgovine
s kmetijskim in gradbenim
materialom je bilo živahno
tudi po zaslugi odličnega
muzikanta Mira Klinca, ne-
kaj prvih kupcev pa je dobilo
tudi praktične nagrade.
EPP
Odprli Slomškov dom
Vroče nedeljsko popoldne je na Ponikvo pri Žalcu privabilo veliko število vernikov in drugih,
ki so sem prišli na otvoritev novega Slomškovega doma. Slovesno mašo je bral mariborski škof
dr. Franc Kramberger, ki je dom blagoslovil, namenu pa ga je s prerezom vrvice predal monsignor
Maksimiljan Jezemik, postular za Slomškovo beatifikacijo v Rimu. Objekt, v katerega so vložili
več tisoč prostovoljnih delovnih ur, bo služil za opravljanje bogoslužja, za pouk verouka tar za
verske in kulturne prireditve. Slovesnosti se je udeležil tudi Lojze Peterle, predsednik slovenskih
krščanskih demokratov. Na sliki: Dom je s prerezom traku odprl monsignor Maksimiljan
Jezernik, na desni pa mariborski škof dr. Franc Kramberger.	T. TAVCAR
Mali velikan
Anica Šume j iz Jamove 19 v Celju bo lahko
letos kljub suši naredila dovolj paradižnikove
mezge za vso družino. Tale mali velikan tehta
polnih 90 dekagramov, sadiko pa je Anica do-
bila pri znanki, ki bo v bodoče gotovo dobro
premislila, preden bo spet komu podarila pa-
radižnikove sadike.
EDO EINSPIELER
Som Iz velenjskega Jezera
Iz velenjskega jezera ribiči vlečejo vedno
težje ribe. Tako je pred kratkim tudi Kristjan
Vilkužnik potegnil na suho soma dolgega 1,56
metra in težkega 28 kilogramov. To je dosedaj
najtežja ulovljena riba v velenjskem jezeru, so
pa v jezeru še težji in večji somi.
L. OJSTERŠEK
Št. 32 - 13. avgust 1992
11

Namesto hmeljarjev
praznovali drugi
v nedeljo se je zaključilo le-
tošnje praznovanje Dneva
hmeljarjev. V vseh tridesetih
letih se je prvič zgodilo, da je
bilo na praznovanju še naj-
manj hmeljarjev.
Vreme, kakršno je bilo letos,
je povzročilo, da se je obiranje
hmelja pričelo kakšnih deset
dni prej kot običajno, zato se
slovenski hmeljarji pač niso
imeli časa veseliti v Braslov-
čah. No, nekaj jih je vendarle
prišlo. Med njimi so bili tudi
dosedanji hmeljarski starešine
in njihove spremljevalke, obi-
skovalcem v Braslovčah pa sta
se predstavila tudi kandidat
za letošnjega starešino, Rudi
Štampe iz Gorice pri Galiciji
in kandidatka za spremljeval-
ko, dvajsetletna Alenka Pirš iz
Podloga. Uradno bosta pro-
glašena čez kakšnih štirinajst
dni. Zaradi hmeljarskega kon-
gresa namreč doslej tega niso
mogli storiti. Sicer pa je treba
zapisati, da je bilo v vseh dneh
praznovanja v Braslovčah iz-
jemno mnogo ljudi. Uživali so
ob igranju ansamblov Big
Band ter Vesna in ob petju Ire-
ne Vrčkovnik, zvrstilo pa se je
tudi precej športnih tekmo-
vanj. V nedeljo so obiskovalce
prireditve navdušili tudi člani
Padalskega kluba iz Velenja,
med katerimi je bil tudi doma-
čin Bebasti j an Podbregar, pro-
gram pa so popestrili tudi čla-
ni folklorne skupine osnovne
šole Braslovče, ki jo vodi Olga
Veg. Na svoj račun so prišli
tudi otroci, ki so lahko jezdili
konje kmeta Draga Marota iz
Podvrha. Marot računa, da bo
že v kratkem na svoji kmetiji
omogočil turistom jahanje pod
vznožjem Dobrovelj.
Na sliki: kandidata za stare-
šino in spremljevalko, Rudi
Štampe in Alenka Pirš.
JANEZ VEDENIK
Foto: TONE TAVCAR
Izšel vodnik Julijskih Alp
Planinska založba pri Pla-
ninski zvezi Slovenije je izdala
četrto, popravljeno izdajo pla-
ninskega vodnika Julijskih
Alp. Avtor vodnika je Tine Mi-
helič, urednik pa Franci Sa-
venc. V vodniku so ponovno
grebenske skice, na ovitku je
celotna predstavitev gorstva,
ki jo je pripravil Mirko Črni-
vec in nekaj risb planinskih
koč, delo Antona Rojca. Vod-
nik je obogaten s fotografijami
Jake Čopa. Ovitek je na novo
zasnovan z ban-no fotografijo.
Sedaj, ko ljudje najbolj obi-
skujejo visokogorje, bo vodnik
zares dobrodošel vsem, pose-
bej pa še tistim, ki se radi od-
pravljajo po samotnih poteh in
obiskujejo skrite kotičke. Pri
tem je potrebnega več znanja
o hoji in orientaciji, saj ni
markacij, ki bi nas vodile do
cilja. Prav pa bo prišel tudi
tistim, ki gredo morda samo
na Triglav.
Vodnik ima dodanih nekaj
več poti na italijanski strani,
tiskan je na ekološkem papirju
in zaradi te izdaje ni padlo niti
eno drevo. Izšel je v 1500 izvo-
dih. Pri planinski založbi na-
črtujejo tudi nove izdaje in si-
cer za Savinjske Alpe, Kara-
vanke in Posavsko hribovje.
BOŽO JORDAN
Vrtine opravijene,
denar še iščejo
Primer reševanja plazu in
ureditev Lahomnice v Tevčah
v laški občini je še v4dno aktu-
alen. Problem je nastal ob zad-
njem večjem neurju z močnim
deževjem koncem leta 1989,
posebej aktualen pa je v zad-
njem mesecu in pol, ko so de-
lavci Nivoja poskušali zapu-
stiti gradbišče Lahomnice za-
radi neplačanih del.
Krajani se s tem niso stri-
njali, ker so vedeli, kaj jih ča-
ka, če bodo delavci odšli. Za-
grozili so z zaporo cest in
uspeli. Delavci Nivoja so osta-
li, še več, tedensko potekajo
sestanki, kjer vsi prizadeti
ugotavljajo, kako se izpolnju-
jejo sprejeti sklepi. Ob kraja-
nih, ki so neverjetno vztrajni,
so prisotni še delavci Nivoja,
občine Laško in Fakultete za
gradbeništvo in geodezijo iz
Ljubljane.
Prav zaradi krajanov so se
mnoga dela premaknila in ta-
ko so Ljubljančani tudi izvrta-
li pet dodatnih vrtin na plazo-
vitem področju, da bi ugotovi-
li, na kakšen način se lahko
lotijo odprave zemeljskega
plazu.
Opravili so tudi pogovor
s pomočnico ministra Jazbin-
ška Akčanovo glede dodatnih
sredstev, saj je znano, da celo-
ten projekt financira republi-
ka. Morda bo možno priti do
dodatnega denarja septembra.
Avgusta morajo pripraviti
program rešitve sanacije ob-
jektov in ceste v Tevčah ter
projekt za sanacijo stmge. Ob-
čina pa zahteva pripravo fi-
nančnega pregleda stroškov
celotnega projekta in posa-
meznih faz za pridobivanje
potrebnih sredstev. Koncem
avgusta bodo v Tevčah znova
pregledali pripravljene načrte
za odpravo plazu, ki grozi lju-
dem, ki tam stanujejo. Selitev
na drugo lokacijo verjetno ne
pride v poštev, zato je treba
zagotoviti takšno varnost, da
bodo ljudje mirno spali in jih
ne bo strah vsakega večjega
naliva in začetka dr.senja tal.
TONE VRABL
Tekmovanje traktoristov
Kmetijska svetovalna služba Žalec je pripravila občinsko
tekmovanje v oranju in spretnostni vožnji ekipno in posamezno.
V	oranju pri moških je zmagal Vinko Zupane pred Sebastjanom
Šertlom, oba iz Petrove, tretji pa je bil Alojz Rojnik iz Šempetra.
V	spretnostni vožnji pa je bil najboljši Seba.stjan Sertl iz
Petrove, drugi je bil Ivo Rančigaj iz Tmave in tretji Martin
Vasle s Polzele. V ženski konkurenci je v oranju zmagala Marta
Rojnik pred Majdo Kunst, obe iz Sen^etra. Ekipno je prvo
nie.sto pripadlo Petrovčam, sledi ekipa Šempetra, Gotovlje itd.
Na republiškem tekmovanju v oranju, ki bo 18. in 19. septembra
v Novem mestu, bosta žalsko občino zastopala Vinko Zupane in
Sebastjan Šertl.	-	T. T
V Zičah
praznujejo
V soboto, 15. avgusta,
bodo v Žičah s slovesno
mašo zaključili vrsto pri-
reditev ob 600-Ietnici
župnijske cerkve sv. Pe-
tra. Maševal bo maribor-
ski škof dr. Franc Kram-
berger.
Praznovanje so združili
s krajevnim praznikom,
doslej pa se je zvrstilo že
več prireditev, ki so bile
praviloma dobro obiska-
ne. Na osnovni šoli so pri-
pravili likovno razstavo
šolarjev in razstavo del
likovne sekcije Slovenske
Konjice, predstavilo pa se
je tudi Prosvetno društvo
France Prešeren Žice
s Finžgarjevo igro Veriga.
Zadnjo soboto so nasto-
pili pevski zbori, v nede-
ljo pa še cerkveni zbori.
Domači župnik Stane
Nežič je z obeležitvijo vi-
soke obletnice zadovo-
ljen: »Prav smo se odloči-
li, da smo združili praz-
nik župnije s krajevnim
praznikom. Tudi lep
obisk dosedanjih priredi-
tev je pokazal, da ljudje
radi pogledajo in prisluh-
nejo čemu lepemu. S tem
pa smo se tudi izognili
preobilju dogajanja na en
sam dan. Sobota, ki je si-
cer namenjena osrednji
slovesnosti, bo tako lahko
minila dosti bolj sproš-
čeno.«
MBP
Nova selitev
Turističnega
društva Laško
15. avgusta bodo zaprli ho-
tel Savinja v centru Laškega.
Tako so se odločili v Pivovarni
Laško, ki želi iz dotrajanega
hotela narediti zanimiv in
atraktiven objekt, ki bo v po-
nos mestu in vabljiv za ljudi
v vseh obdobjih. To, da bo
v znamenju piva, ni treba po-
sebej omenjati.
Zaradi obnove Savinje se bo
znova preselilo Turistično
društvo Laško. Najprej je ime-
lo svoj prostor v paviljonu
pred mostom čez Savinjo. Za-
radi obnove paviljona so pi-
sarno prestavili v Savinjo,
zdaj pa v hotel Hum, kjer naj
bi bila do konca septembra, ko
se bo vrnila na prvotno lokaci-
jo, v dokončan paviljon ob Sa-
vinji.
TV
REKLI SO
Rudi Grosar, tajnik Turi-
stičnega društva Laško:
»Počasi zaključujem poroči-
lo o letošnji prireditvi Pivo in
cvetje, ki si jo je ogledalo 160
tisoč obiskovalcev, od tega
največ v soboto, okoli 60 tisoč.
Stočili smo 300 tisoč vrčkov
piva, najbolj veseli pa smo, da
kljub veliki vsakodnevni gneči
le ni prišlo do težjih zapletov
v prometu ali odnosih med
ljudmi. Bile so manjše stvari,
ki pa so pri takšnem številu
ljudi neizbežne. Po tej strani
smo izredno zadovoljni. Stro-
ški bodo predvidoma okoli
6	milijonov tolarjev, prihod-
kov pa bo morda nekaj več kot
7	milijonov tolarjev. Tako bo
letošnji izkupiček s tega vidi-
ka v zadnjih desetih letih naj-
boljši.«
TV
Pričeli z obiranjem hmelja
Zaradi suše in škodljivcev, predvsem rdečega pajka, so pone-
kod v Savinjski dolini že pričeli z obiranjem hmelja. Najprej
obirajo znano sorto golding, nadaljevali pa bodo z ostalimi, bolj
poznimi sortami. Letošnji pridelek bo zaradi suše slabši, tako
po kvaliteti kot količini. Na posnetku si Ivi Rančigaj iz Gomil-
skega, mlad hmeljar, oglejuje hmeljske kobule, ki so letos prez-
godaj dozorele. Pri Rančigajevih so pričeli z obiranjem že konec
minulega tedna.	T. TAVČAR
Osmi maraton
v Logarsko doiino
Organizacijski odbor, ki ga
vodi Ivo Potočnik, bo letos pri-
pravil že osmi maratonski po-
hod v Logarsko dolino.
Pohodniki se bodo zbrali
v soboto, 5. septembra ob enih
zjutraj na tradicionalnem
startnem mestu na Trgu V.
kongresa v Celju. Pot bo imela
letos manjše spremembe, bo
pa ponovno speljana skozi šti-
ri občine - Celje, Žalec, Velenje
in Mozirje, v dolžini 75 km.
Izstopni postaji bosta na
35. km v Savinjskem gaju
v Mozirju in na 60. km v Lu-
čah. Iz Celica bodo pohodniki
odšli skozi Žalec do Vrbja sko-
zi Roje do Šempetra skozi zna-
menito gmajno do Polzele,
Podvina, Rečice ob Paki, Letu-
ša, Podgorja, Mozirskega gaja,
Nazarja, Dobletine, Tmovca,
Pobrežja skozi Meliše, Rad-
mirje, Ljubno, Luče in Solča-
vo, do Planinskega doma v Lo-
garski dolini.
Ob »civilnih« pohodnikih, ki
jih organizator pričakuje okoli
600, bo nastopilo tudi 20 ekip
teritorialcev ter prvič vsaj ena
ekipa sekretariata za notranje
zadeve. Po letu dni premora
naj bi se letos ponovno pojavili
nekateri tujci, ki jih je o poho-
du obvestil organizator v Bielu
v Švici.
Predsednik organizacijske-
ga odbora Ivo Potočnik je
v pripravljalnem obdobju
pohvalil pripravljenost vseh
štirih občin, skozi katere gre
maraton. Pripravili bodo do-
govor, ki ga bodo na dan prire-
ditve podpisali. Prav tako želi-
jo pritegniti vse ostale organi-
zatorje maratonov v Sloveniji,
kjer je maraton iz Celja v Lo-
garsko dolino najdaljši in naj
bi se v bodoče imenoval Slo-
venski maraton.
TONE VRABL
Na Dobrni
zadovoljni
v hotelskih objektih zdravi-
lišča Dobrna, kjer imajo 500
ležišč, je trenutno približno
400 gostov. Večina med njimi
so domači, veliko Primorcev,
med desetimi odstotki tujcev
pa prevladujejo Italijani in
Nemci. Na Dobrni so razmeio-
ma zadovoljni ter računajo, da
bo meseca avgusta ostalo pri-
bližno isto število gostov, po-
vedali pa so, da se je za konec
meseca ter september najavilo
več gostov iz tujine. Manj za-
dovoljni pa so zasebniki, saj so
njihove sobe slabo zasedene.
BJ
Magistralni
vodovod
v občini Šmarje naj bi jeseni
začeli z dalj časa načrtovano
gradnjo magistralnega vodo-
voda, ki bo trajala predvidoma
dve leti. Za izvajalca so izbrali
podjetje E.E.K. iz Vidma ob
Sčavnici, zmogljivost vodovo-
da pa bo 70 litrov vode na se-
kundo. Od vrtin v dolini Tinš-
čice bodo položili cevi proti
Sodni vasi, Mestinju, Rogaški
Slatini in Šmarju, s tem pa bi
severnemu delu občine dolgo-
ročno zagotovili oskrbo z vo-
do. Vrednost naložbe ocenju-
jejo na približno 350 milijonov
tolarjev.
B.I
Delovni krajani Zaloga
Krajani Zaloga v KS Šempeter so zares delavni. Pred dnevi so v ta zaselek dobili novo
asfaltirano cesto v dolžini 1200 m kar za kraj veliko pomeni. Martin Vrbnjak, ki je predsednik
režijskega odbora za gradnjo ceste je povedal, da so v soboto imeli večjo delovno akcijo pri
urejevanju bankin ob novi cesti. Denar .so prispevali občina Žalec, KS Šempeter, velik delež pa .so
primaknili tudi krajani sami. Opravili so tudi veliko prostovoljnih delovnih in strojnih ur
s traktorji.	T.TAVČAR
Št. 32 - 13. avgust 1992
12
Z buldožerjem
po Ramlasu
s Štefanom Čukom po olimpuskl Barceloni
Zadnji dnevi barcelonske
olimpiade so za Štefana Čuka
minevali v sproščenem razpo-
loženju, saj je tekmovalna mr-
zlica popustila in je imel do-
volj priložnosti za spoznava-
nje glavnega mesta Katalonije.
Sreda, 5.8.
Barcelona prav zaživi pono-
či, čeprav je tudi čez dan zelo
živahno. Ob treh zjutraj sem se
po največjem sprehajališču
Ramblas prebijal z velikimi
napori. »Potreboval bi buldo-
žer,» sem v šali dejal Očku,
s katerim sva bila nenehno
skupaj. Oba sva pač judoista.
Organizatorji so stroga pravila
vendarle spremenili in s šport-
no akreditacijo lahko gremo
vsaj na štadion Montjuic, kjer
so vsa atletska tekmovanja.
Priložnosti nisem zamudil in
videl sem olimpijska rekorda
na 200 in 400 metrov ter nego-
dovanje ob podelitvi zlate ko-
lajne zmagovalcu teka na 10
tisoč metrov Skahu. Sedel sem
nekaj metrov pod osrednjim
semaforjem, ob meni pa so bili
še Franc Očko, Ivo Daneu in
Tone Vogrinec, ki se je v Bar-
celoni zaustavil med križarje-
njem.
Četrtek, 6.8.
Zadnje dni sem se pošteno
naspal in vstajal pozno do-
poldne. A tudi spat smo odha-
jali po polnoči, saj je vročina
v Barceloni neznosna in se ne-
koliko ohladi šele proti jutru.
Popoldne sva se z Očkom ne-
kaj ur potepala po Ramblasu
in Plazi Catalunya, po vrnitvi
v vas pa sva zaspala in se zbu-
dila, ko se je že znočilo. Bil
sem krepko jezen: načrtoval
sem ogled skoka v daljavo in
vodometov na Plazi Esapnya.
Oboje je bilo po pripovedova-
nju drugih nepozabno doživet-
je in razvedril me je šele odhod
v eno največjih in najbolj
razvpitih barcelonskih disko-
tek Studio 54.
Petek, 7.8.
s kajakaši, atletinjo Bukov-
čevo in trenerjem Očkom se je
noč v diskoteki spremenila
v jutro. V gneči so me zmili na
oder in nenadoma sem se zna-
šel v središču pozornosti. Ob
značilni španski pijači San-
grio smo se odlično zabavali in
med zadn j imi - že ob svitu - za-
pustili diskoteko. Nikomur še
ni bilo do spanja, zato smo
v olimpijski vasi zavili na oba-
lo in prvič med igrami sem se
okopal v morju. Nič posebne-
ga: voda je zelo umazana, oba-
la enolična.
Po kratkem počitku so se
začele priprave za vrnitev
v domovino. Majico z napisom
Slovenija sem v vasi želel za-
menjati za katero drugo, a so
vsi športniki zmajevali z gla-
vo. Naša majica v primerjavi
z nekaterimi drugimi res ni
posebej atraktivna, zato sem
se pač moral sprijazniti, da
bom ostal brez dragocenega
spominka. Pot do letališča Ge-
rone je hitro minila, čeprav so
nas svarili pred zastoji na av-
tocesti. Promet je v Barceloni
in okolici zelo dobro urejen,
tudi na letališču se ni zapleta-
lo. Povsem drugače, kot ob od-
hodu z Brnika, ko smo tri ure
čakali na avion iz Sarajeva,
s katerim so dopotovali repre-
zentanti Bosne in Hercegovi-
ne,
Na Brniku so nam dobrodo-
šlico zaželi fantje in dekleta
v narodnih nošah, pred letali-
ško zgradbo pa me je čakala
žena Petra. Zadnje tri mesece
sva bila skupaj bolj malo in
tudi njeni potrpežljivosti gre
zahvala za moj olimpijski de-
but. Pozdravili so me še prija-
telji iz kluba, s katerimi smo se
v celjskem hotelu Turška mač-
ka skupaj z Leščakom, ki je na
Brnik prišel po Očka, skoraj
do polnoči zapletli v pogovor
in že kovali nove načrte.
Sobota, 8.8.
Dopoldne sem odšel v me-
sto, kjer je utrip precej bolj
umirjen kot v Barceloni. Pred
poldnevom sem zavil na Radio
in še zadnjič strnil olimpijske
vtise, čeprav igre zame še niso
končane. Z zanimanjem si
bom ogledal nedeljski zaklju-
ček, v ponedeljek grem na
sprejem na celjsko občino in
popoldne na osrednje sloven-
sko slavje na Bledu, ki ga pri-
pravljajo ob vrnitvi njihovih
bronastih veslačev. Zbrana bo
celotna olimpijska odprava in
končno se bomo lahko v miru
dogovorili za piknik, ki ga bo-
mo pripravili jeseni. V Barce-
loni smo se odlično razumeli in
z nekaterimi se bodo prijatelj-
ski stiki verjetno spremenili
tudi v družinske obiske.
Vsem pokroviteljem in dru-
^m se zahvaljujem za podporo
in upam, da jih z 12. mestom
nisem razočaral. Enako velja
tudi za bralce Novega tednika
in za poslušalce Radia Celje.
