DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 10.— Naročnina: Mesečna L. 45.—
PoSt. 6ek. rafi. at. 0-18127
Leto I. - Štev. 9
Gorica - Trst, 20. junija 1947
Izhaja vsak petek
Slovanstvom komunizem
Služimo svojemu narodu in ne svetovni revoluciji
Dva sta sodobna sovražz nika slovanstva: 1. tisti, ki trdijo, da je vsak Slovan komunist in 2. tisti, ki trdijo, da ni Slovan, kdor ni koz munist. Prvi so njegovi zuz nanji, drugi pa notranji nasprotniki. Oboji istovetijo Slovanstvo in komunizem, toda vsak iz drugačnih naz menov; eni zato, da usužnu jo Slovanstvo komunizmu kot slepilno sredstvo, drugi pa zato, da pod pretvezo borbe proti komunizmu za-tadenejo Slovanstvo. Eni in drugi greše proti svojim načelom, saj dobro vedo, da komunizem ni niti po svojem izvoru, značaju in razširjenosti nikaka svoji stvenost samo slovanskih narodov, niti da more biti Slovanstvo kot trajni naz rodnostni pojem istovetno s katerim koli minljivim socialnim in političnim iu strojem. Komunizem ni na: rodno, marveč mednarodno vprašanje, na kar prav nič ne upliva nesrečno dejstvo, da so proti svoji volji poz stali vsled zemljepisne lege in zunanjih posegov predz vsem slovanski narodi nove žrtve nasilja komunističnih manjšin. Jugoslavija, Pol jz ska, Bolgarija in le deloma tudi Čehoslovaška so poz siale plen komunizma iz istih vzrokov, zaradi katez rih dele z njimi enako usoz do tudi vsi vzhodno od črte Stetin z Trst ležeči nez slovanski narodi: Litvanci, Livonci, Estonci, Romuni, Albanci in sedaj tudi Madz žari. Poleg tega imajo težko vprašanje komunizma tudi mnoge druge evropske drz zave, četudi mu v njih ni uz spelo doseči izključne oblaz sti. Brez te skrbi ni tudi Italija. Tistim, ki se imajo za boljšo usodo zahvaliti le srečnejšim okolnostim, priz poročamo, da so glede očiz tanja komunizma bolj prez vidni, nepristranski, modri in stvarni.
Pričujoči članek nam je narekovala potreba tako z ozirom na tiste, ki Slovanz stvo zlonamerno istovetijo s komunizmom, kakor z ozirom na tiste, ki komuniz zem nedopustno istovetijo s Slovanstvom.
Opredelitev
slovanstva
V	odgovor obojim pribiz jamo, da se Slovanstvo niti vsebinsko, niti časovno, niti prostorninsko ne krije z nobeno politično ideologijo ali socialnim in gospodarz skim redom. Slovanstvo je trajnejše dejstvo, kot so minljivi nazori, ustroji in vladavine; bilo je pred njiz mi in bo za njimi. Slovanz stvo tudi ni ena država od Vladivostoka do Trsta, niti imperializem* nego je zavest narodne, jezikovne in krvne sorodnosti, ki naj se potrjuje v urejenih kub turnih, političnih in gospoz darskih odnosih med sloz vanskimi narodi, organiziz ranimi v medsebojno neodz visne države, toda na temez lju medsebojno strpljivih razlik političnih in socialnih načel, po katerih so urejene ter ne v nasprotju z upraz vičenimi interesi drugih dez mokratičnih narodov, niti iz\>en okvira sodelovanja z 2 njimi v novem mednaz
rodnem redu. Pojmovanje Slovanstva kot bloka, naz perjenega zoper druge naz rode ali njega zloraba kot sredstva za mednarodne politične in socialno revoz lucionarne interese, bi bilo usodno za samo Slovanstvo.
Preprosta resnica
Mnogi, ki zgolj zaradi slovanskega čustvovanja zmotno podpirajo ali vsaj trpijo sedanje nasilniške vladavine v slovanskih drz žavah, ne morejo spoznati preproste resnice, da komu.-nizem ni v službi Slovanz stva, marveč da je Slovanz stvo usužnjeno komunizmu v svifjo največjo nesreio. Za bodočnost slovanskih narodov bo imelo težke posledice dejstvo, da so vsiljeni jim režimi manjšin brezvestno povezali njih uz sodo z usodo komunizma. Po krivdi njih sedanjih oz blastnikov, slovanski naroz di ne morejo biti v službi svojega resničnega in nepoz srednega interesa, marveč jih z nasiljem vklepajo v tlačansko službo blodni »mesijanski« revolucijonarz ni ideji, ki po svojem medz narodnem značaju in naz menu nima nikake zvez.e z resnično narodno koristjo.
To resnico je najbolj kruto potrdil naš slovenski primer, saj so bili širšim koristim revolucije žrtvoz vani bitni narodni interesi. Komunisti so s svojo prz venstveno revolucionarno mislijo in koristjo v odloz čilnem zgodovinskem trez nutku odtujili svojo politiko od osnovnih in neposrednih koristi našega naroda. Žaz lostno je, da so jim pri tem nepreudarno sledili tudi nekateri tržaški in goriški izobraženci, ki so, misleč da služijo interesom svojega naroda, v resnici tem intez resom močno škodovali. Spričo tega se samo po sebi ni in ne bo reševalo vpraz šanj naših zapadnih in sez vernih meja in zlasti vpraz šanja Trsta samo kot sporz nih narodnih vprašanj med Jugoslavijo, Italijo in Avz strijo, marveč z mnogo širz ših mednarodnih vidikov borbe med svetovnim koz munizmom in demokracijo.
Narod ali revolucija?
V	luči teh spoznanj in izkustev se zastavlja vsem tržaškim in goriškim Sloz vencem osnovno in odloz čilno vprašanje, ali naj bo naša politika uravnavana po lastnem narodnem intez resu ali naj bo politika žrtvujočega se eksponenta mednarodne revolucije, ki ne pozna niti narodnih, niti državnih, niti zemljepisnih meja in ki. bi od nas zahte* vala vedno nove in nove narodne žrtve. Cena, ki smo jo za politiko narodno brezčutnih nasilniških haz zarderjev z našo usodo že plačali, daje sama odgovor na to temeljno vprašanje, od katerega zavisi naš boz doči program, naše delo in naša taktika. Izkušnje, ki jih že imamo s politiko, ki se je izneverila narodni koz risti, ki je iz Jugoslavije naredila šivanko komuniz zma za zbadanje v najbolj občutljiva mesta velikih in
močnih demokratičnih sil, nam brezpogojno ukazuje, da mora biti naša politika demokratična in narodna, ne politika rušilne in utoz pične svetovne revolucije, marveč politika ustvarjalz nega sodelovanja z vsemi miroljubnimi in svobodoz ljubnimi narodi.
Poraženi zmagovalci
Vedno smo bili pristaši misli, da se morajo med Juz goslavijo in Sovjetsko zvez zo urediti odnošaji, ob uvaz ževanju vseh nienih upraviz čenih interesov, ki so zdruz žljivi z demokratičnimi inz feresi jugoslovanskih naroz dov, toda nikoli si nismo zaz mišljali, da bi to bilo moz g oče uresničiti le za ceno prijateljstva z vsem ostalim demokratičnim svetom. Tiz sti, ki so se zaradi uresniz čenja notranje političnih revolucionarnih namenov ene same manjšinske stranz ke tudi zunanje politično nujno strogo enostransko naslonili na Vzhod, niso storili usluge našim narodz
nim koristim, niti širšim koristim sodelovanja in miz ru na Balkanu, Jadranu in v Srednji Evropi. S tem so si iz naših starih prijateljev naredili sovražnike, obez nem pa pomagali, da so jim bivši sovražniki mesto nas postali prijatelji. Tesno nam je bito pri srcu, ko so n. pr. ladje z žitom, namez njene prvotno v Jugoslaviz jo, dobile sredi poti ukaz, naj spremene pravec proti Nemčiji. Za osvetlitev stvaz ri bo najbrže zadostovalo če omenimo splošno mnez nje, da bi morali poraženi sosedi postaviti maršalu Tiz tu spomenik največje hvaz težnosti. Na teh nepojmljivih dejstvih so na naš raz čun zasnovale vse poražene sosedne države svojo rešez valno politiko ter uspele, da so se z mirovnih konferenc, kljub nekaterim izgubam, dejansko vrnile kot zmagoz valke, mi pa kot poraženz ci. Nam je ostala prihraz njena le zgodovinska čast zmagovalcev na bojišču, s sorazmerno nejvečjim številom mrtvih. Upravičeno lahko govorimo o poraženih zmagovalcih in zmagovitih poražencih. To je saldo protinarodne in nedemokratične komunistične politike.
H pogajanjem o začasni
vladi Trsta • Sporazum bodi
temelj mirnega sožitja ustvarjalnih sil!
»»Jadran«« je spet vstal
Slovenski in hrvatski akademiki na Svobodnem tržaškem ozemlju so obudili k življenju akademski klub Jadran", potem ko so odklonili zamisel akademske sekcije S 1 A U. Stari Jadran “le padel kot mučenik. Zatrl ga je fašizem. Koliko „Jadranovcev“ je padlo v 25 letni borbi proti fašizmu! Njihova kri in njihovi ideali so dediščina mladega „Jadrana“. Mladi Jadran1^ bo ponovno visoko dvignil prapor boja za demokracijo, za svobodo in za boljšega človeka.
Kaj hoče slovensko-hrvatski akademski klub „Jadran “? Njegov program nam odgovarja:
1. Obrambo osnovnih človečanskih in demokratskih svoboščin: svobodo misli, svobodo vere, svobodo govora, svobodo pred pomanjkanjem in svovodo pred ustrahovanjem.
2. Zaščito narodnih koristi slovenskih in hrvatskih akademikov na temelju enakopravnosti z visokošolci druge narodnosti.
3. Strokovno in kulturno izobrazbo članov.
Slovenski in hrvatski akademiki se zavedajo, da leži
Trst na nevarnem stiku in prehodu med severom in jugom, med vzhodom in zahodom. Zato postavljajo svoj klub na nepolitični in nadstrankarski temelj. Priznavajo vsakemu narodu in vsakemu človeku na STO-ju njegove pravice do svobode in kruha. Viteško hočejo braniti osnovne človečanske in demokratske svoboščine tako Slovencev, kakor Hrvatov in Italijanov STO-ja.
Slovenski in hrvatski akademiki priznavajo vsakomur njegove pravice, zato zahtevajo tudi zase priznanje in spoštovanje svojih pravic.
Narodi STO-ja rabijo sposobnih in poštenih izobra-ženskih kadrov. „Jadran" hoče biti kovnica strokovno spo sobnih izobražencev, ki bodo delali za blagor vseh narodov in vseh prebivalcev STO-ja.
Poudariti je treba, da ima klub Jadran “ v svojem programu tudi sledeče:
1. Ustanovitev knjižnice, čitalnice, strokovnih krožkov za slovenščino, srbohrvaščino, italijanščino, angleščino in ruščino; nadalje ustanovitev predavateljskega, literarnega in socialnega krožka.
2. Socialno skrbstvo za svoje člane: Ustanovitev sklada za podporo socialno šibkeje stoječih akademikov, nadalje osnovanje strokovne knjižice in posojanje učnih knjig. Klub „Jadran" stoji na stališču, da je sramota za narod, če njegovi sposobni sinovi ne morejo študirati iz socialnih vzrokov.
