ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 • 41—46 41 C a t h e r i n e C a r m i c h a e l ANGLEŠKA GENTLEMANA NA POTOVANJU PO SLOVENSKIH KRAJIH LETA 1737 1. Uvod »Tuji pogledi-«1 oziroma pisna pričevanja nedomačinov so postali uveljav­ ljen tip zgodovinskih virov v družbeni in antropološki zgodovini. Kje pa naj najdemo ustrezno razlago neke družbe, če ne iz pisanja nedomačinov? Kje sicer obstajajo živi primeri zgodovine vsakdanjega življenja, če ne v njihovih dnev­ nikih in osebnih spominih? Vendar pa se zgodovinarji povsem zavedajo problemov, ki so v zvezi z rabo takšnih besedil. Razdraženi Piemontčan Giuseppe Baretti je napadel to zvrst pisanja Angležev, češ da »-so se razgledovali po deželah iz poštnih kočij« in za­ radi tega niso bili sposobni opisati italijanskega načina življenja.2 Baretti je imel po svoje prav: takšna besedila so^ bila pogosto površna, avtorji pa niso imeli nikakršnega globjega znanja o stvareh, o katerih so pisali. Zaradi tega njihovo pisanje pravzaprav več pove. o mentaliteti in okusu izobraženega zgor­ njega razreda dežele, iz katere so prihajali. Kljub tem pomanjkljivostim pa ne bi bilo pametno povsem prezreti pisa­ nja redkih nedomačinov, ki so zapustili svoje vtise o slovenskih krajih. Za 18. stoletje, v. katerem so bili teksti Slovencev — posebej takšni, ki bi opisovali družbene pojave — redki in v velikih časovnih razmakih, lahko dobimo od teh popotnikov gradivo za malce »globji opis«.3 2. Britanski popotniki v slovenskih deželah: splošen pregled Slovenski kraji niso bili običajni cilj angleških popotnikov: niso sodili v noben uveljavljen itinerarij, saj niso bili ne »klasični« (kakršna se je zdela po­ potnikom, Italija) ne eksotični in orientalni kot južnejši deli današnje Jugo­ slavije. Zato tudi ni bilo nobenega uveljavljenega modela, po katerem naj bi kraje opisali. Običajno je bilo »veliko potovanje« 18. stoletja namenjeno mo­ ralnemu in estetskemu izpopolnjevanju mladih gentlemanov, zato jim je pot povečini narekovalo »pravilo okusa« (the Rule of Taste),4 zanimanje za kla­ sično antiko pa je bilo obvezno. Predpisana pot jih je v glavnem vodila skozi Italijo in v razcvetajoča se mesta severozahodne Evrope — npr. v Köln, ki je imel tudi rimske ostanke. Nekaj posebnežev, ki jih je privlačila eksotika, se je v 17. in 18. stoletju odpravilo na pot v Levant.5 Vzhodni del srednje Evrope pa je bil ali izključen iz itinerarija ali pa so se potniki v naglici popeljali med 1 Termin »tuji pogledi« (allen eye) je rabil Peter Burke v svoji Historical Anthropology of Early Modern Italy (Cambridge University Press, 1987), str. 15, da bi razločil med pričevanji do­ mačinov in nedomačinov. 2 Giuseppe Baretti, naveden v P. Burke, ibid.; str. 16. 3 »Globlji opis« (thick description) je postal priljubljen termin med zgodovinarji, ki so že­ leli prikazati del bogatosti življenja v preteklosti. Izsposojen je iz dela antropologa Cliffords Geertza. Včasih učinkuje preveč ironično: na primer, v knjigi »Power in the Blood« David Sa- bean priznava, da je bil »tanek« opis kljub dobrim namenom avtorja vse, kar Je bilo mogoče doseči. Zgodovinarji se pogosto boleče zavedajo tega, čemur Braudel pravi »meje možnega«. 