Slovenske
uvrstitve na 01
Barcelona 1992
3. Iztok Čop in Denis Žvegelj (veslanje, dvojec brez
krmarja), Milan Janša, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in
Janez Klemenčič (veslanje, četverec brez knnarja);
6. Igor Majcen (plavanje, 1500 m prosto), Rajmond
Debevec (streljanje, 3 x40), Marjan Štrukelj (kajak, sla-
lom); 9. Rajmond Debevec (streljanje, zračna puška),
Janez Skok (kajak, slalom), Borut Bilač (atletika,
daljava); 10. Albin Čižman (kajak, slalom), Boštjan
Žitnik (kanu, slalom); ll.Stojan Vidakovič (jadranje
na deski); 12. Štefan Cuk (judo, lahka), Mitja Kosmina
in Goran Sosič (jadranje, leteči holandec); 14. Jože
Vidmar (kanu, slalom); 15.Britta Bilač (atletika,
višina); 16. Borut Javornik (kanu, slalom). Jure Bučar
(plavanje, 400 m prosto); 17. Brigita Bukovec (atletika,
100 m z ovirami); 18. Rajmond Debevec (streljanje, MK
puška); 19. Matjaž Koželj (plavanje, 100 m delfin);
29. Jure Bučar (plavanje, 200 m prosto); 31. Nace Maj-
cen (plavanje, 400 m prosto); 33. Samo Medved (loko-
strelstvo); 35. Nace Majcen (plavanje, 200 m prosto);
41. Tanja Godina (plavanje, 100 in 200 m hrbtno),
Mirko Vindiš (atletika, maraton); 42. Matjaž Koželj
(plavanje, 200 m delfin); 63. Valter Bonča (kolesarjenje
- cestna dirka); 87. Lojze Kolman (gimnastika - mno-
goboj).
V prvem kolu so izpadli: Filip Leščak (judo), Tina
Križan-Karin Lušnic, Blaž Trupej-Iztok Božič (tenis)
in Polona Frelih (namizni tenis).
Uspelo prvo državno
prvenstvo v triatlonu
Kljub hudi vročini se je
kar 79 tekmovalcev v soboto
pomerilo na prvem držav-
nem prvenstvu v triatlonu,
med njimi je bilo tudi šest
žensk.
V težki preizkušnji, ki je
vsebovala 15:00 metrov pla-
vanja, 44 kilometrov kole-
sarjenja ter 10 kilometrov
teka, je zmagal Igor Kogoj iz
Triatletskega kluba 3K Novo
mesto s časom 2:05,25, drugi
je bil Jani Tomšič z zaostan-
kom 9 minut ter tretji Dam-
jan Zepič, z zaostankom 10
minut, oba pa sta člana dru-
štva Triatlet Celje. Med žen-
skami je zmagala Nataša
Nakrst Triatlonski klub
Ljubljana s časom 2:21,01,
z 20 minutno prednostjo
pred Darjo Ažman ter za 22
minut pred tretjeuvrščeno
Barbaro Cokan. V triatlonu
za vsakogar sta na nekoliko
krajši progi skupaj skozi cilj
pritekla Jaka Švent in Sreč-
ko Pliberšek, med ženskami
pa je bila prva Martina
Golež.
Po triatlonu je bil strokov-
ni simpozij o problematikah
tehnike in treninga posa-
meznih disciplin ter o pitju
in prehrani.
B S
Foto: EDI MASNEC
Invalidi za
atletske
naslove
Na štadionu Kladivarja
je bilo 1. državno prven-
stvo v atletiki za paraple-
gike, na katerem je nasto-
pilo 81 športnikov-inva-
lidov iz šestih regij.
Tekmovali so v treh
tehničnih disciplinah ter
šestih v vožnji z vozički,
najboljši udeleženec pr-
venstva pa je bil z dvema
naslovoma v troboju do-
mači reprezentant Janez
Hudej, ki bo septembra
nastopil na paraolimpij-
skih igrah. Izmed celjske-
ga zastopstva je zmagal
še Mladen Fabjan.
Št. 32 - 13. avgust 1992
Četrt milijona ni dovolj
y soboto začetek novega nogometnega prvenstva - NasleanU teilen še drugoligaši
In v obeh tretjih ligah
Zaradi prvega nastopa slo-
venskih klubov v evropskih
pokalih se bo novo nogometno
pr\'enstvo začelo že pojutriš-
njem s tekmama Olimpija-Ru-
dar in Maribor-Nafta, preo-
stali prvoligaši bodo štartali
v nedeljo, naslednji teden pa
še vsi drugo in tretjeligaši.
V novem prvenstvu naj bi
bila premoč Olimpije še bolj
izrazita, saj je ta z nakupi
igralcev oslabila neposredne
tekmece, konkurenca za sredi-
no lestvice pa bo v veliki meri
odvisna od finančnih možnosti
posameznih klubov. Za nor-
malno preživetje je že 250 ti-
soč mark letno premalo (toliko
je bil lanski proračun kluba, ki
se je v zadiajem kolu izognil
izpadu), saj je nov registracij-
ski pravilnik legaliziral denar-
na izplačila, ki so v veliki meri
tudi krojila prestope.
Celjani so v prestopnem ro-
ku odšteli okoli 70 tisoč mark,
toda prava okrepitev sta le
mladi reprezentant Andrej
Goršek (25 tisoč DEM) in delo-
ma vratar Peter Koželj. Drugi
Velenjčan Stipe Pranjič ima
zaradi počasnega dela klubske
administracije pravico nasto-
pa šele sredi jesenskega dela
prvenstva, Pešalič še sploh ni
dobil certifikata NZJ, Gavran
pa je bil maček v žaklju in je že
zapustil Celje.
Ekipo s Skalne kleti precej
pestijo tudi poškodbe, a tudi
notranji spodrsljaji (primer
Valek, nudistični show v Ter-
mah Zreče, katastrofa v Sisku
proti Segesti z 0:8, dogovori
z Bloudkom), toda v drugih ta-
borih priznavajo, da je ekipa
sposobna boja za uvrstitev tik
pod vrh lestvice.
Velenjčani so tudi letos iz-
gubili nekaj odličnih igralcev
(Goršek, Pranjič, Magrič, še
prej pa so odšli Jalušič, Brdža-
novič, Macura, Kotnik in za
krajši čas Cvikl) in bodo imeli
precej težav z obstankom, če-
prav je trener Kostanjšek uve-
del dodatni trening. Veliko bo
odvisno od naveze Cvikl-Karič
(slednji bo na štartu zaradi
dveh rumenih kartonov poči-
val) ter od dogovora, da bi
v prihodnje vsi ostali v Vele-
nju. Ambicioznemu trenerju
Kostanjšku bi se tako ponudi-
la priložnost, da sestavi pravo
ekipo, saj so velenjski mladin-
ci igrali v zadnjem pokalnem
finalu.
Najbolj se je okrepil Ste-
klar, ki ima mogoče celo naj-
močnejše moštvo v zgodovini
kluba in bi bil lahko hit prven-
stva, še posebej ko se bo vklju-
čil golgeter Goran Prevolšek.
Veliko bo odvisno od odločitve
NZS okoli igrišča, v vsakem
primeru pa bodo igralci tudi
v prihodnje trenirali v Rogat-
cu in Šmarju, kar bo velik
minus.
ŽELJKO ZULE
Verjetne postave:
Publikum: Stankovič, Turk,
S. Blatnik, Pire, Štancer, Ra-
dič (G. Blatnik), Sešlar, Gro-
belšek, Pevnik, Džafič, Gor-
šek; trener: Janko Benčina.
Rudar: Čanič, S.Javomik,
Grajfoner, Oblak, Polovšak,
Dolar, Omerovič, J.Javomik,
Spasojevič, Cvikl, Vidovič;
•trener: Drago Kostanjšek.
Steklar: Korent, Počivalšek,
Neskič, Koražija, Horvat,
Marguč, Valek, Šmid, Brun-
dič, Kidrič, Pristovnik; trener:
Vili Prevolšek.
Priprave za nov nogometni ples: Karič, Romih in Blatnik (z
leve).	,
Priznanje za Culcov nastop
Vodstvi celjske občine in Športne zveze sta po vrnitvi z olim-
pijskih iger v Barceloni pripravili ločena sprejema za udele-
ženca iger, judoista Štefana Čuka in rokometnega sodnika Šte-
fana Juga, ki se je vrnil šele po zaključku 01. Razumljivo je bil
v središču pozornosti Cuk, ki je v sproščenem pogovoru nanizal
nekaj olimpijskih vtisov, beseda pa je nanesla tudi na vsakdanje
težave športnikov, ki so največkrat povezane z denarjem. V spo-
min na olimpijski nastop je predsednik IS Celje Mirko Kranjc
(desno). Čuku izročil umetniško sliko, povsem levo pa je direk-
tor in lastnik podjetja Tekom iz Levca Oto Seles, ki je bil glavni
pokrovitelj Cukovega olimpijskega nastopa.
Foto: EDI MASNEC
Rolcometaši štartaii
v ponedeljek so s pripravami začeli rokometaši Celja Pivo-
varne Laško. Novi trener Josip Šojat se je odrekel morebitnim
okrepitvam (Jašarevič naj bi bil najbliže odhodu v Trbovlje, kjei
je trener Ivezič), odprta pa je edinole možnost vrnitve vratarja
Rolanda Pušnika, ki pa mora svojo odločitev sporočiti do konca
tedna. Celjani se bodo naslednje dni pripravljali v Golovcu,
septembra pa bodo odpotovali na turnejo na Dimaj in Vez-
sprem, kjer bodo nastopili na dveh turnirjih.
Vaterpolo
Slovenska liga
8. kolo: Triglav-Neptun 33:3
(6:0, 8:2, 11:0, 8:1) strelci: V.
Glavan, Jeranko, Skerl 1; 9.
kolo: Neptun-Triglav II 7:21
{1:3, 1:3, 4:9, 1:6), strelci: M.
Glavan 4, Planinšek 2, Zupane
Kajak - kanu
Prvenstvo Slovenije
Maraton (Brod na Muri): K-
1 - pionirji (11 km): 2. Tilinger;
ml. mladinci: 1. Javomik, 3.
Pogorevc; st. mladinci (25
km): 3. Gornik; veterani (11
km): 1. Vrhovšek (vsi Nivo).
Streljanje
Slovenska
liga
MK puška — končni vrstni
red: Kamnik: 51. Celie 43 Du-
šan Poženel, Postojna 41 itd;
posamezniki: 1. Podgomik
(Kam) 1089, 5. Jeram (Ce)
1022, 6. Brunšek (DP) 1005.
Sobota, 15.8
Nogomet
Ljubljana: Olimpija-Rudar
(l.kolo SNL, 16.30).
Nedelja, 16.8
Nogomet
Celje: Publikimn-Železničar,
Izola: Izola-Steklar (l.kolo
SNL, obe tekmi ob 16.30).
Torek. 18- 8,
Košarka
Slovenske Konjice: Ikotov
memorial, S. Olimpija - Pani-
onis (19), Comet - Slobodna
Dalmacija (21).
Sreda. 19.8
Košarka
Slovenske Konjice: finale
Ikotovega memoriala: ob
19. uri za 3. mesto, ob 21. uri za
1. mesto.
Sagadln rešuje Celjane?
Celjski košarkarji Iščejo pokrovitelja, ki ima nekaj zahtev - Začelo se Je pokalno
prvenstvo - Veliki turnir v Konjicah
Prihodnji teden se bo s prvim kolom
kvalifikacij pokalnega prvenstva za-
čela nova košarkarska sezona, najbolj-
ših osem ekip lanske sezone (Olimpija,
Postojna, Triglav, Helios, Slovan, Mi-
com Marcns, Comet, Rogaška) pa se bo
v tekmovanje vključilo šele v četrtfi-
nalu, ki bo na sporedu prvi vikend
v septembru.
Z žrebom so bili določeni naslednji
pari: P. Laško-Miklavž, Šmarje-Celje,
Zagorje-Rudar, Čmomelj-Podbočje,
Bežigrad-Olimpija ml, K. zidar-Al-
pcommerce. Nova Gorica-Idrija, Jan-
če-Čmuče in Naklo-Etiketa, prosti pa
so Elektra, Maribor, Polzela, Medvo-
de, Unicom, Kokra in Ježica.
Novo prvenstvo se bo začelo 19. sep-
tembra, večina klubov pa je medtem že
opravila z bazičnimi pripravami. Ko-
njiški Comet je odigral dve zaprti tre-
ning tekmi s Smeltom Olimpijo in He-
liosom, moštvu Rogaške se je po dve-
letni odsotnosti priključil branilec Iz-
tok Virant, tretji član zelene skupine
s celjskega konca - Elektra - pa je za
trenerja pridobil nekdanjega košar-
karja zagrebške Gibone Milana Pero-
vica, vendar je še vprašljivo, če bo lah-
ko tudi uradno vodil Velenjčane.
Strokovni svet KZS se namreč nagi-
ba k odločitvi, da bi zaprl vrata tujim
strokovnjakom (v statutu trenerske
organizacije je zapisano, da mora biti
trener slovenski državljan),, izjema pa
naj bi bili le trenerji, ki imajo izkušnje
z vodenjem ekipi v bivši prvi jugoslo-
vanski ligi. Dokončna odločitev bo
znana na skupščini trenerske organi-
zacije, ki bo od 20. do 23. avgusta
v Gozdu Martuljku.
Živahno je tudi pri obeh članih
(slabše) rdeče skupine. Novinec Polze-
la ima največ dela s širitvijo dvorane,
Celjani pa mrzlično iščejo pokrovite-
lja, ki ima nekaj zahtev: trener naj bi
bil Mile Čepin, tehnični vodja Franc
Zorko, v klub pa naj bi se vrnili vsi
nekdanji košarkarji, ki so v zadnjih
dveh sezonah zapustili mesto ob Savi-
nji. Pripravljenost za sodelovanje je
v interesu slovenske košarke znova
pokazal reprezentančni selektor Zma-
go Sagadin (lani so Celjani njegovo
pomoč odklonili) in med pripravami
Ljubljančanov v Zrečah je prišlo do
obsežnih pogovorov na relaciji Sa-
gadin-Celje.
ŽELJKO ZULE
Prihodnji teden (v torek in sredo) bo
v Slovenskih Konjicah tradicionalni Iko-
tov memorial, na katerem bodo poleg
domačega Cometa nastopili še udeležen-
ci evropskih pokalov Smelt Olimpija,
Slobodna Dalmacija in grški Panionis.
Vstopnice bodo v predprodaji od nedelje
na blagajni Športne di'orane, dnevna
vstopnica pa bo za ogled dveh tekem po
250 in 150 tolarjev.
V razširjeni dvorani na Polzeli bo v prihodnje prostora za okoli tisoč obiskovalcev.
Foto: TONE TAVČAR
Celjani na dirici Olcoli
Siovašice
v Trebišovu se bo danes začela medna-
rodna kolesarska dirka Okoli Slovaške,
ki je bila pred leti druga najmočnejša
dirka v vzhodni Evropi. Slovenijo bodo
zastopali kolesarji Celja Melanšek,
Šmerc, Sviben in Majde, ki bodo okrep-
ljeni z Glivarjem in Turkom (oba Krka).
V	osmih etapah bodo po slovaških cestah
prevozili 1020 km, proga pa je zelo razgi-
bana in naravanana za specialiste za
gorske cilje, zato je doma ostal trenutno
najboljši kolesar Celja Ugrenovič. Ker se
dirka Okoli Slovaške točkuje za svetovni
pokal, bo na štartu okoli 25 reprezen-
tanc, cilja Celjanov pa sta ekipna uvrsti-
tev do 8. mesta ter med posamezniki med
najboljšo deseterico.
V	Evropo z novim
poicroviteijem
Celjske odbojkarice bodo v prihodnji
sezoni nastopale z novim imenom Abes
trade, o prvem nasprotniku v pokalu
evropske zveze CEV Bukarešti (prva tek-
ma bo 3. oktobra v Golovcu) pa še vedno
nimajo nobenih informacij. Z maribor-
sko Palomo se še naprej pogajajo o pri-
hodu Mojce Voh, med možnimi okrepi-
tvami pa je tudi igralka iz tujine, najbrž
iz nekdanje Sovjetske zveze.
B.S.
Št. 32 - 13. avgust 1992
14
Barcelona v programu
Radio Celje se uvršča med
redke regionalne radijske hi-
še, ki je v času olimpiade pri-
pravljal posebne športne od-
daje. Tako je njegovo šport-
no uredništvo pripravilo 16
posebnih olimpijskih oddaj
in tako na olimpijski način
obarvalo prvi del radijskega
mavričnega loka. Prav tako
so naši »olimpijci« poskrbeli
za samostojne rubrike pri
dveh glavnih informativnih
oddajah, pri poročilih ob
8.05 in v kroniki ob 17. uri.
Športni redaktor Željko
Zule se je olimpiade udeležil
tudi v živo in se za teden dni
pridružil športnikom iz vse-
ga sveta, iz športnih prizo-
rišč pa se je javljal v spored
RC tudi v jutranji program,
v informativne oddaje , seve-
da v Olimpijski studio RC
poročal pa je tudi za NT.
V času njegove odsotnosti je
olimpijsko koordinacijo
v hiši odgovorno in zavzeto
opravljala naša mlada sode-
lavka Bernarda Stojan.
V NT so bila tri nadaljeva-
nja Olimpijskega dnevnika
Štefana Čuka, ki se je kot
aktivni športni udeleženec
olimpiade v Barceloni v judu
uvrstil na 12. mesto. Na pos-
netku E. Masneca so vsi trije
NT in RC olimpijci - od leve
na desno Bernarda Stojan,
Željko Zule in Štefan Cuk.
Pa še to: radijski tehniki, ki
so dostikrat v navzkrižju
ostrih novinarskih kritik, so
bili pohvaljeni za izjemno
korektno in dosledno spošto-
vanje dogovorjenih rokov za
telefonska javljanja in sne-
manja iz Barcelone.
MITJA UMNIK
NT & RC pri vas doma
Pri Brilejevih v Golobinjeku
na Planini pričakujejo danes
obisk, kakršnega še ne pomni-
jo. Na svojo domačijo so na-
mreč povabili ekipo NT&RC,
v kateri so poleg reporterjev in
tehnikov tudi bralci Novega
tednika. Računalnik je izžre-
bal 50 naročnikov, ki bodo pri
Brilejevih deležni velikega go-
stoljubja. Da pa nam ne bo
dolgčas, smo pripravili zani-
mive zabavne igre (prevoz
s samokolnico, valjanje po hri-
bu, vlečenje vrvi...). Vse sku-
paj si je izmislil naš fotorepor-
ter Edi Masnec, ki bo tudi bdel
nad orgam'zacijo. Tone VrabI
bo vse dopoldne predstavljal
ljudi in življenje na Planini, od
koder bo potekalo neposredno
javljanje v spored Radia Celje.
Pomagala mu bosta Karmen
Bregar in Mitja Tatarevič, ki
bo skrbel za radijske zveze.
Petifove
štengce
VROČI CE
So what?
Andreja in Darja sta prvi fi-
nalistki. Zasluženo. Obe imata
po šestnajst pogumnih let.
V petkovi oddaji Vročega CE
sta se na izbor za Miss Celja 92
prijavili kar sami. Upam, da
sta povedali vsaj mami. Sicer
pa so poslušalci lahko nihali
med sedmimi kandidatkami,
ki so sodelovale v prvem krogu
kvalifikacij. Na nehvaležna
mesta, ki žal ne vodijo v finale,
so se uvrstile Nuša, Mateja,
Nataša, Petra in Cvetka. No,
za tiste borke, ki niso imele
sreče z naklonjenostjo poslu-
šalcev ali pa s telefonskimi
zvezami, finalna prireditev še
ni izgubljena. Zahvaljujoč
mehkemu srcu avtorja projek-
ta »MC-92« obstajajo trije tri-
ki pod šifro »kako se uvrstiti
v finale«. Prvič: spet se prija-
vite v naslednji oddaji Vročega
CE, drugič: prijatelje, znance,
sošolce in ostale domačie živali
prepričajte, da izpolnijo gla-
sovnico na tej strani Novega
tednika, in tretjič: za izbor
MC-92 se lahko navsezadnje
tudi prijavite preko Novega
tednika in ste potem v igri
v vsaki naslednji oddaji Vro-
čega CE. Ta namig seveda ve-
lja za vse ostale mlade poslu-
šalke, pomembno pa je, da se
čim prej vključite v akcijo, saj
so tako vaše cenjene možnosti
nedvomno večje.
Andreja in Darja sta takore-
koč že na konju oz. v velikem
finalu in s tem v boju za prav
lepe nagrade naših sponzorjev.
Poleg tega pa se trojici najlep-
ših po mnenju strokovne žirije
in predstavnikov publike na
finalni prireditvi obeta prese-
nečenje, ki ga pripravlja
NT&RC.
Jutri je nov dan... je nekoč
nostradamovsko napovedal
predsednik države. In jutri je
nova oddaja Vročega CE. Sa-
nje pa so dovoljene le tistim
lepoticam, ki bodo v njej sode-
lovale. Jaz vam privoščim.
Prvi finalistki
»MC-92«
Andreja Malgaj iz Celja je
dijakinja srednje kmetijske
šole. Decembra bo dopolnila
šestnajst let. Ima modre oči in
rjave lase. Horoskop: strelec
Darja Štrajhar iz Dramelj
ima šestnajst let in obiskuje
srednjo pedagoško šolo. Je rja-
vih oči, rjavih las in zagorelih
nog. Horoskop: kozorog.
Št. 32 - 13. avgust 1992
15
Med igrami se ie ustavil čas
OUmpuska Barcelona le v vsem lesku skupaj s stotisoči obiskovalci živela za spektakel	_
Barcelona je eno najbolj
značilnih sredozemskih vele-
mest, ki se s svojim tempera-
mentnim načinom življenja
zaleze pod kožo tudi najbolj
hladnokrvnim in nedovzetnim
obiskovalcem. Med olimpij-
skimi igrami se je večmilijon-
ska prestolnica z vrsto kultur-
nih spomenikov predstavila
v vsem lesku in dobila še po-
sebno mikavnost: na stotisoče
turistov, ki so ob tradicionalni
katalonski gostljubnosti in po-
zornosti olimpiadi pridali
navdih iger z močno poudarje-
no osebnostno in človeško
noto.
Jubilejne letne igre olimpi-
ade modeme dobe ne bodo
ostale zapisane samo po več
kot sto olimpijskih in svetov-
;jih rekordih, ki so bili zrušeni
v atletiki, dviganju uteži, lo-
kostrelstvu, plavanju, strelja-
nju in z nastopom košarkar-
skega Dream Teama, marveč
tudi po vrsti spremljajočih
prireditev, ki so jih naslovili
z imenom Kulturna olimpiada.
