GLASNO TEKSTHNC TOVARNE NOVO MESTO
JUT NOVOTEKS
ŠT. 9 - LETO Vlil - NOVO MESTO, NOVEMBRA 1979
Ob rojstnem dnevu republike
Pred 36 leti so bUa s sklepi drugega zasedanja PROTIFAŠISTIČNEGA SVETA NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE in z bojem za priznanje nove Jugoslavije postavljena tudi temeljna načela ntee celotne politike.
Narodi Jugoslavije se niso bojevali zgolj za svojo osvoboditev, temveč so tudi ogromno žrtvovali v skupnem zavezniškem boju. Vzeli so usodo v svoje roke in se trdno odločili, da v skladu z obeležjem revolucije, interesi dežele in mednarodnimi obveznostmi sami določajo značaj in smeri jugoslovanske zunanje politike.
Moč narodnoosvobodilnega gibanja in naši uspehi na bojišču so omogočili, da Jugoslavija takoj po zasedanju A VNOJ v Jajcu začne uspešen boj za svoje mednarodno priznanje, odločno vztrajajoč na stališčih, da je notranja ureditev nove države izključno zadeva jugoslovanskih narodov.
To smo jasno povedali že leta 1944 ob prvih uradnih pogovorih z državniki in vojaškimi voditelji zavezniških držav. Ne tedaj in ne kasneje Jugoslavija ni in ne bo priznavala nikakršnih interesnih sfer. Naše dosledno stališče je, da o usodi narodov ni mogoče delati nobenih aranžmajev in da o njej odloča vsak narod s svojo voljo po svojem lastnem prepričanju.
Miroljubna zunanja politika Jugoslavije, njeno stanovitno in konstruktivno zavzemanje za pravičen in trajen mir na načelih neodvisnosti in enakopravnosti njena odločitev za neodvisnost ima torej globoke korenine, nedeljivo je povezana z našim narodnoosvobodilnim bojem in socialistično revolucijo.
V prvih novembrskih dneh po končani ofenzivi na Rogu so se zbrali delegati, ki so bili izvoljeni na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Odpotovati je bilo treba na drugo zasedanje PROTIFAŠISTIČNEGA SVETA NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE. Za odgodje bila pripravljena slovenska delegacija, ki so jo sestavljali: BORIS KIDRIČ, JOSIP VIDMAR, JOSIP RUS, ZORAN POLIČ, FRANC LUBEJ, EDVARD KOCBEK, TONE FAJFAR, MARIJAN BRECELJ, general JAKA A VŠIČ, JOSIP JERAS, slikar BOŽIDAR JAKAC, IVAN NOVAK, zdravnik PAVLE LUNAČEK, MICA ŠLANDROVA, dr. LADO VAVPOTIČ. Doma so ostali Franc Svetel, dr. Maks Šnuderl in dr. Anton Kržišnik, ker bi težko prestali dolgo pot, medtem ko je Janez Hribar zaradi vnete noge moral odnehati, še preden so odposlanci zapustili Slovenijo.
Tako smo gospodarili
v devetih mesecih
Dosežena proizvodnja v tem obdobju je večja od proizvodnje v enakem obdobju lani in večja od plana za devet mesecev. Najbolj se je povečala proizvodnja v Konfekciji Trebinje in Vinica. V primerjavi s planiranim pa sta najboljše rezultate dosegli Konfekcija Novo mesto in Predilnica Metlika.
Itozd
PREDILNICA
DOSEGANJE
PROIZVODNIH
PLANOV
1 pi;mei|3*a i lanskim J ievelmeseCflim oModjem
9 indeks-proizvodni plan i - IX 19/9

Poslovanje celotne DO Novo-teks v obdobju I — IX 79 je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta uspešnejše. Vse temeljne organizacije so dosegle tak rezultat, da smo precej več sredstev namenili v poslovni in rezervni sklad. S tem smo si zagotovili tudi sredstva za regres za letni dopust za prihodnje leto. Nezadovoljiv rezultat je dosegla le temeljna organizacija Konfekcija Trebinje, kar dokazuje, da še nismo dovolj utrdili solidarnostnega pokrivanja tistih členov DO, ki delajo za izvoz — za skupni interes Novoteksa.
PREGLED REZULTATOV POSLOVANJA ZA 00 N0V0TEKS
PRIMERJAVA ZA 9 MESECEV
1978 / 1979
razporeditev čistega dohodka
453760338
338747070
27170098<
SBII« prMek
115013267
6824175:
jtl cd ra ml -del cd peli -deltdn iej (Id)-11(1 cd ra slani!]-del odra dnum -ael ca ra pra! skl-delana ih skl •
VXWXXVXXXXXXX\WNNXXVVXVVXXXXXNXWW\X\XXXXXXX\XXVXVXXXVXXX\XXXWXXVXXX\XXXXXX\NXX\.XXXXXXXXX\XNXWVW\XXXXWXXVXXXNX\XVXXXXXXX\\V\XVXXXVXXW\X\XXX\VXX\X\NXXXXXX\XXXXV\XXXVvW\XX\XX\XV
V primerjavi s planom za devetmesečno obdobje so doseženi rezultati za delovno organizacijo spodbudni. Prizadevati si moramo za še večjo akumulacijo, ki nam bo omogočila večje razvojne možnosti za modernizacijo tehnologije, postopno odpravo nočnega dela in izboljšanja materialnega stanja delavcev.
PRIMERJAVA DOSEŽENIH KAZALCEV S PLANIRANIMI ZA OBDOBJE |- IX 1979 ZA 00 NOVOTEKS
PLAN
f
pumeiiavi z dotodkom
ceioin pbficdek
92
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXVVXXVXXX\XXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXVVXXXVXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXVNXVVVVNVVSXV\.
Tako smo gospodarili v devetih mesecih
Izplačani povprečni neto osebni dohodki
TO	povprečje I-IX 1978	povprečje I—IX 1979	Indeks I_IX 79 I-IX 78
Predil. Medika	4.287	4.927	115
Tkanina	4.326	5.003	116
Konf. Novo mesto	3.495	4.335	124
Konf. Vinica	3.439	4.174	121
Konf. Trebinje	3.239	4.609	142
Trgovina	5.281	5.777	109
DSSS	5.325	6.573	123
DO NOVOTEKS	4.240	5.044	119
Povprečni neto OD so se najbolj povečali v temeljni organizaciji Konfekcija Trebinje in najmanj v temeljni organizaciji Trgovina. Povprečni neto OD na zaposlenega v Novoteksu je v tem obdobju večji za 804 din ali za 19 % večji od lanskega.
Nagrada za uspehe
Občinska nagrada ob prazniku občine Novo mesto — glavnemu direktorju tekstilne tovarne Novoteks tovarišu Stanislavu Dolencu
V obrazložitvi predloga za to visoko priznanje, ki ga je prejel naš direktor, beremo, da je Stanislav Dolenc znan družbenopolitični delavec.
ki se je odlikoval predvsem na gospodarskem področju. Vzgojen v naprednem duhu se je že kot mladinec v času NOB vključil v boj proti okupatorju. Po osvoboditvi je leta 194 7 končal srednjo tehniško tekstilno šolo v Kranju in se zaposlil v tekstilni tovarni Novo mesto. Prevzel je odgovorne naloge v tovarni in kmalu postal njen direktor.
Pod njegovim vodstvom je delovna organizacija doživela nesluten razvoj in kmalu postala vodeča delovna organizacija v Jugoslaviji. Vključeval se je na vseh področjih dela in prevzemal odgovorne naloge na gospodarskem in političnem področju. Bil je član republiških in zveznih organov gospodarstva, republiški poslanec, predsednik okraja Novo mesto itd. Po razforrniranju okraja je nadaljeval uspešno delo v Ljubljani, kjer je bil vključen v razne republiške in zvezne organe. Bil je član CK ZKS, član Gospodarske zbornice Slovenije in Jugoslavije, glavni direktor Poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije itd.
Ko je naša delovna organizacija zašla v težave, je na prošnjo delavcev Novoteksa ponovno prišel v Novo mesto in prevzel odgovorno delo glavnega direktorja. Njegovo strokovno delo gospodarstvenika se je odražalo v ukrepih za stabilizacijo podjetja in novo organizacijo. Novoteks je pod njegovim vodstvom izplaval iz težav in ponovno pridobil ugled, kakršnega je imel prej.
Kot uspešen gospodarstvenik je poleg vseh ostalih zadolžitev prevzel nalogo predsednika Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko.
NOVOTEKS kot ena izmed prvih industrijskih delovnih organizacij na Dolenjskem je s svojim razvojem nemalo prispeval h gospodarskemu razvoju Dolenjske, še posebno pa Novega mesta.
DELA VCI NOVOTEKSA
iskreno Čestitamo
TOVARIŠU GLAVNEMU DIREKTORJU ZA VISOKO PRIZNANJE, KI GA JE PREJEL OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Sklepi drugega zasedanja AVNOJ
i.
da se PROTIFAŠISTIČNI SVET NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE konstituira kot vrhovno zakonodajno izvršilno predstavniško telo Jugoslavije, kot vrhovni predstavnik suverenosti narodov in države Jugoslavije kot celote, nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije pa se ustanovi kot telo z vsemi značilnostmi ljudske oblasti, preko katerega bo Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) uresničeval svojo izvršilno funkcijo:
2.
da se izdajalski jugoslovanski begun&i „VLADI” odvzamejo vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, da ne bi mogla predstavljati narodov Jugoslavije kjerkoli in pred komerkoli;
3.
da se pregledajo vse mednarodne pogodbe in obveznosti, ki so jih v imenu Jugoslavije sklenile begunske „vla-de”, da bi jih razveljavili ali ponovno sklenili, oziroma da se ne odobri in da se ne prizna mednarodnih pogodb in obveznosti, ki bi jih v prihodnje v tujini morebiti sklenila begunska vlada;
4.
da se Jugoslavija zgradi na demokratičnem in federativnem načelu kot državna skupnost enakopravnih narodov.