4 Izraz »pravilo okusa« rabi J. Burke v članku The Grand Tour and the Kule of Taste (Stu­ dies in the Eighteenth Century, ur. R. F. Brissenden, Canberra 1968, str. 231—250). Trdi, da so se na veliko potovanje odpravljali člani ivhigovske oligarhije, ki so želeli poiskati antične prednike svoje družbe. 5 Zgoden levantinski »norec« je bil Skot William Lithgow, ki v »Painful Peregrinations« (London 1632) poudarja nevarnosti potovanja po vzhodnem Sredozemlju. Ti »norci« so bili po­ sebna veja svojega razreda, ki je namerno iskala eksotične in neevropske elemente v vzhodno- sredozemski kulturi. 42 C. CARMICHAEL: ANGLEŠKA GENTLEMANA NA POTOVANJU . . . Dunajem in Benetkami; J. B. S. Morritt je leta 1796 ugotovil, »da dežela med Trstom in Dunajem ni pogosto vključena v potovanje po Nemčiji«.8 Tiste, ki so se peljali skozi slovenske kraje, bi pomanjkanje informacij lahko motilo; še leta 1817 je popotnik Monson, ki je pisal o Kopru in Izoli, po­ tožil, da: »-ne v Benetkah ne v Trstu nismo mogli dobiti nobenega dela, ki bi se ukvarjalo z istrsko obalo, zato me to neprijetno pomanjkanje podatkov sili v neurejene opise.«7 Ob koncu 17. stoletja je bila knjiga Edv/arda Browna A Brief Account of Some Travels', objavljena 1673, edini dostopni vir v angleščini, ki se je ukvarjal s slovenskimi kraji nekaj podrobneje, četudi je nekatere pomembne pojave obdelal precej površno.9 Največjo avtoriteto je seveda imela Valvasor­ jeva Die Ehre iz leta 1689. Ko sta Humphrey Davy in njegov kolega Tobin poto­ vala skozi te kraje v začetku 19. stoletja, sta pripomnila, da sta lahko dobila v cerkniški gostilni, v kateri sta se nastanila, samo to knjigo.10 Vendar pa je bila Valvasorjeva knjiga precej drugačna od »turističnega vodiča«, saj je bila name­ njena bolj specialistom, ki so bili pripravljeni posvetiti več časa in truda študiju, kot je bilo to običajno med večino posameznikov, namenjenih na »veliko poto­ vanje«. Ob koncu 17. stoletja se je že izoblikovala razlika med knjigami za strokov­ njake in knjigami za potujoče gehtlemane. Nugentova poznejša knjiga The Grand Tour11 na primer omenja slovenske kraje, vendar zelo bežno, saj v njih ni klasičnih ostankov; na drugi strani pa so bolj »strokovne« knjige kot Johna Raya potopis po Nizozemskem12 iz leta 1663. Ray v uvodu izrecno izrazi svoj namen: »Začela me je zanimati raznolikost (rastlin), ki jo v tujih deželah lahko izzove drugačnost prsti in temperatura zraka.«12 Ray se je v času, ko je to pisal, zavedal »maloštevilnosti tistih, ki jih veseli študij in raziskovanje... narave (po katalogih)«. Zato je raje napisal pripovedni opis svojega potovanja z »opažanji o topografiji, morali in naravi«.13 Sele kasneje, v zadnjem desetletju 17. stoletja — verjetno takrat, ko »maloštevilnost« tistih, ki bi jih to zanimalo, ni več pred­ stavljala problema — je objavil bolj sistematične kataloge.14 Takšno je bilo torej razločevanje med diletanti in specialisti, vendar ločnica nikakor ni bila ostro za­ črtana. ' ' - ' . 