Sestavljena je bila iz petih
sklopov in vsak večer je bilo
blizu 20 gledaliških predstav
z začetki med 21. in 4. uro zju-
traj. Obiskovalcev se je povsod
trlo, obisk pa zavoljo dodatnih
kulturnih prireditev ni upadel
niti v enem izmed 20 gledalšč,
17 muzejev, 9 galerij, ali pa
v 73 barcelonsldh kinemato-
grafih.
Na MontjuiGU več
kot dva milijona
ljudi
Neverjetna gneča je bila tu-
di pred domala vsemi olimpij-
skimi tekmovališči (najslabše
je bil obiskan nogometni polfi-
nale Poljska-Avstralija, ko je
bilo na največjem evropskem
štadionu Nou Camp le nekaj
tisoč ljudi, toda na finalu se jih
je zbralo blizu sto tisoč). Grič
Montjuic je med igrami oble-
zlo več kot dva milijona ljudi,
pred olimpijskim štadionom
pa se je vsak večer po nekaj ur
izmenjevala množica okoli
dvajset tisoč ljudi, ki se je su-
kala okoli baročnega objekta
in iskala pogled v notranjost
štadiona. Pogled na tribune,
ali v najboljšem primeru na
veliki semafor, je marsikomu
ožaril obraz, spretni Katalonci
pa so največjo »potegavščino«
naredili s predstavo vodome-
tov na stičišču Plaze de Espa-
nya in Montjuica.
Drugi teden olimpiade je bil
vsako polno uro med osmo in
enajsto zvečer (med najbolj
zanimivi atletskimi odločitva-
mi!) pravi vodni show, ki sta
ga uprizorila človeška domi-
šljija in računalniško vodeni
sistemi: 50 metrov visoki cur-
ki, ki v minuti porabijo 5000
litrov vode, 3000 različnih
kombinacij, vse pa je bilo pod-
prto z glasbo, barvnimi lučmi
in leiserji. Vrhunec je pomenila
Barcelona dueta Freddie Mer-
cury-Montseratt Caballe, ko
se je življenje na Plazi de
Esapnya dobesedno ustavilo.
Množica Hudi ie za nekaj mi-
nut celo zaustavila promet in
negibno opazovala predstavo,
ki je na koncu doživela ovaci-
je, kot so jih bili deležni le še
olimpijski prvaki. Vse je bilo
mogoče povzeti v en stavek:
»Barcelona 92 je bila show
z veliko mero dobrega okusa
in kulture, toda brez Freddia
Mercurya ni bila popolna.«
Šest značk za
vstopnico
Na največjem trgu Plaza de
Catalimya je bila uradna me-
njalnica značk s športnimi
motivi. V promet so najbolj šle
značke nacionalnih olimpij-
skih komitejev in pokrovite-
ljev ameriških košarkarjev, vsi
pa so se pogovarjali samo o za-
menjavi. Značka za značko, za
bolj redko (tudi značko Olim-
pijske komiteja Slovenije) tudi
dve ali tri. Nekateri so ponuja-
li tudi kape ali majice, vstop-
nica za finale konjeniškega
tekmovanja v preskakovanju
ovir pa je zamenjala lastnika
za šest značk.
Na katalonskem trgu je bilo
vse popestreno z živo glasbo,
ki je v nežno gibanje v ritmu
flamenca, rumbe, sambe ali pa
še katerega južnjaškega plesa
zazibala staro in mlado. Pri-
ložnosti niso zamudili niti pri-
letni ljudje, ki so se pri hoji
opirali na palico... Olimpiada
se je v Barceloni tesno preple-
tala z drobnimi zgodbami in
tudi zato je imela po mnenju
vseh slovenskih športnikov
razsežnost, ki je za podobne
spektakle na pragu 21. stoletja
že skoraj neverjetna: v središ-
ču pozornosti so bili ljudje. Ne
samo olimpijski prvaki in dru-
gi, marveč tudi obiskovalci.
Tudi tisti, ki so ostali brez
vstopnic, a so vendarle okusili
čar olimpijskega mesta, v ka-
terem so bili premični televi-
zijski ekrani ogromnih di-
menzij.
Obisk presegel
pričakovanja
Katalonija ima z razvpito
Gosta Bravo skupaj 3327 hote-
lov in pensionov, 312 campin-
gov in skupaj več kot 2,5 mili-
jona nočitvenih zmogljivosti.
Toda ogromne kapacitete niso
zadostovale in v barcelonskem
pristanišču se je med igrami
zasidralo 15 super luksuznih
ladij-hotelov s skupaj 50 tisoč
posteljami. Katalonci so imeli
z igrami skupaj za okoli mili-
jardo dolarjev izdatkov, delo
je neposredno dobilo več kot
5000 mladih (zaposleni v orga-
nizacijskem komiteju, vendar
so že v ponedeljek ostali brez
dela), posredno okoli 50 tisoč
gradbincev, brezplačno pa se
je v organizacijo vključilo
okoli 40 tisoč volonterjev.
Za red in varnost je skrbelo
skoraj 40 tisoč ljudi. Na glav-
nih ulicah, trgih in olimpijskih
prizoriščih so bili razporejeni
na vsakih dvajset metrov,
v pristanišču pa je bilo pred
zvedavimi očmi zasidranih
osem vojnih ladij. V popolni
bojni opravi so bili vsi var-
nostniki neopazni, edini spo-
drsljaj pa se jim zgodil prvi
dan atletskih tekmovanj. Sko-
zi izhod v sili se je na štadion
proti koncu sporeda, ko je bila
pozornost osredotočena na od-
hod kralja Juana Carlosa,
s spremstvom, »vtihotapila«
skupina 50 ljudi, ki so bili brez
vstopnic. Varnostniki so kma-
lu odkrili grešnike in vse vzeli
kot dobro šalo, drugega dela
pa med igrami niso imeli.
Sumljive domačine in prosti-
tutke so nekaj tednov pred
igrami umaknili v notranjost
dežele, grožnje ETE so se izka-
zale za prazne, med navijači
pa je vladala visoka kulturna
raven.
ŽELJKO ZULE
Atletska tekmovanja je RTV
Olimpica prenašala s 46 kame-
rami. Samo moški šprint s 17
kamerami, občutljive elek-
tronske naprave pa so zaznale,
da je v finalu najhitreje štartal
Kanadčan Bruno Sorin - 124
tisočink sekunde po poku pi-
štole.
Na Pirinejskem polotoku sta
letos dva veledogodka: olim-
pijske igre in svetovna razsta-
va Expo 92. Razlaga o uspešni
organizaciji obeh spektaklov
je preprosta - Katalonija ima
olimpiado, Španija pa svetov-
no razstavo.
Španska vlada je izdala odlok,
da med igrami lahko cene po-
skočijo največ za desetino:
Najbolj so negodovali mali tr-
govci, ki so v nejevolji eno-
stavno zaprli prodajalne in
odšli na dopust.
Villa Olimpica: od ponedeljka je naprodaj 25 tisoč kvadratnih metrov lokalov.
Plaza de Esapnya z vodometom, ki je bil največja atrakcija barcelonske (kulturne) olimpiade.
V uradni olimpijski menjalnici značk so našteli več kot 50 tisoč različnih primerkov s športnimi
motivi.
Med super luksuznimi ladjami-hoteli je največ zanimanja vzbujalo osemnadstropno švedsko
plovilo Sally Albatros.
Veliki premični televizijski ekrani so tudi ob obali pričarali olimpijsko vzdušje.
Št. 32 - 13. avgust 1992
človeško življenje
za neka! marii
Tragična usoda Kadiričeviii iz Vrpoiia, Irl so v lionceniracHsIfem taborišču izgubiti oba otroifa
Tisti trenutek, ko se člove-
ška domišljija izrodi, ko si ro-
ko podajo sovraštvo, fiiržnja in
nasilje, se pričnejo dogajati
neverjetne stvari. Vojna, na
primer. Vojna, ki človeka
spremeni. Bodisi v pošast, bo-
disi v mrliča, bodisi v pregna-
nega človeka, ponižanega,
obubožanega, s trpkimi podo-
bami v očeh. Muharema Kadi-
rič iz Vrpolja sodi med slednje.
Ponižana in obubožana, ker so
ji brezimni vandali uničili in
pokradli vse kar je imela,
s trpko podobo taborišča in
večmesečnega preganjanja
v očeh, in z globoko žalostjo
v srcu, ker je v tednu dni, po-
tem ko se ji je uspelo z otroki
prebiti na varno, izgubila pet-
najstletnega sina in enaind-
vajsetletno hčerko.
Prvi ponedeljek v avgustu
smo izvedeli za Muharemo
Kadirič. Pa za Nerko in Hajru-
dina. V uredništvo nas je po-
klicala njena svakinja, Aris
Bešar, ki z možem Arifom že
vrsto let živi v Celju, in nas
pozvala, naj si ogledamo Ner-
ko in Hajrudina, ki popolnoma
sestradana ležita na intenziv-
nem oddelku celjske bolniš-
nice.
Takrat so tudi svetovne ti-
skovne agencije in mediji pri-
čeli poročati o taboriščih, ki so
na ozemlju BiH. Začudeni so
zganjali hrup okoli bosansko-
hercegovskega taboriščniške-
ga vsakdana. Mi pa smo s ci-
nizmom opazovali svetovno li-
cemerstvo ob »odkritju« tabo-
rišč v BiH. Begunci, ki jih je
v Sloveniji in na Hrvaškem ve-
liko, so o taboriščih pripove-
dovali že dolgo. Pripovedovali
bi bili tudi tujcem, če bi jih le-
ti sprejeli.
Nerkinih dobrih
trideset Icilogramov
Ko sem se prvo sredo v av-
gustu odpravila na intenzivni
oddelek celjske bolnišnice, na
obisk k Nerki in Hajrudinu, mi
je Aris Bešar najprej povedala,
da je Hajrudin v torek zvečer
umrl. Za Nerko pa, da je še
upanje.
Po poti do oddelka je Arisin
mož, Arif, stric Hajrudina in
Nerke pripovedoval, kako je
prišel do svojih sorodnikov in
jih pripeljal v Celje: »V Herce-
govino, v Posušje, sem se od-
pravil, ko sem izvedel, da so
tam moja sestra in njeni otro-
ci. Teden dni sem čakal, da
sem jih dobil. Ko sem jih videl,
sta bila otroka popolnoma
brez moči. Ko prideš v Posuš-
je, moraš dati nekim ljudem
spisek z imeni ljudi, ki bi jih
rad odpeljal. Nato odšteješ
2000 nemških mark človeku,
za katerega ne vem kako mu je
ime, niti kakšne nacionalnosti
je. Čakaš dva in pol do tri dni
in nato ti jih pripeljejo. S to-
vornjaki. Za denar dobiš vsa-
kogar. Ni pomembno ali iščeš
enega človeka ali trideset, ce-
na je enotna, 2000 mark. Gra-
dačac, Gračanica, Travnik,
Zenica, tam so taborišča, iz
katerih ti jih pripeljejo.
Ko sem bil v Posušju, so jih
na tovornjaku pripeljali tride-
set. Bili so zelo izčrpani, še po-
sebej moj nečak in nečakinja.
Bila ju je sama kost in koža.
Sanski most, Vrpolje in okoli-
ške vasi so obkoljene, uničene
ali požgane, to je drugi Vuko-
var, pa se o tem skoraj nič ne
ve. Taborišči sta v Omarski in
Manjači. Slednje je največje,
to je med Banjaluko in San-
skim mostom. Tam je ogromno
ljudi.
Slišal sem, da so ljudje iz
Vrpolja pregnani, zato sem ve-
del, da morajo biti med njimi
tudi moja sestra in njeni otro-
ci. Izvedel sem, da se jih da za
2000 mark dobiti, zato sem šel
v Posušje in poizkusil. Od Ce-
lja do Posušja sem se vozil 28
ur, saj sem okoli sedem ur ča-
kal na trajekt. V osmih dneh
sem jedel samo štirikrat. Ko
sem namreč v Posušju videl
vse te ljudi, izstradane, bolne,
nisem mogel niti jesti. Nekate-
ri se niso umili že več kot me-
sec dni, zato so nepopisno
smrdeli. Celo denar je zaudar-
jal. Otroci spijo pod milim ne-
bom, pokriti s kartonom.
Ko sem zagledal nečaka in
nečakinjo, sem lahko samo še
sedel v avto in si želel čimprej
priti v Celje, skupaj s sorodni-
ki, da bi ju lahko spravil do
zdravnika. Čez hrvaško mejo
smo prišli brez težav, ker sem
rekel, da jih peljem v Sloveni-
jo, na slovenski meji pa so me
cariniki zadrževali dobro uro,
saj so rekli, naj otroka peljem
v bolnišnico na Reko. Dopove-
doval sem jim, da sta otroka
zavarovana po očetu, ki dela
v Sloveniji, da bodo vsi stano-
vali pri meni, pokazal sem jim
vse dokumente, ki sem jih
imel, šele potem so me spustili
dalje. Fant je bil že nezave-
sten.
Glede denarja bi povedal še,
da tisti, ki vozijo s tovornjaki
ljudi iz taborišč do svojcev, ki
morajo zanje odšteti 2000
mark, naložijo na tovornjak
samo tiste taboriščnike, ki jim
odštejejo 40 mark. Zgodilo se
mi je tudi, da smo zbrali 2000
mark, jih dali privatniku, ki
naj bi nam pripeljal s tovor-
njakom sorodnike, pa nismo
videli več ne mark, ne privat-
nika, ne sorodnikov. Do tabo-
rišča sem skušal priti tudi
sam, s svojim avtom, pa me je
po enajstih kilometrih ustavila
hrvaška vojska. Rekli so mi, da
sme tja le tovornjak, in da je
nevarno, ker streljajo.«
Potem so nas spustili na in-
terni oddelek celjske bolnišni-
ce. Prvič v življenju sem se ba-
la, da pogleda na to kar bom
videla, ne bom prenesla. Arif
Bešar mi je pokazal Nerkino
sliko. Črnolasa, modrooka
enaindvajsetletnica, lepih po-
tez, me je gledala s fotografije.
Potem smo vstopili v bolniško
sobo. Na postelji je ležala koš-
čena deklica, z nekaj več kot
tridesetimi kilogrami, zdelo se
mi je, da vidim le modre oči,
vse ostalo je bila le kost in
nenaravno bela koža. Bledo se
je nasmehnila in iz ust je prišlo
nekaj šepetanju podobnega.
Roke so bile grozljivo tanke,
skozi odejo sem lahko slutila
koščeni obris izstradanega te-
lesa. In ne bom pretiravala, če
zapišem, da sem nekaj podob-
nega nekoč že videla. Na tele-
viziji, ob dokumentarnih, čr-
nobelih posnetkih taboriščni-
kov iz Auschwitza.
Toda stric in teta sta Nerki
vlivala poguma, in zdelo se mi
je, da Nerka želi živeti. Celo na
pogovor z mano je pristala, če-
prav bi jo to verjetno nepopis-
no utrudilo in tudi vprašanje
je, kaj bi lahko povedala. Toda
po pogovoru z dr. Bojanom
Krivcem, ki je to odsvetoval, je
ostalo le pri tem, da sva se ob
prvem srečanju nasmihali
druga drugi in da sem ji rekla
nekaj spodbudnih besed.
Zdravniki so menili, da so
njene možnosti za preživetje
večje kot Hajrudinove, toda da
pa ima poleg izčrpanosti tudi
hudo obliko tuberkoloze, da so
močno prizadeta pljuča. Čez
kakšen teden naj bi ponovno
poklicala in takrat bi se morda
že lahko pogovarjala z njo...
Muliaremina izpoved
v soboto sem se odpravila
na obisk k Bešaričevim, ki sta-
nujejo v Novi vasi, v Celju.
V trosobnem stanovanju jih je
sedaj trinajst. Arif in Aris pra-
vita, da je sorodnikom treba
nekako pomagati. Ko sem pri-
šla, so bile Aris, Muharema
Kadirič in njena hči Refika, ki
je kakšen mesec pred aprilski-
mi dogodki odšla k prijateljici
v Švico in se tako, na srečo,
izognila kalvariji musliman-
skega prebivalstva, na obisku
pri Nerki, v bolnišnici. Ko so
se vrnile, je Refika neutolažlji-
vo jokala. Muharema je bila
strta. Ko žalosti ni mogoče več
izjokati, ko so solze že presah-
nile, ostane le neverjetno trpek
izraz v očeh, na licih. T^di
Muharema je videti izčrpana,
tudi njo čaka te dni bolnišnič-
no zdravljenje, v Topolšici.
Povedala je, da je Nerka po-
polnoma pomodrela in da bo
morda živela le še uro, dve,
morda dan, a da ne bo preži-
vela.
O dogodkih minulih mese-
cev je pripovedovala, medtem
ko je njena hči Refika v ozadju
neprestano hlipala: »Začelo se
je 24. aprila, od takrat nismo
bili več v svoji hiši. Refika je
šla malo prej v Švico, sin Reuf
je odšel k stricu v Krško. Mi
smo ostali, saj nismo hoteli za-
pustiti hiše, pa tudi mislili si
nismo, kaj nas čaka. Nekega
dne so nam v kriznem štabu
rekli, da moramo v eni uri vze-
ti vse stvari in oditi. Strpali so
nas v petnajst avtobusov in se-
dem kamionov. Na avtobus
nas je, med drugimi, gnal rav-
natelj tamkajšnje osnovne šo-
le. Odpeljali so nas v neko
dvorano v Sanskem mostu.
Prenočili smo, zjutraj so nas
dali v živinske vagone in nas
odpeljali v Omarsko. Izstopili
smo v Stjepan Polju, kjer nas
je pričakala vojska. Gnali so
nas do mostu in nam ukazali,
naj vse, kar imamo, vržemo
v vodo. Na mojega sina je neki
vojak nameril puško in mu
ukazal, naj to stori, češ da nas
bodo tako vse pobili in da zato
ničesar več ne potebujemo. Bi-
li smo jim živi zid, saj so nas
gnali iz kraja v kraj, da so se
tako lahko prebijali dalje. Nad
našimi glavami so se streljali.
mi smo bili v navzkrižnem og-
nju, in veliko je bilo mrtvih.
Pripadniki srbske teritorial-
ne obrambe so nas namestili
v neki vasi, od tam nismo imeli
prevoza, razen če si nekim pri-
vatnikom plačal štirideset
mark. Za ta denar so te odpe-
Ijah s tovornjaki dalje. Vzeli so
tudi zlato, karkoli vrednega.
Niso nas tepli, ampak lažje
bi bilo prenašati to, kot pa da
so nas pustili čakati, da so nas
gnali iz kraja v kraj in nas
imeli za živi zid. Nekega dne
so mi odpeljali sina in ga tepli.
Tepli so ga someščani, Srbi,
naš sosed, ki je živel v sosednji
hiši, ga je tepel. Zjutraj so ga
izpustili in rekli, da naj bo sre-
čen, ker je dobil še malo. Od
strahu in od pomanjkanja sta
moja otroka, ki nista bila ni-
koli bolna, zbolela.
Hrane ni bilo, če nam je kje,
v kakšni vasi kdo dal kaj jesti,
ali kakšno oblačilo, smo kaj
imeli, sicer nič. Ko smo b\Ji
zaprti v Sanskem mostu, so
nas v dvorano stlačili kakšnih
tri tisoč. Komaj smo dihali, saj
oken nismo smeli odpreti. Ves
dan ni bilo vode, ko so nam jo
zvečer le pripeljali, eno cister-
no za vse, so nam dali stekleni-
ce, v katere naj bi si jo natočili,
te pa so zaudarjale po gorivu.
Matere so dvomesečne dojenč-
ke hranile s kruhom in vodo,
Muharema Kadirič je v enem tednu izgubila dva otroka.
Arif in Aris Bešar nudita zatoči.
le mogoče, skušal rešiti.
Iščejo lepa dekleta
Po Sloveniji teče akcija za letošnji izbor miss Slovenije, ki naj
bi lepoto mlade države zastopala na svetovnem izboru v Južno
afriški republiki. Z namenom, da bi pogledali, kako je kaj
z lepotičkami na Celjskem, se je karavana ustavila tudi v Rim-
skih Toplicah, vendar prav posebne sreče ni imela. Na tekmova-
nje so se v večini prijavila »uvožena« dekleta, ki so prišla iz
Ljubljane in Maribora. Nekatere so tudi že okusile žlahtnost
takšnih izborov, saj potujejo iz kraja v kraj in pobirajo vredne
nagrade, ki jih pripravijo lokalni organizatorji in pokrovitelji.
V soboto pripravljajo podoben spektakel lepote v Velenju, kjer
bodo lepotice deležne še posebne medijske pozornosti, saj ima
glavno besedo pri organizaciji lokalna TV Velenje.
Pred polfinalnimi tekmovanji bi naj bilo pred tekmovanje še
v Žalcu in Celju.	EDI MASNEC
Št. 32 - 13. avgust 1992
16,17
3, da so otroci
smo služili le
ti starci, moške
borišča Omar-
I	kaj vem kam
bilo četnikom
idli, ostalo so
jjem se, kako
ahko normalni
no doživeli. Na
očali, da so be-
ega mostu kre-
lovoljno. To ni
10	vol j no, če so
naj gremo! Ni
(Ijno odšel inva-
kkem vozičku,
flovek!
II
Posušju srečali
11	je zdelo, da
3ka sta bila ta-
a nista mogla
. Sin je bil že
em je v celjski
; Pokopali smo
titno tudi. Kako
tto se nimamo
{sprašujem tudi
sama...« Tako je pripovedo-
vala Muharema Kadirič. Po-
tem je zavzdihnila in se zazrla
nekam v daljavo.
V	nedeljo zjutraj je Muhare-
ma izgubila še Nerko. Dr. Bo-
jan Krivec z intenzivnega in-
ternega oddelka celjske bol-
nišnice je v torek zjutraj pove-
dal, da podobnega primera
podhranjenosti v svoji zdrav-
niški praksi še ni srečal. Na
vprašanje, ali je bilo tudi
zdravstveno osebje celjske
bolnišnice pretreseno ob po-
gledu na Nerko in Hajrudina
je odvrnil: »Zelo.« In to ni bil
brezčuten, profesionalni »ze-
lo«, temveč občuten, človeško
nemočni »zelo«, ki se čudi, ka-
ko je to sploh mogoče. Kako je
mogoče izstradati in mučiti
človeško sobitje.