VSEM DELAVCEM j ČESTITAMO ZA 29.: NOVEMBER, ROJSTNI | DAN NOVE JUGOSLA VIJE	j
Družbenopolitične organiza- • cije NOVOTEKS, tekstilna j tovarna NOVO MESTO, : METLIKA, VINICA IN : TREBINJE	:
Kaj pripravljamo na področju delitve po delu
V poletnih mesecih so delavski sveti vseh TO sprejeli »Akcijski program uresničevanja stališč RSZS Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka in uresničevanja načela delitve po delu v DO NOVOTEKS“, s katerim smo si zagotovili naloge tudi s področja delitve po delu.
Del programa smo že uresničili (sprejeli smo nove ocene del oz. nalo& pripravili nov samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, sprejeli pravilnik o razvidu del oz. nalog v TO in DSSS), dodelati pa moramo še eno najvažnejših načel delitve po delu: pripraviti merila za ugotavljanje mesečne uspešnosti dela vseh delavcev.
Kaj že imamo s tega področja?
Kolektivno uspešnost dela delavcev, ki delajo v posameznih delovnih enotah ali temeljnih organizacijah, ugotavljamo z merili (doseganje mesečnih proizvodnih planov, doseganje normativov kvalitete in doseganje plana) za mesečne spremembe osnovne vrednosti točke.
Merila za ugotavljanje mesečne vrednosti točke ugotavljajo delovno uspešnost večjega števila delavcev, ne ugotavljajo pa prispevka posameznikov.
V proizvodnih delovnih enotah se ugotavlja prispevek posameznika za večino zaposlenih z merilom za količino dela, to je z normo. Vendar je norma samo eden izmed treh osnovnih elementov za ugotavljanje uspešnosti dela. Delavčev delovni prispevek se mora ugotavljati še glede na kvaliteto opravljenega dela in glede na gospodarnost pri opravljanju s sredstvi za delo in predmeti dela (stroji, surovinami itd.).
Zopet lahko ugotovimo, da kvaliteto dela za večino proizvodnih delavcev ugotavljamo z napakami, ki se pojavljajo pri delu, ovrednotene pa so s točkami.
Za gospodarnost pri proizvodnih delavcih zaenkrat še ni izdelanih meril. Iz doslej navedenega je jasno, da imamo izdelana merila samo za proizvodne delavce, „režijci“ so pri tem izvzeti.
Sledi vprašanje, zakaj tako?
Odgovor lahko iščemo v dveh smereh, so objektivni in subjektivni razlogi. Objektivni razlogi so predvsem naslednji:
1.	Proizvodna dela so se začela meriti že v začetku industrijske dobe (pred 70 in več leti), tako da je na tem področju doseženo ogromno rešitev, ki jih v praksi uporabljamo.
2.	Dela z materialnega področja. merimo z na splošno znanimi merili, kot so čas (ura), metri, kg, dinarji itd., zaradi česar lahko količino, kvaliteto in gospodarnost dela točno izrazimo.
3.	Posledica prejšnjih dveh vzrokov, zakaj ne ugotavljamo uspešnosti dela v neproizvodnih službah, pa je ta, da smo postavili zahteve po merjenju teh del odločneje šele v zadnjem času tudi zaradi tega, ker smo bili mnenja, da teh del ne moremo meriti.
4.	Dejstvo je, da se administrativna, strokovna in ostala dela težje merijo.
Kot subjektivni vzrok lahko navedemo predvsem mišljenje,
ki vlada pri teh delavcih, da se njihovega dela ne da meriti.
Praksa pa je v zadnjem času pokazala, da se neproizvodna dela dajo in tudi morajo meriti, če hočemo povečati efektivnost dela teh služb.
Za primer naj navedem nekaj možnih meril za objektivno ugotavljanje uspešnosti dela pri nekaterih „režijcih“ v proizvodnih enotah in drugje:
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
-	doseganje normativa odpadkov surovin (materiala),
-	doseganje normativa in strojnih zastojev,
-	doseganja plana FIS za trimesečno obračunsko obdobje,
-	doseganje mesečnega plana proizvodnje,
-	porabljen material za vzdrževanje glede na plan,
—	število primerov nepravočasno izdelanih poročil,
—	število primerov nepravočasno pripravljenega materiala za proizvodnjo,
—	število obdelanih nalogov ali dokumentov,
—	razmerje med lastnimi obratnimi sredstvi in krediti proti kratkoročnim kreditom,
—	razmerje med številom nepravočasno ali nekomplet-no lansiranimi D .N. proti skupaj lansiranimi D.N. v mesecu itd.
V skladu z zadolžitvami po akcijskem programu smo v fazi pripravljanja in iskanja takih in podobnih meril.
Predvidevamo, da bomo nalogo uresničili do konca tega leta.
M. D.
Odpraviti moramo slabosti
OB OBISKU DELOVNE SKUPINE CK ZK SLOVENIJE
V petek, 9. novembra, je osnovno organizacijo ZK Tkanina obiskala delovna skupina CK ZKS pod vodstvom Ludvika Goloba, podpredsednika skupščine SRS. Razgovoru so prisostvovali predstavniki mladine, sindikata, delavskega sveta, detekcij SIS in ZZD ter strokovne službe.
Uvodoma je sekretar 00 ZK Tkanina podal oceno aktivnosti 00 ZK Tkanina. Poudaril je, da je 00 ZK Tkanina v aktivnosti
Ib.AVtiUSl
DAN USTANOVITVE
TEKSTILNE TOVARNE
napravila velik korak naprej, da se je aktivno vkjučila v proces samoupravljanja, vendar pa ima še slabosti, kot so: vsi komunisti še ne delujejo v smislu demokratičnega centralizma, aktivnost nekaterih komunistov še ni zadovoljiva itd.
V nadaljevanju smo razpravljali o medsebojnih odnosih v TO, 00 ZK, med TO, o stabilizaciji, poteku sanacije, odnosu s krajevno skupnostjo, položaju tekstilne industrije, nagrajevanju po delu, povezo-
vanju Novoteksa z ostalimi, delegatskem sistemu, informiranju, sklepčnosti na samoupravnih organih, o dohodkovnih odnosih med TO in zunanjetrgovinski menjavi.
V zaključku je delovna skupina pozitivno ocenila delo 00 ZK Tkanina, vendar je hkrati zadolžila 00 ZK in 00 ZS Tkanino, da napravita akcijski program za odpravo pomanjkljivosti, kot so bile ugotovljene v oceni sekretarja in v razpravi.
MARJAN SOMRAK
Člani delovne skupine CK ZKS med pogovorom z našimi komunisti.
Tekstilci v usmerjenem izobraževanju
S ŠESTE SEJE SKUPŠČINE PIS (POSEBNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA TEKSTILNO STROKO)
Posebna izobraževalna skupnost za tekstilno stroko je bila ustanovljena decembra 1975. ,Od ustanovitve do danes je bil v razvoju samoupravnih odnosov na področju izobraževanja dosežen napredek v šolah in izobraževalni skupnosti.
Ugotavljamo pa, da delegati uporabnikov vse premalo zainteresirano in pripravljeno uveljavljamo svoje pravice in se premalo zavedamo dolžnosti in odgovornosti pri razvijanju in oblikovanju sistema izobraževanja strokovnih kadrov. Še vedno nismo povsem dojeli, da sodita izobraževanje in proizvodno delo pod skupno streho in da smo delavci v organizaciji združenega dela od-
Takoj v uvodu smo spoznali, da tovariše zanima delo mladih v TO in 00. Marjan Žalec je na kratko obrazložil delo v TO in opisal probleme, ki izhajajo iz dela. Potem je predsednica 00 predstavila 00 Novoteks in njeno delo.
V našem tozdu dela 235 delavcev, pretežno ženske. Mladincev je 145, od tega je 6o dokaj aktivnih, drugi so pasivni. Mladi so vključeni v vse samoupravne organe in DPO. Če upoštevamo vse skupnosti, dele-
govorni za priliv novih strokovnjakov.
Lahko ugotovimo, da je reforma sistema vzgoje in izobraževanja v naši stroki v teku, do začetka izobraževanja po novem pa bo treba še marsikaj postoriti.
Predlagan način izobraževanja, ki je v razpravi, se bistveno razlikuje od dosedanjega. Izobraževanje za vse ravni zahtevnosti dela v tekstilni stroki ima le eno usmeritev.
V tekstilni ussmeritvi se mora zagotoviti izobraževanje za tri smeri: tekstilno mehansko smer, tekstilno konfekcijsko smer in tekstilno kemijsko smer.
Izobraževanje po tem predlogu bo potrebno po posameznem pro-
gacije itd., zastopamo mladi približno 60—70 %.
Pri izvrševanju nalog se ponavljajo problemi, saj se veliko mladih na delo vozi (delavski avtobus).
Vsako leto se udeležujemo delovnih akcij (republiških, lokalnih in zveznih). Za praznike pripravljamo proslave in skušamo čimbolj razvedriti delavce.
Sodelovali smo pri nošenju štafetne palice, povezani smo s KS Vinica, GD in osnovno šolo. Y prosvetnem društvu „Oton Župančič" sodelujemo pri fol-
gramu ter razvrstitvi poklicev po kategorijah glede na zahtevnost dela in nalog v skladu s kvalifikacijsko lestvico. Izobraževalni program bo vključeval izbirne dele programa (praktični pouk s poklicno tehnologijo) in s tem zagotavljal izobraževanje za več sorodnih poklicev v eni smeri.
Srednje izobraževanje za III., IV. in V. stopnjo zahtevnosti bo potekalo v vsaki smeri po enem vzgojno-izobraževalnem programu, ki bo z uvajanjem specifičnih znanj in z različno izbiro predmetov omogočal izobraževanje za vse tri stopnje zahtevnosti ter horizontalno in vertikalno prehodnost.
lenarimo
klorni skupini, pevskem zboru in taburaših. Letos smo uspešno nastopili na prireditvi „Glas mladih Bele krajine".