3. Družabne prireditve. Klub hoče v svojih članih čimbolj vzgojiti demokratsko in tovariško širokogrudnost, ki je ena izmed najboljših zavarovanj proti ozkim in omejenim totalitarnim tokovom v svetu. Klub bo ustanovil akademski pevski zbor in orkester. Na svoje družabne prireditve bo vabil tudi akademske starešine, strpne akademike drugih narodnosti in svoje simpatizerje.
Vsakemu poštenemu, demokratičnemu slovenskemu in hrvatskemu akademiku — ne glede na ožje politično prepričanje— so odprta vrata v JADRAN". Vstop je njegova dolžnost do demokracije in do naroda, dolžnost, ki jo ima vsak akademik v teh zgodovinskih trenutkih in ki io bo imel vedno bolj kot narodov izobraženec v bodočnosti. Redni člani kluba so slovenski in hrvatski akademiki tržaške univerze.
Slovenski in hrvatski akademiki in akademičarske, dokažimo, da smo vredni nasledniki svobodnih slovenskih visokošolskih generacij in da se zavedamo svoje akademske dolžnosti in odgovornosti do bodočih rodov in do svetovne demokracije 1
V	Trstu, dne 17. junija 1947. A. k. ,Jadrana.
Že nekaj mesecev so se vodila v Trstu tajna pogajanja med italijanskimi strankami bivšega Comitato di liberazio-ne nazionale (CLN) in komunistično S1AU za sporazum o sestavi bodoče začasne vlade Svobodnega tržaškega ozemlja in o najmanjšem delovnem programu za prvo dobo samostojne uprave pod guvernerjem. Stranke so se že sporazumele in medsebojno obvezale, da bodo delale za f>omirjenje duhov, za zaščito človečanskih pravic, za svobodo in enakopravnost vseh državljanov ne glede na njih jezik, vero in ideje ter so obsodile vsako nasilno dejanje in delovanje tako posameznikov, kakor tudi skupin. Dosežen je bil tudi sporazum glede nekaterih manj važnih splošnih vprašanj, toda o maogih bistvenih narodnih vprašanjih do sporazuma ni prišlo. Pogajanja so bila 9. t. m. celo nenadoma pretrgana. »Primorski dnevnik11 od 12. t. m. v svojem uvodniku toži, da se je očitalo komunističnim zastopnikom, da ne mislijo iskreno in da postavljajo nepremo-stjive ovire. Drugi strani pa očita, da so pri njej prevladale sile, ki jim ni za pomiritev na tržaškem ozemlju, ki hočejo nadaljevati s politiko sovraštva in vojnega hujskanja. To da so one sile, ki so v Italiji z De Gasperijem na čelu odstranile iz vlade komuniste in Nen nijeve filokomunistične socialiste, ki so v Franciji s pomočjo socialista Ramadiera vrgle iz vlade komunistično stranko in ki hočejo igrati takšno politiko, kot Truman v Ameriki.
Po tem sodeč, je bil spor med obema kriloma pogodbenikov globok in načelen. 2 italijanske strani pa se trdi, da so se pogajanja prekinila le zaradi nedoslednosti komunističnih predstavnikov, ki so se od vsega začetka pogajali tudi s kvalunkvisti, nato pa naenkrat izjavili, da nočejo z njimi nikakega sporazuma. Sedaj pa ti zopet preklicujejo to izjavo in na vso moč silijo, da bi s« pogajanja obnovila. Zakaj se jim naenkrat Uko zelo mudi, ni težko pogoditi.
Naše stališče je, da je stvaren, temeljit in iskren sporazum med obema narodoma na tržaškem ozemlju nujnost in pogoj za mirno sožitje ter gospodarski, socialni in kulturni napredek tukajšnjega prebivalstva. Odrekamo pa komunistični partiji in njenemu stvoru S1AU pravico nastopati pri takih pogajanjih kot edini predstavnici vsega slovenskega in hrvat-skega ljudstva tega področja, ki je po svoji ogromni večini nekomunistično ter nasprotuje ciljem in metodam, ki jih komunizem in SIAU uvajata v naše javno življenje. Prišel je čas, ko je treba pri reševanju vseh naših javnih vprašanj slišati in upoštevati tudi glas tukajšnjih demokratičnih Slovencev, ker le tak dogovor bo mogel biti tudi zanje obvezen.
Sila in moč posameznih političnih strank sta še neznani. Elem#nt strahu je doslej igral odločilno vlogo. Zato se politična veljava ne da preceniti na podlagi prisilnih vpisov in zaukazanih manifestacij. Šele bodoče resnično demokratične, tajne in svobodne volitve b«do pokazale idejno in politično opredeljenost našega naroda. Zato je naravna in nujna potreba, da so do tedaj zastopane
v začasni vladi prav vse ustvarjalne stranke in da skupno sodelujejo pri ustvarjanju sporazuma, ki naj bo temelj in srečni začetek bodočega sožitja med narodnostmi in strankami na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Od srede
do srede _
12. junija s Lord Pakenham je v zgornji zbornici izjavil, da je britanski veleposlanik v Moskvi od Molotova zahteval pojasnila
o	madžarskih dogodkih; le-ta pa jih ni dal, temveč je celo obsodil Britanijo, da se vmešava v madžarske zadeve. Lord Pakenham je tudi izjavil, da je prepoved zadnjih dveh opozicijskih listov in aretacija voditelja opozicije poslanca Petkova dokaz, da je bolgarska vlada totalitarna. Metode tistih, ki vladajo nad vzhodno Evropo, so podobne metodam nacistov in Gobbelsove diplomacije. — Brazilija bo sprejela 700.000 evropskih naseljencev. — Avstrijski kancelar Figi je izjavil, da je komunistični vodja Fischer (v avstrijskem parlamentu ima kompartija samo 4 poslance) zahteval spremembo vladne politike, kar pa je Figi seveda odločno odklonil. — Tudi v ČSR so začeli komunisti z akcijo proti ^prevratnim" elementom, posebno proti slovaški demokratski stranki, ki je pri svobodnih volitvah dobila 67% poslancev na Slovaškem. — Mongolske čete so s sovjetsko pomočjo vdrle v kitajsko pokrajino Sinkiang. Kitajska je protestirala, Moskva pa zanikuje vsako udeležbo sovjetskega letalstva. — Dunajska komisija za sestavo mirovne* pogodbe z Avstrijo je dosegla načelni sporazum v glavnih vprašanjih, ker je sovjetski predstavnik nenadoma popustil v spornih točkah. — Poljska komunistična vlada je zaprla več opozicional-cev, ki so razširjali politične knjige. — Madžarski opozicijski poslanec Sulyok je dejal, da na Madžarskem „ni svobode tiska in mišljenja. Vsako zasedanje parlamenta ovirajo organizirane in oborožene skup;ne, ki so dobro plačane". Ker je zahteval mednarodno nadzorstvo pri volitvah, ga je minister Kies obtožil ,, veleizdaje *. — Bolgarska zbornica je s svojo umetno u-stvarjeno komunistično večino odvzela mandate 23tlm opozicijskim poslancem. — V Budimpešti so komunisti začeli razprave proti 44 opozicionalcem zaradi „veleizdaje in zarote".
13. junija i Dopisnik BBC poroča, da novo madžarsko vlado v Budimpešti prebivalstvo primerja s svoječasno nacistično lutkovno vlado, ki pa je Imela več pristašev, kot jih ima sedanja. — Paragvajski begunci v Urugvaju upajo, da se bo vstaja kmalu končala s premirjem In istočasnim odstopom predsednika Morin'ga. — Francoski parlament je rat flci-ral mirovno pogodbo z Italijo; na področju Tende in Brige bodo izvedli plebiscit, če hoče prebivalstvo priti pod francosko oblast.
— V britanskem parlamentu je minister McNell dejal, da so na Madiarškem rešili vladno krizo na način, kakor je to delal Hitler.
— Voditelj romunske opozicije Maniu je pozdravil Trumanovo doktrino. — Na Poljskem se borijo čete in polieja proti močnim ukrajinskim upornikom.—Nagy je odpotoval v USA. — Argentinlja je kot 18. država pristopila k Mednarodni begunski organizaciji. — Po jugoslovanskih poročilih sta dve grški letali obstreljevali obmejno postojanko pri Dojranskem jezeru; Grki pa to vest zanikujejo.
14. junija« Finska je kot edina država spet redno plačala Združenim državam obrok za posojilo iz prve svetovne vojne. — Po novem madžarskem votivnem zakonu bo na tisoče političnih nasprotnikov vladajočih komunistov Izgubilo votivno pravico. — V Rimu so podpisali sporazum za olajšanje umika britanskih iet iz Italije. Ob podpisu ratifikacijskih listin mirovne pogodbe z Italijo je Truman izrekel prijazne besede na naslovltalije. V Romuniji,
Nadallevanle na strani 2
Od srede
do srede
(Nadalievan)e 3 prve strani)
Bolgarski in na Madžarskem pa je dejal, da vlade zatirajo prebivalstvo in ne spoštujejo jaltskih obveznosti. — Italijanska ustavodajna zbornica je z 279 proti 155 glasovom sklenila, da bo poslovala do konca leta; volitve bodo spomladi. — Britanski delegat je zahteval, naj Varnostni svet razpravlja o imenovanju tržaškega guvernerja. — Britanski letalski minister Noel Baker je bil na obisku v Beogradu.
15. junija: Ameriški fiziki so iznašli novo tajno orožje, katerega učinki so strašnejši kot učinki atomske bombe. — Bolgarska vlada je znižala obrok kruha. — Vojna škoda v Italiji znaša 3.029 milijard lir. — Sovjeti so trikrat odklonili sestaviti zavezniško komisijo za preiskavo madžarskih dogodkov. — Bivši podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Dean Acheson je v javnem govoru iznesel dolgo vrsto obtožb proti Sovjetski zvezi; napovedal je tudi hudo krizo v Evropi za prihodnje leto.
— Poljska vlada je v Londonu protestirala, ker so se britanske uradne osebnosti udeležile pogreba bivšega poljskega predsednika Racklewicza.
16. junija; Moskovska „Prav-da“ je objavila članek o Marshallovem načrtu za gospodarsko pomoč Evropi, za katerega pravi, da je zgolj ponovitev Trumanovega načrta ter ima namen z dolarji izvajati politični pritisk ter se vmešavati v notranje zadeve drugih držav. — V Novem Južnem Wallesu v Avstraliji so socialisti izgnali vse komuniste iz sindikatov. — Bivši nemški veleposlanik na Japonskem je na sodni razpravi v Tokiu izjavil, da je Hitler v septembru 1944 zavrnil ponudbo za japonsko posredovanje v vojni med ZSSR in Nemčijo. Ni mu pa znano, če je tedanji japonski zun. minister stavil ta predlog na sovjetsko prošnjo ali pa na svolo pobudo. — Namestnik predsednika Varno t-nega sveta Parodi je izjavil, da so bili razgovori za ustanovitev mednarodne policijske sile onemogočeni zaradi pomanjkanja zaupanja med ZSSR in ostalimi velesilami. — Ko je britanski delegat Cadogan zahteval, naj Var. svet razpravlja o imenovanju tržaškega guvernerja, je sovjetski delegat Oromiko izjavil, aa VS ne more sklepati o tem vprašanju, dokler ne bo ratificirana mirovna pogodba z Italijo (katere pa doslej ni ratificirala edinole ZSSR). — Madžarski kardinal Mindszenthy je izjavil, da pošiljke živil na Madžarsko po-jenjujejo, odkar so izpremenili vlado.