V	torek popoldne je poleg
Hajrudina na Celjskem poko-
pališču legla še Nerka. Ostala
je brez doma, brez brata, brez
življenja. In še po smrti leži
v tuji zemlji.
NATAŠA GERKEŠ
■veliko jih je še v BiH in Arif pravi, da jih bo, če bo
a veselica
dan je le še od daleč spominjal na prejšnje,
obrti, med katerimi se je bilo v Lučah v času
ličkih dnevov užitek sprehajati, vse bolj izpodri-
' sladoledi, balončki, plastičnimi igračami in
z nostalgijo le še tu in tam videli kakšnega
^larja, ki bi znal pokazati, kako so včasih oprav-
»brti.
^ila ponudba savinjskih kulinaričnih specialitet,
' bile tudi holcarske igre. Obiskovalcev je bilo
^'iiu, da je bilo podobnih veselic konec tedna
!	EDI MASNEC
Zlata knjiga na
angelskih krilih
Mormonski misijonarii tudi ¥ Ceiiu - D¥anajst ži¥ečih ap0Si0l0¥ in prerok,
ki spreime razodeUe od Boga
Prav gotovo ste na cesti
že kdaj opazili moška, sta-
ra okoli dvajset let, obleče-
na v belo srajco, kravato,
črne hlače in črne čevlje.
Če bi namesto torb nosila
diplomatske kovčke, če ne
bi ustavljala ljudi na ulicah
in če jima na tablicah, ki
jih nosita na srajčnih že-
pih, ne bi pisalo Elder, Cer-
kev Jezusa Kristusa svetni-
kov zadnjih dni, bi pomi-
slili, da sta uspešna mlada
poslovneža. Pa nista ne po-
slovneža, ne pilota, pač pa
-	misionarja. Dva izmed
šestnajstih, ki so prišli iz
Amerike v Slovenijo ozna-
njat mormonsko vero.
Katerega koli misijonar-
ja boste srečali - vsi imajo
na svojih tablicah pred pri-
imki namesto imena naziv
-	Elder. »To je naziv sveče-
ništva, ki ga imajo vsi misi-
onarji. Ime izhaja iz Svete-
ga pisma, iz Stare zaveze.
V	Izraelu so Elder j i učili
ljudi. Sedaj počnemo to tu-
di mi in zato nosimo to
ime,« pravita prva celjska
mormonska misijonarja
-	Elder Steve Summers in
Elder Alan Bruggeman.
Začetki
Mormonska vera je rela-
tivno mlada. Njen ustano-
vitelj Joseph Smith je leta
1820 doživel vizijo, preko
katere je izvedel za mesto,
kjer naj bi bila zakopana
Mormonova knjiga, napi-
sana na zlatih ploščah.
V	njej so zbrana dela slav-
nih prerokov, ki so živeli
v Ameriki v 6. stol. p.n.š.
Pripovedujejo o Nefijcih
in Lamancih, ki sta bila pr-
va dva naroda v Ameriki.
Med njima so potekale
stalne vojne. Nefijci so ži-
veli po božjih zapovedih,
Lamanci pa so jih zavra-
čali.
Prerok Mormon je pred
smrtjo izročil zlate plošče
svojemu sinu Moroniju, ki
jih je v 5. stol. p.n.š. zako-
pal v bližini današnjega
New Yorka, kjer so poča-
kale na Smitha, ki jih je
v 19. stoletju našel in jih
prevedel iz hebrejščine
v angleščino. Po opravlje-
nem prevodu jih je angel
Moroni, ki mu je bil pohlep
ljudi po zlatu dobro znan,
odnesel nazaj v nebesa. Po-
leg Smitha je zlate plošče
videlo še 11 prič, ki so po-
stali apostoli nove dobe.
Leta 1830 so uradno
ustanovili Cerkev Jezusa
Kristusa svetnikov zadnjih
dni in začeli širiti novo,
mormonsko vero.
iVIisijonarstvo
Misionarstvo je prosto-
voljno in traja za fante dve
leti, za dekleta pa leto in
pol. V mision lahko gredo
vsi, ki se izkažejo za dovolj
dobre vernike, da bodo
uspešno širili vero. Fantje
morajo prej dopolniti de-
vetnajst, dekleta pa ena-
indvajset let. O tem, kam
bo šel misijonar, odloča
predsednik.
Elder Summers in Elder
Bruggeman sta prva mor-
monska misionarja v Celju.
Ko bosta odšla, ju bosta za-
menjala druga in potem se
bo to nadaljevalo.
Stara sta dvajset let.
Alan je, preden se je odločil
za misionarstvo, leto dni
študiral svetovno književ-
nost, Steve pa je delal kot
natakar.
»Ko sva se odločila, da
bova postala misionarja,
sva izpolnila obrazec, ki ga
ima cerkev. Potem sva ta
obrazec poslala glavi cerk-
ve v Salt Lake Cityu. Oni
so ga poslali nazaj, sprejeli
so naju. Poslali so naju
v takratno Jugoslavijo.
V vsakem kraju sva dva
meseca. Sedaj sva v Slove-
niji že enajst mesecev in ta-
ko ljudje kot Slovenija sa-
ma nama je zelo všeč.
Namen naše misije je
razširjanje mormonske ve-
re. Pred dvema letoma, no-
vembra, sta prišla dva mi-
sionarja v Ljubljano in tam
sta imela javno bogoslužje.
Sedaj imamo v Ljubljani že
čez dvajset članov in kmalu
bomo našli tudi pravo
zgradbo za cerkev. Trenut-
no imamo misionarje razen
v Celju še v Ljubljani, Ma-
riboru in Kranju.«
iViisionarJa
Zakaj sta se Steve in
Alan odločila sprejeti mor-
monsko vero?
Steve: »Tudi moji starši
so mormoni, ampak krstili
so me pri osmih letih. Šele
ko so me krstili, sem razu-
mel principe te vere. Ko
sem bil malo starejši, pa
sem našel posebnost te ve-
re. In sedaj sem tukaj, da bi
to delil z drugimi ljudmi.
Tradicija sicer ni velik del
naše vere, ampak, če starši
verujejo, je lažje.«
Alan: »Jaz sem bil vzgo-
jen v tej veri in bil sem krš-
čen pri osmih letih. Am-
pak, ko sem bil najstnik,
sem bil v dvomih, nisem bil
prepričan, katera vera je
prava. Tako sem študiral
zase knjige o drugih verah
in tudi Mormonovo knjigo.
V tej knjigi sem našel res-
nico. Občutil sem, da je
mormonska vera prava. In
zato sem misionar. Nisem
mormon zaradi staršev ali
zaradi prijateljev. Mormon
sem zaradi sebe.«
Ko se bosta Steve in
Alan vrnila domov, bosta
spet navadna fanta, v kav-
bojkah in majicah. Alan se
bo vrnil k študiju svetovne
književnosti, ki ga je opu-
stil, ko se je odločil za misi-
on, Steve, ki je prej delal
kot natakar, pa bo študiral
fiziko.
»Ta misijon ni korak
k duhovniku. To je le zača-
sen poklic,«povesta.
Financirata se sama.
»Malo nama pomagajo
starši. Sicer pa ima vsak
misionar odgovornost, da
najde denar zase.«
Namen misiona
Samo v Ameriki je 4 mi--
lijone mormonov. Tam so
nekaj običajnega, ljudje so
nanje navajeni. V Sloveniji
je drugače, pri nas je to ne-
kaj novega. In kako Slo-
venci sprejemamo mor-
monsko vero? »Kar dobro.
Tukaj v Celju sva sedaj en
mesec, pa se nama je prik-
ljučilo že kar nekaj ver-
nikov.
Z ljudmi se o naši veri
pogovarjava. Ko naj deva
ljudi, ki so za to zainteresi-
rani, jih obiščeva. Če ne
hodiva na obiske, greva na
cesto, kjer se ravno tako
pogovarjava z ljudmi.
Sedaj sva v Celju že me-
sec dni in dva Celjana sta
že sprejela našo vero. To je
kar lep uspeh.«
Vsak misionar se je dol-
žan naučiti jezika države,
v kateri širi vero. Steve in
Alan že kar dobro govorita
slovensko. »Slovenščine
sva se naučila iz knjig in iz
slovarja. Drug drugemu
sva pomagala, pa je šlo.«
IViormonska
družina
Mormonska vera daje
velik poudarek družini.
Mormoni verujejo, da so
družine večne. Njihove
družine so velike, običajno
imajo od štiri do šest otrok
in navadno vsi postanejo
člani cerkve.
»Najbolje bi bilo, da bi
bili mormonki tudi najini
ženi. Ni pa to nujno. Veru-
jemo, da so družine večne,
da trajajo večno. To je pri
nas zelo pomembno in mi-
slimo, da je zelo pomemb-
no, da starši svoje otroke
vzgajajo v tej veri.«
Starši pa morajo tudi
dovoliti, da se otroci sami
odločijo, kateri veri se bo-
do priključili.
»Ce se bodo moji otroci
odločili za drugo vero,«
pravi Steve, »mislim, da je
svoboda te odločitve zelo
pomembna. To svobodo jim
bom dal. Če bodo torej že-
leli neko drugo vero, ne bo
s tem nič narobe. Učil pa
jih bom, da bodo razumeli,
zakaj sem jaz mormon. In
.-če bodo to sprejeli — super.
Potem lahko kot družina
delamo za ta cilj - da gremo
skupaj k Bogu.«
Krst
Mormonski krsti so res-
nično nekaj posebnega.
Najmlajši krščenec mora
biti st^r vsaj 8 let; to je
namreč doba, ko že sam
odgovarja za svoja dejanja,
ko se otrok že lahko sam
zavestno odloči ali je to
zanj prava vera. S krstom
namreč stopi v zavezo
z Bogom. Pred Bogom pa
mora biti vsak čist. Mor-
moni se krstijo s potaplja-
njem v vodi. Kristus je bil
krščen v reki, sodobni mor-
moni pa lahko to opravijo
tudi v bazenu.
V nedeljo so že opravili
prvi krst v Celju. Krščenca
- Celjana (njegovega imena
ne smemo izdati, pa tudi
krsta se nismo smeli udele-
žiti), ki se je navdušil nad
njihovo vero, so krstili kar
v Savinji.
Krščenec in krstitelj sta
ob krstu oblečena v belo,
kar simbolizira duhovno
čistost. Do pasu zabredeta
v vodo. Po kratki molitvi se
krščenec potopi v vodo in
s tem simbolično izpere
s sebe vse grehe. S tem de-
janjem obljubi, da bo častil
Kristusa in spoštoval nje-
gove zapovedi, v zameno
pa mu bo nebeški Oče od-
pustil njegove grehe.
Prvi, mokri del krsta je
tako končan. Sledi še suha
potrditev. Krščenec v suhi
obleki sede na stol, obsto-
pijo ga člani, ki imajo sve-
čeniško polnomočje. Desno
roko položijo na njegovo
glavo, levo dajo sosedu na
ramo. V takem zaključe-
nem krogu zmolijo nad
krščencem molitev, s kate-
ro postane član Cerkve Je-
zusa Kristusa svetnikov
zadnjih dni.
»&st ima veliko pome-
nov. Eden je, da pokažemo,
da smo sprejeli Kristusa. In
ko damo takšno obljubo,
moramo razumeti, za kaj
gre. Pri osmih letih že lah-
ko pokažemo, da sprejema-
mo Kristusa in njegove za-
povedi. In če je ena vera
prava vera, bodo vsi ljudje,
ki jo sprejemajo, v njej na-
šli resnico.«
Svetišča
Glavni tempelj mormo-
nov je v Salt Lake Cityju,
kjer še vedno živi 12 apo-
stolov, ki z božjo pomočjo
vodijo cerkev. Misione pa
po vsem svetu vodijo lokal-
ni voditelji, ki svoje delo
opravljajo izključno ama-
tersko, prostovoljno in za-
časno.
V mormonskih cerkvah
ni razpel ali Marijine podo-
be, pač pa imajo skoraj
v vsaki cerkvi učilnico, ba-
zen in telovadnico.
Razpel v cerkvah ni zato,
ker mormoni ne objokujejo
Kristusove smrti, pač pa
častijo njegovo vstajenje od
mrtvih in pričakujejo nje-
govo ponovno vrnitev na
zemljo.
Marije ne častijo zato,
ker je bila, če odmislimo to,
da je rodila božjega Sina,
navadna ženska.
Mormoni veliko pozor-
nosti posvečajo izobraže-
vanju in športu. Bazene
v cerkvah pa uporabljajo
izključno za krst.
»Cerkve pri nas niso ta-
ko pomembne, kot pri ka-
toliški veri. Cerkve so pre-
proste zgradbe, v katerih
nimamo slik, pač pa so
v njih bazeni. V Celju ni
ustreznih zgradb, zato bo-
mo najeli prostor na Lavi,
na Iršičevi 2/a, kjer se bo-
mo srečali vsako nedeljo ob
petnajstih. Tisto je normal-
na zgradba in tudi v Ame-
riki so normalne zgradbe,
ki jih uporabljamo za bo-
goslužje in za poučevanje
evangelija.
Bogoslužje je pri nas bolj
preprosto kot pri katoliški
veri. Nimamo profesional-
ne duhovščine, pač pa člani
učijo drug drugega.
Skupaj pojemo, pa tudi
pesmi so bolj preproste.
Skupaj molimo, nimamo
pa predpisanih molitev. Ko
molimo, molimo iz srca.
Rečemo lahko kar koli. Bog
je naš oče in on hoče od nas
slišati naše besede.«
NINA M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Trenutno je v svetu 42 tisoč
mormonskih misionarjev,
v Ameriki jih je 12 tisoč,
v Sloveniji pa 16.
Mormoni imajo stroga pra-
vila, ki se jih morajo držati.
Eno izmed njih je tudi tako
imenovana »Beseda mo-
drosti«, zakon o zdra\iu, ki
ga morajo upoštevati vsi
mormoni. Prepoveduje jim
uživanje alkohola, drog,
poživil, cigaret in drugih
podobnih škodljivih snovi.
Da bi bilo njihovo telo čim-
bolj čisto, imajo en dan
v mesecu strogi post - vsako
prvo nedeljo v mesecu ves
dan ničesar ne jedo in ne
pijejo. Denar, ki bi ga sicer
zapravili za nedeljsko kosi-
lo, namenijo cerkvi, ta pa
ga porabi v dobrodelne na-
mene.
Prva celjska mormonska misijonarja: Elder Summers in Elder Bruggeman.
Št. 32 - 13. avgust 1992
18
Kulturni teden
v Celju
Slovenci smo večinoma na-
rod katoliških staršev, dedov
in pradedov. Do tokrat, ko je
prišel na oblast komunizem,
smo skupaj obhajali vse cerk-
vene praznike. In kako je se-
daj, ko imamo svojo, samostoj-
no in lepo Republiko Slove-
nijo?
Svoje kulture smo se učili
v prvih časih pisanja in branja
pred več stoletji od naših du-
hovnikov, kasneje še pisateljev
in učiteljev. Živim v Celju in
rada bi povedala, kaj sem opa-
zila na letošnji praznik telovo
ali — kot smo včasih rekli — na
praznik sv. Rešnjega telesa.
Ko je po večerni sv. maši
kratka procesija izstopila iz
opatijske cerkve blizu skrom-
nega oltarčka pred vrati in ko
je župnijski duhovnik dvignil
moštranco in blagoslavljal na
vse štiri strani neba z vzkliki
»Daj in ohrani sad zemlje. Ku-
ge lakote in vojske, Ognja, po-
tresa in povodnji« in tako na-
prej, smo ga verniki komaj sli-
šali in odgovarjali s prošnjami
»Prosimo te, usliši nas« in »Re-
ši nas, o gospod«. Takrat so
namreč kar najglasneje zagna-
li trušč pevci in razni instru-
menti na Tomšičevem trgu, ki
so nas preglasili, zlasti z bob-
ni. Niti za četrt ure niso hoteli
utišati svojih človeških in in-
strumenalnih glasov. Never-
jetno za Celje, ki se vključuje
v evropsko kulturo. V teh dneh
so bili v Celju tudi ugledni in
kulturni avstrijski ljudje. Kaj
bodo povedali doma o celjski
kulturi, si lahko mislimo. I^av
gotovo so drugod ta slovesni
praznik bolj spoštljivo praz-
novali.
Pa še to. Kakšne gospodar-
stvenike imate v Celju? Šele
pred nekaj meseci je bila Zi-
danškova ulica povsem razko-
pana, zdaj pa je že spet. Kaj
res ne morejo misliti malo na-
prej? Ni čudno, če je na vse
zaračunan tolikšen davek, če
pa se tako negospodarno dela
in razmetava denar po nepo-
trebnem. Mnogo otrok pa je
brez mleka in sadja in tudi že
kruha, ker matere ne zmorejo
vsega. Malo več pametnih lju-
di naj vključijo v Izvršni svet
Skupščine občine Celje, pa bo.
ANA BABNIK,
Celje
Resnica
o arondacijah
Od razlaščencev, ki jim je
bilo zemljišče odvzeto z aron-
dacijskimi odločbami, dobiva-
mo obvestila, da komisija za
denacionalizacijo pri občini
Žalec, ne smatra odločb
o arondaciji kot osnove za vr-
nitev premoženja po 3. točki
zakona o denacionalizaciji in
ne zaključuje ugotovitvenih
postopkov vračila podržavlje-
nih zemljišč po tej pravni os-
novi.
To stališče utemeljujejo
s tem, da so bili pred aronda-
cijsko odločbo doseženi
z arondacijskimi zavezanci
sporazumi, pa tudi sklenjene
pogodbe o prodaji zemljišča in
da je bil arondacijski postopek
le formalnost, da se je s tem
izognilo plačilu prometnega
davka in doseglo prednost pri
vpisu v zemljiško knjigo in ta-
kojšnjo pravico do otroških
doklad.
A ni tako. V obdobju 1960
do 1965 je Kmetijski kombinat
Žalec zasnoval gradnjo beton-
skih žičnic za hmelj in potre-
boval zato zemljišča, ki so bila
v privatnih rokah. Uslužbenci
Kombinata Žalec so aktivi-
stično prikazovali kmetom
nujnost, da se odrečejo zem-
ljiščem, ki so za to potrebna
ter se priključijo v arondacij-
ski sklop. Pri tem so jim ponu-
jali določeno odkupno ceno, če
pa na to ne bi pristali, pa so
tolmačili, da sledi razlastitve-
ni postopek, ki jim pa ne bo
priznal niti te cene in prav no-
benih pravic. Zbegani lastniki
so v večini primerov pristali
na ponujeno ter so podpisova-
li, kar jim je bilo predloženo;
arondacijske sporazume pa
tudi nekake kupoprodajne po-
godbe - menjalne pogodbe.
Toda, če pobliže pogledamo te
dokumente, vidimo, da so
pravno pomanjkljivi, oziroma
pravno neveljavni, ker niso
podpisani od arondacijskih
zavezancev, niso sodno ove-
rovljeni, niti niso verodostojni,
ker se iz nekaterih jasno vidi,
da je za več zavezancev podpis
z enakim rokopisom.
Dokazovanje KMETIJSTVA
Žalec kot pravnega naslednika
Kmetijskega kombinata Žalec,
da arondacija ni bila izvedena
prisilno in hoče dokazati ozi-
roma prikazati z arondacijski-
mi sporazumi in pogodbami,
da so se lastniki zemljišč pro-
stovoljno odrekli svojim zem-
ljiščem z navedenimi doku-
menti, ni sprejemljivo. Resnica
je taka kot navajamo.
DRAGO VIZOVIŠEK,
ZLRP - podružnica Žalec
Nekaj misli
o obvezni
srbohrvaščini
z zanimanjem spremljam
polemiziranje okoli učenja je-
zika »srbohrvaščine« v naših
osnovnih šolah. Menim, da je
najprej potrebno razčistiti ali
govorimo o srbohrvaščini,
srbščini, hrvaščini. Mislim, da
je najboljše, če se začne pole-
mizirati o jugoslovanščini oz.
srboslavščini. Gotovo je, da je
nesmiselno govoriti .o srbohr-
vaščini, saj je ta termin le
ideološko označeval v prete-
klosti jugoslovanščino, da so
bili Srbi in Hrvati zadovoljni.
Sedaj pa temu očitno ni več
tako, ampak »hlapčevski« Slo-
venci še zmeraj vztrajajo pri
učenju srbohrvaščine v naših
osnovnih šolah. Kako dolgo še,
se sprašujem, ob dejstvu, da
nam grozi glotofagični proces
učenja našega slovenskega je-
zika? Kdo to dopušča in čemu?
Kdo izdaja smešna in za nas
sramotna spričevala Neslo-
vencem o znanju slovenščine?
Saj ti Neslovenci nič ne znajo,
ker je slovenski jezik izredno
težaven zaradi nekaterih gra-
matičnih posebnosti. Zakaj pa
bi se ga sploh moral učiti vsa-
kršen tujec iz Juga?
Že prej sem omenil glotofa-
gični proces uničenja našega
jezika, ob tem pa sem imel
v mislih kakšnih 650 tisoč tuj-
cev iz Juga (beguncev, že prej
živečih Neslovencev pri nas in
drugih), ki so sedaj pri nas.
Posledice so že in še bodo vid-
ne in očitno je tudi to vzrok, da
bi se naši otroci še naprej mo-
rali učiti jezika teh tujcev. To
se ne sme zgoditi in se tudi ne
bo. Zatorej so trditve nekate-
rih vidnih oblastnikov o tem,
da se morajo učiti naši otroci
jezika jugoslovanščine, zaradi
600 km meje s Hrvaško, iz trte
zvite, kajti tudi Hrvaška ima
600 km meje s Slovenijo. Pa
zato Hrvatom še na kraj pame-
ti ne pride, da bi se učili slo-
venščine. Zatorej je potrebno
reči bobu bob in se nehati udi-
njati Hrvatom z nekakšnimi
diplomatskimi potezami.
Upam, da jugoslovanščina
ne bo nikoli postala svetovni
jezik, čeprav smo priče takš-
nemu prizadevanju, zato je
potrebno učenje tega jezika
uvrstiti v zgolj neobvezno (fa-
kultativno) obliko.