Skupaj z 00S smo nastopili v akciji NNNP 79. Čeprav smo na kmetih, se vseeno veliko število mladih zanima za šport.
Stanovanjske problematike še ne poznamo, saj mladinci ostajajo doma.
Pogovarjali smo se o delegatskem sistemu, ki še ni zaživel, kot bi moral. Izbrati moramo pravo pot in pospešiti sodelovanje z bazo v družbenem delu.
Obisk je bil dobrodošel, saj lahko le z odkritimi pogovori krpamo vrzeli, ki nastanejo pri vsaki 00 ZSMS.
F. M.
Tekstilna mehanska smer
Strokovno usposabljanje za II. stopnjo zahtevnosti bo potekalo po enem vzgojnoizobraževalnem programu. Pogoj za vključitev je končana osnovnošolska obveznost, a najmanj 6 razredov osnovne šole. Srednje izobraževanje, s katerim bomo izobraževali tekstilno mehanskega tehnologa, bo vključevala izobraževanje za poklice od III. do V. stopnje zahtevnosti. Pogoj za vključitev je uspešno končana osnovna šola. Vzgojnoizobraževalni program bo oblikovan tako, da bo zagotavljal z listino strokovnih vsebin in obsega splošne izobrazbe za pridobivanje znanja, potrebnega za opravljanje nalog od III. do V. stopnje. Obenem bo omogočil pridobitev znanj, potrebnih za nadaljevanje izobraževanja na višji ali visoki stopnji v tej smeri.
Tekstilna kemijska smer
Strokovno usposabljanje bo potekalo po enem vzgojnoizobraževalnem programu z izbirnimi deli in bo omogočalo pridobitev znanj za opravljanje del II. s težnje zahtevnosti. Z, izbirnimi deli programa bo omogočen horizontalni in vertikalni prehod.
Tekstilna konfekcijska smer
Strokovno usposabljanje za II. stopnjo zahtevnosti bo potrebno po eneem vzgojnoizobraževalnem programu z izbirnimi deli za različne poklice te smeri. Srednje izobraževanje bo potekalo po vzgojnoizobraževalnem programu (tekstilni konfekcijski tehnolog) in bo omogočalo pridobitev znanj, potrebnih za opravljanje del in nalog od III. do V. stopnje zahtevnosti kot tudi za nadaljevanje izobraževanja na višji oz. visoki šoli.
Prehod na usmerjeno izobraževanje - potrebe združenega dela in ne nezadnje pomanjkanje strokovnih delavcev narekuje spremenjen način izobraževanja. Pri tem smo na skupščini ponovno ugotavljali, daje veliko pomanjkanje strokovnih delavcev v primarni proizvodnji (pre-dilec, tkalec, apreter), ker za te poklice nismo imeli primernega izobraževanja, na drugi strani pa se kaže, da imamo dovolj delavcev za sekundarno proizvodnjo (šivilja, krojač, konfekcionar), ker za ta poklic že vsa leta izobražujemo kvalificirane delavce v poklicnih šolah. Iz tega sledi, da je potrebno takoj ukrepati in skušati nadoknaditi zamujeno.
Tudi v naših tozdih ugotavljamo, da primanjkuje kadra v neposredni proizvodnji in da bomo morali zelo pohiteti in se takoj vključiti v nov sistem izobraževanja, če hočemo kar hitreje pridobiti kadre za nadomestilo starejših sodelavcev, ki odhajajo v pokoj.
DELEGAT
Mladi na Vinici ne
V petek, 19. oktobra, sta bila na obisku pri 00 ZSMS Konfekcija II Vinica Franc Primožič, član republiške konference ZSMS, in predsednik OK ZSMS iz Črnomlja Julij Novak. Od leta 1974 (ko je bila ustanovljena 00 ZSMS .Novoteks" Vinica) pa do danes je to drugi obisk iz RK ZSMS.
Vso pozornost kakovosti!
Delo narekuje spremembe in ukrepe
Devetmesečni obračun smo z zadovoljstvom sprejeli. Ugotovili smo, da so vse temeljne organizacije dobro poslovale. Napori delovnih ljudi za stabilizacijo so vidni.
V zadnjih dneh pa se v proizvodnji zopet srečujemo s številnimi napakami od začetnih faz barvanja in priprave česanca, predenja, priprave in tkanja do šivalnice, kjer se ponovno kopičijo gore neizšitih komadov. Služba za kvaliteto nas o tem obvešča in opominja. Vse rezultate poslovanja lahko kaj hitro pokvarimo, če kvalitete surovin tkanin ne popravimo in ne odpravimo zamujanja pošiljk. O tem bi moral raz-
mišljati sleherni delavec, ki je kakorkoli vključen v proizvodni proces. Lahko se zgodi, da ob zadovoljstvu nad rezultati in ob zavzetosti za količino pozabimo na kvaliteto svojega dela. ,
V temeljni organizaciji Predilnica Metiika bomo za boljšo kvaliteto vgradili v sistem učinkovitosti delavcev predvsem kvaliteto dela. Na skupnem sestanku s predstavniki temeljne organizacije Tkanina smo se dogovoili, da bomo dosledno pregledovali vhodne surovine, barvane in surove česance in še naprej obveščali službo za kvaliteto. Po izmenah bo uvedena kontrola dela na strojih in pri delavcih. Iz napak je namreč razvidno, da se opuščajo dela pri vzdrževanju strojev, da se opušča čiščenje strojev, daje nepravilno vezanje stenjev še prisotno. Ugotovljeno je bilo, da nekateri delavci pri
čiščenju preje „čistijo" mimo čistilcev. Vrsta takih napak v preji povzroča težave pri naslednjih fazah in vpliva na kvaliteto gotovih izdelkov. V pripravi je osnutek meril za oceno kvalitete po delovnih enotah in temeljnih organizacijah. S to nujno spremembo se moramo vnaprej soočiti!
Naj za primerjavo povem, da bi ob taki kvaliteti preje, kot je bila v oktobru, imele predilnice (tudi novomeška predilnica!) vrednost točke za približno 20 % manjšo kot po sedanjih merilih. ,
O tem bomo morali še vsi Bamilja'!! ANICA ŽUCEU
XXX\VXVVV\\\\>X\\NNX>NN>>X>\X\>X\X\XX\V\XXVVX\X\XX\\V\\V\X\XXVVXVVXVVVNXXXVXXXXVXVXX\^^
Veliko se sliši o družbeni samozaščiti, ki naj bi bila inštrument naše družbe pri varovanju našega ustavnega reda, samoupravnih pravic delovnega človeka, istočasno pa temelj varnosti naše države. O družbeni samozaščiti se veliko govori, vendar je bilo vse premalo narejenega. Zato ponovno spregovorimo o nalogah delovnih ljudi in občanov v varnostnem sistemu naše družbe.
Organi javne varnosti vsako leto ponovno ugotavljajo, da je med turisti, ki se pri nas zadržujejo ali prehajajo preko našega ozemlja, veliko oseb, ki imajo obveščevalne naloge. Tuje obveščevalne službe angažirajo za obveščevalne naloge veliko povsem običajnih ljudi. Ni nujno, da ti tujci iščejo podatke vojaškega značaja. Zanima jih naše gospodarstvo in vsa področja našega življenja in dela. Predvsem jih zanimajo slabosti v gospodarjenju posameznih organizacij združenega dela, notranji odnosi in podobno. Vsi podatki, kijih na razne načine zberejo, najdejo često proštov v zlonamernih člankih v tujih revijah. Mnoge od teh publikacij so pod nadzorstvom ali mentorstvom tujih obveščevalnih služb.
Poleg tujih turistov nas dnevno obiskujejo tuji poslovni partnerji in strokovnjaki, ki često prihajajo k nam s podobnimi nalogami. Običajno ti ljudje iščejo konkretne in bolj natančne podatke tako v delovni organizaciji in zunaj nje.
Pozornost moramo posvetiti predvsem tem, saj dober strokovnjak, ki kot poslovni partner obišče našo delovno organizacijo ali v njej montira stroje, z ogledom strojnih postavitev kaj
hitro ugotovi naše proizvodne zmogljivosti in dobi tudi druge podatke, ki ga zanimajo.
Da bi preprečili tako dejavnost tujih državljanov, ki obiskujejo našo delovno organizacijo, je delavski svet delovne organizacije sprejel pravilnik o sprejemanju in kontroli gibanja
tujih državljanov v naši delovni organizaciji.
Pravilnik med drugim določa, da mora biti prihod in odhod vsakega tujega državljana registriran. Vsak pooblaščeni delavec, ki sprejme tujega državljana, mora temu zagotoviti spremstvo ves čas, ko se zadržuje na področju delovne organizacije. Tujim državljanom ni dovoljeno prosto gibanje znotraj delovne organizacije. Da bi vsi zaposleni vedeli, da gre za tujega državljana, ki se zadržuje v delovni organizaciji zaradi strokovnih opravil, pravilnik določa, da mora na levi strani prsi nositi ploščico z napisom TUJI STROKOVNJAK. Prepovedano jim je vsako fotografiranje, skiciranje ali prepisovanje dokumentov, če jim to ni posebej odobreno. Pooblaščeni delavci, ki vodijo razgovore s tujimi državljani ali z njimi delajo, morajo pri podajanju ustnih informacij strogo paziti na zaščito poslovne in druge tajnosti.
Opozoriti je potrebno, da se šteje za težjo kršitev delovnih
obveznosti malomarna kontrola nad gibanjem tujih državljanov v naši delovni organizaciji, omogočanje dostopa do prepovedanih objektov, ki so našteti v 6. členu omenjenega pravilnika, ali če se zavestno ali zaradi nepazljivosti omogoči vpogled v dokumente, ki so označeni kot poslovna ali druga tajnost.