3. Milles in Pococke Po svojih obširnih potovanjih je Richard Pococke objavil Description of the East.15 S slovenskimi kraji se v glavnem ukvarja tako z botaničnega (z zelo na­ tančnimi ilustracijami flore današnje severne Jugoslavije) kot tudi arhitektur­ nega stališča (zanimali so ga tudi klasični ostanki na Ptuju in v Celju). Pococka je na potovanjih spremljal bratranec Jeremiah Milles, zdravnik, ki je napisal vrsto pisem svojemu zaščitniku, škofu Waterfordskemu.16 Čeprav sta moža po­ tovala skupaj, so njuni zapisi zelo različni. Millesovo pričevanje ni bilo name­ njeno objavi, to so »amaterska« pisma s številnimi neformalnimi podrobnostmi — ta vrsta poročil je nekakšna vmesna stopnja med privatnimi pogledi in ob- 6 Morritt je leta 1796 potoval skozi slovenske kraje samo zaradi vojne v severni Italiji. Ven­ dar nI obžaloval. Po njem so bile »nižje verige kranjskih in štajerskih Alp povsem prekrite z gozdovi — tolikšnega zelenja naše oči v toplejših krajih niso bile vajene. Voda je čudovita In v deželi je vse polno potokov s postrvml, ki so obenem koristni in okrasni«. Gl. G. E. Marindin (ur.) »The Letters of J . B. S. Morritt of Rokeby« (London 1914), str. 307—308. 7 W. I. Monson, Extracts from a Journal, London 1820, str. 26. s Edward Browne, A Brief Account of Some Travels, London 1763. » Za kritiko Brownovega dela gl. : J. Sumrada, Valvasorjev angleški sodobnik Edward Brow­ ne v slovenskih deželah leta 1669, Valvasorjev zbornik, Ljubljana 1990, str. 54—102. 1 0 J. Tobin, Journal of a Tour made in the years 1828 and 1829, London 1832, str. 165. u> T. Nugent, The Grand Tour London 1777 (viri v zvezi s Kranjsko : Vol. П, str. 5, 8, 371— 372; Vol. ш , str. 24). . " J .Ray, Observations Topographical, Moral and Physiological: Made in a Journey through part of the Low Countries . . . , London 1673; uvod. 1 3 ibid. 1 4 Med Rayevlmi sistematičnejšimi deli iz tega časa so: History of Plants; History of fi­ shes; Synopsis of Quadruped Animals and of Serpents in Synopsis of British Plants. Za pregled njegovega življenja in dela z orisom razvoja njegovega pisanja gl. C. A. Raven, John Ray Na­ turallst: His Life and Works, Cambridge 1942. 1 5 R. Pococke, A Description of the East, London, 1743—1745. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 - 1 * 43 javljenim besedilom. Zato nam ta pisma lahko razkrijejo podrobnosti o načinu, po katerem sta se specialist in/ali diletant lotila slovenskih krajev. Moža sta več kot dva meseca vodila raziskave po slovenskih krajih. Njuni zapisi so nastali med koncem maja in začetkom avgusta leta 1737. Obiskala sta priznano zanimive kraje kot so bili Idrija, Celje, Ptuj, Ljubljana, Celovec, Go­ rica in Trst, vendar sta malo dodala k opažanjem zgodnejših piscev. V številnih primerih so bile njune pripombe zelo bežne. Njun itinerarij kaže, da sta želela obiskati klasične ostanke na Slovenskem. Millesa so zanimali latinski napisi na Ptuju — po obisku le-tega je za druga slo­ venska mesta redno beležil, »da tukaj ni najti najmanjšega znamenja antike«. Veliko zanimanje za klasiko ga je pripravilo celo do tega, da je ob neki prilož­ nosti pisal o tamkajšnjih ljudeh, kot bi ne imeli nikakršne vloge v zgodovini lastnih krajev. V Ajdovščini je zapisal, da: »orači vsak dan odkrivajo . . . (staro mesto). . . toda . . . ljudje so tako nevedni, da (ploskovit relief ali napis), če ga najdejo, ali razbijejo ali spet prekrijejo z zemljo.