BOJAN EKSELENSKI
SNS za Štajersko,
Celje
Pridite v Šaleško
dolino
Turistični utrip doline boste
spoznali, če se jo boste odločili
spoznavati. In kdaj je bolj pri-
kladen čas za to, kot prav v ča-
su dopusta? Dolina, v katero
vas vabimo, je dobila ime po
nekdaj mogočnem gradu - Sa-
leku. Njegove razvaline se dvi-
gajo na vzhodu mesta. Tu leži
Velenje z več kot 30 tisoč pre-
bivalci, na nadmorski višini
398 m. Staro mestno jedro, ki
leži ob vznožju velenjskega
gradu je že skoraj v celoti revi-
talizirano. Pred 2. svetovno
vojno je štelo Velenje le okrog
650 prebivalcev. Vehk razvoj
v moderno mesto, je doseglo
Velenje s pomočjo Rudnika
lignita. V zadnjih desetletjih
pa je k hitremu razvoju pri-
spevalo tudi Gorenje, s svojimi
programi bele tehnike in elek-
tronike. Žal je zaradi izkopa
premoga postala Šaleška doli-
na precej drugačna, kot je bila
še pred dvajsetimi oziroma tri-
desetimi leti. Nastala so jeze-
ra, ob katerih so zgrajeni ob-
jekti za rekreacijo in turizem.
In kaj bi si v Velenju, oziro-
ma njegovi bližnji okolici
ogledali?
Najbrž bi bil vaše pozorno-
sti deležen najprej velenjski
grad. V njem je muzej z boga-
timi zbirkami (slovensko pre-
mogovništvo, delavsko giba-
nje, cerkvena umetnost, afri-
ška zbirka Františka Fojta,
slovensko slikarstvo od impre-
sionizma do danes, galerija
slik Lojzeta Perka in galerija
azijskega batika). Za obisko-
valce, še posebej pa za otroke,
je zanimiv mastodont, pred-
hodnik slona, katerega kosti
so našli v bližnjih Škalah, pa
seveda mini rudnik. Z obzidja
gradu je lep razgled po okolici,
vse do hribov, ki obrobljajo
dolino.
Tudi v mestu je dovolj zna-
menitosti, ki so vredne ogleda.
Verjetno se boste sprehodili po
glavnem trgu. Tu je knjižnica,
ki odigrava v Velenju veliko
kulturno vlogo. Zraven je tudi
kulturni dom, občinska stav-
ba, veliko trgovin, ki znajo
prisluhniti potrošnikom, pa
zelenjavni trg, bogato je zalo-
žena trgovina s spominki.
V mestu boste gotovo obiskali
katero izmed gostišč. Povsod
vas bodo veseli. Na isti strani
ceste, kot je Rdeča dvorana, je
še lepo urejeno otroško igrišče,
kjer si otroci lahko privoščijo
vožnjo z malimi avtomobili.
Odrasli pa med tem časom
lahko igrajo tenis, ali pa se
ohladijo v bazenu, ki je zraven
igrišča. Malo stran je zname-
nito gostišče vila Herberstein.
Desno od nje, ob gozdu, je
skrbno in sodobno urejena
stavba, kjer se srečuje mladina
in kjer ima sedež borčevska
organizacija. V Velenju je tudi
kar nekaj cerkva, ki jih občani
in okoličani obnavljajo, da tu-
di ta del kulturne dediščine ne
bi začel propadati. Meščani
skrbijo, da je Velenje zeleno in
še zlasti od pomladi do jeseni
cvetoče. Skrbijo za zelenice in
vrtove. Veliko je bilo s skupni-
mi močmi narejenega, zato že-
lijo očuvati parke in zelenice,
ki so bile pred leti za vzgled.
Prenočite lahko v hotelu Paka,
gostišču Zaje, v planinski koči
na Paškem Kozjaku, ali na
Slemenu. Na tem področju si
lahko ogledate tudi dve pod-
zemski jami in sicer Jamo Pe-
kel in Rotovnikovo jamo. Če
boste prišli motorizirani, se
boste morda odpeljali na Tre-
beliško, kjer je gostišče, igriš-
ča in motokros steza.
Za kopanje imate več mož-
nosti. Odprti bazeni so v Vele-
nju, Šoštanju, zdravilišče To-
polšica ima pokrit bazen, ki pa
je od letos vezan z zunanjostjo,
narejena je ploščad za sonče-
nje, igrate lahko tenis ali se
odločite za jahanje. Možnosti
vodnih športov vam nudi jeze-
ro, ob katerem so lepe zelene
površine. V Šaleški dolini je
nekaj kmetij, ki se ukvarjajo
s kmečkim turizmom, pa tudi
več privatnih igrišč, kjer se
boste lahko prepričali o po-
nudbi. Vila Široko vas bo
s svojim urejenim okoljem in
notranjim ambientom gotovo
navdušila.
V Lajšah, kjer'je športno le-
tališče, se lahko v prijetnem
okolju odžejate in opazujete
vzlete in pristanke avionov, ali
pa se celo odločite za polet nad
Šaleško dolino, ki ste jo prišli
spoznavat kot turist.
Skratka, Šaleška dolina vas
pričakuje.
JULIJANA HOČEVAR,
Celje
Avtorjem
pisem!
Objavljamo samo pi-
sma znanih avtorjev - pi-
smo mora biti podpisano
s polnim imenom, priim-
kom in naslovom, če ima-
te telefon, pripišite še
njegovo številko, da vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Za vsebino v celoti
odgovarja avtor.
Obseg je omejen na 45
tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
skrajšali. Pri tem bomo
poskrbeli, da vsebina ne
bo okrnjena. Uredništvo
Kje je naša
higienska raven?
v teh pasjih dneh sem se
s hčerko hladila na celjskem
bazenu, kjer pa sem doživela
precej neprijetnih stvari, na
katere bi rada javno opozorila.
Kot prvo me moti raznoli-
kost jezikov. Na celjskem ko-
pališču je slišati skoraj več sr-
bohrvaščine kot slovenščine.
Mislim, da bi morali s tem
v zvezi nekaj ukreniti. Če hoče
npr. Slovenec živeti v Avstriji,
Nemčiji ali kje drugje, se mora
najprej naučiti jezik. Zakaj se
torej ne bi tudi naši priseljen-
ci, Id imajo morda celo že tudi
slovensko državljanstvo, na-
učili slovenščine?
Zgrožena sem tudi nad kul-
turno ravnjo naših prebival-
cev. Gospod Masnec bi si mo-
ral vzeti čas in poslikati okoli-
co bazena, potem ko ga zapre-
jo. Imeli bi kaj videti in dobili
bi občutek, da ste na smetišču
in ne na javnem kopališču.
Dragi Slovenci, le kje je vaša
kultura? Sedite poleg košev za
smeti, smeti pa raje mečete po
tleh!
Ko sem tako opazovala neko
12-letno deklico, ki je papir od
sladoleda, čeprav je stala zra-
ven koša, metala po tleh, si
nisem mogla kaj, da je ne bi
opozorila. Njena mati pa me je
zato le grdo ošvrknila s pogle-
dom in me nekam poslala.
Ničkolikokrat sem slišala
tudi prošnje otrok, ki so si že-
leli na malo potrebo. Odgovor
staršev je bil: kar v bazen se
daj! Dragi starši, razmislite
malo o svojem ravnanju. Sploh
pa nimam besed o ženskem
stranišču, kjer leži vse od tam-
ponov do pivskih steklenic, za
kar pa so odgovorne ženske
same.
Zanimivo je, na kako nizki
ravni je naša higienska samoo-
sveščenost! Pa sem nekoč veli-
ko slišala o vmiazanem in neči-
stem južnem delu bivše Jugo-
slavije. Zdaj mislim, da bomo
morali najprej pomesti pred
lastnim pragom!
ALENKA TURNŠEK,
Petrovče
ZAHVALE,
POHVALE
Priletno srečanje
Vsakoletno srečanje starej-
ših krajanov je bilo tudi letos
1. avgusta v kulturnem domu
na Virštanju. Zbralo se je 30
starejših krajanov od 70 let
naprej. Da so se srečali, so za-
služni krajevna skupnost in
krajevni odbor RK Virštanj.
Prisrčni program so pripravila
Volavškova dekleta. Med ude-
leženci je bil tudi najstarejši
krajan - 97 letni Ivan Prebil.
Možakar je še vedno delaven
in še vedno popravlja ure
v svojem stanovanju v Vera-
čah. Hčerke, vnuki in pravnu-
ki so mu vedno vir veselja.
Srečanja se je udeležila tudi
nekdanja učiteljica Karla Re-
celj, ki je pred 50 leti poučeva-
la na Virštanju. Ob prijetnih
zvokih Ivanove tn Albinovc
harmonike se je srečanje za-
vleklo pozno v noč. Lepo je, kc
se zberejo enaki med enakimi
in si povedo svoje težave. Ot
koncu srečanja so ugotovili, da
so taka srečanja zaželena ir
dobrodošla.	P. M
Pohvala
Vrtnarstvu
Vrtnarstvu Celje izrekam
pohvalo za tako lepo urejene
okolje v Celju. Posebno lepo sc
uredili mestno jedro, ki je pol-
no cvetja in raznih barv. Š(
nikdar ni bilo tako lepo in toli-
ko lepega cvetja kot letos
Izredno okusno in barvno us-
klajeno je cvetje v našem par
ku, kjer letos res uživamo nac
tem bogatstvom cvetja, saj j«
letos tudi izredno vroče, v par-
ku pa je vedno polno ljudi, ki
iščejo senco cvetja in miru
Motijo nas samo motociklisti
(mladina), ki se prevažajo oko-
li kot na dirkališčih. ObeneiJ
apeliramo na vrtnarje, da bi
naredili tudi nekaj ptičjih hi;
šic, da bi v zimi lahko hranili
in ohranjali naše ptičke pevke
MELITA FURLANl
Celje
PRIREDITVE
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četrtek
13.	avgusta, ob 20. uri koncert udeležencev mednarodne
poletne šole za violino, z umetniškim vodjem prof. Igorjem
Ozimom.
V	Zdravilišču Laško bo v ponedeljek, 17. avgusta ob 19.15
večer domačih pesmi, plesov in običajev, v izvedbi fol-
klorne skupine Kompole.
V	Občinski matični knjižnici v Žalcu si lahko le še danes,
v četrtek in jutri, v petek, ogledate razstavo Žalec in
Savinjska hmeljarska tradicija, ki jo je ob svetovnem
hmeljarskem kongresu v Žalcu pripravil Domoznanski
oddelek Osrednje knjižnice v Celju.
Pri cerkvi Sv. Miklavža na Dobrni bo v okviru Miklavških
večerov v soboto, 15. avgusta ob 20.30 nastopil New^ swing
quartet.
V	Atriju na Tomšičevem trgu v Celju bo v torek, 18. avgu-
sta ob 20. uri koncert kitarista Xhevdeda Sahatqiuja.
Na ploščadi pred velenjsko Namo bo jutri, v petek,
14.	avgusta ob 19. uri srečanje najboljših in najbolj zani-'
mivih citrarjev Slovenije.
V	dvorani Glasbene šole v Velenju bosta jutri, v petek in
soboto ob 20. uri zaključna koncerta udeležencev poletne
violinske šole Igorja Ozima.
V	Osrednji knjižnici Celje je do konca avgusta odprta
izposojna razstava Šport in rekreacija. Do sobote,
15.avgusta	je na ogled tudi še razstava Pozdrav iz...
starih razglednic zdravilišč Dobrna, Rogaška Slatina,
Laško, Rimske Toplice in Topolšica.
V	Vili Herberstein v Velenju bo v sredo, 19. avgusta ob
19.30 večer z igralko Mileno Zupančič in dramatikom
Dušanom Jovanovičem, s katerima bo vodil razgovor
Silvo Teršek.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini si
lahko do petka, 21. avgusta še ogledate mednarodno
likovno razstavo Alpe Jadran.
V	Likovnem salonu v Celju razstavlja svoja likovna dela
18 ustvarjalcev celjske sekcije Društva slovenskih hkov-
nih umetnikov.
V	Jazbečevi hiši na Pilštajnu je do konca avgusta odprta
razstava likovnih del dosedanjih slikarskih kolonij likov-
nih pedagogov.
Št. 32 - 13. avgust 1992
19
•	v ponedeljek, 3. avgusta
zvečer, je Franc C. iz Celja
sporočil na policijsko po-
stajo, da ga je na cesti za-
blokiral in mu v glavo treš-
čil dva kamna Tomaž C., ki
bo moral na sodišče, ker sta
bila kamna zelo trda.
•	Na ginekološkem oddel-
ku celjske bolnišnice se
zadnje časa dogaja, da jim
nekdo vsiljuje prave pomi-
če. Tako je bilo tudi v to-
rek, 4. avgusta zarana, ko
se je pod oknom spet poja-
vil David in razkazoval
svoje imetje, ki pa ne daje
prav nobenih unikatnih
vtisov. Ženske so jezne, ker
so se ga naveličale in ker ga
imajo poln kufer.
•	Istega dne dopoldne je
Štefica M. iz Laške vasi
zlasala in nabutala svojo
sosedo Jožico G. Zakaj je
Štefa tako zelo jezna na Jo-
žico, nam ni uspelo izvoha-
ti, vemo pa to, da se bo šla
napadalka zagovarjat
k sodniku za prekrške.
•	V sredo popoldne so
zgroženi očividci sporočili,
da se na Teharski cesti
mlatita dva neznana dedca.
Policisti so potem ugotovi-
li, da sta to bila Jaro R. in
Maks K., oba Teharčana in
soseda povrhu.
•	Nek gost v bistroju Remi
v Celju ga je v sredo kar
naprej k ustom dajal. Ker
pa je postajal vse bolj ne-
ugoden za ostalo občestvo,
so mu gostoljubje ukinili,
kar pa je možakarja hudo
ujezilo. Besen, ker ni dobil
več alkohola, je vrgel tri
glažke ob tla. Ob prihodu
policistov je Stanko K. iz
Celja obljubil, da bo pri-
den, a je z besnenjem nada-
ljeval, čim so možje posta-
ve odšli. Pa so spet prišli in
ga peljali na streznitev.
•	V četrtek zvečer je raz-
ganjalo Izudina M., ki je
v Milčinskega ulici žongli-
ral s tam parkiranimi kole-
si in smetiščnimi kantami.
Ker je bil Izo zelo hude na-
rave, so policisti presodili,
da je zanj pravo mesto alko
treznilnica.
•	V nedeljo dopoldne je
mama zatožila svojega si-
na. Mama Slavica je sporo-
čila, da njen Martin tepe
svojo drago Mirico. Lepo
od mamice oziroma bodoče
tašče, da se je zavzela za
svojo snaho, četudi samo
bodočo — ali pa morda celo
nesojeno.
•	Bila je nedelja zvečer, ko
je mimo Petra Š. v Liscah
nekaj švignilo in spustilo
plast gostega prahu. V prr
hu pa se je znašel tudi Pe-
ter, ki se je zakadil za ne-
marnim avtomobilom in
voznika kaznoval z batina-
mi. Ker pa neuvidevni voz-
nik Janko ni bil pripravljen
kar držati, je mahnil tudi
on. O razpletu dogodka ne
vemo nič, je pa zgodbica
vsaj zanimiva, če že ni po-
učna.
M. A.
Javni red in mir nista le stvar policije
Zaskrbljujoče Je zlasti stanje v občini Velenje
Vzdrževanje javnega reda in miru
je, poleg zatiranja kriminalitete in
skrbi za varnost v prometu, ena naj-
pomembnejših nalog policije. Žal pa
policisti celjske UNZ spet ugotavljajo,
da se stanje ne izboljšuje. Primerjalni
podatki letošnjega z lanskim pollet-
jem namreč to oceno samo podkrep-
ljujejo.
Policijske enote so na celjskem ob-
močju v letošnjem prvem polletju
obravnavale 2199 najrazličnejših pre-
krškov, kar je za 28 odstotkov več kot
lani, ko so zabeležili in obravnavali
1724 prekrškov zoper javni red in mir.
Kršitve so v porastu v vseh občinah.
razen v celjski, kjer je bilo kršitev za
8 odstotkov manj. Po posameznih ob-
činah je bilo stanje sledeče: Celje 368
prekrškov (lani ob polletju 400), Vele-
nje 684 (442), Šmarje pri Jelšah 279
(187), Žalec 189 (183), Slovenske Ko-
njice 238 (152), Šentjur pri Celju 129
(118), Mozirje 121 (96) in Laško 129
(100).
Iz teh podatkov je razvidno, da je
bil največji porast v občini Slovenske
Konjice, po porastu pa sledijo občine
Velenje, Šmarje pri Jelšah in Laško.
Policisti so iz naslova kršitev javne-
ga reda in miru napisali 1481 predlo-
gov za uvedbo postopka o prekršku.
Napisali so jih zoper 2034 kršiteljev,
lani ob polletju pa zoper 1603 kršite-
lje. Največ kršitev (795) je bilo storje-
nih pod vplivom alkohola, med kršite-
lji pa je bilo tudi 481 povratnikov,
1543 Slovencev, ostali pa so bili tujci,
večinoma državljani bivših jugoslo-
vanskih republik. Še vedno pa ljudje
najpogosteje grešijo na mestnih ulicah
in cestah ter v gostilnah in podobnih
prostorih, kjer veselje ali žalost podži-
ga alkohol.
Policisti ugotavljajo, da je dokaj za-
skrbljujoče stanje na območju občin
Velenje in Slovenske Konjice. Velenj-
ski policisti sicer že vrsto let obravna-
vajo največ kršitev javnega reda in
miru (31 odstotkov vseh na območju
UNZ Celje), skrbi pa to, da se, kljub
nenehnim prizadevanjem za izboljša-
nje stanja, le-to iz leta v leto slabša.
Ocenjujejo, da bi bilo, ob sedanjem
trendu rasti, lahko sčasoma že resno
ogroženo tamkajšnje prebivalstvo.
Zato menijo, da je skrajni čas, da se
v ta prizadevanja resno vključijo vse
institucije, ki bi lahko imele vpliv na
tovrstno problematiko. Pri tem imajo
v mislih tudi inšpekcijske službe
v vseh občinah. Zgolj s policijo se
ogroženega javnega reda in miru res
ne bo dalo pozdraviti.
M.AGREŽ
PROMETNE NfZGODE
Zdrsel s ceste
v ponedeljek, 3. avgusta
zvečer, se je pripetila nezgoda
na regionalni cesti v kraju Le-
tuš. V nesreči sta bili dve osebi
hudo telesno poškodovani,
gmotna škoda pa znaša okoli
200 tisoč tolarjev.
Po regionalni cesti je iz sme-
ri Letuša proti Mozirju vozil
motorno kolo 28-letni Miran
Grobelnik iz Bevč pri Velenju.
V	levem preglednem ovinku
v Letušu ga je zaneslo, zdrsel
je s ceste in padel po vozišču.
V	nesreči se je hudo poškodo-
vala tudi sopotnica, 20-letna
Liljana Banfič iz Velenja.
Trčenje v križišču
v križišču Ulice heroja Roj-
ška in Razgledne ulice v Celju
se je v ponedeljek, 3. avgusta
popoldne, zgodila nesreča,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša približno 80
tisoč tolarjev.
73-letni Franc Dolinšek iz
Celja, je vozil osebni avto iz
smeri Prvomajske ceste proti
križišču z Ulico heroja Rojška.
V	križišču je zavijal v levo na
prednostno cesto, in to v tre-
nutku, ko je po tej cesti pripe-
ljal voznik motornega kolesa,
3O-letni Jože Cigelšek iz Celja.
V	trčenju je bil hudo poškodo-
van motorist.
Umri v bolnišnici
v torek, 4. avgusta ob 4. uri,
se je pripetila nezgoda na ma-
gistralni cesti v naselju Zidani
most. Udeleženec nezgode, ki
je utrpel hude telesne poškod-
be, je kasneje v celjski bolniš-
nici umrl.
Iz smeri Radeč proti Laškem
je 18-letni Sebastjan Voga iz
Šentjurja vozil kombinirani
avtomobil. V naselju Zidani
most je zapeljal na levo in trčil
v vogal stanovanjske hiše Zi-
dani most 17. Odpeljali so ga
v celjsko bolnišnico, kjer je
v ponedeljek, 10. avgusta ob
3.30 uri poškodbam podlegel.
Spet na iiitri cesti
Na cesti, rezer\'irani za pro-
met motornih vozil, na vi-
aduktu Slatina, se je v sredo,
5. avgusta zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda pa znaša
blizu 3 milijone tolarjev.
Iz smeri Maribora je proti
Celju vozil kombi s priklopni-
kom 3 2-letni Mario Lešina iz
Zagreba. Na viaduktu Slatina
je prikolico zaneslo na na-
sprotni vozni pas, po katerem
je iz celjske smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
2 6-letni Tomas Lingk iz Essna
(Nemčija). Vozili sta trčili, pri
čemer je hude telesne poškod-
be utrpel voznik Lingk.
Zadei pešca
v soboto, 8. avgusta okoli
3. ure, se je pripetila nezgoda
na regionalni cesti v kraju
Škarnice. Ena oseba je utrpela
hude telesne poškodbe, gmot-
na škoda pa znaša okoli 50 ti-
soč tolarjev.
Iz smeri Planine pri Sevnici
je proti Šentjurju vozil osebni
avto 2 7-letni Roman Tovornik
iz Loke pri Planini. Ko je pri-
peljal v kraj Škarnice, je
s sprednjim delom vozila trčil
v pešca. Draga Škobemeta
(37) iz Večjega brda, ki je pri
trčenju padel na pokrov mo-
torja in nato na vozišče, kjer je
obležal, hudo poškodovan.
Trčenje na nujni
vožnji
V nedeljo se je, ob 22.50 uri,
pripetila nezgoda v semafori-
ziranem križišču magistralne
ceste in Ulice heroja Staneta
v Žalcu. Dve osebi sta bili hu-
do telesno poškodovani, ena
lažje, gmotna škoda pa znaša
okoli 550 tisoč tolarjev.