Če bomo dosledno spoštovali pravilnik o sprejemanju in kontroli tujih državljanov, bomo preprečili tudi sovražno dejavnost le-teh in na ta način izvajali samozaščitne ukrepe.
Poleg pravilnika o sprejemanju in gibanju tujih državljanov so delavski sveti temeljnih organizacij Tkanina, Konfekcija 1. Konfekcija II. Vinica, Predilnica Metlika in Trgovina ter delovna skupnost skupnih služb sprejeli tudi načrt ukrepov zoper tatvine in postopek za ugotovitev slednjih.
Načrt določa ukrepe za preprečevanje tatvin. Ukrepi prepovedujejo vprašanje večjih torb, nahrbtnikov, vreč, zavojev in sličnega v delovno oziroma temeljno organizacijo. Prav tako je prepovedano vnašanje kilogramskih ostankov blaga, ostalega blaga in konfekcijskih izdelkov v delovno oz. temeljno organizacijo, če za omenjeno delavec nima ustreznega dokumenta. Delavci delovne organizacije Varnost so pooblaščeni in zadolženi za izvajanje stalne kontrole pri prihodu
in izhodu iz delovne oz. temeljne organizacije.
Načrt zahteva tudi dosledno izvajanje notranje kontrole, ki so jo dolžni izvajati vsi zaposleni. Neizpolnjevanje vseh teh ukrepov se smatra kot težja kršitev delovnih obveznosti.
Delavec, ki ugotovi tatvino, je dolžan takoj obvestiti neposrednega vodjo dela in službujočega delavca Varnosti, ta pa mora o tatvini obvestiti postajo milice. Delavca, ki je izvršil tatvino ali je tatvine osumljen, je treba pridržati do prihoda organov javne varnosti, predmet, ki je bil ukraden, pa zadržati. O odvzetem materialu je treba sestaviti komisijski zapisnik. Zapisnik sestavijo in podpišejo delavec Varnosti, neposredni vodja delavca, ki je bil osumljen ali je izvršil tatvino, ter eden od ostalih delavcev, po možnosti tisti, ki je tatvino opazil.
O odkritju tatvine in poteku postopka je potrebno obvestiti vodjo organizacijske enote, iz katere je delavec, ki je osumljen ali zaloten pri tatvini, vodjo varstvenega oddelka in samoupravno delavsko kontrolo.
Pismeno pobudo za uvedbo postopka proti kršitelju poda vodja organizacijske enote, iz katere je delavec, ki je kršil delovno dolžnost ali vodja varstvenega oddelka.
Za izvajanje načrta o preprečevanju tatvin so odgovorni poslovodni organi temeljnih organizacij in sektorjev ter vodja varstvenega oddelka. Dolžnost vsakega zaposlenega delavca pa je, da čuva našo skupno lastnino in preprečuje neopravičeno okoriščanje posameznika na škodo naše družbe.
U. J.
Družbena samozaščita-temelj naše varnosti
Glede na to, da se v, srednjeročnem planu predvideva nabava nekaterih novih strojev v predilnicah, predvsem v Metliki, smo si vsi predilci, ki smo bili v Hanovru na ITMA, predvsem ogjedali, kaj je novega v predilstvu.
Takoj naj povem, da kakšnih velikih premikov v smislu avtomatizacije in novih postopkov predenja ni bilo. V tem so veliko pred nami tovarne, ki predelujejo bombaž oziroma material, ki ima kratek štapel-vlakna.
Novosti pri novih strojih so predvsem tele: veliko večja hitrost - od sedanjih 150 m/min do nad 300 m/min, izpopolnjen je sistem odsesavanja plavajočih vlaken in sviža po posameznih strojih. Pri
Novitete na ITMA
dveh proizvajalcih strojev smo videli poizkusno predenje na PPS, ko se poleg travelerja vrti tudi prstan. Proizvajalca trdita, da se pri tem sistemu poveča bizina skoraj za 100 %. Ti stroji še niso v redni proizvodnji, zato bo potrebno še precej časa, preden se bo videlo, kako se bodo obnesli v proizvodnji. Posebno smo se zanimali za stroje tovarn:	COGNETEKS, RIETER,
SANT ANDREA in SCHLUM-BERGER. Pri Cogneteksu smo si ogledali predvsem hitro raztezalko s tako imenovano rotirajočo raztezno glavo za odpiranje in prvo mešanje materiala po liziranju. Mi imamo v predilnicah na tej fazi zelo zastarele stroje, za katere ne moremo dobiti rezervnih delov, ker jih nihče več ne izdeluje.
Od firme Sant Andrea bi izdvojil predvsem dva nova finišerja z avtranatskim snemom in z izhodno hitrostjo do 200 m/min. Novost je tu tudi v tem, da se ne premika voz s cevkami za križno navijanje predpreje, ampak se premikajo vodiki predpreje, s čimer se zmanjšajo tresljaji stroja. Velik korak naprej je naredila tovarna Rieter pri stroju za rezanje sintetike. Izhodna hitrost se je povečala od 100 m/min na 400 m/min oziroma produkcija na uro od 90 kg na 500 kg/h.
To bi bilo na kratko vse, podrobnejši prikaz vseh dosežkov pa se pripravlja v okviru DIT Novoteks in bo tudi to potem objavljeno v našem glasilu.
F. P.
Sedaj, ko je prvih devet mesecev letošnjega leta minilo in ko smo ugotovili, da je bilo poslovanje našega tozda v tem obdobju uspešno, smo vsi boljše volje, kot smo bili v prejšnjih letih, ko takih rezultatov ni bila Ali smo lahko bolj zadovoljni? Ali lahko dosežemo še boljše rezultate? Mislim, da lahka ker nikoli ne delamo tako dobro, da ne bi mogli bolje.
Seveda je težko govoriti o poslovanju celote, kot je naš TOZD. Zato bom skušal povedati besedico, dve o tem, kako delamo v naši delovni enoti oz. pripravi, ter pojasniti, kakšna so naša prizadevanja.
Na začetku letošnjega leta smo se lotili varčevalnih ukrepov, da bi tudi mi v pripravi pripomogli, da bi bili rezultati boljši. Naša prizadevanja so šla v dveh smereh: prvič, kako izboljševati kvaliteto in kako se znebiti velikih količin odpadkov preje, ki so se kopičili na več mestih v pripravi, drugič pa, da se ne bi samo znebili že obstoječih ostankov, temveč tudi preprečili, da bi nova preja v večjih količinah odhajala med ostanke. S kvaliteto smo že prišli v okvir dovoljenega, zato povejmo nekaj o odpadkih. Zakaj o
OO sindikata TOZD-A TRGOVINA se je odločila, da 25. avgusta organizira zbor delovnih ljudi TOZD. Za naš zbor je potrebno veliko organizacijskih priprav, saj so v naši TOZD ljudje različnih jugoslovanskih narodnosti. Tako pride do izraza bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije v malem delovnem kolektivu, kot je naš, saj šteje le 79 delavcev. Na tem zboru smo podelili nagrade našim jubilantom za njihovo 10, 20 in 30-letno dela
Uradni del zbora smo imeli v sejni dvorani v Novoteksu, kjer nam je tov. Ivan Murgelj orisal razvoj Novoteksa od ustanovitve do današnjih dni, pogovorili pa smo se tudi o najrazličnejših problemih, ki nastajajo pri delu in naših medsebojnih odnosih. Družabni de' zbora se je popoldne nadaljeval v Lukovem domu na Bazi 20 (na partizanskem Kočevskem Rogu).
odpadkih? Zato, ker so surovine, ki jih Novoteks kupuje, zelo drage in vsak po nepotrebnem odvržen gram preje pomeni stran vržen denar. Moramo vedeti, daje nemogoče na posameznih fazah delati tako, da ne bi bilo odpadkov, priznati pa je treba, da precej gramov in kilogramov drage in čestokrat z devizami plačane preje le prevečkrat in po nepotrebnem obsedi med odpadki.
Včasih pozabimo prejo označiti s kontrolnim listkom. Večkrat pri transportu „ne vidimo", da nam je z vozička padel kakšen navitek. Cesto že iz predhodnega oddelka dobimo material, ki ga moramo izločiti, ker je neuporaben. Lahko bi naštevali še in še, toda vsi vemo, kje grešima
Naj še pwem, da v pripravi posukamo okoli 110.000 kg preje mešana Na začetku letošnjega leta smo imeli okoli 1200 kg ostankov na mesec, kar je znašalo 1,09 %. V zadnjih mesecih smo te ostanke zmanjšali na cca 980 kg mešana kar znaša okoli 0,09 % ostankov. Rezultati so že, čeravno s tem še nismo zadovoljni. Se vedno bi lahko rešili več materiala. Na to kažejo kupčki ..nedefiniranega" materiala oz. preje, ki leži po vogalih. V interesu
Ves dan je bilo oblačno in dež je neusmiljeno lil, to pa nas ni prav nič motilo. Premražene nas je v koči ogrelo dobro belokranjsko vino in vse drugo, kar so za nas dobrega pripravili v kuhinju
Bilo je prav zanimivo prisluhniti pogovorom med ljudmi, ki so prišli iz raznih krajev Jugoslavije, saj imamo svoje trgovine v naslednjih mestih: v Karlovcu, Zenici, Sarajevu, Novem Travniku, Trebinju, Vrbasu, Čačku, Aleksincu, Arandelovcu, Bom (2 trgovini), Kosovski Mitroviči, Metliki in seveda dve v Novem mestu.
Popddne smo si ogledali Bazo 20. Čeprav vreme ni bilo preveč primerno za ogled in hojo po razmočenih gozdnih poteh, je bilo vseeno zanimivo videti, kaj se je na tem območju dogajalo med NOB. Tu je bila vrsta partizanskih baz,
večine zaposlenih v pripravi je, da sc ti kupčki zmanjšajo, in upam, da nam bo pri tem uspelo. Mar v teh kupčkih ne leži delček naše zavesti in naše gospodarnosti?