17. junija i Bevin je odpotoval v Pariz na razgovore s francosko vlado o ameriški gospodarski pomoči Evropi, — V Rimu so za tikali vest o odstopu predsednika ital. 'republike De Nico-le. — ZSSR je nenadoma predložila norega kandidata za tržaškega guvernerja, in sicer francoskega veleposlanika v Pragi Mauricea Dejeana, ne da bi prej vprašali Francija. Ta predlog pa je pri ostalih velesilah vzbudil presenečenje, ker so svoječasno sklenili, da za guvernerja ne b do imenovali predstavnika kakšne velesile. — Bivši madžarski min. preds. Ferenc Nagy je imel v Washingtonu tiskovno konferenco, na kateri je izjavil: »Sovjetska policija je z najbolj nečloveškimi načini do segla zahtevana priznanja od nekaterih članov večine madžarskega parlamenta”. Protestiral
)e proti nasilju na Madžarskem n pozval vlade svobodnih narodov, naj vzpostavijo svobodo in demokracijo v Vzhodni Evropi.
— Iz večinske madžarske stranke malih posestnikov so spet na komunistični pritisk izključili pet poslancev. Pričakujejo, da bodo komunisti toliko časa stavi,ali zahteve za .prostovoljne izsto-pe“ Iz te stranke, dokler sami s terorjem ne bodo dobili večine v parlamentu. — Ameriško vojno ministrstvo je izdalo brošuro, v kateri opozarja vojake na taktiko komunistov, ki hočejo uničiti ameriško demokracijo. — Na ameriškem in britanskem področju Nemčije niso dovolili delovanja »Enotne socialistične 8tranke“ (t.j. maskirane kompar tije); pač pa je dovoljena komunistična partija.
18. juni-ai Bevin in Bidault sta imela v Parizu daljši razg -vor. Sklenila sta predlagati Molotovu sestanek zunaniih ministrov Sovjetske zveze, Anglije in Francije. — Svet francoske republike je ratificiral mirovno pogodbo z Itali o. Na francoski strani manjka sedaj samo še podpis predsednika republike.
— Predsednik ital. republike De Nikola ne bo odstopil, dokler ne bo usta odajna skupščina glasovala o zaupnici vladi.
Razmerje besed in moči
Sovjetske zveze
Pretekli teden je sovjet* ski zastopnik pri Združenih narodih, A. Gromiko, pred-ložil sovjetsko stališče o nadzorstvu nad atomsko silo, s katerim ZSSR toliko časa ni hotela na dan. Če bi pričakovali, da pomeni sov? jetski načrt korak naprej k rešitvi tega vprašanja v smi* slu složnega mednarodnega sodelovanja, bi se motili. Sovjetska zveza je slej ko prej nepopustljiva. Zelja po ohranitvi pravice veta, pra= vica svobodnega raziskovanja atomske sile za vse dr* žave, ne pa mednarodno nadzorstvo nad njo, kot si ga zamišlja večina komisije Združenih narodov za as tomsko silo in slednjič na« rodno, ne pa mednarodno* nadzorstvo nad njo (pod predpostavko seveda, da Amerika uniči svojo zalogo atomskih bomb) je izraz sovjetske prenapetosti. So* vjetska zveza bi hotela s takšnim stališčem, svetu po* kazati, da se čuti močno ter da zato tudi ne dopušča, da bi se kdo »vmešaval v nje* no notranje atomsko po* dročje«.
Gospej Gromiko je bila dva dni po moževem govo* ru prihranjena bolj ženska vloga. V radijskem govoru se je na čajanki, ki je bila pod pokroviteljstvom Zve* ze ameriških žena prosto* voljne službe, zahvalila a* meriškim otrokom za So* vjetski zvezi poslane zavit* ke. Mož in žena istega ime* na sta odigrala dvoje različ* nih vlog. Katere besede so resničnejši odraz prave* ga položaja Sovjetske zve* ze: sila in moč, ali potreba po zavitkih ameriških o* trok?
Jaltski in potsdamski sporazum sta Sovjetski zve* zi priznala več kot 700.000 kvadratnih kilometrov no* vega ozemlja s 24 milijoni prebivalcev. Nobena druga država ni po tej vojni dobi^ la tolikšnega področja. Poleg tega pa je dobila ZSSR z izjemo Grčije nadzorstvo nad Balkanom in delom Srednje Evrope, na vzhodu na severno Korejo in Po rt Arthur. Toda vse to je ni za dovoljilo. Njena »naciomal* na« politika zahteva vedno večjo razširitev ozemlja ZSSR in zavarovanje teh področij, njena ideološka politika pa stremi za čim večjim razmahom komuni* zma v svetu.
Sovjetske težnje
Ves povoj p i čas doživlja* mo izraze tega sovjetsko* komunističnega ekspanzio* nizma, ki se je začel že
3.	maja 1939, ko je zuma* njega ministra Litvinova zamenjal borbeni Molotov. Delitvi Poljske, na temelju sovjetsko*nacistične pogod* be dne 23. avgusta 1939, so sev povojnem času pridru* žili ekspanzionistični poiz* kusi, ki so se kazali v želji po italijanskih kolonijah, zahtevah po turških pokra* jinah Kars in Ardahan ter Dardanelah, v želji po kon* cesijah na Spitzbergih od Norveške ter v poizkusih odd voj it ve perzijskega A* zerbejdžana od Irana. Pri* tisku na Grčijo in nedavne* mu čudnemu zadržanju na Koreji, so fe v zadnjem ča* su pridružili še dogodki v Srednji Evropi in na Balka* nu ter mongolski komuni* stični vdor na Kitajsko, kjer je komunistična do* mača aktivnost že itak silno močna. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti tudi stalne* ga delovanja tako zvane še* ste kolone komunističnih strank po vsem svetu.
Omenimo naj še, da po ratifikaciji mirovnih po* godb s strani vseh ostalih velesil preostaja samo še Sovjetska zveza, da izvrši to dejanje. Zadnje vesti ter nedavno zadržanje Gromi* ka v pogledu določitve tr* žaškega guvernerja pa ka* že, da Sovjetska zveza mor* da ni pripravljena, da s ta* kojšnjo ratifikacijo pripo* more bivšim sovražnim in s tem tudi drugim državam, da se rešijo bremen premir* ja ter nastopijo pot redne obnove. Sovjetska zveza je zainteresirana, da ostanejo prilike v teh državah slabe, da se veča nezadovoljstvo, obenem pa očitno še ni pri* pravljena na umik svojih čet z balkansko*srednje* evropskega področja. Poleg tega smo že večkrat vi de* li, da izvrši ta država ukre* pe mednarodnega značaja rada takrat, kadar z njimi skuša vzbuditi videz med* narodne velikodušnosti, s čimer si hoče ustvariti bolj* še pogoje za pogajanja. Dva takšna dogodka stojita pred nami: septembrsko za* sedanje glavne skupščine Združenih narodov in zase* danje Sveta zunanjih mini* strov novembra v Londonu.
Vsi ti dogodki so dali ameriškemu uvodničarju Wellsu razumljiv povod, da je v listu »Washington Post« o sovjetski politiki med drugim napisal: »Po moskovski konferenci je. postala sovjetska politika jasnejša. Ta politika je po< litika »priprave na vojno«, njen neposredni cilj je nad* zorstvo nad Evropo* in Sre* dozemljem in to politiko zasleduje z izzivanji, raz* rednim bojem in jo je pripravljena v primeru potre* be zasledovati tudi z vsta* jo pod komunističnim vod-stvom in s komunističnim finansiranjem«.
Sovjetska moč
Toda pojavlja se drugo vprašanje: ali pa so tudi po* dane notranje predpostav* ke, ki upravičujejo takšne težnje Sovjetske zveze v svetu? Ali razpolaga So* vjetska zveza s požrtvoval' nimi ljudmi, ki bi se morali žrtvovati za uresničenje smotrov ozke skupine vlastodržcev in predvsem - ali so podani gospodarski pogoji v državi za take podvige?
Po treh petletkah (priprave na vojno) in po vojni sami, je sovjetsko prebivalstvo pričakovalo, da se bo zanj končno začela doba miru in blagostanja. Namesto tega pa je doživelo novo petletko, zvišanje cen, splošno stisko. Popolnoma razumljivo je, da vlada zaradi tega med prebivalstvom razočaranje. Morala je padla do take mere, da povzroča skrb vladi; dvomljiva je postala celo zanesljivost članov komunistične stranke. Mnogo pa je k vsemu pripomogel tudi demobilizirani vojak, ki je med vojno spoznal Evropo.
Glavni problem Sovjetske zveze je vsekakor problem poljedelstva in industrije. Od zadnje jeseni, ko je bila v Ukrajini in tudi drugod velika suša, opažamo, da prihaja v Sovjetski zvezi do vedno večje krize. Če letošnja žetev ne bo boljša, predvidevajo opazovalci kata strofo. Že danes vidimo, da mora biti pomanjkanje izr- dno veliko, če mora celo stradajoča Romunija dobavljati Sovjetski zvezi moko. Sl čne pošiljke pa morajo prihajati tudi od drugod. Sovjetski pritisk v pogledu reparacij iz nemške tekoče proizvodnje, petroleja iz Avstrije,
tekstilij iz Italije ter industrijskih naprav iz. Mandžurije so jasni dokazi, v kakšnem položaju je ta velesila.
Izgledi petletke
Petletka, ki se je pričela lani in ki naj bi se končala leta 1950, doslej ni pokazala predvidenega uspeha. Poročilo o prvem letu petletke kaže, da je izmed 28 navedenih industrijskih panog le polovica dosegla predpisano proizvodno višino, ostala polovica pa je pokazala 20 do 23 odstotni zaostanek. Sovjetska zveza je sicer močno omejila stalno armado (z 20 milijonov med vojno na letos 3 milijone; lani je imela pod orožjem še 6 milijonov), vendar je pomanjkanje delovne sile še vedno veliko. Treba je sicer upoštevati, da je imela Sovjetska zveza velike izgube: po Stalinovi izjavi 7 milijonov mrtvih, drugi pa menijo, da znašajo vojaške in civilne žrtve okoli 13 milijonov. Velike težave pa se kažejo tudi drugod: ZSSR ima od 500.000 predvojnih traktorjev danes samo še 200.000 in večina izmed njih je starih nad 10 let; število konj je padlo z 18 300.000 na 11 milijonov. Če pa vzamemo izpopolnjevalno proizvodnjo, vidimo, da je Sovjetska zveza lani izdelala 13.000 traktorjev, to leto pa jih ima v načrtu 30.300, kar pa je še vedno premalo, ker bi jih morala letno zgraditi 74.000, da bi dosegla predvojno raven. To pa pomeni tudi še nekaj drugega:
Ko je kmalu po vrnitvi zunanjega ministra Marshalla z moskovske konference zunanje ministrstvo U.SA javilo ustanovitev posebnega odseka, ki naj izdela načrt ameriške zunanje politike na dolgi rok, so se takoj pojavila razna ugibanja o verjetnih smernicah in taktiki, ki jo bo ta odsek priporočal vladi Združenih držav.