Iz centra Žalca je vozil ga-
silsko cisterno 28-letni Anton
Gojznikar iz Žalca. Imel je
prižgano modro luč in vklju-
čen zvočni signal ter s tem
opozarjal, da je na nujni vož-
nji. V omenjenem križišču mu
je gorela rdeča luč, zato je
zmanjšal hitrost in zapeljal
v križišče. Takrat pa je iz sme-
ri Arje vasi pri zeleni luči za-
peljal v križišče voznik oseb-
nega avtomobila, 30-letni Ivan
Rženjak iz Žalca. Rženjak je
kljub zaviranju trčil v gasilsko
cisterno. V nesreči sta se hudo
telesno poškodovala voznik
Rženjak in njegov sedemletni
sin, lažje pa je bila poškodova-
na njuna sopotnica, 29-letna
Bianka Hržek iz Žalca.
M. A.
Natančen laserski dotik
Slovenska prometna polici-
ja je bogatejša za novost, ki bo
v prihodnje še bolj uspešno
odkrivala tiste voznike motor-
nih vozil, ki se požvižgajo na
omejitve hitrosti na naših ce-
stah. Gre za laserski radar,
Uvožen iz Avstrije, ki so ga
preizkusili tudi že na našem
območju.
Ena od prednosti laserskega
radarja je individualnost nje-
gove uporabe. Policist ga ima
pri sebi in lahko sam opravlja
meritve, istočasno pa kršitelja
ustrezno kaznuje. Naprava je
zelo podobna daljnogledu, la-
serski žarki, uperjeni proti vo-
zilu, pa računalniško izpišejo
hitrost vozila, ki je zabeležena
na poseTanem printerskem tra-
ku. Laserski radar torej ne po-
trebuje vozila, ki bi bilo že na
daleč vidno. Novost je pri nas
za zdaj še na preizkušnji, pri
sosedih Avstrijcih pa jo že
s pridom uporabljajo, saj je la-
serski radar izredno natančen
in zanesljiv. Čas torej ne dela
za (pre)hitre.	M. A.
mini KRIMICI
Čas, ko izginjajo bicikli
s časom kolesarjenja se pri-
čenja tudi sezona tatvin dvo-
koles, ki je iz leta v leto bolj
bogata. Letos so na policijski
postaji v Celju obravnavali že
140 tovrstnih tatvin, najbolj
pa so na očeh in udaru precej
draga city in mountain kolesa.
Kolesa najpogosteje izginja-
jo iz nezaklenjenih kolesarnic
in hodnikov v stanovanjskih
blokih, tatovi pa kradejo tako
zaklenjena kot nezaklenjena
kolesa, saj so ključavnice, ki so
v prodaji, premalo močne.
Občani, ki na policijsko po-
stajo sporočajo kraje svojih
koles, v večini primerov ne
poznajo številke ukradenega
kolesa in je zato iskanje ter
vrnitev kolesa pravemu lastni-
ku precej otežkočena. Tako
imajo na celjski policiji kar le-
po število koles, ki so jih zase-
gli, a ne vedo, komu naj jih
izročijo.
Pa še to: Če vam neznanec
ponudi v nakup kolo, ki je zelo
poceni, naj vas cena ne prema-
mi. Zelo verjetno je, da boste
kupili ukradeno in prebarvano
kolo in s tem storili kaznivo
dejanje prikrivanja.
Smrt pod
jezom
Minulo soboto popoldne
je v Savinji utonil Hasan
Ibraševič iz Zvornika, star
45 let, ki je v Celju bival
kot begunec iz BiH.
Ker je bil neplavalec, se
je hotel v Savinji samo
ohladiti. Na skali ob jezu
v Šempetru pa mu je spo-
drsnilo, padel je in utonil
v tri metre globoki vodi. Iz
Savinje so ga potegnili ko-
palci, okoli 20 metrov nižje
od mesta utopitve.
Letaio pristaio
v Kozjem
Kozjani so bili v torek, 4. av-
gusta dopoldne nemalo prese-
nečeni, ko je na regionalni ce-
sti Kozje-Lesično pristalo ul-
tra lahko letalo.
Pilotiral je lastnik letala,
Marjan Š. iz Celja, ki je moral
zaradi okvare zasilno pristati
pri hiši v Kozjem 58. Poleg pi-
lota je bil v letalu tudi inštruk-
tor letenja Milan M., na srečo
pa ni bil nobeden od njiju te-
lesno poškodovan. Škoda na
letalu znaša okoli 25 tisoč to-
larjev, ker je krilo udarilo ob
grmovje.
Usodni sicoli
v »vodo«
v ponedeljek, 10. avgusta
zvečer se je pri skoku v bazen
v Frankolovem hudo telesno
poškodovala Sergeja Cvelfer
(19) iz Stranic.
Podnevi so neznanci odprli
hidrant in preko cevi speljali
v bazen vodo, zvečer pa so
»poskrbeli«, da je voda iz ba-
zena odtekla. Sergeja je okoli
20. ure, ko se je začelo mračiti,
s prijatelji prišla na kopališče,
ki je še v izgradnji, ko se je
stemnilo, pa je skočila na gla-
vo, misleč, da je v bazenu vo-
da. Pri udarcu z glavo ob dno
bazena si je zlomila troje vrat-
nih vretenc.
Devize s podstrehe
v noči na 10. avgust je nek-
do kradel v stanovanjski hiši,
last Stanka K. iz Završ. Pri-
plazil se je do podstrešne sobi-
ce, kjer je našel in ukradel bli-
zu 2 tisoč mark in okoli 10
tisoč tolarjev.
Okradena IVioda
v času od 31. julija do 3. av-
gusta je nekdo vlomil v katrco,
last celjske Mode, ki je bila
parkirana v Prešernovi ulici
v Celju. Iz vozila je odnesel
različna oblačila, moške sraj-
ce, trenerke in žensko spodnje
perilo, vsa ta roba pa je vredna
okoli 60 tisoč tolarjev. Nezna-
nec pa se je na istem mestu
lotil še ene Modine štirice, a je
bil tokrat slabše sreče, saj je
vse skupaj ostalo le pri posku-
su vloma.
Ponarejeni dolarji
Ne tolarji, ampak dolarji,
ameriški. Pet takšnih so 4. av-
gusta odkrili v eni od enot
Ljubljanske banke v Celju.
Ponarejeni bankovci so bili
vredni vsak po sto dolarjev,
v banko pa jih je prinesel K. J.
iz Skopja. Nepravi denar so
mu policisti zasegli.
Roparski knock out
Awto D. iz Celja je v petek,
31. julija zvečer, zapuščal go-
stišče Arbanas v Celju in jo
mahal proti Pohorski ulici,
kjer je doma. Nenadoma pa se
mu je približal neznanec, ga
od zadaj udaril v predel tilni-
ka in ga hipoma zbil na tla. Iz
srajčnega žepa mu je vzel de-
narnico, v kateri pa so bili le
štirje slovenski tisočaki.
Vlom v Lipo
v noči na 6. avgust je nezna-
nec vlomil v prodajalno Lipa
v Škamicah, od koder je odne-
sel nekaj klobasnih ogrlic,
sadnih sokov in kozmetike ter
gotovine za 7 tisoč tolarjev.
Lipa je s tem oškodovana za
okoli 18 tisoč SIT.
Ponarelene tudi
marke
v Ljubljanski banki v Celju
so pri kontroli bankovcev po
tisoč nemških mark odkrili en
ponaredek. S tem bankovcem
sta dva makedonska državlja-
na, voznika Transbalkana iz
Gevgelije, nameravala porav-
nati račim za blago, kupljeno
v Aeru. Ponarejeni denar naj
bi prejela od predstavnika ne-
kega podjetja iz Šabca. Ban-
kovec je bil zasežen.
Budna
prodajalka
v kiosku ljubljanskega To-
baka v Žalcu je v nedeljo do-
poldne neznanec poskušal
vnovčiti ponarejeni bankovec
za tisoč tolarjev. Ko je proda-
jalka opazila, da gre za pona-
redek, ji je neznanec bankovec
iztrgal iz rok in zbežal. Žalski
policisti so takoj po sporočilu
teren blokirali in v slabe četrt
ure neznanca prijeli. Gre za
32-letnega Isamila G., držav-
ljana tim. Zvezne republike
Jugoslavije, ki je brez bivališ-
ča in brez dela.Pri njem so na-
šli ponarejeni bankovec, v nje-
govem avtomobilu pa še 56 po-
narejenih tisoč tolarskih ban-
kovcev. Ponaredke naj bi mu
izročil nek neznanec v Celju.
Preiskava se nadaljuje.
Devize
iz predala
v času od 4. do 9. avgusta je
neznanec vlomil v vikend hiši-
co v Liscah v Celju, last Jožeta
V. iz Celja. V predalu mize so
se mu ponudile različne devi-
ze, vredne okoli 150 tisoč to-
larjev.
Št. 32 - 13. avgust 1992

Žurerji, živjo!
Popolnoma jasno mi je, da je zadnje, kar si zdajle želite,
da bi vam kdo kaj težil. Obljubljam, da tega ne bom
počela, ampak, saj veste - Mojca je na morju, jaz pa kar
ostajam med betonskimi stenami. Dolgčas mi je. Nič ne
pišete.
Upam, da počenjate vsaj kaj pametnega. Jaz tele počit-
nice pametno izkoriščam - že cel mesec prodajam dolgčas.
In berem. Pa nič o rekordih. Tudi nobenega še nisem
dosegla - vse, o čemer lahko na tej strani spodaj danes
berete, sem prepisala iz Guinnessove knjige rekordov.
Kljub temu pa, mislim, da bom tudi jaz kmalu postavila
enega. Samo zamislite si: Nina - človek, ki je najdlje
lenaril...
Malo se bo shladilo in do prihodnjega četrtka se mi bo
prav gotovo že ljubilo narediti kaj pametnega.
Do takrat pa: ne dovolite, da bi vas grizla kakšna skrb.
Držite se načela: naj nam pustijo, da živimo, kakor
hočemo. Nismo se sami hoteli roditi.	NINA
Rekordi
Rekord v sodobnem smislu (največji
uspeh ali dosežek na kakšnem področju)
je vsaka izjemna značilnost ali izjemen
dosežek tako živih bitij kot različnih
predmetov, ki ju je mogoče izmeriti z me-
trom ali natančno uro, stehtati z natanč-
no tehtnico ali pa določiti njuno pogost-
nost. Najstarejše poročilo o kakem re-
kordu, ki se je ohranilo do današnjih dni,
je verjetno dosežek sv. Simeona mlajše-
ga, pripadnika asketske krščanske sekte
stilitov, ki so po več let živeli na plošča-
dih, postavljenih na visokih kamnitih
stebrih. Okoli leta 597 je sveti Simeon
v bližini Antihoije v Siriji sklenil svoje
bivanje na zemlji; na vrhu kamnitega
stebra je preživel celih 45 let.
Kaj pa sodobni rekrodi? Najzanimivej-
ši so pred vami.
Največja kitara
Največja in verjetno tudi najglasnejša kitara, na katero je še
mogoče igrati, je 4,35 m visoko in 140 kg težko glasbilo, ki ga je
izdelal Joe Kovacic v podjetju Lado Musical v Kanadi.
Najuspešnejša turneja
Turneja Bruca Sprinsteena, ki se je
začela aprila 1984, mu je prinesla okrog
117 milijonov dolarjev. Igral je na 158
koncertih v 61 mestih po enajstih drža-
vah. Videlo ga je 4,767.854 ljudi.
Največji obseg bicepsa
Rick Brown (rojen 4. aprila 1960),
znan tudi kot Grizli, je težak 166 kg.
Obseg njegovih nenapetih bicepsov je
63,5 cm. Silak ima prsni obseg 167,6 cm,
čez ramena meri 83,8 cm, okoli pasu pa
129,5 cm.
Najvišji mošici
Najvišji živeči človek je Gabriel Este
avo Monjane (rojen leta 1944 v mozambi
škem mestu Monjacaze). Po navedba!
nekega portugalskega cirkusa iz let;
1967, naj bi meril kar 265 cm, v resnic
pa je 198,6 kg težki Gabriel visok 245,'
cm.
Najuspešnejši pisci pesmi
John Lennon in Paul McCartney st
napisala največ izredno uspešnih pesm
V Ameriki priznavajo McCartneyu 32 hi
tov, torej šest več kakor Lennonu, v Bri
taniji pa Lennonu 27 hitov, McCartney
pa 26. Skupaj sta jih napisala 23.
Najbolje plačani televizijski
obraz
Julija 1986 so objavili, da je Bili Cosb
(na sliki s svojo televizijsko soprogo Feli
cio Ayers-Allens) z nastopi v showih, m
koncertih in v reklamah in z albumi za
služil 6,5 milijona funtov.
Št. 32 - 13. avgust 1992
21
Koga
to sploh
zanima?
Priznam, da sem se v zad-
njih dneh vročinskega vala in
suše, ki sta pomenila tudi vr-
hnnecpoletja, večkrat spomnil
na metalurške delavce in ku-
harice. Tako prvi kot druge so
namreč dobivali dvojne porci-
je gretja v svojih delovnih re-
zervatih in posledice se bodo
poznale vsaj na osebnih teht-
nicah, če že ne drugače. In ko
je bila luna romantično na-
šemljena v prvi krajec, ki je
odsevajoč na morski gladini
ovijal strasti zaljubljencev
v tančico večnosti, so se počit-
nice prav potihem prelile
v zadnjo polovico. To je bil tu-
di najudarnejši termin za no-
renje ob bučni muziki, kar so
pogruntali tudi organizatorji
puljskega Melody festivala in
njegovo konico zapičili prav
v prvo dekado avgusta. In niso
se ušteli. V krasnem ambientu
stare trdnjave na enem od sed-
mih puljskih gričev je v četr-
tek Nadan nad odrom izobesil
svoje najnovejše večmetrsko
platno in zraven sta bingljali
še dve hecni frfotajoči skulp-
turi, kar je bila tudi neuradna
otvoritev tretjega ročk festiva-
la v tem mestu. Ozvočenje in
ozvočevalci, ki so s postavlja-
njem nastopili vzporedno, so
bili dosti manj prepričljivi in
z nemogoče tonske vaje je bilo
nujno pobegniti.
Kapučino tu, kapučino tam
in že se je zvečerilo in so močni
mestni reflektorji osvetlili
mojstrovine antičnih arhitek-
tov cesarja Avgusta, da se je za
hip prebudilo staro rimsko ko-
lonialno pristanišče Pietas
luJia. Malo sva bila že zaspa-
na, ko sva s Sanjsko drugič
prilezla na griček in je bil na
vratih takšen dren, da sva
sprehod podaljšala še za kakš-
no uro. V tretje gre rado in je
tudi šlo.
Dvorišče stare vojaške trd-
njave, v katero si vstopil po
dvižnem mostu, je drhtelo od
glasnosti in tisoč in pol glavo
občinstvo je še kar potrpežlji-
vo prenašalo italijanski paket
na čelu s skupino Melt iz Tori-
na, ki so prav svinčeno zabeto-
nirali od vročega dne in prepo-
tovanih kilometrov precej na-
četo mladež. Največje bilo go-
vora o domači zasedbi Funky
Junky, ki je navdušila polovi-
co najzgodnejših in se nas je še
kakšnih petsto bolj ali manj
drenjalo zunaj. Vsekakor je
zaključek prvega dne s pre-
novljeno zasedbo Messersch-
mitt bil najzabavnejši, saj
bend pod taktirko Mira Kusa-
čiča deluje homogeno in go-
reče.
Tudi drugi dan je bila pijača
na edinem šanku mlačna in ce-
lo dražja, prišlo pa je še več
obiskovalcev, ki so morali pla-
čati vstopnino 300 din (pivo
250), kljub temu da so organi-
zatorje podprli številni spon-
zorji. Na odru so metalurgi
Uega bitch, Sexton (Pula) in
Anesthesia (Zagreb) žagali
svoje nikdar izpete izbruhe in
ie bilo vsaj tisoč deklet obsoje-
'^ih na eno cekretno školjko.
Zagrebška Transmisija so bili
prenaporni s svojim črnogle-
dim, a korektnim nastopom,
^ko da se je večina sesedla po
sudru in se je po temačnih ko-
ličkih šušljalo: »Punk is not
dead, punk is just drunk!« No,
Privaljali smo se do finalnega
obračuna, ko so na odru zasi-
jali Polska malca, katerih spo-
stovalci so radovedno opazo-
vali Tomaža, novega kitarista,
^zleteli so in kljub poraznemu
^^oku prebili zid do občinstva,
je vzljubilo tudi njihov novi
program, bolj tekoč in še ved-
no brez petja. Overflow so za-
čeli skakati okoli dveh in ime-
la sva poln kufer vsega. S po-
gledom na areno sem preživel
še en sklepni popizditis in
končno zatisnil oči.
Tretji dan sva pobegnila
v Koper, kjer smo zvečer sku-
paj jahali z Malco in se malo
spočili, zato podrobnosti poiš-
čite morda v Novi dobi. Bob-
narja Polske Malce in Velikega
bijelog slona imata v koper-
skem MKC ta teden bobnarski
seminar. Interesenti prinesite
s seboj palčke in spalne vreče,
informacije pa dobite še na te-
lefonu 066 36-356 (Marko).
Gori Uši!
Polfinali
liarmonilcarjev
za Ljubečno
Tekmovanje za letošnjo zla-
to harmoniko na Ljubečni pri-
haja v zaključno fazo, saj so po
predtekmovanjih doma in
v tujini na vrsti še dve polfina-
li in finale.
Prvo polfinale bo v soboto,
15. avgusta v Rogaški Slatini
v sklopu letošnje Rogaške no-
či. Od 15. ure dalje bo na pro-
storu pri restavraciji Pošta na-
stopilo 40 tekmovalcev v želji,
da se uvrstijo v finale.
Drugo polfinale bo letos na-
mesto v napovedani Postojni
v Mengšu in sicer 29. avgusta
ob 15. uri. Nastopilo bo 40 tek-
movalcev s predtekmovanj.
Posebna komisija bo na
obeh polfinalnih nastopih iz-
brala najboljše, ki bodo nasto-
pili v finalu, ki bo v nedeljo,
13. septembra od 14. ure dalje
na ploščadi pri gasilskem do-
mu na Ljubečni. Pripravili bo-
do tudi vrsto spremljajočih
prireditev. Zadnji, lanski zma-
govalec, je Domen Jevšenak,
kdo bo letos?
TV
Z rdečo rožo do nagrade
Za prijetno preseneče-
nje sta na 15. festivalu
Melodij morja in sonca
v Portorožu poskrbela
večno mlada slovenska
rokerja Janez Bončina-
Benč in Tomo Jurak, prej
vodja popularnih Gu-gu.
Že prvi večer sta osvo-
jila nagrado strokovne ži-
rije, se uvrstila v medna-
rodni del in zablestela
s 3. mestom za zmagoval-
ko Alexis iz Nemčije
(pred dvemi leti je zma-
gala v oddaji Rudija Ca-
rella za zlati mikrofon)
ter Severino iz Hrvaške
na mednarodnem večeru.
Za nagrado v slovenskem
delu sta dobila ročno iz-
delano kitaro, v medna-
rodnem pa bronasti
Grand Prix Portorož 92.
In kaj bosta s kitaro?
Benč: »Tomu bom roko
zlomil in tako bom prišel
do kitare.«
Tom: »Železo se ne lo-
mi kar tako...«
Takšen je njun stil po-
govarjanja in kdor ju ne
pozna, si pač misli svoje.
Pesem »Nosila je rdečo
rožo« je zdaj kar pogosto
v radijskih programih in
moramo ji priznati vsaj
to, da sta jo oba sloven-
ska večno mlada rokerja
dostojno interpretirala in
znova dokazala, da še ni-
sta za staro šaro. In kakš-
ne probleme sta imela
pred prvim, petkovim na-
stopom?
»Nihče ni znal teksta,
zvečer pa sva nekako
zvozila,« izda skrivnost
Benč, Tom pa ga jezno
pogleda.
Kaj več o sebi nista go-
vorila, sta pa na ves glas
hvalila zmago Faraonov.
TV - Foto: S.RAJH
Dvajsetič na Ptujslci festival
čeprav je Franci Zeme iz
Vojnika že lani proslavil 25
letnico obstoja svojega ansam-
bla in takrat objavil uradni
konec popularne skupine, pa
vseeno še nastopa in ima veli-
ke načrte. Lahko zapišemo, da
Zeme zdaj igra več, kot je prej.
»Zadnji dan prireditve smo
nastopili tudi na Pivu in cvetju
v Laškem, kjer smo v trenutku
sklenili pogodbo za štiri na-
stope,« navdušen pripoveduje
Franci Zeme. »Sinova sta se
lani poslovila, imela nekaj ča-
sa svoj ansambel, nato pa sta
se pridružila Francu Miheliču,
kjer veliko in trdo delata, va-
dita in nastopata. Sam imam
svojo skupino z velikimi načr-
ti. Prijavil sem se za letošnji
ptujski festival, kjer bom
z dvema lastnima skladbama
nastopil v revialnem delu. To
bo moj že dvajseti nastop na
ptujskem festivalu, kjer sem
osvojil več bronastih, srebrnih
pa tudi zlatih Orfejev, na vse
pa sem izredno ponosen.Na
Ptuju se bom predstavil z žen-
skim triom, kar bo nekaj nove-
ga in posebnega ter upam, da
bo dobro sprejeto.«
Franci Zeme je doslej izdal
dve kaseti, pripravlja pa še
tretjo.
»Pomagal nam bo znani
glasbenik Boris Roškar. Štiri
skladbe bomo posneli v Štiri-
najstki v Ljubljani, ostalo
v studiu Maribor. Vse skladbe
bodo moje. Snemanje naj bi
predvidoma končali do konca
leta, na začetku prihodnjega
leta pa bo kaseta na tržišču.
V začetku septembra bom imel
tudi pogovor v popularni od-
daji Radia Slovenija o domači
glasbi - Četrtkovem večeru.«
T.VRABL
Nov ansambel - Celjskih 5
Zbrali so se marca na Lju-
bečni, kjer imajo v prostorih
tamkajšnje krajeNoie skupnosti
tudi prostor za vaje, ki jih
imajo dvakrat na teden. Vodja
je Darko Hojnik (zaposlen pri
Menoi), ki je najprej nastopal
sam s harmoniko:
»Vadil in nastopal sem sam,
kasneje mi je veliko in uspešno
pomagal Tine Lesjak, vodja
popularnega ansambla Bratje
iz Oplotnice. In ker ni bilo več
zanimivo nastopati sam, sem
poiskal fante in tako smo usta-
novili ansambel Celjskih 5,«
pove Hojnik.