«18 Podobno je bil v Poreču v Istri zaničljiv do »nevednosti ljudi, ki so odlagali marmorne napise na obalo, tako da so se poškodovali in postali nečitljivi«.19 Slovenski kraji so se torej Millesu in Pococku zdeli neprimerni za »veliko potovanje«. Ti neoklasični predsodki niso bili lastni le tema dvema piscema, ampak so povsem razvidni tudi iz pisma, ki ga je pisal dr. Edward Thomas, šti­ rinajst let pozneje Millesu iz »divjih gora, ki ločujejo beneško in avstrijsko ozemlje«. Na poti skozi Gorenjsko je zapisal: »Presenetljivo je videti tako ne­ nadno spremembo obnašanja, navad, noše in pogledov, tako blizu Italijanov, kot jo vidim zdaj jaz na avstrijskem ozemlju. Ne vem, s čim naj zapolnim svoje pi­ smo saj tu tako zelo morebiti »neverjetno« manjka kakršnihkoli zanimivosti ali starin in take zelo ni niti sledu o kakem rimskem spomeniku, da se človeku zdi, kot da Rimljani nikoli niso naselili teh krajev ali v njih ustanavljali koloni].« Kljub temu pa pisna pričevanja Millesa in Pococka vsebujejo tudi gradivo, ki ni v zvezi zgolj z iskanjem antike. V obeh primerih najbolj natančni odlomki zadevajo presihajoče Cerkniško jezero. Oba moža sta brala Valvasorja, ki je dal s svojim izjemnim zanimanjem za posebnost jezera področju okrog Cerknice po­ seben status. Tako obstajajo podobnosti med njunim pisanjem m pisanjem nju­ nega nemškega sodobnika Georga Friedricha Keysslerja,22 ki je tudi bral Valva­ sorja. Kaže, da je imelo -Valvasorjevo delo močan vpliv na obiskovalce ki so prihajali gledat presihajoče jezero in druge »naravne redkosti« slovenskih kra­ jev — s tega stališča je poučno primerjati pisanje Millesa in Pococka v zvezi z jezerom in njegovo okolico z zgodnejšim pisanjem^ Simona Clementsa, angle­ škega trgovca z vinom, ki je kraje obiskal leta 1715.23 Ko je Clements prišel do Cerknice, jo je opisal le kot: »prijeten trg (s ši­ rokim potokom), ki ga zemljevidi postavljajo tik ob jezero enakega imena; na naši levi je bilo pred nami dve ali tri milje širokih ravninskih travnikov m moč­ virij, ki so bili morda prej res pod vodo, toda vse, kar smo lahko videli od jezera, se ni /delo večje od ribnika.«24 Clements je šele kasneje izvedel za presihajoči značaj jezera in je na rob zgornjega poročila zapisal: »Medtem so mi povedali, da je celotna ravnina (ali barje) pozimi pod vodo in tako dela jezero.« Ta od­ lomek je v nasprotju s pričevanji Keysslerja, Millesa in Pococka. Keyssler je v I T ^ m a h Milles, The Letters of Jeremiah Milles to the Bishop of Waterford; British Li- oraryManuscrip^ADD MSS 1 5 , i W 4 . n a p i s a n o y J u d e n b u r g u „ m e s t l h v P r e k m u r j u . >» ib id ; pismo z dne 23. 6. 1737, pisano iz Idrije. » Ä / d ^ m a t V ^ r s ^ - Ä ^ ' T Ä s to Jeremiah Milles; British Library Manu­ script ADD MSS 19, 941. Pismo 2; dne 7. 4. 1751. S l ^ ' Ä Ä Kiîsen durch Deutschland . . . , Hannover 1740-1741. LXXVm Brief, S t r - " A Simon Clements, A Journal of my Travels . . . in the Year 1715; Egerton MSS 21*1. 2 4 ibid.; str. 22. 3 8 ibid. ; str. 22. I* C- CAHMTOHAEL: ANGLEŠKA GENTLEMAN NA POTOVANJU . . . 2 lS t ; r a f P7d m e t U Uf tovil : ^(Cerknica) je samo vas in sama po sebi ni Г П Г Р Г . ° S ' l?