Na koncu malo radovednosti: ali imajo tudi v drugih enotah take oz. podobne probleme in kako jih (uspešno? ) rešujejo.
IVAN ŠPEHAR
..Ideal” na obisku
9. 11. 1979 je službo za napredek kakovosti v okviru »sindikalnih izletov" obiskala modna konfekcija IDEAL iz Nove Gorice.
Nekaj podatkov!
V Idealu je zaposlenih 220 delavcev - v glavnem ženske. Zanimivo je, da proizvodnjo vodijo ženske od kreacije, tehnologije proizvodnih linij do kontrole. Proizvodnja je organizirana v dveh linijah in v dveh izmenah. Medfaznega kontrolorja nimajo, delo tega opravlja vodja traku - mojster. 100-odstotna kontrola je pred likanjem oz. na koncu proizvodnega traku in po likanju.
Tudi pri njih vpliva kvaliteta dela na OD. Delovne skupine ocenjujejo mesečno. Vsak posamezni delavec svoje napake popravlja sam, čas, ki ga porabi za popravilo, se ne plača.
Delovni nalogi so majhni. Povprečni delovni nalogi so 400 do 500 kom. Proizvajajo izključno žensko konfekcijo: krila, obleke, kostime in plašče. V glavnem delajo za domače tržišče. Tkanino in pribor nabavljajo pri domačih proizvajalcih. Značilno za njihove proizvode je, da so modni in kvalitetni.
Rešujejo podobne probleme kot mi: ženska delovna sila, izostanki, fluktuacija, OD (v povprečju 5600 din), možnost zaposlovanja v drugih panogah.
Pereče je pomanjkanje prostora. „Ideal“ se nahaja v majhnih adaptiranih prostorih. Skladišča skoraj nimajo. To jih sili na sukcesivno in redno dobavo tkanin, kar je svojevrsten problem, tako da včasih sicer skromen sprejemni prostor za kolekcijo, nagrade in priznanja služi kar za skladišče.
bolnišnic, tiskarna, vse vrste partizanskih delavnic, skladišč in drugo. Za nas je bil to le sprehod, marsikdo pa je pomislil, kako so morali partizani med vojno hoditi tu v mrazu, dežju, snegu; zanje takrat ni bilo vprašanja, ali bi šli ali ne, ker so moralk Tu se je v času NOB zadrževal tudi vrhovni štab. Na Bazi 20 se je ohranilo od tistih hudih časov vseh 26 barak; v dveh je razstava, ki govori o delu in življenju v bazi, v eni pa je razstava mladinskih pohodov po poteh AVNOJ.
Pozno popoldne je prenehal dež, ki nas je neusmiljeno spremljal ves dan in mi smo se polni najrazličnejših vtisov vrnili v Novo mesto, kjer smo v prijetnem razpoloženju zaključili naše srečanje. Razšli smo se z željo, da se čimprej ponovno zberema
MOJCA PEROCI
MIRJANA BAVČAR
Z Jugoslavijo v malem na Bazi 20
TOZD KONFEKCIJA TREBINJE, naš geografsko najbolj oddaljeni TOZD, je v svojih prizadevanjih za gospodarsko, količinsko in kvalitetno proizvodnjo izredno uspešen. Čeravno je najmlajši TOZD, je izredno hitro obvladal vse operacije konfekcijske proizvodnje. Pri tem delu je odpravljal vrsto težav, s katerimi se je srečeval pri potrjevanju samega sebe.
Na žalost nas loči več 100 km in bi bili izredno zadovoljni, če bi se v vsaki številki našega glasila pojavil tudi članek, iz katerega bi se
Trebinjci, kje ste?
seznanili s težavami in uspehi delavcev tega našega TOZDA.
Prepričani smo, da bodo delavci Trebinja tudi sami čutili potrebo, da se med sabo bolje seznanimo in da se preko našega glasila medsebojno tudi informiramo. Najboljši način bi bil, da bi v tem našem TOZD družbenopolitične organizacije zadolžile skupino za informiranje. Ta skupina naj bi zbrala informacije in jih v krajših sestavkih po približno 33 tipkanih vrstic poslala ob koncu meseca uredništvu glasila za objavo.
Menimo, da bo tako glasilo Novoteksa dobilo večjo vrednost ne le za informiranje delavcev Novega mesta, Metlike in Vinice, pač pa tudi in predvsem za delavce Trebinja.
Zavedamo se, da je lahko le dobro informiran delavec tudi dober samoupravljalec in proizvajalec.
UREDNIŠTVO
Zelo pomembno je počutje na preskusnem delu.
Vtisi o mojem prvem delu
V tekstilno tovarno „Novo-teks“ sem prišel 18. junija tega leta. Do sedaj nisem delal v nobeni delovni organizaciji,
zato imam kot začetnik pripravniški staž šest mesecev.
Delam že pet mesecev in še sem pripravnik. V organizaciji sem bil dobro sprejet Starejši kolegi so mi veliko pomagali, da se vključim v tehnologijo v proizvodnji. V začetku sem spoznal vse faze dela po oddelkih.
Organizacija dela je na visoki ravni. Prav tako so tudi to-
VSI VESELO NA POLJANO BELO!
Tudi letos organizira komisija za rekreacijo in šport 7-dnev-ni smučarski tečaj. Tečaj se bo pričel 1. 2. 1980 in bo trajal do 8. 2. 1980 na pobočjih Pece v Avstriji.
Prebivali bomo v prijetnem okolju, v Pliberku v gostišču „Linde“. Od smučarskih terenov bomo oddaljeni 5 km. Tečaj priporočamo vsem, ki so kdaj imeli stik s snegom, in tudi začetnikom, saj se bomo spoznavali z vsemi vrlinami smučarskega športa. Tečaj je organiziran v času šolskih počitnic, tako da se ga lahko
udeležijo tudi otroci oziroma družine zaposlenih v DO „Novoteks“. Premislite in videli boste da vam ne bo žal. če se udeležite tečaja na Peci.
Prijavite se pri tov. Mihi Leganu, kjer boste dobili tudi ostale informacije.
Obveščamo vas tudi, da se je s 7. 11. 1979 pričela rekreacija v OS Bršljin - vsako sredo v tednu od 19. do 21. ure.
KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO
OPOZORILO
VSE KORISTNIKE BOLNIŠKIH IZOSTANKOV ZARADI NEGE OTROK OPOZARJAMO, DA MORAJO NAJKASNEJE V TREH DNEH PO ZAKLJUČENEM IZOSTANKU ZARADI NEGE OTROK UVELJAVITI PRAVICO DO NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA V OBRATNI AMBULANTI.
PREPOZNO DOSTAVLJENA POTRDILA OTROŠKEGA ZDRAVNIKA SE PRI OBRAČUNU NADOMESTIL NE BODO UPOŠTEVALA!
VARSTVENI ODDELEK
variški odnosi dobri. Za ta čas, odkar sem v tovarni, sem se hitro vključil in mislim, da še kar dobro opravljam svoje delo. Za to se pa lahko zahvalim svojim tovarišem in tovarišicam, kateri so mi veliko pomagali.
živkovič
■K****-********-********
SPOŠTOVANI
STARŠI!
Krepko smo že zakorakali v novo šolsko leto. Ker je običajno z novim šolskim letom (1. septembra) tudi glavni sprejem otrok v otroški vrtec, so potrebni novi podatki o številčnem stanju družine.
Pri pregledu dokumentacije in obračunavanju vaših osebnih dohodkov iz leta 1978 smo ugotovili, da nekateri izmed vas niste javili spremembe v družini. Ker števil xružinskih članov, ki jih starši preživljajo, vpliva na prispevek - plačilo za varstvo otroka, prosimo, da vsako spremembo pravočasno sporočite, saj se s povečanim številom družinskih članov prispevek zmanjša, ali pa je obratno. Za vsako spremembo morate navesti ime in rojstne podatke novorojenega otroka, prav tako tudi, če se družina zmanjša.
Če želi kateri od staršev preveriti točnost podatkov, si jih lahko ogleda do 15. 12. 1979, vsak dan od 6. do 10. ure, pri Justinu Kranjčiču.
J. K.
Novoteksove tkanine v ZDA
NOVOTEKS je največji jugoslovanski izvoznik tkanin na ameriško tržišče, kamor kontinuirano izvaža že od jeseni 1976. leta.
Ker so izvožene tkanine kvalitetne in ker vsako sezono ponudimo obširno kolekcijo vzorcev, katero pripravijo naši strokovnjaki skupaj z zastopnikom, kupcem iz ZDA, ki pozna razmere in modo ameriškega trga, smo že leta 1977 dosegli obseg naročil, oziroma smo izvozili takšne količine, ki jih lahko letno ponudimo na to tržišče. Z vsakim letom pa se možnosti izvoza v ZDA večajo, ker smo si pri ameriških kupcih zaradi pravočasnih dobav in dobre kvalitete tkanin pridobili sloves ustreznega dobavitelja. Seveda pa so naše možnosti ponudbe v izvoz omejene in tako imamo praktično vsako sezono več naročil, ki jih v celoti ne moremo sprejeti zaradi omejenih zmogljivosti proizvodnje za izvoz.
Tkanine, ki jih izvažamo v ZDA, so kvalitetne in kvaliteto tudi vse bolj izboljšujemo, kar nazorno povedo naslednji podatki:
—	v letu 1976 in 1977 smo izvozili skupaj 385.000 yardov tkanin v vrednosti 1,100.000 ameriških dolarjev, reklamacije pa so glede na izvoženo vrednost znašale 1,16 %;
—	v letu 1978 smo izvozili skupaj 352.000 yardov tkanin v vrednosti 1,103.000 dolarjev, reklamacije pa so znašale 1,10%;
—	vi. polletju 1979 smo izvozili 127.000 yardov tkanin v vrednosti 430.000 dolarjev, od tega je bilo reklamirano 0,17%.