V skupini igrajo še Vlado
Glažar (bas kitara). Veni Kor-
že (kitara), Albin Senkar (bob-
ni, vokal). Jelko Mavric in Bo-
jan Knehtl pa pojeta. Nekaj je
preizkušenih glasbenikov, zla-
sti Veni Korže, ki je igral pri
Franciju Zemetu osem let, Al-
bin Senkar je bil član Lesjako-
ve skupine, ko se še ni imeno-
vala Bratje iz Oplotnice, itd.
»Dela je dovolj in težko bi
našli prosto soboto. Igramo
v glavnem po celjskem območ-
ju. Pri repertoarju igramo po-
lovico domače in polovico za-
bavne glasbe. Med domačimi
skladbami igramo največ pe-
smi Bratov iz Oplotnice in
Fantov z vseh vetrov, imamo
pa že tudi dve lastni skladbi,«
pove Hojnik.
Po nastopih bodo začeli raz-
mišljati tudi o svoji kaseti, za-
enkrat delajo sami, verjetno
pa jim bo pomagal Tine Les-
jak. Iščejo pa sponzorja, da bi
jim financiral plakate. Prihod-
nje leto se bodo prijavili tudi
za kakšen festival, letos no-
vembra pa bi radi nastopili na
20. reviji domačih ansamblov
v Libojah.	T.VRABL
Št. 32 - 13. avgust 1992
22
PISMO IZ
LONDONA
Železna baronica
v Zgornjem domu britan-
skega parlamenta, kjer običaj-
no vlada precej zaspano m
umii-]eno vzdušje, je bilo zad-
nji torek v jimiju presenetljivo
živahno. To je bil namreč dan.
ko je bivša ministrska pred-
sednica Margaret Thatcher pr-
vič zasedla svoje mesto med
tukajšnjinu odličmki. Svoje
čase so jo radi imenovali »že-
lezna ladv-. od jumja dalje pa
uporablja dmgačen naslov
- postala je -baronica
Thatcher-.
Gospa Thatcher je morala
malo pred iztekom leta 1990
zapustiti" svoj premierski polo-
žaj in pred letošnjimi splošni-
mi volitvami se je odločila, da
se odpove tudi svojemu po-
slanskemu sedežu v Spodnjem
domu britanskega parlamen-
ta. Preden je uradno prestopi-
laž v vrste tukajšnih modi-o-
kf.nežev. jo je čakala še sve-
čana zaprisega, v katen je ob-
ljubila naslednje:
■Jaz. Margaret, baronica
Thatcher. prisegam pri vsemo-
gočnenz Bogu. da bom zvesta
in resr.ičo pokoma njenemu
veličanst\z: kraljici Elizabeti,
njenim dedičem in z zakonom
določenim naslednikom. Tako
mi Bog pomagaj,-
Thatcheijeva se po novem
imenuje Baromca Thatcher
Kestevenska - Kesteven je an-
gleška pokrajina, kjer je živela
v mladosti. Bivša Železna lady
je tako postala baronica, kar je
najstarejši britanski plemiški
naziv (uporabljati so ga začeli
že v enajstem stoletju), ki pa se
ne bo prenesel na njene po-
tomce. V Britaniji se je ustalila
navada, da dobijo vladni mini-
stri. ki se po večletm službi
v parlamentu imiaknejo s poli-
tičnega prizorišča, častni na-
slov. ki jih spremlja do snu-ti.
toda kot poudr.ijajo nekateri
poznavalci, so gospe Thatcher
ponudili precej višjo čast: ho-
teli so ji podariti dedm gi-ofov-
ski naslov, pa ga je odklonila.
Zakaj ' Dedni naslov bi po nje-
ni smili avtomatično prešel na
njenega v Britaniji ne preveč
priljubljenega sina Marka, če-
mur se je njegova gospa mama
očitno hotela izogniti. Po dioi-
gi strani je precej ve^etna tudi
razlaga, da je odklonila visoki
naslov zato. ker se že v princi-
pu ne stilnja z zakonom, ki
omogoča dedne naslove in
s tem tudi avtomatično pravi-
co glasovanja v parlamentu.
Kot mnogi njeni rojaki je tudi
ona prepričana, da bi morala
pot v parlament temeljiti na
sposobnostih posameznega
poslanca, ne pa na dedovanju
te pravice.
^led tisoč sto odličiki
v Lordski zbornici britanske-
ga parlamenta jih je kar okoli
sedemsto podedovalo to pravi-
co. ker si je družma v prete-
klosti pridobila plemiški na-
slov. Dennis Skinner. laburi-
stičm poslanec v Spodnjem
domu parlamenta, je dejstvo,
da so mnogi člani Lordske
zbornice to pravico podedova-
li. nekoliko humonstično opi-
sal z naslednjimi besedami:
•■... in zdaj sedi v Lordski
zbornici m si lasti pra\ico gla-
sovanja samo zato. ker je kak-
šen njegov prednik v 13. sto-
letju koga pač ob pravem času
in nad\se hrabro spravil na
oni svet". Prav zaradi davnih
zaslug za narod, ki so stoletja
kasneje že povsem zbledele, so
Lordi veliki meri samo še
blede sence nekdanje moči in
tudi njihova zasedanja so pre-
cej bolj umirjena kot debate
njihovih voljemh parlamen-
tarnih kolegov v Spodnjem
domu. Nekateri Lordsko zbor-
nico na pol zlobno in na pol
dobrohotno primerjajo s sta-
romodnim klubom ostarelih
gentlemanov.
V Britaniji vlada prepriča-
nje. da je gospa Thatcherjeva
vsekakor preži\ ahna za mimo
vzdušje Zgornjega doma. kajti
politični poraz ji ni zbrisal ti-
pične ostrine. Še vedno ni jas-
no. kako se bo prilagodila po-
litiki. ki jo krojijo ostareli go-
spodje. vsekakor pa bo v Lord-
ski zbornici občutno manj
\plivna. kot bi bila v spodnjem
domu. Plemiški naslov je
v tehničnem smislu sicer lahko
sinonim za napredek, toda
v političnem smislu pomeni
pr^vsem nekakšno življenje
po politični smrti. Ko se zaslu-
žen britanski politik preseli iz
Spodnjega doma v Lordsko
zbornico, mu plemiški naslov
sicer pomaga, da laže rezeni-
ra mizo v kakšni restavraciji
(^'Angleži imajo \edno radi
v svoji sredi kakšnega lorda«),
hkrati pa izgubi tisto pred-
nost. ki JO v Spodnjem domu
tako radi poudarjajo; gospa
Thatcherjeva je ob vsakem
večjem nesporazumu z modro-
krvneži zavihtela svojo pest in
jih jasno opozorila na bistveno
razliko med obema zbornica-
ma. rekoč "Mi smo pomemb-
nejši. ker smo voljeni«. Zdaj
tega ne bo mogla več početi in
bo lahko samo od daleč opazo-
vala. kako jo je v tej umetnosti
nasledil John Major.
Pretekli poskusi, da bi Lor-
de prebudili iz splošne neak-
tivnosti. so se vsi po vrsti izja-
lovili. Pravzapra\- se večina
ljudi le malo meni za to. kaj se
dogaja za zaprtimi vrati tega
zbora, toda če je sploh kdo so-
soben nekoliko razburkati
mimo gladino zaspanega stri-
njanja. je to prav gotovo gospa
Thatcherjeva. Železna lady. ki
bi o po novem lahko imenovali
Železna baronica...
Pise Mojca Belak
Politiki so najbolj
»sklepčni^* — pri metanju
polen pod noge.
Kot kaže. lahko čas tra-
janja premirja v BiH
merimo - s štoparico.
Sloveniji je močno
padlo število krvodajal-
cev. zato pa je narastlo
število — »finančnih
vampirjev«.
Črne ovce vse bolj po-
stajajo - »ideološki stre-
lovodi«.
Politik, ki se ima za
svetnika, vidi vsakem
idejnem nasprotniku
- hudiča.
MARJAN BRADAČ
Piše: Jure Krašovec Foto: Drago Medved
DUNAJSKE
RAZGLEDNICE
Naši v aleji
veiii(anov
Umetnikom slovenske rima-
ne m prozne besede na tujem
nihče ni postavljal spomeni-
kov in spominskih plošč, če ni
bilo pobude iz domovine ali
tam živečih rojakov. Tako sta
dobila plošči Prešeren in Can-
kar. ki le nista tolikšni veliči-
ni. kot na primer slavni skla-
datelj Peter, lljič Čajkovski, ki
na Dunaju ulico ima. To mesto
je. kot že rečeno, glasbi pose-
bej naklonjeno, vrh tega pa naj
bi bila glasba internacionalna.
Nekaj podobnega je tudi zna-
nost. predvsem prirodoslo\Tio
matematične vede. ki naro-
dom. drža\am in človeštvu
prinašajo gmotne koristi m ci-
vilizacijski napredek. Za ra-
zliko od teh so umetniki in
dnižboslo\-ni razumniki vselej
ozko povezani z usodo naroda
iz katerega izhajajo, pri tem
pa skoraj nujno v opreki s so-
sednjimi narodi, ki so bili
v kakršnem koli zgodovin-
skem stiku z njihovim lastnim.
Na nek način narodi med seb^j
tekmujejo, dajejo prednost
svojim interesom, in če niso
hladno nasprotujoči, so vsaj
oprezni drži pri medsebojnih
odnosih. Samo najnoveši pri-
mer. Avstrijci so se m^ičn')
zavzemali za pravico Sloven-
ce\- do samostojnosti, a je bil
takoj ogenj v strehi, ko so na
začasnih tolarski bankovcih
zagledali knežji kamen, ki kot
simbol pripada obema naro-
doma.
Kot pn nas v Ljubljani, kjer
so v drevoredu ob uni\-erzitet-
ni knjižnici na kanmitih ste-
brih upodobljene glave velikih
Slovencev, tako ima dunajska
univerza v velikem atriju vse-
učiliščnega četverokotnika
svojo alejo velikanov. Nekaj
sto jih je razvrščenih ob stenah
arkadnega hodnika in vsi so se
proslavili in pripomogli uni-
verzi do njenega ugleda in sla-
ve. do sveto\'ne veljave. To so
imena, odmevna na vseh vse-
učiliščih sveta.
V tej aleji velikanov sta dva
naša: jezikoslovec Fran T^Iiklo-
šič m fizik Jožef Štefan. Pr\i je
predaval slovanske jezike, na-
pisal veliko jezikoslovnih raz-
prav. sestavil slovarje slovan-
skih jezikov s prevodi besedišč
in slovničnih pravil nemšči-
no in latinščino. Drugi je bil
velik teoretik in praktik na
mnogih področjih fizike. Po
njem se imenujejo fizikalni
pojmi kot Štefanova stalnica.
Štefanov zakon o sevanju to-
plote. Določil je temperaturo
sončevega po\Tšja. razlaga za
skinefekt se imenuje Štefano-
va formula in še in še. V preda-
valnicah univerze je teorijo
najtesneje povezoval s poskusi
v fizikalnem institutu, katere-
ga predstojnik ie bil.
Omemba obeh znanstveni-
kov se mi zdi potrebna, čeprav
je v tem mestu živelo in delalo
še \eliko strokovnjakov, ki so
bili slovenske kr\-i. a nimajo
ne spomenika ne spominskih
plošč.
Vmimo se k vprašanju: za-
kaj vendarle ni več otipljivih
pričevanj o prispevku sloven-
skih razumnikov?! To je mo-
goče razložiti z razumevanjem
dobe. v kateri so bili pomniki
množično odkrivani. Slovan-
ski narodi v monarhiji so tisti
čas dvignili temperaturo z vse
pogostejšimi in vse glasnejšimi
zahtevami po avtonomiji. Slo-
venci so recimo zahtevali
združeno Slovenijo, ker so bili
razkosani med štiri dežele No-
tranje Avstrije. Kar so dobili
Madiari leta 1848. si Slovenci
niti pomisliti nismo upali, če-
prav je bila pot k neodvisnosti
mogoča le prek združitve v eno
upra\Tio celoto. To avstrijskim
Nemcem ni bilo po volji, še
manj imperialnemu centraliz-
mu. ki mu je bila že dvojna
krona preveč. Sicer pa poglej-
mo kar k nam. kako dolgo je
trajalo, da so borci za sevemo
mejo izsilili spomenik genera-
lu ^laistru. ker da je bil buržu-
aznih pogledov in kako dolgo
je bil zatajevan ter odrivan
Anton Martin Slomšek, skoraj
še bolj zaslužen za našo sever-
no mejo kot Maister. Samo za-
to ker je bil klerik. škof. Naci-
onalizmi in ideologije vseh
\Tst spomenike podirajo, jih
pa tu^ preprečujejo postav-
ljati. In takšne razmere so bile
v Avstriji in na Dunaju v zad-
njih desetletjih prejšnjega in
malone v vsem dvajsetem sto-
letju.
Pomniki našim ljudem so
tudi dmgje: matematiku Juri-
ju Vegi v Vojnozgodovinsfcem
muzeju, Jožefu Resslu. izumi-
telju ladijskega vijaka v Teh-
ničnem muzeju. Največ spomi-
na in pričevanja o pomembni!
in zaslužnih Slovencih pa je n«
policah knjižnic, v arhivih it
dokumentaciji. Tam so za nai
narod shranjeni dokazi, da je
za znanost, civilizacijo in kul-
turo Evrope ter človeštva ena-
kovreden, glede na svojo šte-
vilčnost še zlasti.
Morda se bo komu zdelo tolf
pisanje napihnjeno, nekakšne
narodnostna samohvala. Naj-
brž tudi je, oziroma bi bilo, č(
bi Slovenci bih sicer bolj sa-
mozavestni. Tako pa stisnemo
glave med ramena, čim je mec
nami kdo, ki ni naše gore lisi
in ki se zna postaviti za svoje
Ja kaj bi mi brez vas, zajavka-
mo in najraje bi bili vse dmgo
samo to ne. kar smo.
Dobro je, da se svoje vred-
nosti zavemo, da vzamemo za
svoje kar je in bo potrjeno do-
bro, če tudi malce preveč na
sever, na levo ali desno, prečr-
no, prezeleno in prerdeče.
Eden od kolunadnih hodnikov v atriju dunajske univerze s podobami pomembnih mož in žena, ki so prinesli slavo temu vseučilišču. Med temi sta kipa ErarH
Miklošiču in Jožetu Štefanu, tudi v domovini i časteh.
Št. 32 - 13. avgust 1992
23
Št. 32 - 13. avgust 1992
24
ZDRAVILNE RASTLINE
Sladkorna bolezen
Spoštovani, stalno prebiram vaše
članke in vas zato prosim, če mi svetu-
jete kako naj lajšam svojo sladkorno
bolezen. Star sem 63 let.
Sladkorna bolezen je zelo
stara bolezen in je kronična
presnovna bolezen, ki jo
povzroča pomanjkanje hor-
mona insulina. To pomanj-
kanje povzroči motnje
v presnovi ogljikovih hidra-
tov, maščob in beljakovin.
Posledica tega je zvišan krv-
ni sladkor in to sčasoma
povzroči nezaželene posledi-
ce na ožilju, živcih in drugih
organih.
Sladkorna bolezen zajema
zelo veliko starejših ljudi in
pri polovici bolnikov jo od-
krijejo po 60. letu starosti.
Za to bolezen zboli več žensk
kot moških. Bolezen mnogim
povzroča vrsto nevšečnosti,
zato morajo imeti sladkorni
bolniki stalno zdravniško
kontrolo, da se z zdravili bo-
lezen drži na vajetih.
Pomanjkanje insulina po-
dre energijsko ravnotežje in
pride do motenj v presnovi.
Krvni sladkor je kronično
zvišan in v tkivih se glukoza
ne more porabiti. Pomanjka-
nje insulina prizadene tudi
presnovo maščob in beljako-
vin. Maščobe se ne izkorišča-
jo, zadržujejo se v krvi. Be-
ljakovinske zaloge v mišicah
se zmanjšujejo, ker se belja-
kovine presnavljajo v gluko-
zo. Bolnik s sladkorno bolez-
nijo je žejen, obilno odvaja
urin ter je zelo utrujen. Ima
občutek težkih nog ter stalno
hujša. Kadar pa je presnov-
na motnja manj izražena, se
znaki ne pojavijo. Ker mno-
go bolnikov nima značilnih
znakov, je razumljivo, da vsi
niso odkriti in zato poznamo
samo njihovo približno šte-
vilo.
Poleg zdravil, ki jih pred-
piše zdravnik, mora bolnik
disciplinirano urejevati na-
čin življenja. Spremeniti
mora način svojega življenja
in prehrane, da se mu življe-
nje izboljša. Posebej predpi-
sana dieta je osnova zdrav-
ljenja sladkorne bolezni.
Z dieto lahko zmanjšamo
vsebnost glukoze in maščob
v krvi. Z dieto lahko uravna-
vamo telesno težo, saj je med
debelimi ljudmi več sladkor-
nih bolnikov. Dietna hrana
mora biti uravnotežena in
z njo moramo telesu zagoto-
viti hranilne snovi. Poleg og-
ljikovih hidratov, beljakovin
in maščob, mora hrana vse-
bovati veliko balastnih sno-
vi. Teh človeški organizem
ne more razgraditi in upo-
časnijo zvišanje krvnega
sladkorja po zaužitju oglji-
kovih hidratov. Vlakna po-
daljšujejo praznjenje želod-
ca in tako preprečijo naval
ogljikovih hidratov v čreves-
je in s tem ovirajo vsrkava-
nje glukoze iz črevesja. Zato
moramo živila, ki jih vsebu-
jejo, uživati surova. Tu pride
v poštev zelenjava, korenje,
solata, jabolka. Omejiti je
potrebno maščobo ter
zmanjšati uživanje hrane, ki
vsebuje holesterol. Glede be-
ljakovin ni večjih težav in jih
lahko nadomestimo z uživa-
njem stročnic, mleka, mleč-
nih izdelkov in raznih ži-
taric.
Pri sladkorni bolezni si
lahko težave olajšamo tudi
z zdravilnimi rastlinami.
Poznamo številne rastline,
katerih uporaba olajša slad-
korno bolezen. Ena takih je
velika pekoča kopriva, ki de-
luje diuretično, čisti kri in
krepča. V liter vrele vode da-
mo pest ali dve svežih ko-
privnih listov. Spijemo tri
skodelice tega čaja na dan. Iz
kopriv si lahko stisnemo
presni sok in to vpliva na
presnovo ter odvaja vodo iz
telesa. S tem se niža koncen-
tracija sladkorja v krvi.
Podoben diuretičai učinek
ima tudi čebula. Zanjo zado-
stuje, da se s polovico čebule
podrgnemo po ledjih ali
spodnjem delu trebuha, pa
se bo iz organizma izločilo za
četrtino več seča. Redno uži-
vanje čebule pospešuje pres-
novo, pospešuje zdravo zno-
jenje, s katerim se izločajo iz
telesa strupene snovi, ki na-
stajajo pri sladkorni bolezni.
Iz čebule si lahko pripravi-
mo poparek in sicer vzame-
mo dve lepi veliki čebuli in
ju narežemo na rezine ter
poparimo z litrom vrele vo-
de. Pokrijemo in pustimo, da
se poparek popolnoma ohla-
di. Nato precedimo in napi-
tek spijemo v enem dnevu.
S tem si očistimo telo strupe-
nih snovi.
Ljudsko zdravilstvo pa
priporoča za zdravljenje
sladkorne bolezni fižolove
luščine. Za zdravilne name-
ne odbiramo popolnoma zre-
le stroke. Semena odstrani-
mo, prazne luščine, ki ne
smejo imeti sivih ali temnih
lis, pa posušimo na soncu in
jih shranimo. Pri fižolovih
luščinah je pomembno nji-
hovo diuretično delovanje,
poleg tega pa so v njih tudi
snovi, ki rahlo znižujejo ko-
ličino sladkorja v krvi. Zvr-
hano žlico narezanih posuše-
nih luščin damo v pol litra
mrzle vode, segrejemo do
vrenja in kuhamo 5 minut.
Nato precedimo in spijemo
tri krat na dan po pol litra
tega čaja. Fižolovim lušči-
nam lahko dodamo tudi mla-
de borovničeve liste, ki ima-
jo podoben učinek.
Odgovarja
Boris Jagodic
Potaknjenci
nelargonij
Piše:
IDA TEPEJ
Na oknih in balkonih so naj-
pogostejše cvetoče lončnice
palargonije. Te so lahko po-
končno rastoče, pol povešene
ali viseče. Vse pa razmnožuje-
mo avgusta s potaknjenci.
Za razmnoževanje potak-
njencev okenskih cvetlic po-
trebujemo matično rastlino in
oster nož, da jo bomo razreza-
li, dobro vrtno zemljo in kom-
post ter lončke, v katere bomo
posadili potaknjence. Name-
sto lončkov lahko uporabimo
tudi cvetlična korita, ker zav-
zamejo sorazmerno manj pro-
stora v prezimovališču.
Seveda moramo imeti tudi
vodo za zalivanje in zračen,
svetel, primerno topel prostor,
kjer bomo shranili potaknjen-
ce do naslednjega leta.
Matična rastlina mora biti
zdrava in imeti mora lepe cve-
tove. Ime pove, da je to mati
vsem ostalim rastlinam. Ne
sme nam biti žal, da jo bomo
razrezali, četudi bi tedaj naj-
lepše cvetela. Rastlino razre-
žemo na manjše dele tako, da
je na spodnjem koncu potak-
njenca pol centimetra lanske-
ga stebla. To ima rjavo skorjo,
letošnje pa zeleno. Narežemo
tako, da naredimo gladek rez
pod listnim peci jem ali pod
očesom. Oko bomo spoznali po
tem, da je skorjica stebla na-
gubana v obliki človeškega
očesa. Zgornji lok gube je zao-
krožen navzgor, spodnji je bolj
raven. Z bolj ravnim delom
očesa bomo potaknjenec tudi
potaknili v zemljo. Jogurtovim
lončkom naredimo na dnu
večjo luknjo. Luknjo prekrije-
mo s ploščatim kamenčkom ali
črepinjo od glinastega lončka.