Potekel je komaj dober mesec in zdi se nam, da dobi ta zamisel razmeroma zelo hitro svoje prve konkretne oblike.
Skladno zdosedanjo politično taktiko je tudi v tem novem položaju za ameriško politiko značilna poteza, da se pri dosegi svojih smotrov poslužuje predvsem gospodarskih sredstev. Prve izjave v tem smislu je podal zunanji minister Marshall, ko je rekel, da se morajo evropske države najprej same sporazumeti o organsko zgrajenem načrtu za gospodarsko obnovo Evrope, nakar bodo Združene države prav rade nudile svojo pomoč. Rečeno je bilo tudi da bi Anglija in Francija morale prvenstveno biti tisto jedro, katero bi mo ralo dati prvo pobudo. Taki organizirani akciji vseh prizadetih evropskih držav, bi bila Amerika verjetno pripravljena nud ti v teku prihodnjih treh let do 25 miljard dolarjev pomoči.
Stvar ni ostala brez odmeva. Angleško zunanje ministrstvo je takoj izjavilo, da je pripravljeno sporazumeti se z U.S.A o organizirani in načrtni pomoči Evropi, razni nasprotujoči komentarji so pa prisilili Marshalla k izjavi, da si je on vse to zamislil kot splošno evropsko akcijo, ne izključu oč pri tem niti ZSSR, katere sodelovanje je še prav posebej zaželjeno. To je nasprotne duhove nekoliko pomirilo, vsaj dotlej, dokler niso padle Trumanove besede ob priliki obiska v Kanadi, ko je rekel, da
dokler Sovjetska zveza ne bo imela zadosti traktorjev, ne bo mogla proizvajati zadosti hrane. Potrebna bodo torej še leta, preden se bo ZSSR lahko vrnila na predvojno stanje.
Vzemimo še nekatere druge številke. Sovjetske uradne številke vojnih opustošenj so naslednje: 63.000 km železnic, 4.100 postaj, 15.000 mostov, 15.800. lokomotiv, 428.000 železniških vagonov in 6 milijonov stavb. Pri lokomotivah pa je n. pr. številka, ki jo mislijo doseči v okviru petletke, samo 7.600.
Kaj nam kažejo ti podatki, ki bi jih lahko izpopolnili še z neštetimi drugimi? Predvsem tole: če je Sovjetska zveza leta 1918 po izvedeni revoluciji proglasila načelo „Od vsakogar po njegovih sposobnostih, vsakomur po njegovih potrebah" ter v ustavi leta 1936, ki je pomenila uvod v tretjo petletko, to načelo spremenila v novo, in sicer „Od vsakogar po njegovih sposobnostih, vsakomur po njegovem delu,“ bo verjetno prisiljena to načelo ponovno spremeniti. Morda se bo g’asilo „Od vsakogar zadnjo srago moči, vsakomur toliko, da se bo držal na površju". Poleg tega pa nam kaže zgornja slika, kako malo realno zveni sovjetska politika pretiranosti v svetu, ki pozna njene notranje slabosti. Enostan-sko prikazovanje svoje pomembnosti v svetu, prebivalstvu doma, ki so mu ostali viri informacij o dogodkih izven njegovih meja nedostopni, lahko blažilno upliva na njih razočaranje, je pa nevarno preizkušanje potrpežljivosti zaveznikov, ki jim Moskva zaradi svoje slabosti s pomočjo komunističnih strank stalno skuša doma izpodkopavati temelje.
T. L.
so Združene države pripravljene podpirati samo one narode, ki ne ogražajo svobode drugih S tem so bile postavljene stvari na svoje mesto in vsa zamisel je dobila svoj pravi značaj: ako žele Sovjetska zveza in njeni varovanci dobiti pomoč, katero potrebujejo, potem se morajo odreči podvigom, kakršnim smo bili te dni priča na Madžarskem, v Bolgariji in v Avstriji. Ni padla niti ena beseda, ki bi kaj takega neposredno vsebovala, toda tak zaključek se je vsiljeval sam po sebi:
Medtem se delo na uresničenju načrta nadaljuje. Prejšnji teden smo že lahko čitali v časopisih prve vesti o nameravanem obisku ministra Bevi-na v Parizu kjer naj bi s francosko vlado razpravljal o prvih korakih, katere bi bilo treba napraviti. Predvidevajo, da bo Še v teku meseca julija sklicana predmetna konferenca prizadetih evropskih držav. Pojavil se je baje celo resen predlog o carinski zvezi vseh onih evropskih držav, ki bi pristopile k uresničenju gospodarskega načrta, kakršnega bo ta konferenca sprejela kot o-snovo za gospodarsko obnovo Evrope. Z velikim zanimanjem pričakujejo, kakšno stališče bo do vsega tega zavzela Sovjetska zveza. Pred»idevali so, da bo to v bistvu razvidno že iz odgovora, katerega bo dala na ameriško protestno noto v zadevi madžarskih dogodkov. Ker pa je bil ta sovjetski odgovor zelo trd in ni v njem nobenih znakov popuščanja, bi lahko že kar v naprej rekli, da pri taki gospodarski akciji, kakršno si je zamislil Marshall, verjetno Sovjetska zveza ne bo sodelovala.
Ako so v tem naši zaključki točni, potem se lahko predvideva močno gospodarsko povezovanje onih narodov, ki so še ostali v evropskem prostoru
OBSOJAMO!
Na praznik sv. Nazarija, ki je koperski patron, se je podal tja v izvrševanju cerkvenih funkcij tržaški škof msg. Santin.
V	Malem Semenišču ga je napadla v naprej organizirana množica, mu strgala obleko, poškodovala škofovski križec in ga ranila.
To odvratno dejanje s prezirom obsojamo ne glede na politične obtožbe, ki jih proti tržaškemu škofu iznašajo napadalci nanj in njih vodniki. Politična strast mora imeti meje. Take podivjanosti ni mogoče z ničemer opravičiti in ni dostojna kulturnega naroda. To dejanje beležimo v breme sedanjih oblastnikov v coni B, ki je vredno njih značaja in miselnosti.___________
izven železnega objema Sovjetske zveze. Tem narodom bodo Združene države v svojem interesu morale pomagati na noge. Če bo ta gospodarska povezanost prizadetih prav močna, potem bomo nujno tudi na zahodu dobili to, kar imamo že zdavnaj na vzhodu: enoten blok. Dva svetova si bosta na gospodarskem področju stala nasproti tako, kot si stojita že danes na političnem in svetovnonazorskem.
Razumljivo je, da vse to ne bo dovedlo do popolne odstranitve napetosti, v katero je zašel svet komaj nekaj mesecev po končani svetovni vojni. Toda če drugega ne, bo posledica tega grupiranja vsaj nekakšno ravnotežje in s tem večja varnost za vse one, ki do danes še niso klonili. U-stvarjena bo možnost za resnično obnovo onih delov Evrope, ki so danes vsled anarhične in nesmiselne politike prisiljeni na počasno hiranje in predajanje skrajnostim. Svobode željni narodi bodo tako zagledali pred seboj pot, ki jih popelje iz grozeče zmede
Brez omejitev lahko izjavimo, da vidimo v tem skupnem anglo-ameriškem načrtu prvo politično in ekonomsko potezo, ki naj Evropi kot taki res prinese pomoč, kakršno rabi, prvo po vseh razočaranjih in načrtnih akcijah, s katerimi se je nad njo eksperimentiralo. Dozdeva se nam, da so končno odgovorni politiki edinih dveh resnega odpora sposobnih velesil vendarle spoznali stvarnost, kakršna je ter jo hočejo upoštevati.
Zato želimo njihovi akciji čim več uspeha vse dokler bo v skladu z resničnimi interesi onih narodov, na katere apelira, posebno še, ker vidimo v njej možnost izmenjave dobrin in rednega trgovskega prometa, na katerem je naše področje prav posebno zainteresirano. Današnja gospodarska osamljenost tudi najmanjših evropskih držav jejtak vsem škodljiva. Dobro gospodarsko organizirana Evropa bo največje jamstvo svobode za njene narode. Če se od začetka še ne bo dalo združiti vseh evropskih gospodarstev za dosego tega skupnega smotra, se vkljub temu izplača napraviti vsaj začetek, ki bo, če bo pametno voden, nedvomno postal privlačno središče za vse one, ki ne bi takoj pristopili. Poleg tega bi ta gospodarska povezanost nujno dovedla do zbli-žania evropskih narodov in ni izključeno, da bi postala prvi zametek one ideje, v kateri Evropa edino lahko najde svojo trajno rešitev, in to so: Združene Evropske Države.
Seveda pa je vprašanje, ali bo za dosego vsega tega dovolj samo veljava dolarja Pred silo so v teh dveh povojnih letih gospodarske sankcije še vedno odrekle. Doslej je dokončno propadla taktika pridobivanja nasprotnika z dajanjem darov in prijaznim nasmeškom. Videli bomo, kaj bo s taktiko odrekanja podpore in jeznimi pogledi. Če to ne bo dovolj niti za defen ivo? Z zanimanjem bomo sledili bodočemu razvoju.
Dr. Ž.
Marshall za rešitev gospodarstva Evrope
Komunistična načela.
»Zahtevamo od vas svobodo po vaših načelih, a ne damo vam je po naših načelih!"
(»Jugoslavija*, londonska revija.)
Poštenosti ne zahtevamo od vas v imenu svoje nepoštenosti, marveč vaše poštenosti.
Zatajiti komunizem za zmago komunizma ni nezna-čajnost.
Načelna breznačelnost je tudi načelnost.
Proti vsem fašizmom
Fašizem je splošni izraz za vse družabne ustroje, ki se vzdržujejo z nasiljem.
Do konca druge svetovne vojne so se mogli fašisti oblačiti v razne obleke"; danes to ni več mogoče. Maska je sneta, a obličje se je pokazalo v svoji pravi stvarnosti.
Fašizem (Mussolinijev) je bil osnovan na poganski zamisli starega Rima, t. j.: država je božanstvo, ona je vsemogočna in absolutna, njej se mora vse žrtvovati. Fašizem piše besedo „Država“ z-veliko začetnico!
Hitlerizem (nacionalni-so-cijalizem) je osnovan ravno tako na poganskih zamislih starih Germanov: rasa je božanstvo, njene zapovedi so vsemogočne in absolutne. Hitlerizem piše besedo „Rasa“ z veliko začetnico!
Boljševizem je osnovan na nekrščanski ideji, da je namreč materija vse, da je vsa zgodovina le krvava gmota borb za gospodarske dobrine, v kateri se bore razredi za snov, da povzdignejo diktaturo razredne stranke na stopnjo božanstva. Boljševizem ' piše besedo „Gospodarstvo“ z veliko začetnico!
Nasprotno temu pravimo mi: država je ljudska tvorba, potrebna ljudski usodi, toda ni nikako božanstvo. Iznad države so večje stvari, katerim mora služiti tudi država. Rasa je naravosloven pojem, ona daje do neke mere gotovi sorodni skupini naroda posebne lastnosti, toda rasa ni nikako božanstvo, niti največja in absolutna vrednota. Tak6 država kakor rasa so vredne samo toliko, v kolikor napravljajo narode humane (človeške) in plemenite. Ravno tako niso ab solulne vrednote niti snov, razred niti partija .Tudi ni resnica, da je zgodovina samo „krvava gmota“ borb za materijalne dobrine in brez uplivov duha. Zgodovina pozna poleg gospodarskih tudi duhovne vrednote in vplive.