Torej je kvaliteta izvoženih tkanin čedalje boljša, saj smo se na napakah — ob prejetih reklamacijah tudi učili in jih dosledno odpravljali.
Tudi cene, ki jih dosegamo pri izvozu v ZDA, so v primerjavi s cenami, kijih dosegamo pri izvozu na druga tržišča, dobre, posebno če upoštevamo, da na ameriško tržišče izvažamo znatno večje količine kot v druge
države. To je razvidno iz podatkov o udeležbi izvoza tkanin po posameznih področjih v letu 1978:
1.	ZDA 60,6 % (izvoženih količin v letu 1978),
2.	Zahodno-evropske države
(Danska, Italija)	17,5%
3.	države v razvoju
(Irak, Ciper)	3,9 %
4.	izvoz preko jugoslovanskih
konfekcij v zah. Evropo (MURA, RAMENSKO, NOVOTEKS	9,- %
5.	izvoz v SZ
-direktno	5,5%
— preko konfekcij	3,5 %
100%
Ameriško tržišče smo z nemajhnim trudom, ki smo ga vložili v obdobju od leta 1976 do danes v izdelavo naročil, osvojili, vendar naših naporov ni konec. To veliko in zahtevno tržišče bomo obdržali le, če bodo tudi v bodoče naše storitve ostale na dosedanji ravni in se sproti prilagajale novim zahtevam ameriških kupcev.
E. M.
BERITE TOVARNIŠKO GLASILO NOVOTEKS.
Večja ponudba na trgu, povezana z večjo proizvodnjo, je vzrok za zasičeno tržišče in je privedla potrošnike, da izbirajo med podobnimi proizvodi. Zaradi tega je kvahteta proizvodov postala merilo vrednosti. V gospodarstvu ne smemo gledati na produktivnost samo kot na količinski kazalec, kot je število proizvodov na enoto dela, temveč je pomembnejše število kvalitetnih proizvodov na enoto dela, ki jih trg sprejme.
Kvaliteta izdelka je odvisna od kvalitete dela vseh zaposlenih v delovni organizaciji ter je vezana na vse službe tako, da vsak delavec s kvahteto svojega dela vpliva na končni rezultat.
Pri nas govorimo o kvaliteti predvsem pri pregledu mesečnih rezultatov, in to predvsem v povezavi s formiranjem vrednosti točke (osebni dohodki). Pri periodičnih, tromesečnih obračunih vsaj v poročilu ni bilo o kvaliteti niti besede. Zato bom podala pregled doseženih razultatov kvalitete v prvih devetih mesecih letošnjega leta - posebej za konfekcijske izdelke in posebej za tkanine, kajpak v primeijavi z enakim obdobjem lanskega leta.
Konfekcijski izdelki:
proizvedeni
komadi
1978	690.400 kom.
1979	886.675 kom.
v klasi: kom.
6238 kom. — 0,90 %
6408 kom. — 0,72 %
reklamirano
kom.
432 kom — 0,06 %
495 kom — 0,10 %
Iz teh podatkov vidimo, da je malo izdelkov slabe kvalitete, kljub temu ne smemo za-
Kvaliteta -reklamacije
nemariti njihovega števila in njihove zmanjšane vrednosti.
Reklamacije so v večini primerov upravičene in se nanašajo na napake v blagu, kvaliteto pribora, videz po nošenju (izpadanje flora pri žametu) in niansiranje posameznih delov.
Pa vendar to ni prava slika kvalitete. V več primerih so cele skupine (delovni nalogi) izdelkov slabše kvalitete zara-_ di neusklajenosti ali nepravilno izbranih dodatld v (patenti, svila, zadrge), zaradi krojev, samega šivanja in mer. Dogaja se, da se izdelki takšne kvalitete na zahtevo prodaje odpošljejo kupcem.
Tkanine in pletenine: proizvedeno:
1978	2,464.985 m
1979	2,597.412 m od tega v klasi:
174.442 m
108.007 m oz. 7,08 % oz. 4,16%
Točnih podatld v nimam v reklamacijah, vendar iz obstoječih ocenjujem, da je reklamiranega blaga za manj kot 1 %. Raklamirajo trgovskaP podjetje, konfekcije in posamezniki.
Konfekcije v glavnem reklamirajo neuravnan votek, niansiranje, lome, nemirnost površine zaradi neenakomerne preje, tuja in temna vlakna na svetlih desenih.
Trgovine pa reklamirajo v glavnem nepravilno deklarirane dolžine. Menim, daje to
— zaradi pogostih reklamaci dolžin - resen problem.
V primeijavi z ostalimi proizvajalci tkanin so naši izdelki prve kvalitete med najboljšimi.
Kljub izboljšanju kvalitete (v primeijavi z lanskim letom), moramo stremeti za tem, da procent slabe kvalitete zmanjšamo. Pri nas pomeni 1 % slabe kvalitete zmanjšanje dohodka za najmanj 100 milijonov S din.
Zavedati se moramo, da boljša kvaliteta pomeni tudi večji dohodek, tu pa so naše rezerve. Zaradi tega je treba dati večji poudarek na kvalitetno delo neposrednih delavcev in vseh služb, oziroma vseh delavcev v Novoteksu. __________________ B. U.J
Delovno predsedstvo na občnem zboru DITT za Dolenjsko.
Nekaj o DITT Dolenjske
Na referendumu glasovali „za”
Poročilo komisije za izvedbo referenduma za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov, ki je bil 6. novembra 1979 v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije.
Komisija je po pregledu volilnega materiala iz posameznih temeljnih organizacij oziroma delovne skupnosti skupnih služb ugotovila, da so bile sprejete z večino glasov vse spremembe in dopolnitve splošnih aktov.
Vse temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb so glasovale za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev, sprememb in dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD ter samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD.
Vse temeljne organizacije, brez delovne skupnosti skupnih služb, so glasovale za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Novotek in spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev so glasovale vse temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb razen temeljne organizacije Konfekcija III Trebinje.
Temeljna organizacija Tkanina pa je glasovala še za samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost volnarske industrije Beograd.
Referenduma se je udeležilo 1937 delavcev od 2407 v volilne imenike vpisanih delavcev, to je 80,47 %.
Udeležba na referendumu in tudi rezultati referenduma so zadovoljivi, kar je rezultat dobro pripravljenih javnih obravnav.
KOMISIJA ZA IZVEDBO RETERENDUMA
Običajno sklenemo pregled o svojem delu in rezultatih tega dela, ko se izteče leto. Ker je pred člani društva oziroma tehniki in inženirji čas, ko naj bi aktivnosti poživili, naj bi bil pričujoči zapis obenem tudi poziv k aktivnejšem delu.
Pred letom dni smo na občnem zboru sprejeli program dela za dveletno obdobje, katerega osrednja naloga naj bi slonela na strokovnem delu.
Strokovno delo obsega predvsem izobraževanje vsega strokovnega kadra po ožjih, specifičnih smereh do splošnega izobraževanja zaposlenih v DO z organiziranjem predavanj ali posvetovanj, pri katerih bi sodelovali domači in zunanji strokovnjaki. Med pomembnimi dejavnostmi iz programa je delo na področju informiranja in spodbuditev raziskovalnega in inovatorskega dela.
Pri pripravi programa je sodeloval večji del članov iz naše DO, sodelovali pa so tudi člani iz Labodove in Tekstilanine sekcije.
Eno od prvih posvetovanj je bilo organizirano za člane društva na Vinomeru, ko nam je mag. Simoneti podal osnovne smernice perspektivnega razvoja tekstilne industrije v Sloveniji- Razprava je nakazala glavne naloge, ki čakajo tehnika v tekstilni industriji. Slednja se bo morala usmeriti predvsem v industrijo z večjo stopnjo dohodka s proizvodnjo artiklov, ki bodo tržno zanimivi in visoke kakovosti.
Glede na pomembnost standardizacije v tekstilni industriji in oblačilni panogi so člani društva iz Novo-teksa in Laboda s prispevkom zunanjih strokovnjakov pripravili posvetovanje o standardizaciji. Ker so na novo stopili v veljavo pomembni standardi, kot so standard o označevanju, obeleževanju in pakiranju tekstilnih proizvodov (E. AO. 011), standard za prejo (F. B2. 011) in standard za tekstilne izdelke ravnih površin (F. CO. 011), se pravi standard za tkanine in pletenine, je ing. Savič, strokovni delavec Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo, podrobno razčlenil vse bistvene elemente, ki zagotavljajo kakovost izdelka in s tem tudi jamstvo potrošniku, in sicer delovni organizaciji ali individualnemu kupcu.
Kako se izvaja kontrola kakovosti tekstilnih in oblačilnih izdelkov in na kaj se daje poudarek pri obveznosti uporabljanja in spoštovanja predpisanih norm s strani inšpekcijske službe, je republiški tržni inšpektor ing. Stojanovič s primeri iz prakse in na osnovi določil zakona o standardizaciji nakazal obveznosti
vseh v OZD, katerih dejavnost je proizvodnja in promet tekstilnih izdelkov.
Glede na veliko udeležencev in živahno razpravo, ki je tekla več ur, lahko sklepamo, da bi podrobnih posvetovanj morali organizirati še več.
Po zaključnem računu je bila v okviru DO Novoteks za člane društva in druge organizirana razprava o poslovanju v preteklem letu. Glavni direktor Stane Dolenc je podal osnovne pokazatelje oziroma elemente, ki so bistveno vplivali na finančni rezultat. Na osnovi razprave o rezultatih poslovanja in analize reševanja planskih obveznosti v preteklem letu ter vključevanja v planske naloge za leto 1979, ki jih je podala Dora Kovačičeva, so se izoblikovali sklepi o nalogah in obveznostih članov društva, katerih izvrševanje se bo skoraj pokazalo ob sklepanju poslovnega leta.
Z izobraževanjem po specifičnih smereh se je pričelo v predilnici Metlika in Novo mesto z namenom, da skupno z vzdrževalci razčlenijo probleme, ki se pojavljajo na posameznih tehnoloških fazah v obeh predilnicah, izmenjajo izkušnje ter opažanja in s tem pomagajo tudi mlajšim kolegom, da se hitreje in učinkovitejše vključijo v proces dela.
V konfekciji so analizirali planiranje in težave, ki se pojavljajo med proizvodnjo, le-te pa spreminjajo plan po rokih in količinah, da probleme čimprej ali v največji meri zmanjšajo.
Ker se vsakodnevno soočamo s problemi, ki se ponavljajo v teku celotne proizvodnje, je nujno, da se s pričetim delom nadaljuje. Poleg strokovnega dela v sklopu društva in na svojih delovnih mestih se člani aktivno udejstvujejo v družbenopolitičnem delu v podjetju in krajevnih skupnostih. Poleg izobraževanja, na strokovnih sestankih in posvetili, se tehnični kader seznanja s tehničnimi in modnimi novostmi z obiski sejmov ali sorodnih podjetij, kar je vedno povezano z delom, ki ga tehnični kader na svojem delovnem mestu opravlja. Organiziranje takih obiskov v okviru društva je otežko-čeno zaradi majhnih sredstev, s katerimi razpolaga društvo.
Vendar je bilo omogočeno, da si je svetovno razstavo „1TMA” v Hannovru ogledalo večje število tekstilnih strokovnjakov, katerih naloga pa je, da pripravijo izčrpna poročila o novitetah s področja tekstilnih strojev. O vseh novostih s tega področja bomo prediskutirali z ostalimi člani in grupami vzdrževalcev po organiziranih skupinah v prihodnjem mesecu.
Z
občnega
zbora
DITT
19. oktobra je dolenjsko društvo inženirjev in tehnikov imelo svoj redni občni zbor. Tovarna Beti nam je tudi to pot ponudila svoje prostore na Vinomeru v Beli krajini). Udeležilo se gaje sorazmerno veliko članov iz Tekstilane, Laboda in Novoteksa. Povabilu se je odzvalo tudi nekaj članov iz Beti.
Osrednja točka dnevnega reda so bila izhodišča za nadaljnji razvoj tekstilne industrije SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985. S strani IO Splošnega združenja tekstilne industrije SR Slovenije je prevzel nalogo tov. Dolenc, glavni direktor DO Novoteks, da razgrne oziroma poda osnovna izhodišča razvoja vsem članom društva na Dolenjskem. S tem naj bi se tudi ves strokovni kader, ki dela v tekstilni industriji, vključil v razpravo, ki je tekla do konca oktobra. Zaradi pomembnosti razprave, sta se udeležila občnega zbora tudi direktorja DO Labod in Beti iz Metlike.
Na osnovi razprave je zadolžena 3-članska komisija, da posreduje pripombe in mnenja, ki so jih imeli elani v razpravi. Tekstilnemu inštitutu iz Marobira in Programskemu svetu IO Splošnega združenja, ki sta izhodišča pripravila.
Poleg poročil, ki so jih podale sekcije, vključene v DITT Dolenjske, o delovanju in akcijah, ki so se odvijale v tem letu, je bil sprejet tudi sklep o odcepitvi članov iz DO Tekstilana. Zaradi velike oddaljenosti in slabih prometnih zvez, je bilo sodelovanje pri skupnih aktivnostih in udeleževanju sej večkrat otežko-čeno. Poleg tega obstaja v Kočevju več tekstilnih delovnih organizacij, katerih člani se bodo povezali v samostojno društvo.
Za 15-letno sodelovanje so poklonili staremu društvu leseno skulpturo kočevskega medveda.
Izredno lep, sončen poznojesenski dan, žareče barve vinogradov, so pripomogle, da so se člani po resnem delu programa kaj hitro znašli zunaj ob ognju, na katerem se je pekel dišeči kostanj. Kaj kmalu je po od sonca pozlačenih gričih odmevala prešerna pesem.
B. J.
Naj 'sklenem svoj zapis z zagotovitvijo, da je ostala Še vrsta aktivnosti, določenih s programom dela, neizvr-šenih, ki pa nas obvezujejo kot člana društva in ne na koncu tudi kot člana kolektiva.
B. J.
Poročilo skupne disciplinske komisije
od 12.9. 1979 do 1. 10. 1979
UKREP PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA je bil izrečen naslednjim kršiteljem delovne discipline:
1.	Jožetu Klobučarju, (1959), delavcu TOZD Tkanina, ker je bil več časa odsoten z dela in svojih izostankov ni opravičil.
2.	Zoranu Pešiču, (1960), delavcu TOZD Tkanina, ker je dne 2. 8. 1979 in 4. 8. 1979 neopravičeno izostal z dela in ker ga od 6. 9. 1979 dalje ni bilo več na delo.
4.	Hinki Krčič, (1959), delavki TOZD Konfekcija I. Novo mesto, s tem, da od 17. 9. 1979 dalje ne prihaja več na delo niti svojih izostankov ne opraviči.
5.	Janezu Dularju, (1942), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela pet delovnih dni.
6.	Jovanu Petriču, (1952), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno zapustil delovno mesto med delovnim časom, zaradi česar je stala proizvodnja in je bil oviran nadaljnji delovni proces. Ukrep je izrečen pogojno za dobo enega leta.
7.	Antonu Ravbarju, (1935), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela dva delovna dncv 3
UKREP RAZPOREDITVE NA DRUGA DELA oz. naloge za eno leto je bil izrečen Marici Klobučar, (1959), delavki TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostala z dela in ker je v nočni izmeni spala med delovnim časom. JAVNI OPOMIN je bil izrečen naslednjim delavcem:
1.	Franju Miškoviču, (1951), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela dva delovna dneva.
2.	Martinu Pleskoviču, (1927), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela en delovni dan.
3.	Mirku Duranoviču, (1955), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela in neopravičeno zapustil delovno mesto med delovnim časom za eno uro.
4.	Nedeljku Tomoviču, (1955), delavcu TOZD Tkanina, ker je dva dni neopravičeno izostal z dela.
5.	Matiju Lužarju, (1957), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela.
6.	Sonji Židanik, (1955), delavki TOZD Konfekcija L Novo mesto, ker je udarila sodelavko na delovnem mestu.
7.	Zdenki Blagojevič, (1955), delavki TOZD Konfekcija I Novo mesto, ker je udarila sodelavko na delovnem mestu.
MARIJA HODŽIČ
BOLNIŠKI IZOSTANKI 001-IX1979
TOZD	bolezni	nesreče	nega	skupaj	
	X	X	X	X	X
tunina	9.0	0.3	1.6	11.0	2.5
konfekcija	S.9	-	2.6	8.5	6.9
liiniiia	2.1	-	1.0	3./	36
8 $ $ $	4.1	-	1.4	5.5	3.9
skupaj	/.3	0.1	1.1	9.2	3.S
Imamo tudi namišljene bolnike
Pri analiziranju bolniških izostankov smo prišli do zaskrbljujoče ubotovitve: izostanki neprestano naraščajo. Ta ugotovitev me je privedla do zaključka, da ni dovolj, da so z rezultati bolniških izostankov seznanjeni le vodilni tovariši iz tozdov in delovne organizacije.
V devetih mesecih letošnjega leta smo zaradi bolezni in nege otrok v temeljnih organizacijah TKANINA, Konfekcija I, Trgovina in v delovni skupnosti skupnih služb izgubili 27.187 delovnih dni, kar predstavlja 9,2 % fonda delovnih dni. Nadomestila za te izostanke so bila izplačana skupno v višini 4,261.157 dinarjev. Boleznine so v navedenih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih od preteklega leta narasle za 3 %.
Posebno zaskrbljujoči so podatki v tozdu Tkanina, ker so se izostanki zaradi bolezni povačali kar za 2 %. Dosti bolje ni v delovni skupnosti skupnih služb, ker je znašalo povišanje 1,9 %. Ugodnejšo sliko pokaže tozd Konfekcija I, ker so se bolniški izostanki zmanjšali za 1,3 % v primerjavi z letom 1978, vendar so še vedno previsoki.
Zaradi bolniških izostankov je tozd Tkanina izgubil 19.271 delovnih dni, nadomestil pa je bilo izplačanih za 3,003.683 din. Tozd Konfekcija I je izgubil 4019 delovnih dni, izplačanih pa je bslo 536.477 din nadomestil. Tozd Trgovina je izgubila v II. in III. tromesečju 372 delovnih dni, nadomestil pa je bilo izplačanih za 70.422 din. V skupnih službah je bilo izpada 3.525 delovnih dni, izplačano pa je bilo za 650.584 din nadomestil.
Tozd Tkanina je imel zaradi bolniških izostankov 11 % izpada, tozd Konfekcija I 8,5 %, Trgovina 3,7 % in skupne službe 5,5 %• V tozdu Konfekcija je bilo na račun nege
PRIMERJAVA BOLNIŠKIH IZOSTANKOV 1978/ 1979
10M
134
tozd tKanina
100.3
103:0
tQj0 konfakci^a I tozd troovma Ld	-------- »KMBflJ-----------•lOO^i
_________982
PRIMERJAVA PORODNIŠKIH DOPUSTOV
101.6
100.5
194 5
loid hcnfehajo i
100,3
rs-vpuj
otrok izgubljenih 2,6 % delovnih dni, kar je enkrat več kot v ostalih temeljnih organizacijah in skupnih službah.
To je razumljivo, saj dela v Konfekciji 89% (predvsem mladih) delavk. Podobno je iz navedenih vzrokov tudi pri izostankih zaradi porodniškega dopusta.
Zaradi porodniških dopustov je bilo v tozdu Tkanina izbuljenih 4.323 delovnih dni ali 2,5 %■ V Konfekciji je bilo za 3.276 dni ali 6,9 % izostankov. V tozd Trgovina so v II. in III. tromesečju bile delavke 363 dni ali 3,6 % vsega delovnega časa na porodniškem dopustu. V skupnih službah je bilo porodniških izostankov 2.427 delovnih dni ali 3, %. Skupno je bilo v teh temeljnih organizacijah in skupnih službah zaradi porodniških dopustov 10.389 dni izostankov, nadomestil pa je bilo izplačanih za 1,703.722 din.
Zelo ugodni pa so rezultati glede nesreč pri delu ter prihoda in odhoda z dela. Teh izostankov je bilo v tozdu Tkanina 0,3 % medtem ko v ostalih temeljnih organizacijah nesreč ni bilo. Skupno je bilo v obravnavanih temeljnih organizacijah in skupnih službah le 0,1 % izostankov zaradi nesreč.
Posebno zaskrbljujoči so rezultati bolniških izostankov v šivalnici, kjer je bilo v septembru skupno 24,2,% izostankov. Od tega je bilo izostankov zaradi bolezni in nege otrok 16 %. Več delavk je že več mesecev v bolniškem staležu zaradi hujših bolezni, vendar smo ugotovili, da se nekatere od teh delavk ne javljajo v obratni ambulanti, zato tudi ne vemo, ali imajo od zdravniške komisije podaljšan bolniški stalež. Te delavke smo pozvali, naj se javijo v obratni ambulanti, da tam ugotove, kako je z njihovim zdravstvenim stanjem.
Problem so tudi krajši bolniški izostanki. Naša zdravstvena služba bo tudi tem v bodoče posvetila večjo pozornost, saj smo prepričani, da je veliko odsotnosti zaradi namišljenih bolezni, ki se pojavljajo zlasti ob kmetijskih in drugih domačih opravilih.
Naj o izsiljevanju bolniškega stale-ža navedem samo en primer. Delavec iz predilnice je prišel v obratno
ambulanto, češ da je bolan, in je zahteval bolniški stalež. Zdravnik ga je na njegov pritisk poslal specialistu, ki pa ni ugotovil bolezni. Na pritisk pacienta ga je nato zdravnik poslal v bolnico, kjer so v nekaj dneh ugotovili, da ni bolan. Toda namišljeni bolnik je še vedno vztrajal na bolniškem dopustu, zato gaje zdravnik poslal na zdravniško komisijo. Seveda je ta na osnovi medicinske dokumentacije ugotovila, da delavec ni bolan. Toda delavec se je ponovno vrnil v obratno ambulanto in od zdravnika zahteval bolniški stalež. Ker ga ni dobil, seje obnašal skrajno predrzno ter zdravniku celo grozil s smrtjo. Zdravnik je zadevo prijavil milici, vodja delovne enote pa je delavca prijavil disciplinski komisiji.
Zaradi tako povečanih bolniških izostankov smo v primerjavi z lanskim letom izgubili za okoli 18,000.000 din celotnega prihodka. Pri tem pa ni upoštevana delovna skupnost skupnih služb, kjer je zaradi velikih bolniških izostankov zaostajalo delo. Zaradi manjkajočih delavcev so često morali drugi opravljati njihovo delo v nadurnem času.
Vsi podatki poleg višine izplačanih nadomestil za bolniške izostanke kažejo stanje, ob katerem se mora zamisliti vsak naš delavec, posebno pa naj se zamislijo tisti delavci, ki brez upravičenega razloga ostajajo doma zaradi namišljene bolezni.
JOŽE UDOVIČ
GUMO TEKSTU« TOVMNi NOVO MOTO
JM? NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Glasilo je opremil izdajateljski svet v naslednji sestavi:	Hinko
Šinder, Danilo Kovačič, Mladen Radojčič, Martina Vidic, Mojca Peroci, Jana Jovič in Marjan Somrak. Uredništvo in uprava: Novo-teks, Novo mesto, Foerster-jeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Tisk:	Knjigotisk, Novo
mesto.
V Jasenovac in na Kozaro
V hladnem in meglenem jesenskem jutru 7. oktobra 1979 smo se delavci temeljne organizacije „Novoteks“ Metlika odpravili na sindikalni izlet v Jasenovac in na Kozaro. Okrog pete ure smo z zamudo krenili z dvema avtobusoma izpred „Novoteksa“ v Metliki.
Prva točka izleta je bila zloglasno taborišče smrti in groze Jasenovac. Tam smo si ogledali muzej, v katerem so ohranjena pisma in ostanki predmetov iz taborišča. Z ogledom diapozitiva in obširne razlage smo spoznali grozote o mučenju ljudi iz vseh krajev Jugoslavije, pri katerem so imeli velik delež domači izdajalci. V Jasenovcu je umrlo okrog 700.000 nedolžnih ljudi. Prizanesli so zelo majhnemu številu ujetih, ki so se rešili in izpovedali grozote, ki so se tam dogajale. Beg je bil skoraj nemogoč, kajti taborišče je bilo na vseh straneh zaprto. Na eni strani Sava, na drugi železnica in na tretji žica. Sava je v času vojne naplavila na tisoče iznakaženih tmpel. Danes na tej veliki ravnini stoji spomenik v obliki tulipana, ki dokazuje, da raste novo življenje in da se življenja ne da uničiti. Iz Jasenovca smo se odpeljali na Kozaro. Planina Kozara se nahaja na širokem prostoru med rekami Uno, Sano, Savo in Vrba-som. Dolga je okrog 70 km in široka 30 km. Kozara je preživljala najtežje bitke v času NOB, vendar je sovražniki in domači izdajalci niso mogli streti.
Že ob prihodu na Kozaro nas pri stopnicah opominjajo vrstice, da so bili ljudje Kozare hrabri in složni.
To so vrstice, napisane narodu: ,Mi smo brada izpod Kozarice, gdje ne rada majica izdajice.. „0j Kozara, ne treba ti kise, heroji te krvlju natopiše..
Spomenik NOB na legendami Kozari, postavljen po zasnovi znanega jugoslovanskega kipaija Dušana Džamonje.
Na vrhu Kozare stoji spomenik, ki simbolizira enotnost, vso tragiko dogajanj na tem področju in istočasno zmago borcev in naroda tega kraja. Spomenik obkrožajo betonske kolone, ki predstavljajo nenehni pritisk na Kozaro. Leta 1967 je bila Kozara proglašenaa za nacionalni park.
Priporočala bi, da si po možnosti vsak ogleda te kraje. Izlet smo zaključili z večerjo v Kamanju.
M. G.
Do „Franje” in nazaj
Prišel je težko pričakovani 10. oktober, ki je bil določen, da se odpeljemo na izlet ali, kot temu strokovno pravimo, ekskurzijo. Največ je bilo ugibanja, ali bo vreme lepo ali bo deževalo? No, vreme je bilo kot naročeno, to je še povečalo zadovoljstvo vseh udeležencev, tako da se je takoj zaslišala v avtobusu pesem. Kaj kmalu smo prišli v Škofjo Loko, kjer je bil prvi postanek. Po kavici in čaju, in tu in tam kakšnemu „rumčku“, smo si ogledali predilnico Škofja Loka.
Po ogledu predilnice in krajšem pogovoru smo se v lepem dopoldnevu odpeljali čez Poljansko dolino proti Cerknemu in končnemu cilju: obisku bolnice Franja.
Na cilju sta nas pozdravila sonce in čist gorski zrak. Po krajšem postanku pred gostiščem smo se odpravili na ogled same bolnice. Bili smo presenečeni nad urejeno okolico in objekti, ki že tako dolgo po vojni kažejo podobo, kje in v kakšnih okoliščinah so živeli in se zdravili ranjenci iz NOB. Vtis, ki so ga naredile na nas visoke, strme stene, je marsikomu zastavil vprašanje, kako in v kakšnih pogojili so živeli ranjenci v težkih vojnih dneh. Po ogledu bolnice in krajšem počitku v gostišču smo se odpeljali
zadovoljni spet nazaj čez hribe proti Škofji Loki na kosilo. Kosilo nam je bilo že kar dobrodošlo, za kar sta pripomogla svoje tudi čist zrak, na neki način pa tudi gostišče pred bolnico Franjo, kjer nisi mogel kupiti drugega kot „redko“ hrano. Po izdatnem kosilu smo se odpeljali proti Dolenjski.
Vožnja nazaj je hitro minila. Tako smo kmalu prišli do Grosupljega, kjer smo sc v tamkajšnjem motelu ustavili za krajši čas.
Izlet pač ne bi bil izlet, če ne bi bilo družabnega zaključka. Zato so se organizatorji izleta dogovorili, da bo ta zaključek pri Henčku na Dobravi. Tako je tudi bilo. Veselje in sproščenost, ki sta zavladala takoj pri odhodu avtobusa zjutraj izpred tovarne, sta bila prisotna tudi na večerji v gostišču Henček, kjer smo se ob zvokih vesele glasbe tudi malo zavrteli. Tako je minil en dan, ki smo ga vsi udeleženci izleta preživeli zadovoljni, vsi z eno mislijo: „Kadar je veselo, je dan res prekratek!"
Strinjam se z ugotovitvijo enega od udeležencev izleta, ki mi je po razgovoru po izletu dejal: „Jaz bi šel na tak izlet vsako soboto."
Izlet je za nami. Sedaj imamo vsi nalogo, da razumevanje, ki je bilo prisotno na izletu, prenesemo v enoto, saj le tako lahko pričakujemo boljše rezultate pri delu.
BLAŽIČ ALOJZ PREDI LN1CA NOVO MESTO
AKTUALNA KARIKATURA