еГ,°' u 1 l e Ž i P r i b l i ž n 0 m i I J° i n PQl s t r a n - ie zelo slavno in' S a r i S ï i a Z P r a V e V l l m h n a r a v o s l o v c e v . ^ Tudi Milles je zabeležil, da »sta sla gledat zelo znano jezero, imenovano Cerkniško jezero . . . ki ga imajo DO ora vici za eno največjih čudes narave«.27 3 P P _ Mordà Milles in Pococke prav zato, ker sta imela intelektualen okvir n* katerega sta lahko oprla lastna opažanja o Cerkniškem jezeru n ? t a b ^ p r i s f ђепа po Monsonovih besedah) »v neurejene opise«« Zdi se, da sta potovak v feïeralC O inP r> a i2knrT e n 0 m ' **? ^ * " ^ p r 0 C 6 S t e * a ^ o v i t e g a ^ k a n j a jezera« ш »da kolikor mogoče ustrezno raziščeta vse podrobnosti«5 8 Tako e V T ° ' a 3 e P O f °ČJe U Ž i V a I° S l 0 V e S k r a i a z » a L t v e n o pomembnostjo' Milles najprej opiše lego kraja: otoke, skale in odtoke iz jezera Podatke ie poslal svojemu zaščitniku, ki je, kot kaže, tudi poznal razprave v zvezi z jeze! rom. Milles mu je pisal: »Nekateri, ki so pisali o jezeru, trdijo, da se dogafa'(od­ tekanje) junija ah malce kasneje, nato pa se vedno vrača septembra, vfndar mi visno e ' S ? P r n m t V a Š e \ r d S \? ' d a j e t 0 n a p a k a ' k a ^ * z e r o i* P ° v * m od­visno od temperature zraka. V nekaterih izjemno sušnih letih je menda iz- ÏÏS Ш с 1 1 Л 1 к г а \ п а Iej°> š e P r | d štiriindvajsetimi leti ali nekaj akTga pa se sploh ш izteklo celih sedem let!«- Iz oblike in vsebine pisma je mogoče razbratt v Kriv l J° S^ onk e,m j e Z e r u i n z a n i m a n J * zanj preživeli od časov déba v Kraljevski družbi v 80. letih 17. stoletja in kasnejše objave Valvasorjevega dela o Kranjski.- Pococke in Milles'sta področje obiskala namenoma! fa v 3 nadaljnjega akademskega zanimanja za jezero, medtem ko je slabše obveščeni Clements potoval mimo povsem po naključju. Milles nadaljuje z opisom neka­ terih gospodarskih dejavnosti okrog jezera, ki so pogojene z njegovo naravo- posebej kako so razdeljena opravila v zvezi z ribolovom. Zaradi nevarnosti se ženske in otroci niso spuščali v uvale in so lovili ribe le v dolinah. Omenja tudi da imajo ribiči za označevanje nivoja vode ribiški kamen (ribeskakamen), ki jim pokaže, kdaj naj pripravijo mreže. Videl je velike količine rib in pripomnil, da bi odvečne lahko poslali v sosednje dežele.31 Tako Milles kot Pococke sta z užitkom jedla ribe; Milles opiše »najboljšega r a T k a o S e m , j i h k d a j V i d e 1 ' p a t a n i t i n i b i I najbolje, kar jih jezero lahko po­ nudi«. Pococke opisuje 9 palcev (palec = 254 mm) dolge ščuke,33 za katere pravi Milles da so »izjemno Čvrste in bele«.34 Iz njunih opisov veje občutek, da sta prispela v Arkadijo. Nekaj podobnega je mogoče nekaj kasneje najti v Stein- bergovem delu o Cerkniškem jezeru, kjer so na naslovni strani prikazani bogovi m mitološka bitja z rogom izobilja.36 Millesa in Pococka je zanimala tudi letina, ki so jo pridelali v času ko je­ zero m bilo polno. Pococke omenja, da tu »rastejo številne neobičajne rastline za katere menijo, da so dobre za živino«.37 Plitvo jezero s trstjem in raznimi rastlinami je bilo privlačno za divjačino. Milles je zapisal, da je na tem območju zimovalo kar 5000 labodov. Na koncu pisma zaščitniku je o kraju povzel: »... je­ zero daje vse leto obilo živeža prebivalcem teh krajev; povsem po pravici pa se zà veliko čudo šteje naslednje: v razdobju nekaj dni se človek lahko v jezeru 2 8 J. G. Keyssler, op. cit. 2 7 W. I. Monson, op. cit. » J. Milles, op. cit. ; pismo z dne 15. 7. 1737. ™ J. Milles, op. cit. ; pismo z dne 15. 7. 