Fašizem vseh treh vrst, smatrajoč samega sebe za absolutnega in nepogrešljivega, izključuje vsako drugo stališče in mišljenje, jemlje človeku božji dar svobodnega mišljenja, ponižuje človeka v kolesce brezdušnega stroja ter ga tako oropa človeškega dostojanstva. Človek v fašizmu ni več človek, ker so v njem zadušene vse lastnosti, ki ga napravljajo človeka.
Fašizem, hitlerizem in boljševizem so šli s stališča, da bodo trajali večno, da je z njimi izgovorjena poslednja beseda. Zato niso dopustili nobenega drugega gledanja, nobene druge ideje, nobene kritike, niti ne one dobrohotne, od strani svojih najboljših partijskih tovarišev. Odtod procesi tudi proti najuglednejšim, najbolj zaslužnim soboriteljem in nositeljem njih revolucije. Taki ustroji, ki vežejo v svojo absolutnost tudi vsemoč, ne poznajo nikakih zavor. Morala se priznava samo kot partijska morala. Partiji je za uresničenje namena vse dovoljeno, ona je sama po sebi morala. Izven partije ni nobene morale, pomisleka in tudi ne nobenega obzira do nasprotnika. Odtod neštevilna koncentracijska taborišča in ubijanje brez resničnih sodišč. Isti pojavi so prišli do izraza tako v Mussolinijevi Italiji, tako v nacisti-stični Nemčiji, kakor tudi v komunističnih državah.
Fašistični diktatorji verujejo, da so božanstvo; nad njimi ni Boga. Strašna je diktatura ljudi, ki verujejo v Boga, a brezmejno strašnejša je diktatura ljudi, ki Boga ne priznavajo. Oni, ki misli, da ni treba nikomur polagati računa o svojem delu, ne pozna . nobenih moralnih zakonov in zato tudi ne dostojanstva človeka. Takemu ni nobena stvar sveta.
Fašizem je najnižji padec človeške družbe, ne glede ali izhaja iz stališča državne, rasne ali razredne diktature.
Zato smo mi proti vsakemu
Glas slovenske vzgojiteljice
Ugledna in zaslužna slovenska vzgojiteljica nam je poslala dopis o demokratičnem šolstvu, iz katerega povzemamo nekatere misli:
V	trpljenjapolnem času, ko se je bil boj za zmago demokratičnih sil, za svobodo in pravice narodov in za izboljšanje socialnih razmer, smo v to zmago sveto verjeli. Verjeli smo v dvojno zmago: v zmago orožja in v zmago duha.
Obletnico zmage orožja smo letos že drugič proslavili. Globoko v našem srcu pa je ostalo hrepenenje po zmagi duha. Ta zmaga naj bi bila plemenita zmaga, brez sovraštva, brez maščevanja in krvi. Kako dolgo bo še moralo človeštvo nanjo čakati?
Zavedamo se, da te zmage ne bomo mogli izvojevati, ako ne uspemo poplemenititi človeka. Pri tem vemo, da ima posebno važno nalogo naša šola in šolstvu bi morali posvetiti daleko večjo pažnjo, kot smo jo posvečali v preteklosti.
Prva zahteva dobrega šolstva so prvovrstne šolske moči. Zaman pričakujemo uspehov na vzgojnem poprišču, ako ne začnemo obnavljati pri temelju. Le temeljito pripravljeno, strokovno dobro podkovano učiteljstvo, prežeto z zdravim duhom prave svobodne demokracije, bo zamoglo ustvarjati zdrave, poštene državljane, svobodno demokratično ljudstvo.
Mnogokrat smo videli v preteklosti, a vidimo ponekod še v večji meri prav sedaj, kakšne nezdrave razmere vladajo v šolstvu. Površno, šablonsko poučevanje, nepristojno učiteljstvo, učne knjige polne praznih gesel, polne sovraštva, brez ljubezni, vse je usmerjeno le k temu: pridobivati trenotno obstoječemu režimu topih, pokornih, brezdušnih podanikov, robotov.
Naš cilj bodi polnovreden, samostojen vzgojitelj, ki bo zmožen vcepiti mladini najboljše, kar premoreta njegov duh in srce. Tak vzgojite lj, strokovno prvovrstvo pripravljen, bo zamogel ustvariti popolnejšega, svobodnega in svobode vrednega človeka, ki ve kaj dolguje sebi, kaj bližnjemu in kaj skupnosti in državi.
Dolžnost države, dolžnost nas vseh, Svobodnih demokratskih državljanov, ki zares soodlačamo v javnem življenju pa je omogočiti našemu učitelju človeka vredno življeuje, dati mu na razpolago vse, kar potrebuje za svojo nadaljnjo izobrazbo, saj je to samo v dobrobit nam samim in našim mladim rodovom._________________________M. G.
Prijatelj piše „Deanokraciji“
še nikjer našel kot v Vašem listu. Po grozni suši, ki je pri nas zavladala na idejnem polju, odkar so si levi totalitarci svojevoljno prilastili popolno oblast, sem bil že v skrbeh: če so sploh pri nas še ljudje, ki si niso dali popraviti pameti, da bi od govarjali »novim zahtevam«. Naš novi 'tednik »Demokracija« nam do-kuzuje, da imamo še mnogo takih mož, ki se ne strašijo ne truda in ne težav, da pokažejo Slovencem, katpra je prava pot do svobode in demokracije.
Kar sem že leta in leta čutil in nosil v srcu in duši, to sem seda lahko čital v »Demokraciji«. Vaš list je že doslej napravil veliko dobrega. Njegovi jasnosti, načelnosti in stvarnosti se ne more nihče u-stavljati. Vse razburjanje nasprotnikov proti našemu tedniku ne bo moglo preprečiti, da bi ga naše pošteno ljudstvo ne vzljubilo in ne kupovalo. Jeza nestrpnežev ne bo o-virala tistih, ki za dobro stvar žrtvujejo in delujejo.
Dragi urednik!
Že ko sem prečital prvo številko »Demokracije« bi Vam bil rad napisal, kako zelo me je razveselila njena vsebina. Tem večjo potrebo, da Vam pišem, pa čutim sedaj, ko je že sedma številka šla med ljudstvo.
Iz vsake besede, vrstice ali strani se mi zdi, da zveni krasen spev o svobodi, demokraciji ia domovini, ki nam ga je rdeči totalitarizem hotel za vedno zadušiti, zatreti. Vaš list prečitam po trikrat in še potem ga imam vedno pri rokah na mizi, da ga ob kratkih odmorih takoj lahko prebiram in spoznavam njegovo načelnost, stvarnost, možar tost in dostojnost
Čital sem že najrazličnejše razprave o pojmovanju demokracije, toda tako temeljitega razmotriva-nja, definicij in razlage pa nisem
fašizmu. Smatramo, da je dostojanstvo človeka osnovna vrednota, katero mora spoštovati tako država, kakor tudi stranka. Takega dostojanstva brez svobode ni, zato smo! mi za Svobodo.	Godina.
„*Demokracija« nam je hrana, kakor kruh."
Breginjski kmet
Veliki možje o demokraciji
Truman:
„Eden izmed glavnih ciljev zunanje politike Združenih držav je ustvaritev pogojev, pod katerimi bomo mi in drugi narodi lahko ustvarili način življenja, ki bo prost pritiska. To je bil osnovni spor v vojni z Nemčijo in Japonsko... Toda mi ne bomo uresničili našihciljev, ako ne bomo pripravljeni pomagati svobodnim narodom, da ohranijo svoje svobodne ustanove in svojo narodno nezavisnost proti gibanjem, ki teže, da jim vsilijo totalitarne režime... Narodom določenega števila držav na svetu so vsiljeni totalitarni režimi proti njih volji... V tem trenutku svetovne zgodovine mora skoro vsak narod izbrati enega izmed dveh načinov življenja. Zelo pogosto ta izbira ni svobodna. Eden način življenja temelji na volji večine in je obeležen s svobodnimi ustanovami, predstavniškimi vladami, svobodnimi volitvami, poroštvi osebne svobode, svobodo govora in vere in svobodo pred političnim preganjanjem. Drugi način življenja temelji na volji manjšine nasilno naložene večini. On se opira na teror in pritisk, vistosmerjen tisk in radio, v naprej zagotovljene volitve in tlačenje osebne svobode. Jaz verujem, da politika Združenih držav mora biti pomoč svobodnim narodom, ki se upirajo poskusom podjarmljenja od strani oboroženih manjšin ali zunanjemu pritisku".
*	* *
„Mi smo narod, ki ne samo ceni svobodo in jo brani, če je treba, s svojim življenjem, marveč ki prav tako priznava pravico drugim ljudem in narodom, da jo z njim dele. Dokler traja borba za pravice človeka v drugih krajih sveta, ne more svobodni narod Amerike gledati nanjo iz udobne osamljenosti in z ravnodušnostjo do njenega izida... Stremeč, da dosežemo izpolnjenje svojih želja, bo dobro, če se spomnimo besed Thomasa Jeffersona:
„ Zaklel sem se pred božjim oltarjem na večno ne-prijateljstvo proti vsaki obliki tiranije nad človeškim duhom.1'
Pij XII:
„Po bridkih izkušnjah se (narodi, op. ur.) z vse večjo silo upirajo samovolji diktatorske oblasti, ki je nedotakljiva in je ni mogoče nadiorovati; zahtevajo takšen način vladavine, ki bo bolj združljiv z dostojanstvom in svobodo državljanov. Nemirne množice, ki jih je potegnila vojna v svoj vrtinec vse do najglobljih plasti, prešinja danes prepričanje, da bi svet ne bil zašel v uničevalni vojni vrtinec, če bi bilo mogoče prej nadzorovati in javno presojati delovanje javnih oblasti; množice so prepričane, da je torej treba ustvariti v ljudstvu samem učinkovito poroštvo, da se v bodoče podobne nesreče ne bodo ponavljale. Ali je zato čudno, ako navdaja narode v takem duševnem razpoloženju demokratična težnja in jo izbirajo ter se zanjo odločajo vsi tisti, ki hočejo bolj učinkovito sodelovati pri bodočnosti posameznikov in družbe... Dvoje državljanskih pravic je, ki najdeta v demokraciji, kakor pove že njeno ime, svoj izraz: možnost izraziti lastno mnenje o žrtvah in dolžnostih, ki naj jih nosijo državljani; prisiliti koga h pokorščini šele potem, ko je prišlo v poštev tudi njegovo mnenje... Dandanes, ko je delavnost države tako razsežna in odločilna —, so mnogi mnenja, da je demokratična oblika vladavine naravna zahteva samega razuma... Državljan naj ima vedno več možnosti, da bo mogel imeti svoje osebno mnenje in da bo to mnenje lahko izrazil in uveljavil na način, ki je primeren skupni blaginji... V narodu, ki je tega imena vreden, se državljan zaveda svoje osebnosti, svojih dolžnovti in pravic, svoje svobode, ki je v skladu s spoštovanjem svobode in dostojanstva drugih... Absolutni red bitij in ciljev, ki označuje človeka kot neodvisno osebo, to je nosilca nedotakljivih dolžnosti in pravic, ki so izvor in namen njegovega socialnega življenja, sam po sebi obsega tudi državo kot nujno družbo, kateri je dana oblast, brez katere ne bi mogla niti obstajati niti živeti. Ko bi ljudje, zlorabljajoč svojo osebno svobodo, zanikali vsako odvisnost
Nadaljevanje na 4. strani
IZ ŽIVALSKEGA SVETA
CPrispodoba družabnega prevrata}
Novica o dogodku na »Živalski kmetiji« se je razširila po polovici dežele. Vsak dan sta Snowball in Napoleon pošiljala golobe, ki so se mešali med živali sosednih kmetij in jim pripovedovali zgodbo o uporu.
