Arheološko najdišče na Korinjskem hribu
Na Korinjskem hribu se že nekaj časa mudi skuptna aifae-ologov, ki raeiskujgo novo arheoloSko najdišče. NajdiSče je sicer že dolgo evidentirano, ven-dar so se ga strokovnjaki resneie lotili šefe kta 1982. S sondi-ranjem terana so odkrili mesto naselbine, ki je očitno utrdba iz dobe tk pred naselitrijo Slo-vacov. Užrdha je aestavijena iz zgodnje^rsčanske cerkve (6. stoletje), katere zid je že zdaj, čeprav Se ni v celoti izkopana, iasno viden in dobro ohranjen m petih obrambnih stolpov s čvretim zidovjem, ki so stoječ na robu stnnine s šjajnim raz-gledom zlahka varovali naselbi-no pred napadom. Kaže, da stotpi raed seboj niso bili pove-zani z obzJdjem. Prebivalci so očitno stanovali v stolpih, ki so bili najbrž - sodeč po temeljih - več nadstropni, okoHŠki kmetje, ki so se v primeni n^-vamosti zatekli v utrdbo, pa so stanovali v zasflnih bivaliŠčih — šotorih in koiibah - kar doka-zujejo najdbe, raztreasene vse-povsod med stolpi.
Prvi sledovi bivanja segajo v čas okroo leta 1000 pred našim štetjem. V času največjega raz-cveta rimskega imperija, ko je glavna prometna žila tekla po dolini skozi sedanio Ivančno gorico, so ti odmaknjeni hribi postali nezanimivi; ponovno pa so postali utrjeni v nemirnih ča-sih velikega preseljevanja ljud-stev. Čeprav ni še nikakrSnih dokazov, obstoji domneva, da je po tem viSavju tekla neka stranska cesta proti ltaliji, ki se je izognila Emone. Temu vprid govorijo najdbe iz trdnjave, ki pripadajc različnim ljudstvom iz časov ob propadu zahodno-rimskega imeprija in so se tod čez valila proti jugu.
Med najbolj zanimivi naj-dbami so pozlačena bronasta sponka, ki predstavija ptico v profilu, okrašeno z globoko vie-zanimi čttami, oko ptice paje iz rdečega poldragega katnna almandina, ždezen obroč pasne spone z okrasom vdelanih sre-braih niti ter ledek novčič iz časov Justinijana Velikega.
Izkopavanja trdnjave Se niso končana, arheologi se bodo tu zadržali še dober del junija. Več najdb kot v sami trdnjavi, s tem pa  tudi več podatkov o živ-
ljenju in narodnostni pri-padnosti prebivalcev, pnča-kujejo z grobišča v bližini, ki se ga bodo lotili prihodnje leto. ZdajSnje ugotovitve kažejo, da so bili zadnji prebivalci trdnjave rornanizirani staroselci ter da je bila trdnjava po naselitvi Slo-vanov opuščena.
Izkopanina je nov dragocen zgodovinski q>omenik naSe ob-čine, ki bi ga kazalo zavarovati pred vremenom in časom ter ga kot turistično znamenitost vključiti v katero od trans-verzal, saj je ta del občine za-
nimiv tudi zaradi divje lepote, ki je ni najti ob običajnih pro-metnih poteh. Čudoviti razgled z vrfia hriba, kjer stpje ostanki nekdanje utrdbe, kaže, da so nekdanji prebivalci znali ceniti oboje — vamost in lepoto po-krajine.
Izkopavanja vodi Institut za arheologijo Znanstvenorazi-skovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umet-nosti, vodja ekipe pa je Slavko Ciglenečki.
Vinko Petrič