1737. Hana iqR7 U đ H a f»^ a i i «? , R « S 2 ' i < K o , r e s p o n đ e ? c a J a n e z a Vajkarda Valvasorja z Royal Society, Ljub­ i c t «Il ' r , ^ = ^ m e 4 1 , ™ ä ! u d Ü a k° r e sP°nđei»ce med Valvasorjem in. Kraljevsko družbo v letih ibid" str.' ÌOO-ш J e Ш т и п ( 1 Н а Ц е У č l a n o m Družbe prikazal, kako se obnaSa jezero. GL ;" J. Milles, op. cit.; pismo z dne 15. 7. 1737. j* J. Milles, op. cit.; pismo z dne 15. 7. 1737. * R. Pococke, op. cit. ; str. 259. " J. Milles, op. cit.; pismo z dne 15. 7. 1737. wiin.™D 0.?£ ) p n? PO r o č i l ° o zgodovini »arkadskih« idej v evropski zgodovini v đelu Raymond Williams, The Country and the City, London 1974. ' o n o nitzer Seé,A£a7bnalhen5b8er#red^orUChe N a c h r l c h t v o n d e r a l n d e m I n n e r K r a l n gelegenen Czirk- 37 R. Pococke, op. cit. ; str. 260. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 45 ukvarja z ribolovom in lovom, vidi pa vodo, ribe, perutnino, koruzo, travo, go­ vedo ih vsakršno divjačino in divjo perjad.«38 4. Zaključek Angleški popotniki, ki so v 17. in 18. stoletju zapisali svoja doživetja, so sledili uveljavljenemu »pravilu okusa«. Pogosto se zdi, da izvirnost ni bila po­ sebno zaželena — morda zato, ker so popotniki čutili, da potujejo po »znanem svetu«, ne pa da raziskujejo »temnejše celine«. Vsekakor pa v 17. in v manjši meri tudi 18. stoletju glede slovenskih krajev ni bilo nikakršnega »pravila oku­ sa«. Zato je bilo piscem manj jasno, kaj — če sploh — je vredno obiskati, ali, če uporabim Thomasove besede, »s čim . . . naj zapolnim . . . pismo«.38 Brownovo delo (1673) je temu ustrezno v nekaterih delih šibko: čeprav mu je bilo naro­ čeno, naj razišče konkretne stvari — kot npr. rudnike, je njegovo pisanje po­ večini polno empiričnih opažanj brez resnejšega poznavanja predmeta. Informacije iz Valvasorja so slovenske kraje zares postavile na znanstveni zemljevid Evrope. Pococka, ki se je deloma zanimal za botaniko, so tako pri­ tegnili naravni pojavi. Milles je sodeloval v nekakšni debati o pojavih okrog Cerknice s svojim zaščitnikom. Njuno delo kaže, kako je na dojemanje sloven­ skih krajev vplivalo Valvasorjevo živopisno delo. Ob koncu 17. stoletja je bil med ljudmi tudi močnejši občutek, da so na­ ravni pojavi sami po sebi dovolj važen razlog za potovanje. Zato so Ray in drugi naravoslovci lahko objavljali dela, namenjena strokovnjakom. Toda — kot smo pravkar videli — se naši poznavalci in diletanti niso razločevali tako očitno. Navsezadnje je bil Pococke »levantinski norec«, katerega portret v po­ polni turški opravi, vključno s turbanom, visi v ženevski umetnostni galeriji. Zanimala ga je tudi »dediščina«, kot jo je razumel njegov razred, bolj kot slo­ vanska kultura sama po sebi. Millesa pa je zanimalo tudi iskanje klasičnih ostankov in je bil razočaran, ker ni našel nobenih »znamenj antike«. Njuno delo ima svojo'vrednost kot vir, a predvsem kot pokazatelj Valvasorjevega vpliva na angleške izobražene popotnike. Milles je ugotavljal, da je ta vpliv po obsegu omejen na elito, ločeno od večine potujočih gentlemanov. Ko govori o kraških jamah pri Postojni, zapiše: »Pripomniti moram, da jamo, čeprav je čudo, obišče zelo malo popotnikov, četudi ni od rok, — saj je večina, ki potuje po tej >cesti, prepričana, da na Kranjskem ni ničesar, kar bi bilo vredno vi- Prevedla Metka Čuk deti.