Medtem je gospodar Jone« 6edel pri »Rdečem levu« v Willingdonu .ter se pritoževal vsakomur, ki ga je bil voljan poslušati, o nezaslišani •krivici, ki se mu je pripetila. Vendar ni našel pravega razumevanja. Nekateri sosedje so celo na tihem računali, kako bi mogli iz njegove nesreče skovati kak dobiček. Najprej so se smejali, kako naj bi živali vodile kmetijo, še vedno so jo imenovali Jonesova kmetija, ker niso hoteli priznati novega imena.
Pozno meseca oktobra, ko so pobrali in shranili koruzo, so prileteli golobje razburjeni na »Živalsko kmetijo«. Jones in vsi njegovi hlapci, pa še pol tuoata drugih iz bližnjih kmetij, so prihajali preko plotu in korakali po -poti, ki je vodila h kmetiji. Vsi so nosili palice razen Jonesa, ki je korakal na čelu s puško v roki. Očividno so bili odloženi, da bodo poskušali ponovno »aseeti kmetijo.
To so živali že dolgo pri5akovale in se pripravljale. Snowball, ki je preučeval staro knjigo o vojnah Julija Cezarja, je bil vodja obrambnih operacij. Hitro je izdal povelja in v nekaj minutah je bila vsaka žival na svojem mestu.
Ko eo se ljudje bližali kmetijskim poslopjem, je Snowball izvršil svoj prvi napad. Vsi golobje — pet in .rideset po številu — so leteli sem! ter tja nad glavami sovražnika in se mu podelali na glave. Ko so se | jih otepali, so gosi izvedle napad in ščipale naskakujoče v noge. To pai je bil samo manever, katerega namen je bil ustvariti nekaj nereda. Snovvball je pognal svoj drugi oddelek v napad. Koza Muriel, osel Benjamin iin vse ovce s Snowballom na Selu so zdrvele naprej in naskakovale in brcale ljudi z vseh strani, medtem ko se je Benjamin obrnil in jih udarjal z majhnimi kopiti svojih nog. Toda še vedno so bili ljudje s palicami in okovanimi čevlji za njih premočni. Nenadomai pa eo na Snowballov krik, ki je bil znak za umik, vse živali zbežale na dvorišče.
Ljudje so zagnali zmagoslaven
krik. Mislili so, da vidijo sovražnika na begu, pa so se spustili za njim v nereda. To je bilo, kar si je želel Sno\vball. Čim so bili na dvorišču, so se pojavili iz zasede trije konji, tri krave in ostanek prašičev in jih napadli. Snowballl je dal znak za splošen napad. Sam 6e je zagnal naravnost v Jonesa. Jones ga je videl prihajati, dvignil je puško in ustrelil. Krogle so pustile krvave Sledove na Snowballovem hrbtu, ena ovca je obležala mrtva. Ne da bi se ustavljal, se je Snowball zagnal s svojimi sto petdesetimi kilogrami Jonesu med noge. Jones se je prevrnil v kup gnoja in puška mu je zdrknila iz rok. Najstrašnejši je bil pogled na konja Boxerja, ki se je spenjal na zadnje noge in s sprednjimi podkovanimi kopiti tolkel kot žrebec. S prvim udarcem je podrl Foxwoodskega konjarja. Ko so ljudje to videli, so odvrgli palice in se spustili vi beg. Živali so jih zasledovale, odrivale, suvale, tolkle in teptale. Celo mačka je nenadoma skočila s strehe na hrbet kravjega pastirja in zasadila kremplje v njegov vrat, da je grozno zakričal. Vsi so pobegnili.
Samo na sredi dvorišča je Boxer obračal konjarja, ki je ležal z obrazom v blatu. Fant se ni ganil.
»Mrtev je,« je dejal Boxer žalostno. »Nisem imel namena to storiti. 7>ov.abi! eem.jda imam podkove. Mar
kdo verjame, da tega nisem storil namenoma?«
»Nobene sentimentalnosti, tovariš!« je kričal Snowball, kateremu je kri še curljala iz ran. »Vojna je vojna, človek je dober samo takrat, kadar je mrtev.«
Živali so se razburjene zbrale in razpravKjalrt o junaških podvigih bitke. Takoj so naredili proslavo Zmage. Dvignili so zastave na drog in neštetokrat peli pesem »Živali Anglije«. Padli ovci so priredili svečan pogreb in ji zasadili črn trn na grob.
Živali so soglasno sklenile ustvariti vojaško odlikovanje »Živalski heroj prvega razreda«, ki so ga takoj podelili Snovvballu in Boxerju.
V	kašči so našli nekaj starih medeninastih obročev. Sklenili so, da jih boio nosili ob nedeljah in praznikih. Odredili so tudi odlikovanje »Živalski heroj drugega razreda«, katerega so posmrtno podelili padli ovci.
Na dvorišču so našli Jonesovo puško; n^kajj- nabojev je tifo v kašči in tako so sklenili, da bodo % njo streljali dvakrat letno: na Dvanajsti oktober, obletnico bitke pri Kravji ograji in na Kresni dan, obletnico revolucije.
Ko se. je bližala zima, je Mollie postajala vedno nemirnejša. Zjutraj je pozno vstajala in se opravičeva-
la, da je zaspala. Pod različnimi pretvesiami je odhajala od dela k studencu, kjer je blazno zrla na svojo podobo v vodi. Toda šušljalo se je še o hujših stvareh. Nekega dne jo je Clover poklical na stran. »Mollie « je dejal, »moram ti povedati nekaj zelo važnega. Davi sem te videl gledati preko plotu, ki deli »Živalsko kmetijo« od sosednje; Foxwoodove. Neki Pilkingtonov hlapec je stal na drugi strani plotu, j Četudi sem stal preaej daleč, sem skoraj popolnoma prepričan, da sem videl, da je govoril s teboj in da si mu dovolila, da te je pogladil po nosu. Kaj to pomeni, Mollie?«
»Ni res, ni me! Nisem bila tam! To ni res!« je kričala Mollie in prestopicala.
»Mollie! Poglej mi v obraz! Ali mi daš svojo častno živalsko besedo, da te tisti človek ni pogladil po nosu?«
»Ni res « je dejala kobila Mollie, to la ni pogledala Clover ju v obraz. Oddirjala je na polje.
Clover pa je odšel v hlev in pobrskal v senu na jaslih. Našel je kos sladkorja in nekaj raznobarvnih trakov. Tri dni pozneje je Mollie izginila. Nekaj tednov niso ničesar vedeli o njej. Potem pa so golobje javili, da so jo videli na drugi strani mesta Willingtona. Bila je zapreže-na v lep zapravljivček pred neko gostilno. Pri njej je stal debel rdeB
možakar, jo gladil po nosu in Ji ponujal sladkor. Griva je bila novo počesana, na nogah pa je imela škrlatno rdeče trakove. Nobena od živali je ni nikoli več imenovala.
Prišla je zima, ko ni bilo mogoCe ničesar delati na polju. Zato so bili mitingi številnejši. Prišlo je v navado, da prašiči, ki sq bili očividno pametnejši kot druge živali, odločajo o vseh vprašanjih, četudi so sklepe odobravali z večino glaeov. Stvar bi bila tekla v redu, če ne bi bilo stalnih sporov med Snowballom in Napoleonom. Snowball je navadno na mitingih dobil večino s svoji mi odličnimi govori, vendar pa je bil Napoleon spretnejši pri zbiranju pristašev na prostem. Posebno velik uspeh je imel pri ovcah. V zadnjem času so ovce stalno blejale »Štiri noge dobro, dve nogi slabo« ter tako onemogočale nasprotnikom govoriti na sestankih. Sno\vball je prebiral'kmetijske knjige in učeno govoril o oranju, silosih in gnojiščih. Izumil je tudi zapleten ustroj, po katerem bi živali vsak dan odlagale gnoj naravnost na polja, da bi tako prištedili delo b prevažanjem. Napoleon ni izdelal nobenih načrtov in mimo trdil, da niso Snovvballovi načrti za nobeno rabo. Nobena stvar pa ni povzročila toliko sporov, kot Sno\vballov načrt za gradnjo mlina na veter.
(Nadaljevanje)
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto I. - Štev. 0
Veliki možje o demokraciji
(Nadaljevanje s 3. strani)
od višje oblasti, ki ima pravico rabiti tudi silo, bi podkopali temelje svojega lastnega dostojanstva in svobode... Človek, ki ima pravilne nazore o državi in njeni avtoriteti in oblasti kot čuvarici družabnega reda, se ne bo nikdar drznil, da bi žalil veličastvo pozitivnega zakona, dokler je le-ta v mejah svoje naravne pristojnosti. Toda proti veličastvu pozitivnega človeškega prava samo toliko časa ni priziva, dokler je v skladu — ali vsaj ne v nasprotju — z redom, ki ga je postavil Stvarnik... Pozitiven zakon more veljati samo v toliko, v kolikor je oprt na temelj, na katerem temelji človekova osebnost enako kakor država in javna oblast. To je osnovno merilo za vsako zdravo obliko vladavine, vključeno tudi demokracijo; merilo, s katerim je treba meriti moralno vrednost vsakega posameznega zakona“.
Churchill:
»Vrednosti in pristnosti kakršnekoli politične demokracije ni težko oceniti. Da lahko ugotovimo, če je vlada neke države resnično demokratična, zadostuje, če lahko pritrdilno odgovorimo na sledeča vprašanja: Ali vlada te države vstraja na svobodnih osnovah ustave in narodu zagotavlja pravico glasovanja po svoji volji za kandidate, ki jih je izbral? Ali vlada v tej državi pravica svobodnega izražanja mnenj, svobodne podpore in svobodne opozicije, svobodne, obrambe in svobodne graje obstoječe vlade".
Marshall
„Zdi se mi, da besedo »demokracija" različno tolmačijo. Za ameriško vlado in državljane ima osnovi pomen. Verujemo, da imajo človeška bitja določene neodtujljive pravice — to je pravice, ki jih ni mogoče dati ali odvzeti.
Te pravice vključujejo pravico vsakega poedinca, da razvija svoj razum in svojo dušo po svoji lastni izbiri, prost strahu in sile — pod pogojem, da ne prihaja v navzkrižje s pravicami drugih. Družba za nas ni demokratska, če ljudje, ki spoštujejo pravice svojih soljudi, niso svobodni v izražanju svojega verovanja in prepričanja brez strahu, da bi bili odvedeni iz svojih domov in od svojih djužin. Za nas družba ni svobodna, če žive državljani, ki spoštujejo zakon, v strahu, da bi jim odrekli pravico do dela ali pa jih oropali življenja, svobode in možnosti, da zasledujejo svojo srečo".
K U L TU R A
Slovensko gledališče v Trstu
Po daljšem odmoru nam je Slovensko gledališče v Trstu spet pripravilo novo odrsko delo in sicer v zadnjih letih precej znano dramo švicarskega pisatelja in dra-j matika Johna Kntltla Via Mala.; Delo je bilo že večkrat vprizorjeno tudi na slovenskih odrih tako v Ljubljani, kakor tudi v Mariboru.
Gledališče je s to predstavo proslavilo obenem tudi 25 letnico gledališkega umetniškega ustvarjanja Milana Koiiča, ki je eden izmed stebrov gledališke družine.
Drama prikazuje boj med poklicno dolžnostjo in željo ter ljubeznijo človeka. Preko vse drame pa visi kakor grozeč oblak umor družinskega očeta. Najmočnejši med nastopajočimi je Uk Niklausa, katerega je pri predstavi podal slavljenec Milan Košič. Izoblikoval je človeka,; ki se sicer čuti krivega in zaradi tega trpi, a se na drugi strani tudi zaveda nujnosti tega koraka. Nikjer drugje se ni pokazal takega mojstra kakor v nežnih prehodih; prav ti pa šele pokažejo i-gralčevo silo. Košič je z Niklauaem postavil na oder osebo, ki je res pred nami zaživela in katere lik bo še dolgo ostal pred nami živ. (Zlasti konec prvega dejanja.) Med drugimi igralci bi predvBem omenili Hanno gospe Starčeva ter Lau-retzovo gospe Rakarjeve. Naker-stov Richenauski je bil precej oddaljen od tega, kar more ta vloga nuditi igralcu. Morda je preveč pačit na glasno izgovarjavo, kar je sicer v gldaližču Nazionale, ki je izredno neakustično, bilo potrebno, a je prav zaradi tega njegova igra trpela. Sylveli, ki je v bistvu glavna oseba, saj veže in razdružuje ter povzroča zaplet, je igrala Zlata Rodoškova. Vloga je bila prezahtevna za tako mlado igralko. Zato pa je seveda cela predstava trpela. Ali no bi morda kdaj drugič kazalo povabiti kakšno močnejšo j igralko za take vloge, na primer gospo Baričevo z Reke, če med domačimi igralkami ni mogoče dobiti primerne. Čeprav je nastopila le v stranski vlogi, je vendar igo. Gabrijelčičev? do polanjkosti izdelala podobo gospe Richenauške. Prav tako je treba šf posebej omeniti predsednika-sodišča, ki ga je igral g. Raztresen. V tmanjših vlogah sta nastopila še Banova kot služkinja ler Fišer kot pisar Ammann.
V	splošnem je bila drama dostojno postavljena na oder. KoSi-Čevn režija je resna In pramiilje-
na. Sceno je oskrbel ing. Franz, delo pa prevedel Peter Malec.
Želeli bi, da bi gledališče delalo po načelih, kakor jih je izrazil jubilant, ko se je zahvalil občinstvu: da bi namreč bilo res slovensko, narodno in v službi vsega primorskega ljudstva. Ta predstava je pokazala, da občinstvo hoče nepolitično dramo; tako obišče in taki bo pripravljeno dati priznanje.
L. B.
—o—
,,Mlada setev“
Te dni je izšla 4. številka primorske kulturno - literarne revije Mlada setev. Podrobneje bomo poročali o njej prihodnjič. Dobite jo lahko v slovenskih (knjigarnah v Gorici in v knjigarni Fortunat v Trstu.
—o—
Nekaj kulturnih drobcev s Koroškega
Na Koroškem je med demokratskimi Slovenci v zadnjem času opaziti veliko prosvetno in kulturno delavnost.
Po deželi prirejajo prosvetna društva igre, koncerte in druge na stope. Ljudje se prireditev v velikem številu udeležujejo.
V	veliki nakladi izhaja v Celovcu tednik Koroška kronika, ki ga izdaja britanska obveščevalna služba. Poleg politike in gospodarstva . je posebno zastopana v listu književnost.
Prav v zadnjem času pa so izdali v založbi Koroške kronike dve knjigi in sicer Cankarjev »Križ na
i	goriv ter Mauserjevo poevst »Retlja«. Izdaja knjig pomeni za Slovence, ki so bili pod nacizmom o-icpani vsake slovenske knjige, velik dogodek. Z veseljem kupujejo Korošci slovensko knjigo in ustanavljajo po deželi spet svoje ljudske knjižnice.
(Tako Koroško kroniko kakor knjige je mogoče dobiti v Trstu in v obeh slovenskih knjigarnah v Gorici.)
Velikega kulturnega prizadevanja in prosvetnega življenja našega naroda na Koroškem se veselimo
tudi Primorci in mu želimo mnogo uspeha.
—o—
Z V U v drami
Leningrajska revija »Zvezda« je objavila dramo »Usoda Reginalda Davrisa«, ki sta jo napiaala Koiivnl-kov in Prut. Drama slika angloa-merižko apr sto v Trst«.
Iz Slovenije in Jugoslavije
Za ministra komunalnih zadev ljudske republike Slovenije je bil imenovan Ivan Regent, doma s Kon-tovela pri Trstu, ki je do leta 1027 živel v Trstu, potem pa nekaj časa v Ljubljani, nato v Parizu, Belgiji, odkoder je šel v Sovjetsko zvezo, kjer je od leta 1930 delal v tajništvu Rdeče pomoči, januarja 1933 pa je prevzel vodstvo jugoslovanskih prevodov marksistične literature. Od leta 1941 dalje pa je vodil slovenske oddaje v moskovskem radiu. °o osvoboditvi se je vrnil v Trst, odkoder pa je pobegnil zaradi zapornega povelja, ki ga je izdala Zavezniška vojaška uprava nad njim in njegovimi sodelavci, ki so zavedli delavstvo v nezakonito stavko.
* * *
V	Bogatiču pri Sarajevu le začela delovati nova hidrocentrala, ki je zdaj največja v Bosni in Hercegovini ter bo pripomogla k elektrifikaciji Sarajeva in srednjebosan-skega industrijskega predela. Leži 22 km južno od Sarajeva in izkorišča vodni padec reke Zeljeznioe.
*	* #
Vojaško sodišče v Beogradu je izreklo sodbo proti skupini obtožencev, katere je obtožilo, da so bili v službi grškega atašeja v Beogradu. Sodišče jih je spoznalo za krive vahunstva ter propagande in agitacije proti sedanji ureditvi Jugoslavije ter obsodilo: Dimitrija Boško-viča na 16 let, Nikolo Belojanisa na 14 let, Kosto Filipoviča, Štefana Zafirijadisa in j Georgija Bakcevano-gluja pa vsakega na 10 let odvzema prostosti s purisilnim delom.
—o—
Politični odmevi
BESEDE IN DEJANJA Nedeljski — »Primorski dnevnik« je objavil listino, ki so jo predstavniki Komu« nistične stranke v Julijski krajini in njene podružnice SIAU pripravili, da jo predlože v odobritev itali« jamskim strankam, s kate« rimi so vodili že nekaj me« secev pogajanja o bodoči vladi Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugi toč« ki tega dokumenta, ki vse« buje temeljna načela, na katereh bi moralo biti zgira« jemo sožitje poedincev in skupin na STO, zastopniki italijansko«slovenkih komu« nistov izjavljajo in obl ju« bljajo: »Predvsem prizna« varno potrebo, da se javno mnenje STO-ja povrne v normalni tir in se zato ob« vezujemo, da bomo uspeš« mo delali na tem, da pride do pomirjen j a duhov in do pomiritve med obema tu živečima narodnostima, ta« ko da se ščitijo človečanske pravice, spoštuje svoboda in enakost pravic in dolžnot sti vseh državljanov kate« rega koli jezika, ideje in ve« re ter obsodi sleherno na« silno ali teroristično deja' nje. V tem smislu bomo še posebej uplivali na tisk. Tako listina. Črnilo na njej se pa še ni b*ilo posu« šilo, ko so komunistični plačanci hodili okoli razpeče« valcev »Demokracije« in grozili, kakor jih je SIAU naučila, da jim bodo kio« ske razbili, če bodo »Demo« krači j O" prodajali. Tako se je zgodilo v Skednju, v Sv. Križu pri Trstu in drugod, tako so skušali odvračati naročnike od »Demokraci« je« v Nabrežini, v Bazovi« ci, na Proseku in na Opčinah, kjer so se odlikovale zlasti nahujskane ženske Ali je ta organizirana gonja proti slovenskemu demo« kratičnemu časopisu v skla« du z vašimi svečanimi ob« ljubami im zagotovili v javnih dokumentih, go« spodje predstavniki komu« nistične fronte? Kdo naj še veruje vašim svečanirh izjavam in besedam? In po« tem se čudite, da so itali« janske stranke prekinile z vami pogajanj«?
»Lajanje na luno..."
»Primorski dnevnik" se je, kakor je znano, zaklel, da ne bo več razpravljal z nami. In vendar v svojih stolpcih odgovarja in se jezi na nas, ne da bi si upal navesti ime našega lista. Sam si je nadel na-gobčnih, ki se mu pravi »Do takrat...". Njegovo razburjenje nad nami je podobno smešnemu lajanju psa na luno.
Nova obleka?
Govori se, da kupuje komunistična stranka svojim organizacijam in časopisju v Trstu irf Gorici novo obleko, ki bo bolj ustrezala potrebam mode v novih razmerah. Zelo nas zanima, kakšne barve bo novo oblačilo in na koliko gumbov bo narejen suknjič.
Vsesrbski kongres v Združenih državah. Ameriško-ka-nadski episkop g. Dionisije, predsednik Srbskega narodnega saveza g. Luka Kristifo-rovič in predsednik Narodne odbrane g. Mihailo Dučič so izdali proglas, s katerim sklicujejo vse Srbe, ki bivajo v Ameriki, na vsesrbski kongres,
ki bo 30. junija v Čikagu. Proglas med drugim poudarja:
„ Srbski narod kliče na pomoč... Zusužnjeni srbski narod v stari domovini prosi in želi, da se pred svetom in svobodnim človeštvom v njegovem imenu zahteva od svobodnih in velikih, s katerimi se je kot zaveznik boril za osvobojenje od vseh tiranij, da se čimprej izvedejo svečane izjave in obveze dane v času vojne in na povojnih konferencah".
Po glasovih, ki prihajajo iz kroga sklicateljev kongresa in iz srbskih emigrantskih listov, naj bi ta kongres izvedel ustanovitev Vsesrbskega narodnega predstavništva izven domovine, ki bi vodilo Srbe po stari poti slave in veličine, a po novih političnih smernicah do zaže-ljenega in jasnega cilja - do zgraditve srbske federalne edinke. Preko tega kongresa se bo čul tudi glas brezpravnega srbskega naroda v Jugoslaviji.
Vesti s Tržaškega
Polkovnik Alfred Bowman, višji častnik za civilno upravo, bo po predpisih o ustroju ameriške vojske kmalu zapustil vojaško službo in s tem tudi svoj dosedanji položaj. Odpotoval bo v Združene države, kjer bo demobiliziran. Polkovnik Bowman je vodil civilno upravo na področju „A“ 23 mesecev. Glavni poveljnik na Sredozemlju general Harding je izrazil polkovniku Bovvmanu globoko priznanje. Kljub neštevilnim težavam, nasprotovanju zaradi preds*dkov in kljub neutemeljenim in včasih zlobnim kritikam se ni polkovnik Bowman nikdar pustil odvrniti od svojih dolžnosti. Znal je ustvariti odličen upravni ustroj ter ga ohraniti na visoki ravni, je poudaril general Harding. Polkovniku Bovvmanu bo sledil na njegovem mestu •ameriški polkovnik James Carnes.
Ob drugi obletnici podpisa Devinskega sporazuma, ko je jugoslovanska vojska sklenila z maršalom Aleksandrom sporazum o izpraznitvi Trsta in vsega področja "A", so tržaški komunisti priredili pred »Ljudskim domom", sedežem ZVU, demonstracijo. Protestirali so proti draginji, in zasedbi nekaterih svojih društvenih prostorov, posebno sedeža SIAU v Nabrežini. Ob tej priliki je policija aretirala tudi dva demonstranta, ki sta trosila letake s protizavezniško vsebino. Zavezniške vojne ladje so na ta dan v tržaškem pristanišču izobesile slavnostne zastave.
Slabši kot fašisti
V	sredo 18. t. m. zvečer so nameravali člani mladega visokošolskega društva Jadran" v Trstu prirediti v javnem prostoru prvi družabni sestanek, katerega so se udeležili proti vsem pravilom dobre vzgoje maloštevilni nepovabljeni »gostje" in ga motili s svojimi znanimi »demokratičnimi" manirami. 25 let so fašisti zalezovali po zasebnih stanovanjih in javnih prostorih vsako slovensko govorečo družbo. Isto delajo sedaj njih še slabši de diči »rdeči fašisti" proti vsakemu demokratičnemu posa-
mezniku ali skupini. To pritlikavo nasilje bomo brezpogojno strli v imenu človeškega dostojanstva, ki si ga ne pustimo poniževati. To dejstvo ne bo odvrnilo demokratične visokošolske mladine od začrtane poti, saj ravno to so tisti ipojavi in lastnosti totalitarnih nasprotnikov, katerim je napovedala načelen in nepopustljiv boj.
Razdeljevanje bombažnih tkanin ZVU se je pričelo. Tržaški trgovci so dobili nakazila za dvig tkanin v bombažni predilnici, da jih bodo razdelili potrošnikom.
Na Opčinah so našli v zazidanih predorih večjo količino vojaškega streliva. Po koncu vojne so ga tja zvozili domačini, o čemer je bila svoječasno obveščena vojaška o-blast, ki pa ni ničesar ukrenila, tako da so na skladišče streliva pozabili.
Pri otroški bolnišnici so ustanovili sklad za nabavo streptomi-cina, zdravila, ki je pokazalo velike uspehe pri zdravljenju vnetja možganske mrene pri otrocih. .Uprava sklada je pozvala dobrotnike in prijatelje otrok, da sklad podpro s prispevki.
Pri raziskovanju kraške jame »Cibic" se je utrgala skala in padla na zaboj balistita na dnu jame, ki se je vžgal in eksplodiral. Od opeklin je umrl na mestu Edvard Sore iz Trsta, star 26 let, medtem ko so prepeljali v tržaško bolnišnico Lenarta Massaro, ki je naslednjo noč umrl.
Prošnje za službe in suplentska mesta na srednjih šolah za šolsko leto 1947 48 je treba po navodilu višješolskega nadzorništva vložiti pri tem uradu najkasneje do 30. t. m. Točnejši podatki so na razpolago pri tajništvih srednjih šol.
Parnik »Netherland Victory“ je
prispel iz Baltimora v Trst s tovorom 9.484 ton premoga, katerega je ZVU določila 'za potrebe družbe „Ilva“. V kratkem pričakujejo v Trstu tudi parnik »Alfred Victory“ z nadaljnjim tovorom premoga. »Ace-gat" sporoča, da bodo v Trstu v kratkem obnovili dobavo plina, vendar še niso določili točnega dne.
Vesti z Goriškega
Spremembe pri Z. V. U.
Guverner goriškega področja gosp. polkovnik Mavis je začasno premeščen v Pulj, kjer bo opravljal isto upravno službo kakor v Gorici. Za začasnega guvernerja goriškega področja je imenovan g. polkovnik Kiger, ki je dosedaj bil guverner goriške občine. Na njegovo dosedanje mesto pa je bil imenovan g. polkovnik Blatzer.
„Borba naroda": Film pod tem imenom potuje te dni po goriški deželi. Prikazuje, kako je komunistična partija pod zastavo narodnosti in svobode gnala narode Jugoslavije v smrt za zmago revolucije. Naše ljudstvo gleda danes take firme z razočaranjem, saj prevarano vidi pred seboj žalostne »sadove" svojega trpljenja, žrtev in umiranja. Vsi taki »dokumentarni filmi" so obtožba tistih, ki so narodni svobodoljubni idealizem zlorabili za diktatorske namene. Par organiziranih ljudi, ki skušajo v vsakem kraju s ploskanjem in ropotanjem z nogami vplivati na gle-
dalce, pri ogromni večini ne najde odziva. Narod je spregledal.
Čudna predrznost. Vsi krajevni odbori po naši deželi, po njihovih besedah »izvoljeni od ljudstva", so dobili ukaz, naj pri ljudeh pobirajo italijanske lire v zameno za jugo-lire, ki pa se jim izplačajo šele, kadar na tem ozemlju nastopi jugoslovanska oblast. Pri takem nastepu »odrešenikov" naroda lahko vsakdo sklepa, kaj se bo zgodilo pozneje: Titova Jugoslavija bo naše kmete »rešila italijanskega denarja, ki hočeš nočeš ima nekaj zlate vrednosti in z njim tudi lahko kaj nakupiš, ter ga »obdarila* z jugo-lirami, ki nimajo nobene zlate vrednosti in so v inozemstvu povsod prepovedane ter nositelje takega ničevega denarja tudi sodno preganjajo. Krajevni od-b«ri so sicer šli med ljudi nabirat lire, toda uspeha, kolikor nam je znano, niso imeli 1 Vsekakor je to čudna drznost Titove oblasti, ki tako nastopa, ko vendar ve, da nima še tukaj nobena oblasti in torej tudi nikake pravice pobirati denarja 1
Zborovanje. V Kronbergu so v soboto ponoči imeli tajno zborovanje mnogi civilisti, med katerimi so bili tudi oboroženi in eden, ki ga že več časa policija išče. Policija je zborovanje zavohala in ae podala na lice mesta. Toda ob prihodu so »junaki" bežali skozi okna, da je bilo kaj. Policija je streljala in zadela Mihaela špekonjo iz Solkana. Osem tajnih zborovalcev, ki so gotovo imeli skrite politične nasilne namene, je policija prijela in stavila v zapore.
Spravna procesija na Sv. goro v nedeljo 15. t. m. je prav lepo izpadla. Iz Gorice, Solkana in vse okolice je priromalo na vrh toliko ljudstva, da je bila pri slovesni sv. maši obširna cerkev polna. Množici je govoril solkanski nadžupnik dr. Fr. Močnik. Pevski zbori in kromberška godba so veliko pripomogli, da je-vladalo prijetno in toplo razpoloženje. Ves dan je potekel brez najmanjše motnje.
Nova maša v Podgori.
Na praznik sv. Petra in Pavla bo pel v naši župni cerkvi svojo prvo sv. mašo tukajšnji domačin g. Hilarij Brez:gar. Teden dni prej, na praznik sv. Alojzija 21. t. m., bo g. Brezigar v Gorici posvečen v ma-šnika.
Konec šolskega leta. Slovenske srednje sole v Gorici so končale s poukom 17. t. m., sedaj so na vrsti razni izpiti. Strokovne in ljudske šole bodo nehale s poukom 28. t. m., nakar bodo izpiti. Dne 10. julija bo slovesna sv. maša in razdelitev spričevel.
Otroška prireditev ob zaključku šolskega leta: 19. t.m. zjutraj so slovenski ljudskošolski učenci in učenke imeli prosvetno prireditev na dvorišču Gregorčičevega doma v Gorici za zaključek šolskega leta. Zvečer ob osmih d« pol enajstih so prireditev ponovili za starše in ljubitelje naše prosvete in dece! Udeležba je prekoračila vsako pričakovanje in dvorišče je bilo nabito polno Slovencev. Prireditev je popolnoma uspela in mladina je žela burno odobravanje. Zlasti prekrasni zbor učenk je moral zopet na oder in ponoviti svojo pesem. Šolskemu vodstvu in prirediteljem iskreno čestitamo k lepemu uspehu!
Gorica. Italijanski komunisti so si izvolili nov zvezni odbor, v katerem so tudi trije Slovenci: Nežica Vižintin (Janja), Bogomil Vižintin in Simšič Eligij.
Kobarid. Doslej so se vršile pri nas vse zabavne prireditve pod pokroviteljstvom maršalove slike in zvezde. Čeprav politično različnih mišljenj, so se jih Kobaridci in okoličani strpno udeleževali. Minulo nedeljo pa se je odločil domači gostilničar prirediti nepol tičen ples. Maloštevilni ozkosrčneži, ki se ne laste monopola samo na politiko, marveč tudi na zabavo in vse zasebno življenje, so vprizorili po vaseh pravo gonjo proti prireditvi. Svarili so, da bodo zabeležili vsakogar. Domačini so se taki pritlikavi nestrpnosti uprli ter se v izrednem številu udeležili zabave. Bilo je toliko gostov, da ljudje niso gledali, kdo je prišel, nego koga ni bilo. Prvotno čisto zasebno zamišljena prireditev je po krivdi samih izzivačev dobila političen značaj. Majhen, toda značilen primer in potreben nauk tistim, ki ne poznajo meje neokusnemu nadzorovanju vsega življenja.
Zavezniška vojaška uprava je odredila, da smejo prizadete stranke prijaviti dohodke kategorije C 2, ki presegajo lir 180.000 do 31. julija t. 1., ne da bi zapadli globi.
Odgovorni urednik : Janko Simtič. Tiska tiskarna Budin v Gorici. Tiskano z dovoljenjem A. I. S.
Iz uredništva
Nekateri čitatelji niso dobro razumeli članka »v obrambo O. Župančiča" v prešnji številki »Demokracije". Svetujemo jim, da ga pazljivo preberejo in odkrili bodo njegov duhoviti smisel. Oton Župančič ga bo gotovo pravilno razumel.
Popravek. V uvodnem članku je beseda »slovanstvo* po pomoti pisano z veliko začetnico. Radi tehničnih težkoč nam napake ni bilo mogoče popraviti, zato naj nam čitatelji pomoto oproste.
Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“
Trgovec od Sv. Jakoba v Trstu L. 2000.—; Birmanci zbrani v gostilni pri Sv. Ivanu v Trstu so zbrali L. 1000.— ; N. N. iz Breginja L, 165.— ; Prijatelji iz Kanalskega L. 530.— ; Prijatelj iz Vidma L. 500,—; N. N. iz Nabrežine L. 460.; Dva iz Dornberga L. 1000. — .
Vsem iskrena hvala!