Dobro vrtno zemljo pomeša-
mo s humusom v razmerju dva
dela zemlje in en del humusa.
S to mešanico napolnimo lon-
ček do vrha, vanj potaknemo
potaknjenec, zalijemo in lon-
ček postavimo na senčen pro-
stor. Tam ga bomo negovali
vse do zimskih mrazov. Ko bo
nastopil mraz, pa bomo potak-
njence prenesli v sobo, ki ni
preveč ogrevana. Pozimi jih
bomo skromno zalivali in skr-
beli za njihovo zdravje. Spo-
mladi jih bomo presadili v lon-
ce ali korita in jim dali dobro,
primemo pognojeno vrtno
zemljo. Poleti nam bo ves trud
povrnjen, ko bomo uživali ob
pogledu na lepoto mnogih cve-
tov, ki smo si jih sami vzgojili.
Vsi potaknjenci ne bodo
uspeli. Čez zimo bodo mnogi
propadli. Po mojih izkušnjah
jih ob skrbni negi propade
manj kot deset odstotkov.
Podobno kot potaknjence pe-
largonij, lahko naredimo tudi
potaknjence vrtnic. Le da mo-
ramo vTtnice obvezno pokriti
s polivinilasto vrečko, da se
potaknjenci na izsušijo. Če po-
sadimo potaknjence vrtnic na
gredi, jih lahko pokrijemo
s praznim kozarcem od mar-
melade.
PASJI KOTIČEK
Čovčov (Cliow Chow)
Čovčov je poleg pekinške-
ga dvornega psa edina pri
nas znana pasma, pripada pa
skupini kitajskih špicev.
Svojčas so ga na Kitajskem
gojili za meso in krzno,
v Mongoliji pa to počno še
danes, kjer je veijetno tudi
njegova prava domovina.
V	Mongoliji so ga že pred
3000 leti uporabljali v vojni.
V	vsej svoji preteklosti je bil
divji lovski pes in šele v zad-
njih stoletjih so ga Kitajci za-
čeli gojiti za hrano, kakor tu-
di druge pse. Čovčov je iz-
jemna pasma, ker ima dve
posebnosti; ima črna usta in
jezik in trdo, čudno hodi za-
radi popolnoma ravnih zad-
njih okončin.
Narava: Dokaj vase zaprt,
vzvišen pes, vendar ima svo-
jega gospodaija lahko prav
rad. Divjosti svojih predni-
kov ne kaže več, vendar se
ne sprijazni rad z ovratnico
in s povodcem in nič kaj rad
se ne uči ubogljivosti. Za-
upamo mu lahko le otroke,
ki jih zelo dobro pozna. Je
srednje velik, krepko raščen
špic izredno bogate srednje
dolge, ravne in nepriležene
dlake z gosto poddlako. Dla-
ka je ncObujnejša okoli vratu.
Oči so majhne, temne in glo-
boko vstavljene, glava je s ši-
rokim lobanjskim delom in
kratkim koničastim gobcem,
uhlja pokončna, majhna, na
koncu zaobljena. Rep je ko-
šato odlakan, visoko nastav-
ljen in prek hrbta zavit. Po
barvi je črn, modro siv ali pa
rdeče ijav.
Potrebe: Njegove potrebe
po hrani se razlikujejo od po-
treb drugih psov, preveč su-
rovega mesa mu lahko ško-
di. Gosto dlako je treba vsak
dan na hitro skrtačiti in kot
vsak velik pes potrebuje gi-
banje.
Plečna višina: Najmanj
45,7 cm.	MK
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIh
Nagrajenca Modnega klepe-
ta meseca julija Sonja Točaj, iz
Šmartnega v Rožni dolini 39a
in Matjaž Štajner, Ljubljanska
56, iz Celja, naj se po prisluže-
ni nagradi v tajništvo našega
uredništva oglasita prihodnji
teden. Sonjo bo od ponedeljka
naprej čakal unikaten, ročno
pleten pulover oziroma bluza,
Matjaža pa svilen, ročno posli-
kan šal.
V današnjem Modnem kle-
petu pa naša modna svetoval-
ka Vlasta Cah-Žerovnik pred-
stavlja še en hit poletne mode.
Za malce zapoznele dopustni-
ke bo tale predlog prišel kot
naročen - izdelava »ribiških
pajkovih mrež«, da omenij
le najbolj preprosta moti
kvačkane mode poletja 92, n
mreč zahteva izredno malo i
sa, malo materiala in zarg
tega tudi malo denarja...
Ob tem pa naj že danes čia
rahlo namignemo, da se boi
od poletne mode kar kma
poslovili. Sredina avgusta
namreč že čas, ko je treba n
sliti tudi na jesen, na mo
prehodnih jesenskih dni,
zaradi jutranjih in večerr
ohladitev zahteva kakšno 1
plejše oblačilo.
Uredništ
Rlbišlca ali pajkova mreža
Vse, ki poleg potrkavanja
pletilk ljubite tudi vrtenje
kvačke, boste gotovo navduše-
ne nad predlogom \Thunskih
modnih stilistov za letošnje
poletje — kvačkanje je namreč
znova hit sezone!
Pravzaprav ge tokrat za iz-
delavo super modnega oblači-
la potrebno obvladati le veriž-
ne in goste pentlje, s katerimi
nakvačkamo imenitno ribiško
ali pajkovo mrežo.
Prva je primema za ohlapne
in zračne tunike, ki jih navle-
čemo preko kopalk ali mini-
aturnih poletnih »cunjic«.
Druga, nekoliko zahtevnejša,
pa bo služila kot učinkovita
popestritev frfotajoče ali opri-
jete poletne obleke. Seveda
lahko tiste, ki obvladate tudi
ostale veščine kvačkanja, v ri-
biško mrežo vnesete kakšt
stiliziran morski motiv, pa ti
di za pajkovo mrežo ni nujn
da je povsem prazna...
Ce vas je današnji mod)
predlog prevzel, boste ugott
vile, da se porabi za takšnoli
kvačkano oblačilo osupljivi
malo volne oziroma bombai
nega sukanca. Ker je vzore
silno atraktiven, naj vam pri
šepnem, da se odločite le zj
enobarvno mrežo, ki vam bi
omogočila tisoč in eno kombi
nacijo z ostalo garderobo.
Skratka, tale mreža bi bi^
naravnost idealna pogrui
tavščina za poceni in modr
oblačenje, če bi »prestregla
tudi mraz - no, o čisto pravei
mrazu pa se v teh vrelih dnej
skorajda še ne spodobi razmj
šljati...	1
VLASTi
Št. 32 - 13. avgust 1992
25
ftVTOKOTIČEK
septembra prve alfe 15^
Letos predstavljena alfa 155 (na sliki) kot nadomestilo za že
(]okaj ostarelo alfo 75, bo po sedanjih napovedih v Sloveniji
najprej naprodaj proti koncu septembra.
pri ljubljanskem zastopniku Avtomontaži Cosmos bodo prvo
pošiljko alf dobili prav tedaj, vendar za sedaj še ne sprejemajo
vplačil, pač pa poskušajo oblikovati informativni vrstni red.
r^aprodaj bodo tri motorne izvedenke, znane pa so tudi pri-
bližne cene, čeprav se utegnejo te zaradi različnih razlogov še
spremeniti. Tako naj bi stala alfa z 1,8-litrskim štirivaljnikom
približno 20 milijonov lir, z 2,0-litrskim a^egatom 21,5 mili-
jona lir in najmočnejša različica s šestvaljnikom (2,5 litra pro-
stornine) skoraj 26 milijonov lir. Seveda so to le tovarniške cene,
h katerim je treba nato prišteti še vse dajatve (davek m carino).
Morda je ta trenutek pomembno tudi to, da bodo začeli v teh
dneh ponujati omejeno količino avtomobilov z 10-odstotnim
popustom. Na voljo bodo vse motorne izvedenke alfe 33 m alfa
164 2.0 twin spark, maloprodajne cene (se pravi tovarniška cena
in vse dajatve — v markah) pa bodo:
alfa 33 1.3	20.780
alfa 33 1.5	21.134
alfa 33 1.5 IE	22.901
alfa 33 1.7 Q.V. 16 v 29.264
alfa 164 2.0 TS 42.429
Ob tem si je mogoče alfo pri Cosmosu omisliti tudi ob pomoči
lizinga, hkrati pa uvajajo prodajo po sistemu staro za novo
(čeprav zakon ne omogoča nikakršnih popustov). V račun vza-
mejo staro vozilo, pri čemer pravih omejitev ni (starost vozila,
znamka ipd.), potem pa je možen nakup kateregakoli vozila iz
programa milanske Alfa Romeo.
Alfa romeo 155
Avtomobilske novosti
Preveč naivno bi bilo seveda
pričakovati, da avtomobilske
tovarne ne vedo, kaj bodo
predstavile prihodnje leto in
s katerimi novimi ali obnovlje-
nimi avtomobili bodo posku-
šale utrditi (izboljšati) svoj
tržni položaj.
Pri Alfa Romeo bodo začeli
v alfo 164 vgrajevati nov še-
stvaljnik z največjo močjo 210
KM, kasneje pa bodo avtomo-
bil oplemenitili še s stalnim
štirikolesnim pogonom. Pri
BMW se ve skoraj vse (tako se
vsaj zdi): prihodnje poletje bo
stekla prodaja novega kabri-
oleta serije 3, v začetku leta bo
na voljo serija 5 z novima
osemvaljnima motorjema (530
i in 540 i). Ameriški Chrysler
upa, da se mu bo z novim je-
epom grand cherokee prihod-
nje leto posrečilo še bolj učin-
kovito prodreti v ta avtomo-
bilski razred (to bo prvo teren-
sko vozilo, serijsko opremljeno
z zračno varnostno blazino za
voznika), športni roadster
dodge viper pa naj bi začel
evropske kupce razburjati
marca 1993. Pri Daihatsuju so
si omislili na novo obdelani
charade, pri Fordu bo prav
v prvih jesenskih dnevih (le-
tos) naprodaj karoserij sko
spremenjeni escort, prihodnje
leto pa se bo začela voziti na-
okoli povsem na novo narejena
sierra (na sliki). Pri Mercedesu
bodo največ pozornosti - takš-
ne ali drugačne - namenili no-
vemu 190 (baby mercedes), pri
Nissanu je vse pripravljeno za
začetek prodaje povsem nove
micre, kasneje pa bo na ogled
in voljo kombi vanette. Pri
Oplu imajo veliko načrtov:
spomladi 1993 predstavljajo
novo corso, ki bo kasneje na-
prodaj tudi kot kupe, v zmog-
ljivejšem razredu si bodo omi-
slili calibro kupe, za jesenski
frankfurtski salon pripravlja-
jo novo omego (na sliki). Pn
Peugeotu že sestavljajo karo-
serijsko dopolnjeni in malen-
kost polepšani 405, v začetku
prihodnjega leta se bodo po-
stavili s 106 kot štirivratno
kombi limuzino (sedaj le s tre-
mi vrati). Največji 605 bo do-
bil nekaj novih karoserijskih
potez, načrtovana je tudi za-
menjava sedanjega 309 s 306.
Renault pripravlja povsem na
novo narejeni renault 21, Seat
pa novo ibizo, medtem ko pri
Volkswagnu zelo veliko priča-
kujejo (povsem upravičeno) od
golfa III v kabrioletski podobi.
Malo ali veliko? Prej slednje.
Ford sierra
Opel ornega
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Poletni meseci in vročina se odražajo tudi na trgu avtomobilov, kar
lahko sklepamo po zadnji udeležbi na sejmu rabljenih avtomobilov
pred dvorano Golovec v Celju. Tokrat je bilo na prodaj vsega 460
vozil, neuradno pa se jih je prodalo kar 90 - od tega so organizatorji
izdali 10 tablic za preizkušnjo vožnje. Tudi ponudba dodatne opreme
je bila slabša kot sicer, medtem ko motociklov sploh ni bilo na prodaj.
Cene vozil v tabeli so postavljene v nemških markah in so le
okvirne.
PRIMOŽ ŠKERL
Po novem tudi
Citroen ZX icupe
Francoska avtomobilska to-
varna Citroen, ki v kombinaci-
ji s Peguetom predstavlja av-
tomobilsko združenje PSA, bo
proti koncu leta začela ponu-
jati ZX v trivratni različici
oziroma kot kupe (na sliki).
Navzven prav izjemno veli-
ke razlike v primerjavi z dru-
gimi ZX seveda ni, čeprav je
dovolj značilno zadnje oziro-
ma trapezasto oblikovano
stransko okno in nekoliko bolj
zaobljen zadnji del. V različici
GTI bo Citroen ZX poganjal
štirivaljnik s po štirimi ventili
na valj in največjo močjo 150
KM. Ob letošnji predstavitvi
ZX z več dizelskimi motorji je
tako ponudba ZX pri Citroenu
dokaj zaokrožena, pri čemer
bo po novem volcane (kot naj-
močnejša izvedenka) naprodaj
tudi z 1,9-litrskim motorjem
z največjo močjo 120 (enak
motor poganja tudi šibkejšo
izvedenko XM). Kot pravijo
pri koprskem Cimosu, zastop-
niku in prodajalcu avtomobi-
lov tovarne Citroen pri nas,
naj bi bil ZX kupe v Sloveniji
naprodaj konec leta ali v prvih
mesecih 1993.
Št. 32 - 13. avgust 1992
26
Št. 32 - 13. avgust 1992
27
Št. 32 - 13. avgust 1992
28
Št. 32 - 13. avgust 1992
29
Št. 32 - 13. avgust 1992
3(1
Št. 32 - 13. avgust 1992
31
Št. 32 - 13. avgust 1992
Oi
Oskarjeve prebavne
motnje
Gostinska	patrulja
NT&RC se je že petkrat vrni-
la s terena, ne da bi opravila
nalogo, ki ji je bila zaupana.
Dokopala naj bi se do miste-
rija, zakaj ima, po zvezah
najhitreje odprta Kavarnica
Oskar v srčku mesta Celja,
na voljo le eno vrsto čaja, in
to odvajalnega. Zdaj je pa-
trulji ostalo na voljo le še
ugibanje, če se nemara kdo
od lastnikov ali Oskarjevih
stricev boji, da bi bil zaprt.
Piano emigrirai
Potem ko je trenutno naju-
spešnejši publicist in sloven-
ski obrambni minister Janez
Janša, zaradi članka v Veče-
ru celjskemu tožilstvu ovadil
našega sodelavca, svobodne-
ga novinarja Braneta Piana,
je Piano kar čez noč izginil
v neznano. Vse je že kazalo,
da je emigrirai v Tudmanovo
deželo in tam zaprosil za po-
litični azil, pa so se, na Jan-
šino žalost (ali pa veselje), te
govorice izkazale za neres-
nične. Piano se je po tednu
dni spet prikazal v Celju. Iz-
javil je (seveda pod strogo
zaupno), da so mu Hrvatje,
potem ko mu je zmanjkalo
mark, odpovedali gostoljub-
je. Zdaj ponižno čaka, kako
se bo odločil javni tožilec.
Potratni poiivači
Eni na Šentjurskem gleda-
jo na vsako kapljico vode in
se držijo vodnovarčevalnih
ukrepov, drugi pa se na sušo
veselo požvižgajo. V tem suš-
nem času so si privoščili pra-
vo svinjarijo, ko so vneto po-
livali športno igrišče v sa-
mem občinskem središču. Na
srečo jim je na prste stopila
šentjurska inšpekcija.
Žejni komunaici
v teh sušnih dneh so se
v žalski Komunali domislili
izvirne metode varčevanja
s pitAO vodo. Ko so jih kraja-
ni Braslovč prejšnji teden
obvestili o manjši okvari na
vodovodu, so vrli komunaici
prišli in zaprli vodo polovici
braslovških gospodinjstev.
To so storili in izginili v ne-
identificirano senco. Šele
v soboto popoldne se je eden
od njih spomnil, da bi bilo
dobro vodo spet odpreti.
Besnim krajanom pa ni upal
povedati, kje si je med tem
gasil žejo.
Varnost pa taka...
v Izletnikovih avtobusih
se brezplačno prevažajo le
tisti otroci, stari do štirih let,
ki v avtobusu ne sedijo. Gle-
de na to, da se Izletnikovi
avtobusi gibljejo tudi po Sa-
vinjski dolini, bi lahko rekli,
da je Izletnikova skrb za naj-
mlajše potnike precej čudna.
Kar predstavljajte si kakš-
nega zaguljenega Savinjča-
na, ki pride v avtobus in svo-
jega mulca prisili, da med
vožnjo stoji, ker bi na tak
način spet nekaj prišparal.
izza kongresa
Udeleženci 40. svetovnJ
hmeljarskega kongti
v Žalcu so imeli kar pest
program bivanja pri ri
Žalski organizatorji so |
vsak večer bogato pogosti
jim razkazovali slovenske]
pote in dražesti in se jj
sploh maksimalno posveči
Šele zdaj nam je padlo \
pamet, kako odgovorno |
naporno delo opravijo šl
vilčno močne delegacije ^
vinjskih hmeljarskih velj,
kov (vmes se najde tudi kk
šen pravi hmeljar), ki se v^
ko leto udeležujejo svetovri
kongresov na Japonske^
v Avstraliji... Revčki! !
Nihče ne sme pretepati naroda kar tako - to pride
samo po sebi.
Oglas: zbiram pogum — za druge.
Težko je, če je kdo sprt - sam s seboj.
Otroci revolucije ustrezajo družbi, v kateri narod nej
more odrasti.
Oni so se zaustavili - mi smo nadaljevali njihovo
tradicijo.
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Na morju
Nekdo kliče na pomoč. »Na pomoč, ne
znam plavati!«
Moški na bregu mu zavpije nazaj: »Jaz
tudi ne znam, pa se ne derem tako kot vi.«
Ločitev
»Jutri se bom ločil!«
»Zakaj pa?«
»Žena hodi vedno po gostilnah!«
»Pa ne pije?«
»Ne, mene išče!«
Srečanje
v nebesih sta se srečala Miha in Janez in
drug drugega povprašala, kako sta umrla.
Janez pravi: »Jaz sem umrl od sreče.«
Miha: »Jaz pa sem sredi poletja zmrznil«
Miha povpraša Janeza: »Kako si lahko
umrl od sreče?«
Janez mu razloži, da sta z ženo srečno
živela, ko je izvedel, da ga le-ta vara. To je
nekega večera preveril in ugotovil, da to ni
res in bil je tako srečen, da je od sreče umrl.
Miha pa mu veselo odvrne: »Če bi ti takrat
odprl zamrzovalno skrinjo, bi še danes oba
živela.«
Govorjenje v spanju
Žena: »Gospod doktor, moj mož stalno
govori v spanju. Kaj naj storim?«
Doktor: »Najbolje bo, da mu pustite več
govoriti čez dan, draga gospa!«
Nesporazum
Kolesar se ves zasopel pripelje na bencin-
sko črpalko in reče: »3 litre superja,
prosim!«
Črpalkar ga nekaj časa začudeno gleda,
nato pa zamahne z roko, češ, ta pa ni pri ta
pravi.
»Nič ni treba brisati šipe, se mi zelo mu-
di«, reče kolesar.
To je bilo črpalkarju dovolj in brcnil ga je
v ta zadnjo.
»Hvala, ker ste mi havbo zaprli,« reče
kolesar in odpelje dalje.
Šale za današnjo stran so prispevali: Katarina
OJSTERŠEK, Laško, Marjana PENIČ, Celje,
Ivan KRAŠOVEC, Laško in Ludvik VOUK,
Planina pri Se\Tiici.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Ta pa Je za na ohcet
Aleš Hribernik iz Polzele
ima vse možnosti, da postane
dober muzikant. Ima talent,
lepo in veliko harmoniko,
slovenski »gvant« in kakor
pravi: »kolk zasluži tolk za-
ruži.«
S štirimi leti je začel igrati
in ko ga je oče peljal v Ljub-
ljano po prvo harmoniko, so
skupaj s prodajalko ugotovi-
li, da bo moral še nekoliko
počakati, saj je bil še tako
majhen, da ni na tipke videl.
Pri enajstih pa je že igral na
prvi ohceti.
»Bratranca smo ženili na
Kozjanskem. Štiri dni je ta-
krat vse skupaj trajalo. Pri
nas v Savinjski takšne zade-
ve na hitro opravijo, saj sem
običajno v nedeljo zjutraj že
doma. Trinajsto ohcet si bom
še posebno zapomnil, saj se
mi je tik pred špilom strgal
jermen harmonike in mi ga
je na srečo popravil čevljar.
Ko sem že hotel oditi pa se je
strgal še drugi jermen, čev-
ljarja pa ni bilo več doma.
Hvala bogu sem se znašel in
šel do neke gospe, ki je torbi-
ce šivala in mi je rešila ohcet,
ki sem se je zaradi številke
zelo bal.
O dohtarjih, župnikih in
policajih govori večina vi-
cev, ki jih pripovedujem. Ko
sem bil zadnjič na izletu, je
naš župnik ugotovil:
>Ta je pa za na ohcet, ker
tako na dolgo vse pove.< Ko-
legi me zbadajo, češ h kakšni
kravji muzki se obračam. Pa
jim povem: >To je naša Slo-
venska, vi pa kar poslušajte
tisto uvoženo. Slej ko prej se
boste tudi vi zatekli v štalco,
kjer vam bom s svojo harmo-
niko in domačo muzko še
prav prišel.<
Veste rad bi posnel svojo
kaseto. Imam že pripravlje-
nih 12 komadov. Tukaj v Sa-
vinjski rajši kar vsak muzi-
kant svojo kaseto posnani
da mu je ni treba kupiti.«
EDI MASNE
Ena iz Aiešovega rokava
čuvaj mestne straže se je podal za zaslužkom tu
v mestni park. V bližnjem grmovju zasliši stokanje in pi
stopi bliže:
»Hopla! Kdo je pa tukaj notri. Kaj delate?«
»Jaz sem, Francelj. Seksam!«
»A tako. To bo pa kazen 500 tolarjev!«
Franci, suh kot vedno, se obrne k Micki in jo prosi za 5(
tolarjev.
»Kaj! Saj sta dva. To bo pa 1000 tolarjev.«
Št.32 - 13.avgust 1992