* S u m m a r y TWO GENTLEMEN TRAVELLERS IN THE SLOVENE LANDS IN 1737 Catherine D. Carmichael The Slovene Lands were not the usual destination for English gentlemen travel­ lers during the 17th and 18th centuries. The preferred itinerary was normally dictated by the contemporary ,rule of taste'. Like much of East Central Europe, present-day Slovenia was regarded as neither »classical« like Italy, nor as exotic as the Levant. Jeremiah Milles and Richard Pococke did, however, spend some time in this area in the summer of 1737. Their impressions are preserved in Milles unpublished letters held in the British Library in London, and in Pococke's book »A Description of the East«. This article aims to examine these writings as a potential source for Slovene history. Anthropologists and historians have debated the usefulness of outsiders testi­ monies or the .alien eye', and have often found these writings to be pervaded by a 3 8 J. Milles, op. cit. ; pismo z dne 17. 7. 1737. 5 9 E. Thomas, op. cit. ; p ismo z dne 7. 4. 1751. w J. Milles, op. cit.; pismo z dne 19. 7. 1737, napisano v Pulju. 46 C. CARMICHAEL: ANGLEŠKA GENTLEMANA NA POTOVANJU . . . sense of »heritage« as perceived by the class of the author. In most places the com­ ments of Milles and Pococke are very cursory as they did not find much evidence of Roman remains, etc. Nor did they show any interest in Slavonic culture per se. Ne­ vertheless, both men wrote in considerably more detail about the »-natural rarity« of Lake Cerknica. Indeed the pair went to Notranjsko specifically to see »the whole pro­ cess of this wonderful evacuation«. From the content of Milles letters it seems that interest in this phenomenon had survived from the Royal Society correspondence of the 1680's with Valvasor. Most critically, both travellers were personally familiar with the work of the Carniolan Polymath. In some sense, then, Valvasor's work placed the Slovene lands and in particular Lake Cerknica on the scientific map of Europe. Although the Englishmen's comments are not especially illuminating in themselves, they do show a tangible influence of »Die Ehre des Herzogthums Krain« and further works on the more educated of gen­ tlemen travellers in the 18 th century. KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije že vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske krajevne zgodo­ vine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgo­ dovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« lahko naročite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slove­ nije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1. Po izredno ugodnih cenah so na razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: —.Milko Kos, • SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in "okolice (1955), 96 strani. — Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJANE (1956), 72 strani. — Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani. — Sergij Vilfan — Josip Cernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME­ STNE HIŠE (1958), 128 strani. — Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN STIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani.