8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNI! C A Primorca dnevnik p0!4Kluia piačana v gotovim r -nA Abb. postale 1 gruppo Cena 500 llT * Golcu1 nr/r!,NEV,NtK L6 ff6®! !^aiat! v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. — pn irebušt, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Leto XXXVIIL St. 184 (11.312) TRST, nedelja, 29. avgusta 1982 Z JUTRIŠNJO PROGRAMSKO IZJAVO V POSLANSKI ZBORNICI Druga Spadolinijeva vlada na izpila pred parlamentom V razpravi bodo nastopili tajniki vseh strank - Ugovori 111 kritike v zvezi z napovedanimi reformami institucij filhR^ - Za Spadolinija se začne jutri teden poln napora, a brez ve-» kor'r- ' ^?ral ^ bo Pač potruditi, da prepriča poslance in senatorje kfj- s“ svojega programa za izhod iz hude družbeno - gospodarske »a ’ Poslušati bo moral kritike opozicije in nanje odgovoriti, a ni dvo-„ ’ oa bo prejel na koncu zaup-I ® v obeh zbornicah, na osnovi ,, ne«a glasovanja o ustrezni re-. očiji, ki jo bodo predložili na-ienuki sknpil) KD psI PSDI •n PLI, ki podpirajo njego- SKUp,n K£) PSj psdji Vo h m ^1, ki podpirajo njegovi flKUg? vlado, na las enako pr-tje prekuhala navidez ne-. Jivo krizo v samih dveh naj-1 vročih avgustovskih tednih, redsednik vlade je že pripra-s. SVoJ Programski govor, ki ob-[)0ga obilnih 70 strani, v katerem Posebej obravnaval vprašanja Srečanje zastopnikov manjšinskih šol * av«usta, so se j, .*!anu sestali Josef Bauer, ana Teresa Gerbelle m Sa-Pahor, ki so bili aprila le-® izvoljeni za zastopnike valdostanskih in slo-šol v Vsedržavnem za javno šolstvo. Poao-so se o korakih, ki so .. robni pri vsedržavnih vod-konfederalnih sindikatov, j: oo dalo zastopnikov manj-s sfcih šol v vsedržavnem šol-svetu v prihodnjem vet-uspešnejše. Na prvem 2*®*“ je potrebna obnovitev ri;u°,Uora 5 konfederalnimi sin->Mcat» od 9.11.1977. ki lep . — K P0- ?P}°šne podpore zahtevam Vite?,Stn zaaot°vil tudi ustano-jjr, ® vavpičneaa odbora za je-Se . np manjšine. Polea teaa za.]6 ukazalo potrebno, da se lan °Pn^com manjšinskih šol Bred™ prisotnost vri sejah ^ asedstva vsedržavneaa sve-sarn° 1avno šolstvo, ker se ^0 0 lahko zagotovi ustre-& .obravnavanje specifičnih Gerh n ” šo1 ki jih Bauer, Triiae‘‘e in Pahor zastopajo. Q0tl zastopniki so se tudi do-Se&tnr' da se bodo ponovno t)jej ! Pred umestilveno sejo iol,trZavneoa sveta za javno & v°■ ki bi morala biti. plete., t0, da so bili vzidi voli-nekjobiavljeni 28. julija 1982, ,e sredi meseca septembra. ■""m.., institucionalnih reform, ozdravitve gospodarstva (na osnovi znanih »dekalogov*. ki jih je predložil zavezniškim strankam med pogajanji) m pa mednarodne politike. Sam Spadolini zatrjuje v intervjuju, ki bo izšel danes, da «more ta vladna kriza pomeniti preokret v italijanskem političnem sistemu*, če bo seveda delovanje zaveznikov ustrezalo njenim vzrokom. Najpomembnejši plod novih sporazumov je po njegovem mnenju «povezava med institucionalnim in gospodarskim momentom*, ki naj zagotovi uresničevanje vladnih odločitev. Spadolini bo torej jutri zjutraj najprej sporočil vsebino svojega posega ministrskemu svetu, popoldne pa bo svoj program obrazložil poslancem, medtem ko bodo senatorji prejeli le pisan izvod programskega dokumenta. Začel bo s poglavjem o preustroju državnih družbeno - političnih ustanov, da zadovolji Craxija, ki je temu pogojeval vsa pogajanja za obnovitev vladne koalicije. Manj ga bo razveselil s sklicevanjem na Pertinijeva stališča glede u-stavnih reform in s poudarkom, da je treba pri tem «vključiti širši lok političnih sil od sedanje večine*, kot je dejal v omenjenem intervjuju. S tem je hotel bržkone malo pomiriti zelo ostre kritike KPI na protiustavno poseganje vlade v pristojnosti parlamenta z imenovanjem Bozzija za predsednika še ne ustanovljene medzbornične komisije in z namigi o odpravi tajnega glasovanja. Taki posegi so pa predmet ostrih kritik tudi v samih strankah večine, na primer v KD in PLI, katerih voditelji svarijo pred prenagljenostjo in opozarjajo na potrebo širšega soglasja političnih sil. Razprava, ki se bo začela po Spadolinijevem govoru najprej v poslanski zbornici, nato pa še v senatu bo, navzlic vnaprej določenemu rezultatu, bržkone razgreta. Nastopili bodo vsi veliki kalibri, tajniki tako strank vladne koalicije kot opozicije, zaradi česar je pričakovati ostre besedne spopade. Po izglasovanju zaupni- ce, verjetno v sredo v poslanski zbornici in v petek v senatu, bo pa imela druga Spadolinijeva vlada spet priložnost preveriti svojo trdnost pri uresničevanju programa, ki se v gospodarskem, najnujnejšem delu, ne razlikuje od prejšnjega. PORT AU PRINCE — Sodišče je obsodilo Silvia Claude ja, predsednika in ustanovitelja Haitske demokratične krščanske stranke ter 21 njegovih sodelavcev na šest let zapora. Na procesu prve stopnje so bili vsi obsojeni na 15 let težkega zapora. OB PRISOTNOSTI POLITIČNIH IN VOJAŠKIH OSEBNOSTI V Salernu pokopali policista Bandiero V Kampanijo so dopotovali tudi posebni policijski protiteroristični oddelki NOCS SALERNO — Ob prisotnosti ministra Zamberlettija ter številnih družbenopolitičnih in vojaških osebnosti so bile včeraj v Salernu pogrebne svečanosti za 24-letnim policijskim agentom Antoniom Bandierom, ki je izgubil življenje v četrtkovi zasedi rdečih brigad manjši vojaški koloni. V tem napadu so teroristi ranili še drugih osem oseb, od katerih je policist Mario De Marco klinično mrtev, študent Salvatore De Sio je v obupnem stanju, tako da gojijo zdravniki le malo upanja, da ga bodo rešili, delno se je izboljšalo le stanje desetarja Sergia Graua. V Neapelj je včeraj dopotoval poveljnik policije Coronas, ki je na kvesturi predsedoval srečanju preiskovalcev. Le-ti so včeraj še okrepili svoja prizadevanja, da bi izsledili skrivališča teroristov. Na pomoč so jim prišli tudi posebni protiteroristični policijski oddelki NOCS, ki so sodelovali pri osvoboditvi ameriškega generala Doziera. Včeraj so baje tudi identificirali veliko večino rdečih brigadistov, ki so sodelovali v napadu, imena katerih bodo po vsej verjetnosti objavili jutri. Obenem se je nadaljevala polemika o pripravljenosti italijanske vojske, da se ubrani podobnih terorističnih napadov. Nekateri so ponovno predlagali, naj bi se tudi v Italiji odločili za profesionalno vojsko. O vseh teh vprašanjih bodo jutri razpravljali senatorji v komisijah za obrambna in notranja vprašanja. Pred tem bodo poslušali poročila notranjega ministra Rognonija in obrambnega ministra Lagoria. ČETRTO SREČANJE PISATELJEV MANJŠIN NA KOROŠKEM Dualizem manjšinskega književnika med materinščino in jezikom večine Slovensko narodnostno skupnost v Italiji zasto- v pajo Marko Kravos, Marij Cuk in Ace Mermolja ŽELEZNA KAPLA - Tudi letos so se zbrali pisatelji nekaterih manjšinskih narodov v že tradicionalnem srečanju na Obirskem pri Železni kapli. Srečanje v tem kraju avstrijske Koroške nadaljuje tako z izročilom, katerega temelji so bili postavljeni pred štirimi leti in ki je doslej dalo že nekaj opaznih rezultatov. Takega občutka ne morejo skvariti niti oblaki in deževno vreme, ki je včeraj oklepalo Obirsko. Letošnje že četrto srečanje pisateljev manjšinskih narodov, ki ga prirejata Slovenska prosvetna zveza iz Celovca in domače prosvetno društvo «Obir» v sodelovanju s PEN kluboma iz Ljub- ljane in Koroške, se je začelo že v petek s prihodom udeležencev in literarnim večerom v Železni kapli. Na letošnjem srečanju sodelujejo književniki Jurij Koch iz Nemške demokratične republike, v zastopstvu lužiških Srbov, Miloš Mikeln iz Ljubljane, Luciano Mo-randini, gradiščanski Hrvat Robert Hajszan, Ivanka Hergold, Marko Kravos, Ace Mermolja, Marij Čuk, domači ustvarjalci, itd. Književniki se bodo razšli danes, ko bo tradicionalne manifestacije konec in ko bodo potegnili zaključke o letošnjem srečanju. Sicer pa je včerajšnji dan potekal v zelo delovnem vzdušju, PO UMIKU IZ VZHODNEGA BEJRUTA LIBANON_ PRED NOVIMI TEŽAVAMI Evakuacija palestinskih borcev se bliža koncu Zaskrbljenost zaradi napetosti v Dolini Bekaa Predsednik Gemayel utrjuje svoj po- “ _ # “ “ “ ~ ložaj z izraelsko in ameriško pomočjo |zrOel IH ZDA S te rCtZllCl jdlljCI BEJRUT — Evakuacija palestinskih borcev iz Bejruta se nadaljuje brez bistvenih ovir. še vedno pa ni znano, kdaj bo libanonsko glavno mesto zapustil vodja ,PLO Jaser Arafat s svojimi najožjimi sodelavci. Vsekakor bodo kot zadnji zapustili vzhodni Bejrut sirski vojaki v sklopu »arabskih mirovnih sil*, ki bodo s seboj odpeljali tudi težko opremo, tanke, topove in rakete. Po dogovoru bi se moral sirski rnnik začeti že jutri, če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov. Prvi tak resnejši zaplet, ki pa ne bo ogrozil sirskega umika, se je pripetil včeraj nedaleč od Narodnega muzeja, kjer so izpraznjene položaje palestinske osvobodilne vojske prevzeli libanonski levičarski oddelki. Položaje bi morala prevzeti libanonska redna vojska, a je naletela na oborožen odpor, da se je morala umakniti. Libanonska levica noče torej pro- """.imiiiiliiniui.. m ......... JjjfiALNA SOLIDARNOST IN OPOZICIJA PRIPRAVLJATA MANIFESTACIJE ? torek na Poljskem odgovor tta vprašanje, kdo je močnejši ^°jaški manevri pri Varšavi - Poulične manifestacije in 116 stavke - Opozorila vlade in pastirsko pismo škofov l^AVA _ H Na Poljskem in svetu vlada mrzlično pri- nje' kai se bo zgodilo 31. °b drugi obletnici pod-$ikatA??razumov med vlado in sin-*■ bi Solidarnost. gotovo m režimu gen. Jaruzel ;ie. da se opozicija pro- Sttaifi^avlM na velike mani-* k' pa naj bi se odigra-t^v‘n°ma po ulicah, ne bi pa 6Va*e stavk. Bujak, po-lostj nn kader ilegalne Solidar-JizaCj?ravi, da ni časa za orga veha ' splošne stavke in da ie •ki, Vn]. D't> na ulice. Barzczikovv-J* opo^b ‘dan politbiroja PZDP, ba Sn, ,r'i, da so vse to priprave •ledju 0sn° stavko, kateri naj bi f^j. nravcata vstaja. ah „ tislc govori v zadnjih P°l.isko .skuDn*h vojaških vajah ae >n ZSSR za katere pa •* vau s° se *e končale. Gre p0|,' v varšavski pokraiini. ,v*ada je opozorila opo-^ v « . o sprejela stroge ukre-5*1 bile pred dve; l? brepSt ~ ki so vedno na tem 5 Se v en-iuieio svoje zmožnosti bili desnici zožujejo, bi se mo zavedati.* ?tebrn).'skih cerkvah bodo danes * Q] ba st irsko pismo nrima "bba in poljskih škofov. V pismu je rečeno, da mora prib na Poljskem do dialoga med oblastjo in družbenimi silami. Pogoj za to pa .je, da spet zaživijo svo boščine, ki so bile ukinjene z vojnim stanjem (sindikat Solidarnost, osvoboditev internirancev itd). In spet vprašanje: kaj se bo zgodilo? Odgovor je morda v tistem namigu lista «Rzeczpospoli-ta» o sedanji karikaturni obliki nekdanjega revolta. Opozicija ima za seboj delavske množice, v kakšni meri jih ima, in na drugi strani v kakšni meri PZDP vpliva na poljski delavski razred? stovoljno položiti orožja, dokler se ne izjasni libanonsko notranjepolitično vprašanje po izvolitvi Gp-mayela za predsednika republike. Levica se namreč upravičeno boji, da bo z njo falanga prej ali slej fizično obračunala, zato noče oddati orožja. Libanonska redna vojska, falanga in Gemayel za sedaj čakajo na razvoj dogodkov. Čas kot kaže dela v korist desnice. Včeraj je šiitski višji svet kritiziral čas in način Gemayelove izvolitve, a je obenem obsodil vse, ki z nasiljem nasprotujejo volilnemu rezultatu. Reaganov odposlanec Habib, ki bo 6. septembra končal svojo misijo, se v teh urah trudi, da bi prepričal zmerne muslimanske voditelje, naj podprejo Gemayela. Kot kaže so njegovi napori že obrodili prve rezultate, kar je pravi plat zvona za libanonsko levico, ki ji grozi, da bo preko noči ostala sama brez tradicionalnih muslimanskih zaveznikov. Medtem pa je na Bližnjem vzhodu globoko odjeknil sklep Egipta, da se ne bo pogajal z Izraelom o nadaljevanju campdavidskega procesa, dokler ne bodo izraelski vojaki zapustili libanonskega o-zemlja. Po vsem sodeč pa bodo ti ostali v Libanonu vsaj še kak mesec, da se Gemayel dokončno utrdi. Do tedaj pa bodo skušali tako ali drugače izgnati iz severnega in vzhodnega Libanona preostale sirske vojake in palestinske borce. Vesti z obeh območij niso nič kaj obetavne. Spopadi med izraelskimi in sirskimi vojaki v Dolini Bekaa se občasno obnavljajo. Prav tako pričakujejo na severu vsak čas prihod izraelskih oklopnih enot, ki so se umaknile iz Bejruta. Izraelski obrambni minister Šaron in ameriški državni tajnik Shultz (Telefoto AP) WASHINGTON — Po pogovorih s šefom Pentagona Weinbergerjem in z ameriškim državnim tajnikom Shultzera je izraelski obrambni minister Šaron navedel, da so med Izraelom in ZDA še vedno »razhajanja* o vprašanju palestinske avtonomije na zasedenih ozemljih Cisjordanije in Gaze. »Razhajanja* glede vodenja izraelske agresije v Libanonu pa ni nihče omenil. Zgovoren znak torej, da se Reaganova administracija strinja s takim razvojem dogajanj, a si tega ne upa na glas povedati, da ne bi v kali zatrla možnosti bodoče diplomatske ofenzive. Državno tajništvo je le izjavilo, da bi se morale tudi izraelske kot vse druge tuje čete nemudoma u-makniti iz Libanona. To je edina ameriška koncentracija proameriškim arabskim režimom pred skorajšnjo turnejo ministra Weinbergerja v Libanonu, Izraelu in Egiptu, poleg zavračanja izraelskih trditev, da imajo Palestinci že svojo državo, in sicer Huseinovo Jordanijo. Vsekakor pa lahko sedaj pričakujemo drugo fazo campdavidskega procesa, ki bo imela kot prvi cilj izraelsko zamisel o »trikotniku miru* (Egipt, I-zrael in Libanon), kasneje pa bi vanj vpregli še Jordanijo. PARIZ — Predsedstvo republike je sporočilo, da so v Franciji aretirali dva vodilna pripadnika mednarodnega terorizma in da so zaplenili dokumente in eksplozivna sredstva. MiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmiimiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiHiiiiiiB POTEM KO SO ZAHODNOEVROPSKE DRŽAVE ZAVRNILE ZAHTEVE ZDA Reagan pripravljen na kompromis z Evropo glede sibirskega plina WASHINGTON — Ameriški predsednik Reagan je pripravljen odpraviti prepoved izvoza ameriške tehnologije tujim podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji sibirskega plinovoda, vendar pod pogojem, da bodo evropske države sprejele druge ukrepe za gospodarski pritisk na Sovjetsko zvezo. Vest so včeraj sporočili uradni predstavniki washingtonske administracije, ki so tudi povedali, da bi Evropa kot novo obliko pritiska lahko omejila posojila SZ Neplodno pogrevanje preživelih utopij Pred nekaj dnevi sem dobil dolgo in uglajeno pismo nekega, meni neznanega, gospoda Salvatora Fernettija, z veliko tro-jezično oznako: «Lega del popolo giuliano*. »Zveza ljudstva Julijske krajine» in še tBund des Julischen Volkes*. Na naslovnem listu je poleg tega še okrogel pečatni znak z istim slovensko - italijanskim napisom, s profilom naše in istrske obale vse do Kvar-nera in s tistim delom zaledja, ki bolj ali manj ustreza rapalski meji. Gospod Fernetti se strinja z mojo akcijo, ki da teži, kakor pravi k tcivilni rasti celotne naše izmučene skupnosti*. *Civilna rast,* nadaljuje, tki se, po mojem skromnem mnenju, ne more uresničiti, če ne preko zbližanja in bratskega sporazuma med o-bema najpomembnejšima jezikovnima skupinama našega mesta — italijansko in slovensko — in ki naj spet oživi tisti stari proces spajanja in združevanja, ki je oblikoval tipične značajske poteze celotnega ljudstva v Julijski krajini.* Ta razvoj sta po besedah gospoda Fernettija zaustavila nasprotna nacionalizma, ki sta privedla do današnjega stanja. Kakšen je recept, ki ga moj dopi- snik ponuja za ozdravitev? Ustanovimo vmesno večnacionalno državo švicarskega tipa, samo manjšo, omejeno na zgoraj o-menjeno ozemlje! Z marsičem, kar gospod Farnetti pravi, se strinjam. Tako na primer z njegovim odklonilnim odnosom do vsakega nacionalizma, čeprav se mi vendarle zdi, da preveč enostavno enači italijanski nacionalizem s slovenskim. Saj ne rečem, da tudi med nami ta bolezen XX. stoletja ni našla plodnih tal. Vendar pazimo, da ne bomo zamenjali upravičenih zahtev Slovencev po osnovnih narodih svoboščinah s prenapetostjo tistih Italijanov, ki o njih nočejo niti slišati. A bistvena točka, v kateri se razhajava, je druga, namreč tista, ki izvira iz predpostavke, da pri nas narodnostnih in ekonomskih razmer ni mogoče spremeniti, če ne s poživitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja. Mislim, da nas zgodovina mora naučiti: Svobodnega tržaškega ozemlja, takšnega, na kakršnega so mislili Pittoni, Vivante, Tuma, kakršnega so leta 1947 hotele velike sile, ne bo, ker je razvoj dogodkov šel v nasprotno smer in je privedel k razdelitvi naših ozemelj med Italijo in Jugoslavijo. Misliti na ponovno pogrevanje tega problema se mi zdi ne samo utopično, temveč celo nevarno in predvsem tako, da si ga ni želeti. Jasno je namreč, da bi samo kriza celinskih, če ne svetovnih razsežnosti lahko spet odprla vprašanje meja na našem področju. Taka, ki bi v svojih posledicah spremenila ne samo politično, temveč celo geografsko podobo naših krajev ter s splošnim uničenjem za vselej rešila naše spore. Ne bom se spuščal v razpravljanje o ekonomski vitalnosti takega Svobodnega tržaškega ozemlja, kakor si ga želi gospod Fernetti. Spomnim naj le na propad Gdan ska, ki je bil, kakor znano, med obema vojnama tudi proglašen za svobodno mesto. Kar si želim poudariti, je prepričanje, da v bistvu tisto sožitje, kateremu naj bi bil predpogoj STO, lahko dosežemo tudi brez spremembe meja. Treba je samo nekaj zdrave pameti, dobre volje, politične zrelosti in poguma. Toda na žalost so to dobrine, ki so, kot kaže, v Trstu pošle. JOŽE PIRJEVEC za izvoz, okrepila nadzor nad izvozom tehnologije in se odpovedala sodelovanju pri gradnji drugega plinovoda, ki bi moral prav tako povezati sovjetska nahajališča z zahodno Evropo. S to pobudo namerava Reaganova administracija najti kompromis z evropskimi zavezniki na tem področju in preprečiti, da bi se ozračje še naprej ohlajevalo. Cena ameriške zahteve, ki je povezana s sankcijami, naj se Evropejci odpovejo sibirskemu plinu je namreč postala tako na političnem, kot tudi na gospodarskem področju previsoka. Po odločitvi Mitterranda, da morajo fancoska podjetja spoštovati pogodbe o dobavah kompresorjev in cevi za sibirski plinovod, so se tudi druge zahodnoevropske države odločile, da bodo zavrnile ameriške zahteve. Velika Britanija bo po poročanju sovjetskega tiska že čez nekaj dni predala prve turbine, podobno pa bo napravilo tudi zahodnonemško podjetje »AEG - Kanis*, ki namerava spoštovati vse dobavne roke. V Livorno je medtem priplula sovjetska tovorna ladja «Dubrovnik», na katero bodo 3. ali 4. septembra natovorili prvi kompresorski postaji, ki ju je izdelalo podjetje «Nuovo Pignone* iz Firenc. Reaganovim zahtevam glede sibirskega plinovoda ne nasprotujejo samo v zahodni Evropi, ampak so jih odločno zavrnili tudi v ZDA. Pri tem so še posebej glasni industrialci, ki poudarjajo, da bodo sankcije še povečale težnje po zapiranju evropskega, o-ziroma ameriškega tržišča, kar bo imelo kvarne posledice za obe gospodarstvi. «New York Tijnes* in «Washington Post* pa ugotavljata, da bo Reaganovo vztrajanje pri takšni politiki predvsem poslabšalo odnose v okviru Severnoatlantskega pakta in to prav v obdobju, ko je zaradi številnih žarišč napetosti v svetu njegova enotnost še najbolj potrebna. Glede sibirskega plinovoda je baje prišlo do razcepa tudi v o-kviru same administracije. 0-brambni minister Weinberger, naj bi še naprej vztrajal da bo prodaja plina omogočila SZ, da se bo še hitreje oboroževala. Njegov kolega v državnem sekretariatu Shultz pa poskuša celotno zadevo zdramatizirati in preprečiti, da bi nadaljnje merjenje moči še poglobilo nasprotja med zahodnimi zavezniki. program je bil celo prenatrpan, saj smo poslušali en glavni referat in štiri koreferate, poleg tega pa je bila na vrsti še diskusija in sinoči literarni večer v vasi Sele nad Železno kaplo. Diskusija je bila seveda posvečena osrednji temi letošnjega obir-skega srečanja, tako da so prisotni razglabljali o umetniškem in bivanjskem dualizmu manjšinskega književnika ter o tem, ali pomeni to zanj utesnjenost ali obogatitev. Razprava je seveda še bolj radikalizirala to izhodišče in pokazala, da je ob tem vprašanju položaj različen od posameznega primera do primera. Osnovna postavka pa je seveda materin jezik, tudi če se potem avtor izraža v večinskem jeziku. Ali je to iskanje tretjega jezika, kakršnega je na primer ustvaril Jurij Koch, ki vnaša v nemščino lužiško srbščino in obratno? Ali je izražanje v jeziku večinskega naroda zgolj oportunistična zadeva, s čimer skuša književnik doseči čimveč bralcev? Na vsak način se je položaj književnika neke narodnostne skupnosti, ki živi v tujerodnem okolju, v nečem vendarle nekje previle-giran, da je dana možnost izražanja v dveh jezikih. S tem pa se začenja proces bogatenja in plemenitenja soseda. Včerajšnji osrednji referat, ki pa se ni dotaknil omenjene centralne tematike, je bil posvečen književnosti nemške narodnostne skupnosti na Madžarskem. O tem je govoril Janos Szabo in informiral prisotne o umetniškem življenju te manjšine. Dejal je, da se nemško pismenstvo na Madžarskem ozira na bogato tradicijo. To je razvidno iz zgodovinskega razvoja dežele, v kateri so Nemci imeli vedno važno vlogo. Razmah nemškega pismenstva in obenem literarne produkcije obsega 18. stoletje in prvo polovico 19. Po letu 1919, ko je bilo precej nemško govorečega območja odrezanega od Madžarske, lahko vedno manj govorimo o madžarsko-nem-škem pesništvu, med katerim ie značilno, da je istočasno naraslo znanstveno zanimanje za to temo. Skratka, od takrat je v tem ustvarjanju nekak premor. Poživitev je prišla z letom 1973, ko je časopis nemške narodnostne skupnosti na Madžarskem pozval literate med 220 tisoč Nemci, naj pošljejo svoje prispevke za objavo. Ta nagradni razpis je prinesel na plan nepričakovan obsežen material, iz katerega je nastala antologija. Prvih deset let na novo doživljene madžarsko-nemške literature je torej mimo, je dejal referent. Njena bodoča pot bo re zultat različnih faktorjev in lahko bi se prepustili tako optimizmu kot pesimizmu, poudaril pa je, da je najbolj važna ugotovitev, da je dosedanja pot nemške literature na Madžarskem vendar že poglavje v zgodovini nemške in obenem tudi madžarske književnosti. MARU ČUK V nevarnosti koalicija m«d SPD in liberalci BONN — V deželi (Land) Hessen v ZRN so Genscherjevi liberalci in CDU (demokristjani) sklenili koalicijski spbrazum za nastop na prihodnjih volitvah. Izguba vlade v Wiesbadnu bi utegnila potegniti za seboj tudi poraz koalicije med nemškimi socialdemokrati in liberalci. Schmidt in Willy Brandt pa še nista obupala ter se bosta še naprej potegovala za sedanjo politično-gospodarsko usmeritev. Prespektive pa so neugodne: socialdemokrati bi hoteli povečati državni proračun, Armenski varilec na ogromni cevi plinovoda, skozi katerega se bo pretakal v zahodno Evropo sibirski plin (Telefoto AP). TRŽAŠKI DNEVNIK IZJAVA NAČELNIKA KOMUNISTIČNE SKUPIM V TRŽAŠKI OBČINI KPI odločno proti predhodni razdelitvi predsedniških mest v rajonskih svetih Jutri srečanje med Listo za Trst in laiko-socialisti glede krize na deželi Teden, ki je pred nami, se obeta precej zanimiv, kar zadeva politično življenje, tako na deželni, kot na krajevni ravni. Jutri se bodo sestale delegacije LpT in strank tako imenovanega laičnega in socialističnega pola (PSI, PSDI, PRI, in PLI), ki bodo obravnavale krizo na deželi, konec tedna pa bo na sporedu prva seja — po krajšem poletnem premoru — tržaškega občinskega sveta, na kateri bo župan Cecovini razčlenil program in smernice političnega sporazuma med LpT in laiko-sodalisti. Od jutrišnjega sestanka ni pričakovati pomembnejših novosti, ki bi bistveno vplivale na rešitev krize na deželi. Zelo težko je namreč, da bi LpT sprejela predlog KD za vstop v deželno večino v zameno za vstop demokristjanov v tržaški občinski in pokrajinski odbor, kar bi v bistvu izničilo sporazum, spričo katerega je danes KD v opoziciji v obeh krajevnih izvoljenih organih. Ni izključeno pa, da se iz jutrišnjega sestanka rodi nekaka kompromisna rešitev, ki bi trajala do deželnih volitev spomladi 1983. V tej zvezi se je včeraj deželni sekretar PRI Piotti, ki je precej kritično ocenil ravnanje KD, ki je sprožila krizo na deželi, obenem pa se je posredno zavzel za razširitev večin na tržaški občini in na pokrajini tudi na demokristjane, kar je v tem trenutku res malo verjetno. V teh dneh so se medtem sestali načelniki svetovalskih skupin tržaškega občinskega sveta, ki so med drugim obravnavali tudi skorajšnje prvo sklicanje novoizvoljenih rajonskih svetov. V zvezi s tem sestankom je načelnik komunistične svetovalske skupine Monfalcon spet očital občinskemu odboru, da zanemarja stvarno vlogo rajonskih svetov v krajevni družbeno - politični stvarnosti. «Odbor je doslej predstavil le predlog za porazdelitev predsedniških mest» je izjavil Monfalcon, «kar odgovarja logiki loti-zacije in ne stvarnih potreb in problemov posameznega kraja*. Komunisti odločno nasprotujejo takemu načrtu in so mnenja, da morajo biti predsedniki rajonskih svetov izraz političnih programov na krajevnih ravneh, ki avtomatično izključujejo predhodne politične igre na vrhu Kot znano je večina (LpT, PSI, PSDI, PRI in PLI) predlagala, da bi osem predsednikov rajonskih svatov izhajalo iz svojih (večinskih .strank)-, štiri predsedniška mesta pa naj bi pripadala opoziciji (dve KPI in dve KD). Deželna pomoč za otroške jasli Na predlog pristojnega odbornika Renzullija je deželni odbor na zadnji seji nakazal finančna sredstva za redno delovanje otroških jasli v 12 občinah Furlanije - JuUjske krajine. Gre za občine, ki so prve vložile na pristojnih mestih ustrezno dokumentacijo. la je s ceno, ki je za 1,30 od sto nižja od izklicne vsote. Omenjeno podjetje bo nanovo u-redilo vrtne pešpoti, ploščad za i-granje z žogo in namestitev poči-valniških klope. Sredi letošnjega julija pa je občinska služba za o-skrbovanje zelenic na podoben način zadolžila drugo tvrdko za ureditev kultur; to bo stalo 38 milijonov lir, dela še trajajo. • Zaradi popravitvenih del na poslopju št. 13 v Ul. S. Maurizio je bila uvedena prepoved ustavljanja in parkiranja vozil ob ustreznem pločniku na dolžini 24 metrov. Prepoved ne velja za vozila, ki jih u-porabljajo delavci. Danes festival ZKMI v Prečniku V Prečniku se bo danes in jutri nadaljeval festival komunistične mladine, ki ga prireja ZKMI iz Devina-Nabrežine. Mladinci so zaradi slabega vremena morali zadnji trenutek spremeniti bogati kulturni spored. Odpadel je namreč slovenski kulturni večer, na katerem bi poleg drugih moral nastopati tudi Tomaž Do-micelj. Slovenski kantavtor bo torej imel svoj koncert danes ob 19. uri pred že napovedanim ostalim programom. V ponedeljek pa se bo festival nadaljeval n nastopom skupi- ne Tozd Lopovi in plesom z ansamblom Ideja iz Kopra. Prof. Zichichi v znanstvenem svetu Centra pri Miramaru Predsednik Vsedržavnega inštituta za fiziko prof. Antonio Zichichi bo pristopil k znanstvenemu svetu, ki vodi delovanje Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru. Znanstveni svet ustanove, ki mu predseduje francoski nobelovec prof. Kastler, se bo sestal v Trstu 18. in 19. oktobra. Na seji bodo izvolili novega predsednika, saj je prof. Kastler sklenil iz osebnih razlogov odstopiti, ter pregledali program raziskovalnega dela za prihodnje leto. «11 Piceolo» dan«s ne izide Tržaški italijanski dnevnik «H Piccolo* danes ne izide. Tako je sklenila redakcijska skupščina, potem ko je glavni urednik Luciano Ceschia sklenil, da bo šef športne redakcije Dante di Ragogna izvrševal le notranje redakcijske posle, in mu odrekel, da bi sledil tekmam nogometnega kluba Triestina. Stavkajoči časnikarji se bodo danes ob 11. uri. spet sestali na skupščini. niiiiiiiiiminiiiiiiiiitiiiiimiiiiiinrmuumiiiiMiiiiitmniinniiiiinmiiiiiiiiiiiimiiiminiinmininiiiiiinni Pevci iz Metlike v Rižarni PO SREČANJU S PROF. DE ROSO SKRB SINDIKALNE ZVEZE ZA CELODNEVNO ŠOLANJE Dne 19. avgusta je bil sestanek med vodstvi sindikatov CGIL, CISL in UIL ter tržaškim šolskim pod-skrbnikom prof. De Roso. Govor je bil o celodnevnem pouku. Sindikalisti so negativno ocenili ukrepanje pristojnih šolskih oblasti, zaradi katerega v prihodnjem šolskem letu ponekod ne bodo obnovili celodnevnega pouka, ki se je bil pozitivno pričel v minulem šolskem letu. Sindikati so pozvali predstavnika šolskega skrbništva, naj nujnostno nastopi v zadolženih krogih za to, da se načrti glede celodnevnega pouka, ki naletavajo sedaj na težave, čimprej uresničijo; prof. De Rosa je obljubil posredovanje v tem smislu, zatem pa je soglasno s sindikalisti menil, da bi bilo nujno treba poskrbeti v našem mestu za pravočasno in učinkovito načrtovanje celodnevnega pouka in s tem preprečiti tolikim staršem zdajšnje velike težave. Zaradi nepravočasnih navodil se pač prepogosto dogaja, da marajo starši vpisati svoje otroke v privatne zavode, sploh pa, da se marajo opredeliti za takšne vzgojne modele, ki jim sicer niso po godu. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da bo treba najpozneje do konca aprila 1983 osnovati temeljit načrt o nadaljnjem delovanju šol s celodnevnim poukom, tako da bodo starši vnaprej lahko seznanjeni, v katerih šolah bo tak pouk mogoč. Prav tako je bilo domenjeno, da se bodo sindikalisti in zastopnik šolskega skrbništva čimprej sešli s pristojnimi dejavniki tržaške občinske u-prave ter se z njimi pogovorili o ureditvi menz za otroke, ki bodo sledili celodnevnemu pouku. Koristna vesti iz šolskega sveta Kot smo že pisali, se v sredo, 1. septembra, pričnejo na višjih srednjih šolah popravni izpiti. Pouk v novem šolskem letu 1982/83 se bo začel dne 15. septembra, v otroških vrtcih pa pretežno 1. septembra. Tržaška občina javlja, da se šolsko leto v njenih vrtcih začne 6. septembra; do 18. septembra bo pouk samo v dopoldanskih urah od 7.30 do 12.30 (v soboto od 7.30 do 12.ure) brez kosila. Vse osebje vrtcev (vodilno, učno in pomožno) mora nastopiti službo dne 1. septembra. Potrditev vpisov v vrtce bo možna v dneh 1., 2., 3. in 4. septembra od 9. do 11.30. Šolsko skrbništvo pa sporoča, da so na oglasnih deskah pokrajinskega šolskega urada in okrožnih sedežev izobešene dokončne lestvice i-menovanj vzgojiteljskega osebja v državnih otroških vrtcih. Za slovensko osebje je lestvica razobešena na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Jakobu. Skrbništvo razen tega javlja, da so na šolah na ogled tudi dokončne lestvice kandidatov za poučevanje na šolah druge stopnje. Lestvica, ki zadeva kandidate na slovenskih šolah, bo na voljo interesentom vsak dan od 9 do 13. ure na liceju «France Prešeren* pri Sv. Ivanu od 31. avgusta naprej. 26. avgusta je GVIDO VREMEC dopolnil 70 let. Da bi še dolga leta v krogu svojih najdražjih užival bla-godati krepkega zdravja, zadovoljstva in družinske sreče, mu želijo Lucija, Seraf in Pina V sredo v Nabrežini sestanek razlaščencev Kmečka zveza in koordinacijska odbora razlaščencev iz Križa in Nabrežine sklicujejo pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občinske uprave sestanek s prizadetimi lastniki v zvezi z razlastitvami za izgradnjo hitre ceste. Na sestanku bodo prisotni predstavniki državne ustanove za ceste ANAS in gradbenega podjetja, ki ima v zakupu gradnjo avtoceste med Sesljanom in Prosekom. Sestanek bo v sredo, 1. septembra, ob 20.30 v prostorih SKD »Igo Gruden* v Nabrežini. Obvezna je prisotnost vseh interesentov. Čez Trst v Milan s 7,5 kg heroina V Milanu so včeraj aretirali 25-letnega egipčanskega državljana Abdula Momena Anwara Ismaela, pri katerem so našli 7,5 kg heroina, neprijavljeno pištolo, pol kilograma zlata in tri ponarejene potne liste. Zlikovec je prispel v Italijo 26. julija čez železniško postajo na Opčinah. Tedaj so ga mejni agenti u-stavili, ker je imel v prtljagi 3 kg neke bele snovi, za katero so domnevali, da gre za mamilo, v resnici pa sta bila v zavoju kofein in prokain, s katerima se »režejo* mamila. Ko so ga tržaški agenti izpustili, je mladi Egipčan nadaljeval pot v notranjost Italije. V Milanu je najel hotelsko sobo in v njej so milanski agenti našli skrito mamilo, orožje in ponarejene listine. Glasbeni natečaj «Citta di Trieste» 11. septembra zapade rok za predstavitev glasbenih partitur za_ 29. mednarodni natečaj simfoničnih skladb «Citth di Trieste*. Tema letošnjega natečaja je skladba za sam orkester. Konec decembra bodo objavili razpis za prihodnje leto, tema bo kompozicija za flavto in orkester. Pokroviteljstvo nad prihodnjim, 30., to je jubilejnim natečajem, bo prevzel sam predsednik republike. Organizatorji predvidevajo tudi vrsto drugih prireditev in pobud. Glede letošnjega natečaja naj zapišemo, da bo predsednik ocenjevalne komisije Tržačan Mario Zafred, predsednik akademije Santa Cecilia iz Rima. Ostali člani žirije bodo Italijan Luciano Chailly, Nemec Rudolf Alberth, Američan A-lexei Haieff in Rus Tikhon Hrenni-kov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiniiiumniiiiiiiuia USPEŠNI AKCIJA JUGOSLOVANSKIH PRHSKOtALCEH Goljufali so v igralnicah na Bledu in v Portorožu Kot poroča tiskovna agencija «Tanjug» so jugoslovanski preiskovalci pred kratkim ponovno odkrili organizirano tolpo goljufov, ki je »prikrajšala* blagajno igralnic na Bledu in v Portorožu za približno 200 milijonov lir. V zaporu sedi že šest domnevnih goljufov (4 jugoslovanski državljani in dva tujca), dva Jugoslovana in enega tujca pa še iščejo in proti njim so že razpisali mednarodno tiralico. Goljufijo je skoraj po naključju odkril uslužbenec portoroške igralnice »Metropol*, ki je presenetil enega izmed goljufov med nastavljanjem ponarejenega cilindra za ruleto. Preiskava je tudi dokazala, da ni nikakršnih povezav med goljufijo na Bledu in v Portorožu ter med podobno afero v igralnici hotela «A- driatic* v Umagu. Kot znano, so pri tej preiskavi sodelovali tudi tržaški policijski in sodni organi, ki so v zvezi s tem pred dvema tednoma aretirali štiri Tržačane in njihovega pajdaša iz Albe pri Cu-neu. Govori se tudi, da je bila tolpa goljufov na Bledu in v Portorožu posredno ali neposredno povezana z goljufi, ki so operirali v i-gralnicah na Svetem Štefanu na črnogorskem primorju in v Feldnu v Avstriji, te okoliščine pa jugoslovanski preiskovalci niso potrdili. Uredili bodo Ljudski vrt Na pristojnem uradu mestnega županstva so na osnovi zasebne licitacije oddali dela za preustrojitev in preureditev Ljudskega vrta v Ul. Giulia. Izklicna cena je bila 74,5 milijona Ur, dražbe se je udeležilo pet specializiranih tvrdk, dela si je zagotovilo podjetje Rodolfo Budin iz Medeje na Goriškem; prodr- Prodaja pridelkov po čisti teži V sredo, 25. avgusta, je stopil v veljavo zakon, ki uvaja norme o prodaji blaga po čisti teži. Na tržaški tržnici so sicer lokalni proizvajalci tudi prej prodajah svoje pridelke po čisti teži in to še od časa, ko je bil Trst pod avstro-ogrsko upravo. Sedaj pa bodo moraU tudi ostali prodajati po čisti teži, kršiteljem pa bodo naprtili visoke globe. Kaj morajo storiti proizvajalci, ki prodajajo svoje pridelke v embalaži na tržnicah? Zakon predvideva, da mora izdelovalec embalaže na njej označiti težo in odstotek spremenljivosti teže, poleg seveda označbe podjetja, ki jih proizvaja. To pomeni, da bo vsa novejša embalaža že imela natisnjene te rekvizite. Za tisto embalažo, ki teh podatkov nima natisnjenih, pa mora za to poskrbeti sedanji lastnik embalaže. To pomeni, da morajo vsi tisti proizvajalci, ki imajo tako »protizakonito* embalažo, vsaj poskrbeti za to označbo. Ponavljamo, da mora biti napisano: teža embalaže (tara), odstotek spremenljivosti teže (zaradi vlage, ali zaradi osušenja zlasti lesenih embalaž) ter ime in priimek. Vse te podatke je treba na embalažo natisniti ah žigosati. Obstaja tudi možnost, da se jih napiše na etiketo. V vsakem primeru pa morajo biti jasno čitljivi in neizbrisni. Kot smo že omenili, sb za kršitelje predvidene visoke globe. Za vsa nadaljnja pojasnila so na razpolago uradi Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/b (tel. 62948). Tajništvo Kmečke zveze Včeraj so obiskah naše mesto člani mešanega pevskega zbora delovne organizacije »Beti* iz Metlike v BeU krajini. Ob obisku naših krajev so se spomnili tudi tržaške Rižarne. Tu jim je v grobih obrisih prikazal zgodovino edinega uničevalnega taborišča v Itahji časnikar Franc Udovič, ki jim je nanizal nekaj podatkov o Rižarni kot zbirnem centru za deportiranje antifašistov z našega ožjega in tudi širšega področja v nacistična taborišča smrti, pa tudi o Rižarni kot uničevalnem taborišču, kjer so v letu dni od a-prila 1944 do konca aprila 1945 nacisti pobiU in upepelili okoli 5000 ljudi, predvsem antifašističnih borcev, partizanov in aktivistov, pa tudi ljudi, ki so bili krivi le tega, da niso biU arijske krvi. V mislih imamo Jude, ki jih je nacizem sklenil iztrebiti. Gostje iz Metlike, ki so zelo pozorno sledili izvajanjem, so si nato ogledah tudi nekatere druge prostore Rižarne, med drugim celice smrti in dvorano - muzej. ££&........ | H!| IMIimmilllllllllllllllMIIIIIIIIIIIMlIlIHIlllllllIUmilllllllllllllllMIIIIIItnillllllllllllllllllllllllliiinilimHlIHHHHlIllllllllllllllMIIIHIIIIIIIIIIIlllllllimilllimilltlllUll • Tržaški občinski odbornik Alfie-ri Seri je na županstvu sprejel »viteze Vittoria Veneta* iz veronske pokrajine, ki so se v naše mesto sedaj vrnili prvič po 32 letih. Pisma uredništvu MANJ ALI VEČ BLAGA V TRŽAŠKI LUKI? Spoštovani tov. urednik. v petkovi številki PD berem, da je promet v tržaškem pristanišču v razdobju januar-juhj letošnjega leta upadel v primeri z lanskim letom, in to celo za 2,500.000 ton. V sobotni (včerajšnji) številki pa skoraj na istem mestu berem, da se je promet v omenjenem časovnem razdobju nasprotno... povečal, in to za 500.000 ton. Katera verzija je pravilna, petkova aU tista v soboto? "Uradni podatki, ki jih je pred dnevi objavila statistična služba pristaniške ustanove, navajajo za razdobje januar-juhj 1982 skupen promet v višini 16,322.927 ton, za razdobje januar-julij 1981 pa 18 mil. 834.016 ton. Promet je bil torej v letošnjem letu za okrog 2,500.000 ton manjši od lanskega. Odkod po vsem tem podatek, da se je pretovarjanje blaga povečalo za 500.000 ton? Domnevam, da gre za kakšno agencijsko vest, ki bi rada prikazala v pozitivni luči delovanje naše luke kljub temu, da promet v njej na žalost upada. Da bi to dosegel, je sestavljalec vesti po vsej verjetnosti odpisal dovoz surovega petroleja. Ta se je namreč v letošnjem letu (vedno v razdobju prvih sedmih mesecev) zmanjšal za okrog 3,000.000 ton ter je bil zato preostali promet za 500.000 ton večji od lanskega. Za odpis postavke, ki jo predstavlja surovi petrolej pa se po mojem mnenju lahko odločimo le, če hočemo prikazati razvoj le »tradicionalnih* trgovinskih tokov skozi našo luko, med katere se je petrolej za čezalpski naftovod uvrstil šeie v šestdesetih letih (naftovod za Bavarsko je stekel leta 19ff7, manjši vod za Avstrijo pa leta 1970). Toda če se odločimo za odpis te postavke, potem bi se morali iz doslednosti odločiti tudi za odpis druge podobne postavke, to je dovoza premoga za elektrarno ENEL v Tržiču, ki .je še »novejša* in morda še za katero. Jasno pa je, da bi bila potem vsaka primerjava podatkov postala nekaj izrazito subjektivnega ter bi nas lahko privedla do forsiranih sklepanj. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiuiiiiiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil PRIREDITEV BO PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO PRAZNIK SOLATE NA KOLONKOVCU: KLIC H KULTURNEMU PREPORODU Spet je pred nami praznik, ki se je na Kolonkovcu dobro uveljavil. Na tem področju so obširni vrtovi, na katerih vrtnarji v veliki meri gojijo solato in zalagajo tržaški trg, na katerem je zelo cenjena. Zalo so se tukajšnji člani društva odločili, da priredijo *praznik solate» in tako še bolj ovrednotijo to povrtnino. Kolonkovec je bil v zadnjih letih na kronikah vseh občil. Velike razlastitve so posegle globoko na rodovitna polja in nič boljšega se ne obeta v prihodnje. Že sedaj Kolonkovec ni več tisti, ki je bil še pred nekaj leti. Veliki stanovanjski bloki so popolnoma spremenili prejšnjo sliko in marsikdo bi se ne znašel več. Mnogo let je tukaj potekalo življenje v miru. Ljudje so se med seboj poznali in se združevali ob raznih priložnostih. Tudi prosvetno delo je bilo zelo plodno. Potem pa je vse zamrlo in prebivalci Kolonkov-ca so po tem premoru z zadovoljstvom sprejeli dejavnost nastalega društva, ki si na tem področju prizadeva, da bi razširilo prosvetno in družabno delovanje. V okviru omenjenega praznika, ki bo 4. in 5. septembra na sedežu društva, bo tek- movanje v sajenju solate, in to na vrtu znanega vrtnarja Karla Valentinčiča, v Ul. Cesare dell’Acqua 32. Tu se bodo vrtnarji pomerili v spretnosti in hitrosti, posebna komisija pa bo nato ocenila sajenje in določila zmagovalca. Kdor želi tekmovati, naj se zglasi vsaj pol ure prej. Tekmovanje se bo začelo v soboto, 4. septembra, ob 17. uri. S seboj naj prinesejo Men*. Na to srečanje so vabljeni vsi vrtnarji in tudi drugi, ki jih zanima delo na vrtu. Ob tej priložnosti se bomo srečali s strokovnjaki, si izmenjali izkušnje in dobili nasvete za boljše gojenje povrtnin. Po tem srečanju se bo družabnost nadaljevala na prostoru društva ob domači kapljici in zvokih ansambla rTaims*. V nedeljo, 5. septembra, pa bodo vrtnarji prinesli svoje najlepše primerke solate. Tudi te bo komisija o-cenila in določila najlepše. Upati je, da bo kljub hudi suši, ki nas letos pesti, razstava solate vendarle na ravni drugih let. Na stojnici pa bo na prodaj po ugodni ceni. V društvenih prostorih bodo razstavljeni stari dokumenti, ki zadevajo prav Kolonkovec in njegovo prebivalstvo. Med glasbenim odmorom bodo podelili zmagovalcem na- grade. Tudi občinstvu bomo ponudili solato, ki jo bodo naše gospodinje pripravile. Vsem, Ki se bodo praznika udeležili, želim, da bi se ob razvedrilu še bolje spoznali in gojili skupno prijateljstvo. Tako se bodo uresničila prizadevanja društva. Alojz Debehs S prijetnim srečanjem zaključek poletnega centra na Proseku V petek, 27. avgusta, se je s prijetnim popoldanskim srečanjem končal poletni center na Proseku. Otroci so sproščeno prikazali nekaj skečev in se skupno s starši pozabavali v posrečenih družabnih igrah. Ob prigrizku in kozarčku so se zadržali v prijetnem pogovoru z vaditeljico centra, animatorkami in pomožnim osebjem. Vsem tem gre najtoplejša zahvala za uspešen potek tudi te druge izmene in želja, da bi tudi v prihodnjih letih poletni centri bogatili počitnice slovenskih o-trok. tako nekako, kakor se dogaja s strankami po volitvah, ko .je zanesljivo vsaka nekaj pridobila, če ne v primerjavi z zadnjimi, pa vsaj predzadnjimi volitvami, čc ne v absolutnem pa vsaj v relativnem smislu itd. Bolje .je zato, da vzamemo v poštev celokupen promet, ki ga naša luka opravi v danem časovnem razdobju, in da ga primerjamo prav tako s celokupnim prometom drugega ustreznega razdobja. Na podlagi take primerjave pa pridemo za razdobje januar-julij žal do nujnega zaključka, da smo letos za 2,500.000 ton prometa na slabšem kakor lani. K. L. OB POLEMIKAH O NUDIZMU V tržaškem italijanskem dnevniku se v teh dneh odvija precej živahna (in polemična) razprava o moralni in zakonski umestnosti nudizma na obali med Sesljanom in Brojnico. Osebno nisem nudist in doslej nisem še čutil potrebe, da bi razkazoval soncu in drugim kopalcem vse dele svojega telesa. Vseeno pa bi želel o tem aktualnem vprašanju nekaj povedati. že več let skupno z družino zahajam na kopanje na prelepo plažo med Brojnico in nabrežinskim por-tičem, ki so jo sedaj v nekaterih predelih »zasedb* — kot trdijo nekateri — nudisti. Odkritosrčno vam povem, da me to sploh ne moti in vidim v tem izraz svobode in zrelosti, ki ju mnogi lažni moralisti vedno v določenih trenutkih zagovarjajo. Jaz se torej kopam in sončim v kopalkah, tisti, ki to noče, pa lahko tam isto počenja nag. Mi ni znano, da bi kdaj prišlo do prerekanj ali sporov zaradi tega, čeprav se mi zdi, da je tudi vnaprej prostor namenjen tudi nudistom prostorsko omejen (od Djedence do Vira). Ta del plaže je danes gotovo med najbolj čistimi v Tržaškem zalivu in za čistočo skrbijo kopalci sami, ki so se za to dobro organizirali. Ob vsem tem mislim, da zasluži javno priznanje sama devinsko - na-brežinska občinska uprava, ki je (med zelo redkimi v Italiji) pokazala razumevanje in zlasti odprtost do vprašanja nudizma, ki postaja danes hočeš nočeš družbeni in množični pojav, mimo vsakršnih špekulacij. Pa še predlog: zakaj ne bi tudi naš dnevnik namenil redno rubriko pisem in posegov bralcev, ki bi gotovo pomenila obogatitev ne samo časopis, ampak tudi za rešitev marsikaterega odprtega naše vsakdanjosti. Hvala za pozornost. problema R. T. (sledi podpis) Milančanka ranjena v nesreči pri Sesljanu Na ortopedskem oddelku glavne bolnice so včeraj popoldne sprejeli 76-letno gospodinjo Guerrino Dauce-vich doma iz Milana. Ženska se je peljala v avtomobilu milanske registracije, ki je iz še nepojasnjenih razlogov trčil v avto, ki je vozil v nasprotno smer. Nesreča se je pripetila na cesti, ki povezuje Sesljan z morjem, preiskavo o trčenju pa vodijo nabrežinski karabinjerji. Milančanka si je v nesreči zlomila desno nogo, zaradi česar se mora zdraviti približno štirideset dni. Razna obvestila Vodstvo mladinskega pevskega zbora Glasbene matice iz Trsta sporoča, da se bodo otroci vrnili iz Fažane v sredo, 1. septembra, ob 20. uri na mejo na Škofijah. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Sv. Ivan, Vrdela in Podlonjer organizira danes, 29. avgusta 1982, IV. rajonsko razstavo vin na vrtu Ljudskega doma v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). Začetek praznika bo ob 16. uri. Krožek ZKMI Devin - Nabrežina prireja danes, 29. avgusta, v Prečniku praznik komunistične mladine. SEKCIJA KPI OBČINE DEVIN - NABREŽINA izreka v imenu svojih članov občuteno sožalje svojcem ob tragični smrti narodnega heroja Alberta Grudna-Bliska Komunisti in prijatelji iz šempo-lajske krajevne skupnosti izrekajo iskreno sožalje svojcem ob nenadni smrti sovaščana narodnega heroja Alberta Grudna-Bliska ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Dušana Primožiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalja in na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 29. avgusta 1982 O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina pregloboka, kakor v zelenem prostranem gozdu. (S. Kosovel) Zapustil nas je naš ljubi DRAGAN KARL FERLUGA pravni svetnik v pokoju Poslovili se bomo iz 10. mrliške vežice na ljubljanskih Žalah jutri, 30. avgusta 1982, ob 17. uri. V žalosti njegovi: žena Rožica roj. Košuta, sin Dušan z družino, h®* Vesna, sestri Emica in Anica, družine Ples - Močivnik, Jerič - Merku, Pertot, Košuta, Kralj in ostalo sorodstvo Ljubljana, Opčine pri Trstu, 25. avgusta 1982 Umrl je naš dragi ALEKSANDER ŠKERL (SERCI) Njegovi svojci Trst, 29. avgusta 1982 OBČINSKA UPRAVA OBČINE DEVIN - NABEŽINA izreka najgloblje sožalje svojcem ob tragični smrti narodnega heroja ALBERTA GRUDNA - BLISKA ZAHVALA Ob težki-izgubi naše drage mame CECILIJE GRUDEN vd. PODOBNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Trst, 29. avgusta 1982 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta in nonota ANGELA KOFOLA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. . Posebna zahvala pevskemu zboru F. Venturini in god*11 iz Ricmanj. žalujoči svojci Lakotišče, 29. avgusta 1982 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval ob smrti našega dragega PEPIJA BANA Hvala g, Dušanu Jakominu za pogrebni obred in za leP® občutene poslovilne besede. Hvala vsem darovalcem cvetja in v dobrodelne name11® in vsem, ki so mu na pogrebu prinesli zadnji pozdrav. DRUŽINA Trst, 29. avgusta 1982 27.8.1981 27.8.19** Ob prvi obletnici smrti našega dragega očeta in nonot® VINCENCA KRIŽMANČIČA se ga spominjajo Bazovica, 29. avgusta 1982 SVOJCI 1.9.1979 1.9.198* Ob tretji obletnici smrti našed® dobrega moža in očeta JANKA OBADA se ga z bolečino v srcih spomini®!® žena Marica ter sinova Zdravk* in Jožko z družinama Salež, 29. avgusta 1982 ŠE VEDNO JE ŽIVAHNA KLJUB 90 LETOM Tudi v najhujših časih je Alojzija Brana učila svetoivanske otroke v materinščini Njeni bivši učenci se je še danes s hvaležnostjo spominjajo mm v stalni materi- Novo šolsko leto je že na pragu kmalu bomo zopet začeli govo-1 o raznovrstnih problemih, ki našo šolo. Ob skorajšnjem cetku šolskega leta pa je tudi da se spomnimo tistih bivših J T*jfv, ki so na lastni koži do-jjteli obdobje ukinitve slovenskih : * ln Prepovedi rabe slovenskega a> pa sp kljub temu ostali zve r 1 sv°ji materinščini in kljubovali ®arodovalnemu pritisku s tem, a ^ kljub prepovedi in ” • "farnosti učili otroke v nea> jeziku. ri?navteh zaslužnih in požrtvoval-J! je tudi svetoivanska .Mkinja Alojzija Brana, ki je le-jJ Praznovala visoki življenjski ju-f ,e'- Obiskali smo jo v zavodu . sester pri Sv. Ivanu in jo Prosili za pogovor. Kljub svoji JSQki starosti, je učiteljica Alojzija rada privolila na razgovor z ^ jni in s presenetljivo živahnostjo , obujati spomine na prehoje-zlvljenisko pot. sem se pred devetdesetimi v 1 rodila kot šesti od desetih otrok j zavedni slovenski družini pri Sv. sl; . Je bil ta mestni predel še i'°£ai popolnoma slovenski. Mati bila perica, kar je bilo za tiste j Precej običajen poklic za nato jonske, oče pa čevljar. Čeprav ^ bila družina številna, hudesra po-, bjkanja res nismo trpeli, še se-,1 Pa se spominjam, kako sem si la V^ajbna deklica večkrat zažele kruha, ki pa mi ga mati ni mo-..a dati. Z velikimi žrtvami so staral le dosegli, da sem dokončala "Vensko osnovno šolo pri Sv. Iva-kli.ln ?e usmerila v učiteljski po->,.c-,ki rne je že od mladih nog '1. Slovenskega učiteljišča taci v Trstu ni bilo. zato sem mo-® v Gorico, kjer sem maturirala Ul3Prril prvo svetovno vojno leta Poklic v tistih časih predvsem si.. ■ *'»i pripomnim, da je učitelj- «.S£ Sva’^‘isk zahteval precej žrtev.-i vzgojitelisko delo sem zače’a u,ebko vnemo, takoi pa so se po-s-jale prve težave. Kot mlada uči-wca 'n 0e zavedna Slovenka ni S]/3 nikakor mogla dobiti stalne |y.,z, ■ tako sem celo vrsto let sluz-He ala zdaj tu. zdaj tam v stal-to h '?rahu za svojo bodočnost. Le-Po maturi sem nastopila prvo tnal kot suplentka v svojem do . eem itiakobski Ciril - Metodovi šo-toliwem pa roe ie doletela usoda Ijev- i s^ovenskih primorskih učite-kr,. 'eta 1930 sem ponovno, in to-?a dobo petnajstih let. ostala |JT s,užbe. To so bila najtežja b,!/ Mojega živlienia: jaz sem bila n;a].P°sc,na, naš jezik so prega-teta’ bila sem v velikih gmotnih le t ki sem jih premagovala it,J: težavo in zahvalujoč se po-1 svetoivanskih domačinov. ha^dno me je zelo skrbela usoda jezika, in to me je v letih "kb privedlo do tega, da sem kljub nevarnosti začela na svojem domu poučevati otroke v slovenskem materinem jeziku. Ko so slovenski svetoivanski starši zvedeli za to mojo pobudo, so v velikem številu pošiljali svoje otroke k meni. Doma smo imeli veliko kuhinjo, moj brat je naredil dve veliki leseni klopi in že je bila zasilna učilnica nared. Zbralo se je toliko otrok, da sem jih morala razdeliti v dve skupini. Tudi policiji je prišlo na uho, da imam doma zaseb no slovensko šolo, in tako sem dobila nekaj obiskov policije, ki pa niso imeli hujših posledic. Končno pa je le prišla osvobo ditev in slovenščina je spet dobila svoje mesto v šoli. Bila sem nastavljena kot učiteljica na domači osnovni šoli ter tu poučevala do leta 1959.» Učiteljica Alojzija, ki je vzgojila toliko generacij mladih Sveto-ivančanov pa je zamolčala, kako se je njeni bivši učenci s hvaležnostjo spominjajo in kako ji to hva ležnost izkazujejo ob vsakem srečanju. Domačini so nam povedali, da je učiteljica Brana pri Sv. Ivanu prava «inštitucija»: to pa je najboljši dokaz o njeni priliubljenosti in obenem najlepša zahvala za njeno nesebično delo za ohranjanje slovenske govorice. f Čestitke Jutri praznuje ANDREJ MILKOVIČ iz Gropade 60. rojstni dan. Vse najboljše in mnogo zdravja mu želijo sestra Milka, Pina in prijatelj Avguštin. 50 let skupnega življenja Cvetke in Ferdinanda Volka Zares prijetno je. ko po desetletjih skupnega življenja mož in žena obujata spomine in podoživljata vse, kar sta lepega doživela na skupni življenjski poti. Seveda ni bilo vse lepa Kajti med lepe spomine se vrine tudi kaj mračnega. Toda tudi to prenese složnost, če je iskrena, in če človek ob takšnih trenutkih občuti okoli sebe solidarnost in dobrosrčnost ljudi. Tako sta tudi naša slavljenca Cvet- iniiiiiiiiiiiMiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmiiiiiiimniiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii PERGAMENT IN ZLATA PLAKETA ZA ZASLUGE NA PODROČJU ZADRUŽNEGA DELA Predsedniku Kmetijske zadruge Kodriču priznanje Zadružne zveze SR Slovenije Dušanu Kodriču, predsedniku Kmetijske zadruge (in podpredsedniku Kmečke zveze) je Zadružna zveza Slovenije podelila te dni laskavo priznanje za njegove dolgoletne zasluge na področju zadraž-niškega delovanja. Smatrali smo se veda za dolžnost nagrajenca obi skati lrfse^ž'n.iirfrWt v tei zvezi pomeniti. Razgovor z Dušanom je vselej zanimiv: če se ga lotiš po strokovni plati, mu ne zmanjka besed, veliko tehtnega in koristnega ve pač povedati: če pa se ga lotiš zasebneje, se skorajda zapre sam vase, nerad ti kai pove o nečem, za kar je sam ali z drugimi dal pobudo. Tako smo pravzaprav le mimogrede lahko pogledali nagradni pergament ir. zlato plaketo Zadružne zveze SRS in če se količkaj ozreš po stanovanju naokoli, ne vidiš ničesar podobnega: in vendar je Ko drič nositeli marsikaterega takšnega ali sorodnega odlikovanja. Stežka smo tudi zvedeli, da predseduje Kmetijski zadrugi kakih 12 let, da je poprej bil njen tajnik in v za-dru^arstvo segel po stopinjah oče ta Franca, njenega soustanovitelja. Med izrazitejše pobude, ki jih je zadruga tudi pod Dušanovim vplivom sprožila, sodita prirejanje Kmečkih taborov na prostranem dvorišču openskega Prosvetnega doma in — zadnja novost — odprtje agencije zavarovalnice Unipol v Miljah, čemur smo ustrezni prostor v našem listu posvetili tako pred >>1,«llliil|,IM|||||||||||||||||||||||||||m|||„im,tnillu|l,„m„Im,l|„||l„„„lll,|||llltll|||l,|ll|||l||||||||||, Umrl je Pepi Ban ra, kakor tudi daljše ali krajše ne deljske popoldanske izlete v tržaško okolico in bližnje vasi. Kot toliko drugih Slovencev je moral tudi on okusiti leta 1940 tegobe zapora, leta 1941, ob fašističnem napadu na Jugoslavijo, pa je b:1’ kot zaveden Slovenec poslan v internacijo. Kot pevec šentjakobskega zbora je po vojni še naprej sodeloval v obeh zborih — cerkvenem in novoustanovljenem zboru društva Ivan Cankar, dokler je ta še obstajal. Bil je v pravem pomenu besede — pevec; saj je vse svoje življenje, ves svoj prosti čas posvetil naši slovenski pesmi. Kjer je bil Ban — je bilo petje, kjer je bilo petje — tam je bil Ban. Čeprav mu ni bila življenjska pot posuta s samim cvetjem. je znal biti v družbi vesel in živahen, še posebno, če se je dobil v družbi z drugimi ljubitelji petja, na primer v gostilni pri Jadranu, kamor je redno zahajal. Zelo mu je bilo hudo. ko so v zadnjem času številni njegovi prijatelji, s katerimi je rad prepeval, omagali, in ko je zmanjkalo ljudi in moči, da bi od kdaj do kdaj skupaj lepo zapeli. Vdovi gospe Olgi in sinovoma Janku in Darku naše globoko sožalje. Po^tek so pospremili k zadnjemu veJ*u Pepija Bana, zavednega Slo-Postnega Šentjakobčana, zav-•tiato?- P|0svetnega delavca in ani- ^obif 2lwrovske8a P^iP pri Sv> hX)i,tei mestni četrti se je Pepi Ban (dojP^d skoraj osemdesetimi leti Šg |?,1' bi jih januarja prihodnje-’ tu je tudi obiskoval Ciril-°v° šolo. Od rojstnega kraja vojasi Za s*cer kratek čas odtegnila služba, ki jo je takoj po siti, p'11 Vojni služil v italijanski vojnega 0 vrnitvi se je oprijel prosvet-slten- P®'8: sodeloval je v dram-do ni °Qseku šentjakobske čitalnice bij razpusta, leta 1930 pa je slteKa P soustanovitelji šentjakob-hi * Pevskega zbora, ki je v okvi-fašjjJ-kvenega zbora ves čas pod *h°i*si?0rri Prepeval po vsej Pri-l P°d veščim vodstvom pevo-ii> iLJo ''e' Pepi Ban je organiziral vsakoletne izlete tega zbo- OBVESTILO Uprava občine Devin - Nabrežina obvešča, da zapade 6. septembra rok za prijavo vinskega pridelka, ki jih dotični imajo še v zalogi na dan 31. avgusta. Interesenti morajo zato predložiti zadevno prijavo na obrazcih (B/l ali B/2) na občini, soba št. 3, v uradnih urah in sicer od 1. do 6. septembra 1982. začetkom te zavarovalne dejavnosti (v prilogi Naša zemlja) kot po njenem začetku. Glede Kmečkih taborov velja pripomniti, da jih že nekaj let ne prireja več Kmetijska zadruga, temveč opensko kulturno društvo «Tabor», a Dušanu je danes žal. ker pobuda nima več tistega odjeka, ki ga je imela prva leta, saj je takrat šlo za edinstveno in izvirno prireditev, medtem ko se je pahljača podobnih pobud pozneje močno razširila. Tabor kljub vsemu seveda še odigrava pomem bno vlogo, a njegova poglavitna zasluga je bila v tem, da je prvič po vojni v enem in istem prostoru združil naše kmetovalce in Slovence kot take. Kmetijska zadruga je torej v tem smislu opravila važno politično poslanstvo. Sicer pa se niti dandanes zadruga ne ubada zgolj s kmečko-gospo-darskimi posli, ampak deluje v širšem krogu, tako tudi kulturnem z gmotno pomočjo (meški pevski zbor •rFran Venturini* od Domia je n.pr. osem let bil gost v njenih prostorih). Za slovo smo Dušanu zastavili nekaj vprašanj glede razvoja zadružništva tudi kot izrecno političnega srecTštva' z“a' prospeh demokracije in slovenske narodnostne skup- nosti v Furlaniji - Julijski krajini. Zadružništvo, je menil Kodrič, ni velikega pomena samo na kmetijskem, ampak tudi na raznih drugih področjih; na finančnem se moremo ponašati s posojilnicama v Nabrežini it; na Opčinah, prav tako na Opčinah je bilo mogoče zadruž no obliko dela uveljaviti tudi v stanovanjskih gradnjah, a tu bi se dalo še mnogo več napraviti, najmanj zadrugarjev pa je v obrtništvu. Ko bi se, denimo, avtoprevozniki ali pleskarji pa še, med drugimi. mizarji združili v zadrugo, bi to bila pravzaprav le naravna posledica vol.ie po izkoriščanju finančnih sredstev, ki jih predvideva zakonodaja. Če pa teh sredstev, o ka terih nikjer ni rečeno, da so namenjena tej ali oni jezikovni skupnosti. ampak so na voljo vsem državljanom. ne izkoristimo, potem je to drugo vprašanje. In še to: deželna zakonodaja o zadružniških dejavnostih sodi med najbolj napred ne v državnem okviru, poleg tega daje zadružna zveza Lega delle Cooperative izdatno pomoč zadru-garjem v Furlaniji - Julijski kraji-1 ni, tudi slovenskim (tako je v Reziji lahko nastala Ta Rozyna dolina). Čemtl nehBi torej temeljiteje izkoristili teh možnosti? (dg) ka in Ferdinand Volk občutila dobrosrčnost prijateljev in znancev, ko so jima slovenski pevci pri Sv. Jakobu pri maši zapeli v našem lepem slovenskem jeziku. In zakaj? Slavljenka Cvetka Kjuder je dolgoletna in vneta pevka slovenskega zbora v tej cerkvi. Cvetka Kjuder se je rodila leta 1907 v Trstu in sicer pri Sv. Andreju v zavedni delavski družini. Obiskovala je slovensko šolo pri Sv. Jakobu, še kot dvanajstletna deklica je začela peti v cerkvenem zboru pri Sv. Jakobu, nato pa je vstopila v prosvetno društvo «Pro-sveta», kjer je sodelovala kot pridna pevka in kot igralka v dramski skupini, dokler ni fašizem vseh naših društev zadušil. Po končani šoli se je Cvetka izučila za šiviljo in to delo opravljala dolgo let ter pomagala številni družini, saj je imela še sedem bratov in sester. Kot nešteto naših ljudi, je imela tudi družina Kjuder vedno fašiste na vratih, posebno zaradi brata Viktorja, ki je bil, kot vsi zavedni Slovenci, vnet antifašist. Leta 1932 je Cvetko Kjuder in Ferdinanda Volka poročil tedanji slovenski kaplan pri Sv. Jakobu, sedaj pokojni Omerza. V zakonu je Cvetka povila tri otroke, od katerih sta še dva živa. Pred leti je prejela zlato odličje od ZCPZ za 50-let-nico sodelovanja v šentjakobskem cerkvenem zboru. Tudi njen mož Ferdinand Volk je pravi Tržačan, rodil se je v našem mestu leta 1907 v zavedni slovenski družini. Po končani slovenski šoli pri Sv. Jakobu se je izučil za mehanika ter dolgo let delal pri trvd-ki Grandi in postal specializiran mehanik in kolavdator motorjev FIAT. Za časa NOB sta oba pomagala in delala za boljšo bodočnost našega ljudstva. Takoj po osvoboditvi se je Cvetka, poleg sodelovanja v šentjakobskem cerkvenem zboru, vključila v prosvetno društvo «1. Cankar* ter večkrat nastopila v ženskem in mešanem zboru. Tudi danes je Cvetka vedno prisotna povsod. kjer zveni slovenska pesem. Čestitkam otrok, sorodnikov in vseh 'Šehtjakobčanov se pridružujemo tudi mi z željo, da bi zdrava in srečna dočakala diamantno poroko in š^ -karteč ! . * .......- - MM iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiimiuiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiugiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMHiu Zadnje slovo od Alberta Grudna-Bliska Jf H; Na pokopališču v Gorjanskem so včeraj pokopali narodnega heroja Alberta Grudna - Bliska. Na pogrebni svečanosti, ki je bila v Sežani pred poslopjem družbenopolitičnih organizacij, se je kljub neugodnemu vremenu zbrala ogromna množica, med katero so bili številni pokojnikovi rojaki s te strani meje, slavnostna govornika pa sta bila predsednik sežanske občinske skupščine Tihomir Kovačič in podsekretar republiškega sekretariata za notranje zadeve Edo Krajčič Danes, NEDELJA, 29. avgusta JANEZ Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.50 — Dolžina dneva 13.28 — Lu- ŠD BREG odbojkarska sekcija priredi v Boljuncu danes, 29., in jutri, 30. avgusta 1982 ŠPORTNI PRAZNIK Danes ob 18. uri kulturni program, od 20.30 do 24. ure ples; Jutri ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24. ure ples. Ob priliki praznika bo v gledališču F. Prešeren razstava: «Naša odbojka». Oba dneva razne igre in zabave. kuhinjske specialitete in domača kapljica. Igral bo ansambel Supergroup. Vabljeni Mladinski krožek BANI vabi na VAŠKO ŠAGRO ki bo na trgu pri Banih danes, 29. avgusta. Ob 17. uri odprtje dobro založenih kioskov. Zvečer ples z ansamblom TAIMS. Danes bo na IV. razstavi vin v Podlonjerju igral ANSAMBEL LOJZETA FURLANA KROŽEK ZKM1 DEVIN - NABREŽINA prireja danes ob 19. uri v Prečniku KONCERT Nastopajo: koroške kantavtor-ke — Marinka Lugarič, Eda in Silvija Velik ter Tržačana Al-fredo Lacosegliaz in Giorgio Scala. Zaradi slabega vremena bodo včerajšnji spored izvajali danes. Kino Ariston 21.15 «Brivido caldo*. Režija Lavvrence Kasdan. William Hurt, K. Turner, Richard Crenna. Ritz 17.00 tej uri »b ne bomo več sprejeU. Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic ir sožalij (8.30 '42 00) Prosimo za razumevanje. Občani občine Dolina ki bi radi razstavljali svoje pridelke na il, DNEVU KMETIJSTVA ki bo od 17. do 20. septembra v Boljuncu. naj se javijo na občinskem sedežu do 8. septembra v sobi št. 36. Zainteresirani se lahko /.glasijo tudi telefonsko na št. 228110. 228127 ali 228392 interna 18. Za razstavo pridejo v poštev grozd je, zelenjava, poljščine, zajci, kokoši in ostala perutnina VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečl.a zv z., opozarja vino gradnike, da morajo prijaviti zaloge vin ki jih imajo morebiti še v kleti, oziroma so jih imeli, čeprav že prodane 31 avgusta 1982. najkasneje do 6. septembra v trošarinskem uradu občine, v kateri bivajo. Kdor bi imel še vino in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan od 100.00') do milijona lir globe. Tajništvo Kmečke zveze bo čla nom izpolnjevalo prijave do 6. septembra in jih potem oddale pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA tfiu foto-kino §J|I kontaktne leče Ulica Kuimarroti b (prečna Ul Rossetti) TRSI Telelon 77 29 9t ZLATARNA URARNA «Svizzera» dl A Sorac« SEIKO DOXA Ulica TRST S Spiridione Tel 60-252 Trgovina ROSIZH 8RIJI\I0 TRST — Ul. Palestrina 5 — Tel: 768-059 OLIVETTI IN DRUGE ZNAMKE ■ Pisalni stroji ■ Računalniki po neprekosljivih cenah ■ Oprema VSE MODNE NOVOSTI USlNf IENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE TRST Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 Velika poletna razprodaja POPUSTI P nriiorski^dnevmt GORIŠKI DNEVNIK 29. avgusta 1982 ZANIMIVA TIMA NA KONGRESU V GORIŠKEM AVDITORIJU Kako vključevati proučevanje ljudske kulture v šolskoizobraževalni sistem? Srečanje j'e bUo priložnost za izmenjavo izkušenj in mnenj na področju raziskovanj o ljudskem izročilu Strniti v stran ali dve dvodnevno razpravo je, kot vedno, nemogoče. Se posebej z letošnjega goriškega srečanja o ljudskem izročilu, ki je bilo v celoti namenjeno vključevanju tega vprašanja oziroma «ljudske kulture* v šolo. Deveti kongres, ki je bil v gori-Ikem deželnem avditoriju v petek ln soboto, je namreč ubral novo pot. Namesto akademskih referatov so se zvrstila krajša poročila in prosta razprava. Sicer pa je to terjala tudi tema, ki sploh ni za ključena, kot bi na to mogoče na pelieval naslov. Razprava o »Folklorni raziskavi in šoli* je namreč vsebovala vse: od razprave o umestnosti ali pomenu vključevanja ljudske kulture v šole raznih stopen j do različnih oblik vključevanja ljudskega izročila ob upoštevanju raznolikosti izraznih sredstev, do podrobnejših metodoloških prijemov in pregleda izku šenj. Poročila so seveda odražala iz kušnie na tem področju: veliko jih imajo na primer na Madžarskem, manj v Sloveniji in še manj v Ita-liii. Pravzaprav pa .je letošnji kongres nastal iz želje, da se, poleg ostalih, predvsem soočijo izkušnje v Sloveniji in Italiji. Kot vsako leto. sta organizatorja strokovnega kongresa Furlansko filološko društvo in *Pro loco* pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajine, vendar pa je pripravo in izvedbo kongresa prevzel poseben strokovni odbor. Člani tega odbora, sestavljali so ga univerzitetni profesorji in raziskovalci, so se tesno pove zali s slovenskimi strokovnjaki, ki so se v enotnem okviru Slovenske ga etnološkega društva predstavili na srečanju. Takšnemu tesnejšemu sodelova-niu je med drugim botrovalo tudi dejstvo, da so v obeh državah v teku šolske reforme, ki naj bi konč no v drugačni meri upoštevale to, čemur pravimo ljudsko izročilo. Ne gre namreč samo za to, da bi Otrok znal zaplesati »domači ples* ali zapeti staro pesem, gre pred vsem za pristop k velikemu kulturnemu bogastvu, ki ni imelo uradnega priznan ia «prave kulture* Tako se je na srečanju slovenski glasbenik vprašal, zakaj je samo po sebi umevno, da angleškega litrčka najprej naučijo angleščine, zelo čudno pa bi bilo, ko bi se na primer pri učenju klavirja poslu zevali tudi ljudskih motivov. Če je za spoznavanje jezikovnega izražanja potrebna najprej materinščina, zakaj ni nujno potrebna za spozna vanja raznih oblik umetniškega izražanja tudi tista kultura, ki je vsakomur najbližja, torej ljudska? Čemu torej ustvarjanje nepotrebnih problemov, ko jin že uvajanje v ljudsko kultu/o, gre torej za u metno podajanje, kajti očitno okolje otroku ne nudi več neposrednega poznavanja, prinaša dovolj. Ker so izrazna sredstva ljudske kulture tako raznolika, jih je nam reč treba porazdeliti med razne predmete ali uvesti toliko novih. Na dvodnevnem goriškem sreča nju so seveda lahko le ugotovili, kaj in kje je bilo že narejeno, pred vsem pa poudarili, da je treba še veliko narediti. Iz preverjanja raz ličnih izkušenj in tud) pogledov je moč najti drugačne rešitve, take, ki bodo ljudskemu izročilu pred- vsem odvzele pečat manjvrednosti. Slabo vreme je sinoči sicer nekoliko motilo potek drugega dela folklornega natečaja, kljub temu pa si je prireditev v telovadnici v dolini Koma ogledala množica Goričanov z obeh strani meje, pa tudi obiskovalcev iz drugih krajev. Prireditelji pa so bolj v skrbeh zaradi poteka za danes napovedanih prireditev. Tako bi slabo vreme utegnilo močno okrniti uspeh tradicionalne folklorne parade po goriških ulicah, ki se bo pričela ob 16. uri. medtem ko bo ob 18. uri, v dolini Koma nagrajevanje najboljše uvrščenih skupin, ob 20.30 pa še zaključni nastop letošnjega, 12. mednarodnega folklornega natečaja. (bip) ZAGOTOVILO ZUPANA DR. STARANA Ta prevoz štandreških otrok bo občina pravočasno poskrbela sr Se pred koncem leta prvi ukrepi za razširitev pokapa* lišča - Nov socialni center v prostorih starega vrtca Tako kakor že nekaj let doslej, so se tudi tokrat, tik pred pričetkom pouka, pojavile težave v zvezi z zagotavljanjem prevoza štandreških otrok v šole v Ulico Alviano.. Ob tem velja takoj pojasniti, da občina na to vprašanje ni pozabila, pač pa da se je zadeva reševala z običajno birokratsko počasnostjo. Vsekakor bo vprašanje ugodno rešeno že v prihodnjem tednu. Zagotovilo v tem smislu je včeraj dal gariški župan Scarano predsedniku rajonskega sveta Reščiču. Do pričetka pouka (15. septembra) bo torej zadeva ugodno rešena. Na včerajšnjem srečanju je predsednik rajonskega sveta opozoril župana še na nekaj drugih pomembnih in prav trko nerešenih vprašanj. Tako je tekla beseda o potrebi, pravzaprav nujnosti čimprejšnje razširitve pokopališča. V zvezi s tem je dr. Scarano povedal, da bodo že pred koncem leta sprožili postopek za pridobitev novega zemljišča. Pokopališče bo- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84-443. PO MNENJU SINDIKATOV do podaljšali v smeri proti Gorici. Končno pa je taka rešitev tudi edina možna, saj je sicer na eni strani pokopališča cesta, na drugi strani pa zasebna hiša. Prav tako v kratkem bodo sprožili tudi postopek za razlastitev zemljišča, kjer je zdaj nogometno igrišče Juventine, nakar naj bi izvedli tudi potrebna preureditvena dela. V prihodnjih dneh se bodo v vidu dokončne ureditve športnega objekta goriški župan in člani odbora pogovarjali z odborniki ŠD Juventina ter predsednikom rajonskega sveta. V Štandrežu pa bo letos, zmeraj po besedah goriškega župana dr. Scarana, še ena pridobitev. Namenu bodo namreč izročili nov socialni center in to v prostorih nekdanjega vrtca. Tu bo imel sedež rajonski svet, namestili bodo ambulanto in po potrebi drugo zdravstveno službo ter knjižnico. Nekaj prostora bodo po potrebi uporabili za šolo. MAJHEN KRAJ Z VELIKO ODMEVNOSTJO Gorita za nekaj dni prestolnica folklorne in vokalne dejavnosti Danes zaključujejo mednarodni festival, v teku je seminar gledališke umetnosti, prihodnji teden, 2. septembra, pa se prične 21. mednarodno tekmovanje pevskih zborov cCesare Augusto Seghizzi» Pred leti so načrtovalci turističnih pobud v Gorici strnili vse prireditve, ki so bile poprej raztresene skozi vse leto, na en sam mesec, na mesec september in so tem prireditvam dali tudi skupni naslov Goriški september. Spoznali so ti turistični delavci, da je kulturni in tudi siceršnji utrip nekega mesta večji, da je njegova odmevnost izven njegovih meja večja, če na istem mestu in v kratkem časovnem razmahu ponudijo čimveč prireditev. Za takšno kulturno politiko so se že davno tega odločili organizatorji svetovno znanih in manj znanih festivalov. Kako bi drugače ravnali, če pa si nočejo zagotoviti zveneča imena nastopajočih, pa naj gre za posameznike ali skupine. S takšnimi zvenečimi imeni, ki jamčijo za kakovost, pa si že vnaprej, če gre za tradicijo, zagotovijo uspeh, POD POKROVITELJSTVOM OBČINSKE UPRAVE Od jutri do 11. septembra mladinski raziskovalni tabor Doberdob 82 Skupina 30 dijakov slovenskih višjih srednjih šol bo pod vodstvom mentorjev raziskovala socio-ekonomske, geografske, etnološke in zgodovinske značilnosti kraja Organizatorji: SLORI, Odsek za zgodovino pri NŠK in Društvo naravoslovcev in tehnikov Lani pridobljene izkušnje med prvim mladinskim raziskovalnim taborom Barkovlje 81 bodo letos skušali uspešno izkoristiti na Goriškem. Doberdob in bližnji kraji bodo namreč v prihodnjih dneh prizorišče in obenem predmet raziskovalnega dela skupine 30 dijakov, ki se bodo u-kvarjali z raziskovanjem in preučevanjem sociogospodarskih, naravoslovnih, zgodovinskih, etnografskih aspektov kraja. Mladinski raziskovalni tabor, ki ga prirejajo Slovenski raziskovalni inštitut. Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici ter Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov, bo potekal pod pokrovitelj- PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO /*-,»- PODJETJE i&A La Gor/z/ana ____ ______________- S R L GORICA • VIA D D’AOSTA 180 - TEL. 84-845. 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blago FRATTIMA ts\/\n S PO Ji T športna konfekcija in športni artikli pokali, plakete medalje, urarstvo in radiodifuzija TRZIC — UL. C. BATTISTI 10 TEL. 43-160 stvom občinske uprave, ki je s posebnim zadovoljstvom pozdravila prvo tovrstno pobudo na Goriškem in ki jo bo kar se da podprla. Raziskovalna akcija se bo pričela pravzaprav že jutri dopoldne, v dijaškem domu v Gorici, kjer bodo sodelavci in mentorji stanovali med 11-dnevnim delom. Od 10.30 bodo sodelavcem posredovali osnovno informacijo, zatem pa še strokovni referat. V popoldanskem času se bodo seznanili in dogovorili za metodologijo dela, zatem pa se bodo odpeljali v Doberdob na ogled področja, ki bo v naslednjih dneh predmet raziskovalnega dela. Ob 20. uri bo srečanje z občinskimi upravitelji ter predstavniki društev in organizacij, ki delujejo na področju občine Doberdob. Delo bd, kakor napovedujejo, potekalo po skupinah, pod vodstvom mentorjev. Predvidoma bodo sestavili pet skupin, od katerih bo vsaka zadolžena za raziskave na specifičnem področju. Kdo so mladi raziskovalci? Kakor je že iz samega naslova akcije razbrati — 2. mladinski raziskovalni tabor, so to v glavnem mladi, dijaki slovenskih višjih srednjih šol z Goriškega in Tržaškega. Namena raziskovalnega tabora ni treba posebej pojasnjevati, saj je vsakomur razumljiva koristnost takih pobud, tako glede dopolnitve šolskega programa, še bolj pa zaradi zbiranja dragocenih podatkov o naši preteklosti in sedanjosti. Skratka gre za akcijo usmerjeno v spoznavanje in preučevanje (to velja posebej poudariti) različnih a-spektov dela naše slovenske zamejske skupnosti. TURISTIČNA AGENCIJA G O T O U R GORICA 18. in 19. septembra dvodnevni izlet z ladjo v Pulj in Rovinj. Odhod iz Tržiča. Cena izleta, vključno prehrana in prenočišče 110.000 lir. TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR GORICA. KORZO ITALIA 205 TEL. 33-019 O o o o o o G cISSjul CENE SAMO ZA AVTOMOBILE NA ZALOGI DO POPOLNE RAZPRODAJE 126 BASE L 3.363.000 126 P4 L. 3.638.500 127 SPECIAL 3 P L. 5.462.500 127 SUPER 900 3 P L. 5.909.000 127 DIESEL L 6.365.000 RITMO60CL L. 6.935.000 131 SUPER 1300 L. 8.361.000 131 SUPER 1600 L. 8.541.000 ARGENTA 2500 DIESEL L. 11.268.000 CENE: FRANCO TOVARNA, IVA IZKLJUČENA ZASTOPNIK BUBO GORICA — C.so Italia 169 Tsl.: 84093 - 84056 • 83131 O O O O O o o Ker bodo na raziskovalnem taboru sodelovali predvsem mladi, so organizatorji kajpak poskrbeli tudi za popestritev trinajstdnevnega bivanja s predvajanjem filmov, predavanji, ekskurzijami in poskrbeli tudi za možnost rekreacije in športnega izživljanja. f Čestitke Tam na gričku med vinogradom ena hiša stoji, noter nekdo 75. rojstni dan slavi. Zdravja in zmeraj vedrega razpoloženja želi družina Miklovih. Sanacija uprave bazenov možna tudi brez odpustov Zaradi velikih upravnih stroškov namerava društvo odsloviti približno eno tretjino zaposlenih Upravljanje goriških občinskih bazenov, za katero je odgovorno društvo Gorizia Nuoto na podlagi konvencije z goriško občino, je bilo že večkrat v središču polemik. Te so prihajale predvsem s strani konkurenčnega plavalnega društva, pa tudi s strani uporabnikov bazenov, ki so se tožili zaradi predragih cen za uporabo bazenov. Društvo se je vedno izgovarjalo, češ da so upravni stroški previsoki in da, kljub visokim cenam uslug, celoten kompleks deluje v deficitu. To stanje se je v zadnjem času še poslabšalo, tako da so uslužbenci bazenov 25. t.m. prejeli odslovil-no pismo. Gre sicer le za začasno odslovitev, ker je v tem času zapadla konvencija z občino. Konvencijo bodo obnovili od 15. septembra dalje, vendar pod pogojem, da dru- štvo odpravi deficit pri upravljanju bazenov. Za dosego tega cilja pa nameravajo voditelji Gorizia Nuoto odsloviti 30 do 40 odst. zaposlenih. Proti tem nameram je v teh dneh protestiral enotni sindikat FULCTA, ki med drugim ugotavlja, da bi taka rešitev poslabšala usluge in šla predvsem na škodo uporabnikov. Zaradi tega sindikat predlaga druge oblike rešitve finančnega pri-mankljaja, ki gredo od spremembe naprav za zmanjšanje energetske porabe, do senzibilizacije šolskih struktur za večjo uporabo bazenov, do ustanovitve konzorcija med občinami, ki bi uporabljale bazene. Ne nazadnje pa bi bila možna rešitev v ustanovitvi zadruge, ki naj bi upravljala naprave in obenem zajamčila sedanjo zaposlitveno raven. vsestranski uspeh, ki se kaže v visoki umetniški ponudbi, v velikem užitku za gledalce in ne na koncu tudi v finančnem efektu. Na podlagi takšnih in k nam prinesenih spoznanj se v Gorici danes sklepa folklorni festival, v četrtek, 2. septembra, pa se bo pričelo in v nedeljo, 5. septembra, sklenilo mednarodno pevsko tekmovanje Seghizzi, ki bo letos doživelo svojo 21. izvedbo. Že ti dve prireditvi skupaj sta dovolj pomembni, da lahko trdimo, kako je Gorica v teh dneh zaradi prisotnosti uglednih evropskih in svetovnih folklornih in vokalnih skupin postala evropska in svetovna prestolnica fokloristov in pevcev. Ta opredelitev pa ne bi bila popolna, če ne bi navedli še tretje, prav tako pomembne mednarodne dejavnosti, ki posega v sfero gledališke umetnosti. V Kulturnem domu je namreč v teku seminar gledališke umetnosti, ki se ga udeležujejo amaterski igralci italijanske in slovenske narodnosti iz naše dežele in tudi iz sosednje Slovenije. Gorica torej doživlja močan kulturno - umetniški utrip, morda takšnega, kakršnega v tako kratkem časovnem razdobju še ni doživela. Doživlja ga sicer pasivno, doživlja kot gledalec in poslušalec, nikakor pa ne kot odmaknjen in nezainteresiran gledalec in poslušalec, spremljevalec nekega dogajanja na balkonu ali na oknu. Ne. Gorica je organizator vseh teh manifestacij, to pa je dokaz, da je potreba po teh manifestacijah občutena. Občutena zaradi notranjih užitkov, pa tudi zaradi nekega poslanstva, ki ga Gorica želi opravljati kot mesto ob meji, kot mesto, ki je obrnjeno navzven, kot mesto, ki se zaveda, da se njegov" vitalne sile v kulturi, pa tudi v drugih' dejavnostih, lahko krepijo samo v obrnjenosti navzven, k sosedom, bližnjim in oddaljenim. Obrnjenosti navzven zaradi preteklih tradicij in zaradi današnjih nujnosti in zrelih spoznanj. Kultura (in tudi šport) je bila vedno predhodnik vseh nadaljnjih stikov, spoznavanj in dogovarjanj, nekakšen ambasador. In Gorica, ki leži v osrčju Evrope, ne more drugače, kot da to svojo središčno nalogo opravlja čimbolje. Tako ji želimo, da bi čimbolje •iijsssi NA POBUDO AVTONOMNE TURISTIČNE USTANOVE Obiskovalcem Gorice končno na razpolago nov vodič clnvito a Gorizia* zaenkrat, žal, samo v italijanščini • Za izdajo v drugih jezikih menda ni denarja S publikacijo, za katero je pred kratkim poskrbela Avtonomna turistična ustanova v sodelovanju z goriško občino ter nekaterimi drugimi javnimi ustanovami, je bila zapolnjena občutna vrzel na področju turistične dejavnosti, točneje glede seznanjanja tujega gosta z zgodovinskimi in drugimi spomeniki in značilnostmi Gorice. Vodič, ki so mu dali pomenljiv naslov »Invito a Gorizia*, pa obsega poleg običajnih informacij, po k-.terih najčešče vprašujejo obiskovalci našega mesta, tudi kopico drugih drobnih in koristnih podatkov z različnih področij, do seznama gostiln in hotelov z vključenim koledarjem o tedenski zapori, seznama ulic in trgov, gledališč in drugih dvoran, kratko informacijo o sejemskih prireditvah, o mednarodnih kulturnih prireditvah itd. Publikacijo, ki je že v prodaji in stane 4 tisoč lir, so predstavili v sredo zvečer na goriškem gradu. Ravno ob pravem času, tik pred pomembnimi mednarodnimi prireditvami (folklorni natečaj, revija zborovskega petja, seminar za violiniste), ki bodo v naše mesto privabile lepo število obiskovalcev iz I-talije in drugih držav. Škoda, da je novi vodič samo v italijanščini. Razlog je treba iskati v zares omejenih finančnih sredstvih, kakor je bilo slišati na predstavitvi. Sicer pa še ni bila izrečena zadnja beseda, da ga ne bi v bodoče tiskali tudi v e-nem ali več drugih jezikih. (Najbrž bodo tudi upoštevali, da so gosti iz Slovenije najbolj številni obiskovalci — stalni obiskovalci Gorice). Omejena denarna sredstva so menda vplivala tudi na zunanjo podobo okrog 140 strani obsegajoče publikacije. Namesto barvnih fotografij (z izjemo naslovnih strani) se mora kupec zadovoljiti s črno-belimi posnetki, ki iih je napravil goriški fotograf AssirelU. Za sestavo novega turističnega vodiča je poskrbel publicist Romo-lo Cosolo, ki je na predstavitvi, v sredo zvečer govoril o izkušnjah pa tudi o težavah, s katerimi se je moral spoprijeti pri pripravi publikacije, ki je nastala, kakor je na istem srečanju povedal lavnatelj avtonomne turistične ustanove Piemonti. iz potrebe napolniti občutno vrzel. Podobna publikacija izpred desetih let je namreč že zdavnaj pošla. Ob koncu bi radi bralca opozorili, da je med zanimivimi zgradbami v publikaciji omenjen tudi Kulturni dom, kot posebnost publikacije pa je ob koncu priložen še slovarček narečnih besed, h gostu iz notranjosti Italije prav gotovo zvenijo čudno in tuje. Kako ne bi. saj so po večini slovenskega, nemškega ali furlanskega izvora. PREDVIDOMA DRUGO NEDELJO SEPTEMBRA S0V0DENJSKI KRVODAJALCI PRIPRAVLJAJO PRAZNIK Letos bo prireditev v Gabrjah • Odsek so ustanovili oktobra pred petimi leti in bodo zato to obletnico letos posebej proslavili Od ustanovitve odseka združenja prostovoljnih krvodajalcev v Sovo-dnjah bo kmalu minilo pet let. Formalno so sovodenjski krvodajalci ustanovili svoj odsek 2. oktobra leta 1977. Obletnico nameravajo posebej proslaviti na skorajšnjem prazniku, ki bo predvidoma drugo nedeljo septembra v Gabrjah. Praznik prirejajo vsako leto v drugem kraju, prav z namenom vzpodbuditi pri občanih zanimanje za globok človekoljubni namen organizacije ter pridobiti nove člane. Z istimi nameni pripravljajo tudi tradicionalni Fohod krvodajalcev. Letos je bil na vrsti že tretjič, a je prirediteljem kar dvakrat zapored zagodlo vreme, tako da uspeh ni bil takšen, kakor v prejšnjih letih, ko se je pohoda udeležilo vsakokrat izredno število ljubiteljev peš hoje. ll■ntlllllM||Ht|||||||||||||||||||||||||||||•|||||l||(l||||||llml,|„t, imuni i,udi,iHHiiimimMmmmuu V PETEK ZGODAJ POPOLDNE Spodletel poskus kraje na železniški postaji v Tržiču Skušali so se polastiti torbice v kateri je bilo skoraj dva milijona lir ter nekaj osebnih dokumentov, pa jim je podvig spodletel. 20 letno Grozdanko Slavič z Reke so areti rali in je zdaj v videmskem zaporu, policijski organi pa iščejo tudi njenega prijatelja, Blaža Stasiča iz Gudincev v Sloveniji, ki se je aretaciji sicer izmuznil, vendar je med begom izgubil potni list. V skupini zmikavtov je bil še en mladenič, katerega istovetnosti pa še niso u-speli ugotoviti. Dogodek se je pripetil v petek, v prvih popoldanskih urah, na železniški postaji v Tržiču. Trojica se je v menzi polastila torbice ter se na hitro izmuznila imeli so pač smolo, kajti lastnik torbice je že nekaj trenutkov zatem ugotovil, da je predmet z dragoceno vsebino izginil. Na pomoč sta priskočila agenta že lezniške policije, ki sta na območju postaje kaj kmalu izsledila fanta in dekle. Eden je imel v rokah ukradeno torbico. Vendar se je pravi lov šele začel. Fanta sta torbico izročila dekletu ter jo urnih nog pobrisala med borovce, v smeri proti tržiški trdnjavi ter se tam izgubila. Eden je pri tem celo izgubil potni list in tako so na policiji lahko ugo-tovili njegovo istovetnost. Torbico z denarjem in dokumenti so vrnili zakonitemu lastniku. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA KORZO VEROI 51 TELEFON 84206 84207 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI Sovodenjska sekcija združenja krvodajalcev — druga slovenska sekcija v pokrajini, poleg Doberdoba, šteje okrog 90 aktivnih krvodajalcev, poleg tega pa je v društvu še lepo število tako imenovanih ^podpornih članov in simpatizerjev. V razmeroma kratkem času samostojnega delovanja je društvo navezalo precej stikov s predstavniki drugih odsekov ter s krvodajalci iz škofjeloške občine, organiziralo nekaj izletov, pripravilo tečaj prve pomoči itd. Izkazali so se tudi nekateri posamezni krvodajalci, ki so se doslej že velikokrat javili na odvzem krvi. Tako so na lanskem prazniku že podelili priznanja ter bronaste in srebrna medalja. Priznanja bodo podelili tudi letos. Prijave sprejemajo Zlatka Pelicon. Vilko Fajt in pekarna Cotič. Tam dobijo interesenti tudi podrobna pojasnila. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi v soboto, 4., in v nedeljo, 5. septembra, delovno akcijo pri koči pri Krnskih jezerih. Pojasnila in prijave pri predsedniku društva. opravljala svojo vlogo gostitelja tudi v prihodnjih dneh, ko se . zbralo nekaj stotin pevcev, točn®Je pevcev 25 zborov iz 21 držav. Najdaljšo pot k nam bodo opravili p^" ci iz azijskih in afriških držav. G®-rica je namreč zaradi svoje resnosti v prirejanju pevskega tekmovanja kaj hitro zablestela širom P’ svetu in vsak zbor, ki se zava® svojih sposobnosti, se želi Pre!r®{) siti pri nas. Tako bosta t l*®!? njih dneh pela dva zbora iz Azu® (Filipini in Japonska) in eden ) Afrike (Angola). . ’ Izmed 600 doslej nastopajočih zborov na 20 tekmovanjih jih je b® kar polovica iz inozemstva in ®81 vanska zbora, in sicer ženski P® ski zbor Herbert Svetel iz M81®®®) ra in zbor KUD Abraševič iz Beograda. Tekmovalni razpored je ustalje^ in bodo zbori najprej odpeli P° fonske, za njimi pa še folklor1) skladbe. Najboljše zbore v P0*"®!1 ski glasbi bodo nagradili v sobot® zvečer, v folklorni glasbi pa v n,-deljo zvečer. Koncerti bodo v ve ki dvorani telovadnega društva in sicer od četrtka do nedelje popoldanskih (razen v četrtek) večernih urah. Poskrbljeno je v®, za sobotno prijateljsko srečanje vseh pevcev v dvorani v dolini K na (ob 10. uri). V petek ob ' uri bo župan sprejel člane vodst tekmovanja, žirije in zastopnike P6' skih zborov. V DOBERDOBU Bogat spored občinskega praznika Čeprav jim je vreme včeraj liko ponagajalo, upajo priredit občinskega praznika v Doberao® na izboljšanje vremenskih pF?®*^ za današnji, zadnji dan prazni , prireditev. Danes je namreč spor praznika še posebno bogat in °D ga razne športne in kulturne Pf , ditve. Ob 9. tiri bo start P®®0?, na 10-kilometrski progi. Ob 11-3® svečana otvoritev obnovljenega gometnega igrišča, na kateri nastopila godba na pihala Kras. koj po otvoritvi bodo novo igd*L mladinci, ki se b®0* po preizkusili :tni pomerili v prijateljski nogo1®6 tekmi. _j. Tudi popoldanski spored se bo P ^ čel s športno prireditvijo. 0° _ uri bo namreč otvoritvena tek* . novega igrišča med domačo en ^ sterico Mladosti in reprezentanco druga** tolik® * iz Nove Gorice. Povsem tekmovanje, zanimivo ne _ športnega kolikor z etnološkega dika, bo ob 17.30: med seboj . bodo namreč pomerili tekmova ' pravzaprav tekmovalke v žetvi v ve s srpom : s aipum. ,-0. Ne prav običajna kulturna F. j aitev, ki pa ima globlji P01!? ^ pomen, bo ob 19. uri: nastop® ^ glasbeni ansambel »Grupo Z* m Enero* iz Salvadora. Salva®?-umetniki, ki so aktivni člani bodilne fronte za odpravo fašist1 M odpravo u*-,- dr. diktature v tej srednjeamerisR* u žavi, se bodo predstavili obcF s koncertom latinskoameriških smi ob spremljavi značilnih mentov in pa z borbenimi P®sD^ salvadorske revolucije. sef. Praznik se bo zaključil v veaD). nih urah s plesom ob zvokih a®6 bla Pomlad. Kino Gorica CORSO 16.30—22.00 »Sturmtruppen*. R. Pozzetto in L. Toffolo. Barvni film. VERDI 16.30-22.00 »Vidni di časa*. J. Beloushi in D. Aykroyd. Barvni film, V1TTOR1A 17.00-22.00 »Febbre ero-tica del piacere*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri zaprto. Tržič EXCELS1GR 15.00-22.00 «Vieni a-vanti, cretino*. PRINCIPE 16.00-22.00 «La spia che mi amava*. ISovu Gorica in okolica SOČA 10.00 »Kje sta Tom in Jerry». Ameriška risanka. 16.00—18.00— 20.00 »Zmaj v ognju*. Hongkonški film. SVOBODA 16.00 »Kje sta Tom in Jerry». Ameriška risanka. 18.00— 20.00 »Zakaj se vse meni dogaja?* Italijanski film. DESKLE 17.00 »Gosji pastir Matija*. Madžarska risanka. 19.30 »Dekle za slovo*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. Zaradi- zapore Ul. IV Nove1® ^ v Podgori, kjer so v teku deta razširitev kanalizacijske rnrežf’jah prišlo do sprememb tudi v v°z n3-mestnih avtobusov. Avtobusi z ^ nje rdeče in črne krožne Pr°^®oZjli do namreč do zaključka del v« .fl po Ul. Monte Calvario, AtteF «, Brigata Treviso. Začasna P®8 „red šča bodo v Ul. Monte Calvario P 4 hišo št. 16 in Ul. Attems pred 8 Gj in št. 40 za avtobus, ki voz! P Ločniku (rdeča proga) ter UJ-tems 35 in 5 in Ul. Monte Caiv^, 6 za avtobus, ki se vrača 1Z nika (črna proga). ' GLASBENA MATICA - GORlcA obvešča, da bo vpisovanje šolo Glasbene matice od 1- j 15. septembra, ko se bo PrlC tudi reden pouk. Prijave sprejemajo na sed? žu v Ulici della Croce 3 od do 14. ure. Rok za vpis v šolo Glasb®®* matice v Sovodnjah bodo sp®^ ročili naknadno. ir®5 Izleti urv Slovensko planinsko društvo r udeležence avtobusnega Dunaj, da v četrtek, 2. sept®®’ od 9.30 do 12. ure poravnajo Pre®^y-le obveznosti » sedežu društva- ^ tobus bo vozil po sledečem raZ,V)i). du: Gorica • Travnik odhod ob aI). Pevma, pri spomeniku, ob 3.35, 5 p drež ob 3.40, Sovodnje ob -L*3 Gabrje ob 3.50. Izletniki morajo imeti s sabo,. Ijaven potni list ali veljavno Pr^j, stnico in veljavno osebno izkaz®* Priporoča se točnost. KULTURA i VAŽNI IZSLEDKI IZ NEKDANJE TRŽAŠKE ZGODOVINE «... Večina tržaških patricijev je razumela, brala in cenila slovenščino in slovenske protestante» O važnem in zanimivem predavanju prof. Merkuja v Ljubljani 12. maja t. I. na temo «Slovensčina v Trstu od Srednjeveških listin do Plemiških pisem» st!?r?v siaro tržaško plem-J*'kakor plemstvo, ki se je bilo krotkim vselilo v Trst, je v i/1. cosu toliko cenilo slovenske ^0® (in kako bi jih cenilo, ko ne poznalo slovenščine) . M,„Zapisai Pr°f- Pavle Merku v .■"J..Plodni študiji k «Slovenskim jr^tsfciTn pismoma iz leta 1980, ra smo jih v našem dnevniku sko-6J Vsa ponatisnili z ustreznimi P°mbami Borisa Možine, ll ravkar pa smo prejeli iz Ljub-nilt6 cPrvo košnjo številko Glas-Slovenske matice s celotnim realom Merkujevega predavani s}pyenščina v Trstu od Sred-J*veskih listin do Plemiških pili™. !!ri Slovenski matici v Ljubih * 1 12. maja letos. O marljivem Drntnajnem znanstvenem delu v .P- Merkuja beremo večkrat st asern dnevniku, še bolj pogo-Pa ga poslušamo v odda-Jsvn . «adia TRST »A*. Toda v toJern majskem ljubljanskem 0 eaavpnju je o tem delu in tudi v°jih načrtih povedal toliko Ig einbnega in zanimivega, da ,jj zdi umestno seznaniti tu-Vs r?ae bralce vsaj na kratko z Pa t ?• ob.)avljenega besedila. To neva ' zat°. ker se po minuli Carl rnosti predčasne razpustitve ,*toenta verjetno (vsaj tako C«) bliža napovedani obisk 8jjepikp senatorjev ustavne komi-"i bo morala objektivno ugo-1*1*. kako je s to našo sloven-da 0 v. vseh 35 obmejnih občinah klesti kak° Je bi'0 v prete-* * |!v„e_ v uvodnem delu predavanja frve °i‘ «Od slučajnega odkritja den s . ver>ske plemiške korespon-kida'6 st°letja leta 1971 do l6t,a knjige »Slov. plem. pisma» «em ie minilo 9 let: tri leta P°rabil za delo, tri leta smo & .cakali na obljubljeni zgo-tfj Pski prispevek iz Ljubljane, -"•tUdjnja leta so pobrale za-gj e in delo pri založbi. Komaj da reV*- na knjigo so me prisilili, ja-^skujem naprej tudi tržaško S, .vino. In v zadnjih dveh le-111 Pol sem ugotovil marsikaj tih Cov, in se spustil v analizo m*? °d plemiških pisem, to je Crca II- stoletja, nazaj do hi BV. Prvih srednjeveških zapisov |g pr>c. Zgodovina me je prevzetji110^ sama mi je., omogočila Idg^^a, ob katerih sem se * * * terw * ,Prvi del predavanja, v ka-•Prif *zraza avtor svoje veselje dj a vneme, s katero je ome-»iku11 -is Možina v našem dnevni 'ani razpravljal o plemiških ‘skto- ln ga ^Prisilil*' da se je ,nekaj mesecev zakopal v jk ski državni arhiv in Videm-tsk, -nadškofijski arhiv*, da je |ties.Sa osvetliti nekaj temnih id B v zvezi s korespondenco* da mu je »najdba teh U l. neznanih dokumentov* v do n , 'v'h »dovolila dokopat1 se Itaf.j^ksterih gotovosti in uteme-dašu- v.erjetnosti», ”u "ot'' kah ’n obrazloži Nato pa nadal. . Vatri*. zelo pomembnimi ugotovit- Od ,.Zasebnih slovenskih pisem... ■ ““d do vsaj 1699 je zadostna ki jih nato — —v petih toč-Nato pa nadaljuje z nasled- ®i zn j d.0 1 ohko govorimo o no-ia živinski stalnici. Mimo te- »e^^Potogamo še s kopico pi-4 j Krištofa de Musiča baronu ?* ‘ ■ Marenziju in z enako šte-g”11 * * Pismi slednjega prvemu, l(jni° s*cer napisana v italijan-VpJ: Vendar v njih mrgoli slo-felniL besed, tehničnih izrazov, stavkov. >Hojnav ta danost je pritegnila p°*°rnost na sam Trst, na o jA, ki jo je imela slovenščina ,edaj-anskem mestecu (Trst je kjer Ste^ °koli 5000 prebivalcev), fabiiS° Patriciji očitno poznali in , &»&• ‘ja !!:!. Vseh podatkov — ugotav-tem ° Je Profesor — do katerih Cij dokopal pri raziskavi, se Podg?,Vs*kakor najtehtnejši prav leta nji,’ nam je na voljo od Sinn-. ln so Pa slovenski zgo-3» 0„ t* in slavisti prezrli: to bejg v knjigi Antonia Tri- (»tr .Uaa passaggiata a Trieste di .. t sem jo objavil v uvod-hi ,.■■'* k Slov. plem. pis. Tri->n rini. Podatkov ne utemeljuje njo, .e.j se mi ni še posrečilo ^nrj'>,t!: odkod jih je posnel. w r je Tribel dovolj resen in da mu lahko verjame- "io.* (Da k lav-, oo vse zadeva bolj jasna, toihhn 0 dobesedno Tribelovo o-khi6u ',k°t je natisnjena v Mer-t 1 knjigi iz leta 1980: letto'' Ne' 1634, il cessante pre-t>0|w to°ns. bar. de Marenzi, de-l'aitaaa° ta sua carica, offri sul-labiaa toniti libretti stampati a veni„čla' *n cragnolino, acciocchč t*Ul r V° distribuiti fra i confra-th, L. oratore della Confraterni-torbj, °'b de Burlo, ringrazio con dorio ^ orazi°ne per si cospicuo tdttaz* opombe* pripominja naš tttgj, ,ni raziskovalec, «da so (vsi) »loVaa, Potriciji razumeli In cenili vifi ,, in° in da so v prvi polo-froto t stolelja brali slovenske ffante., 'kgou l7Vaia avtor še naslednje dieiil''V|tVe» in brez dvoma »ute-ne verjetnosti*: ?da,e„k tej ugotovitvi pritegnemo •‘Cjt.fodatlce, ki izhajajo iz mojih Kav v zvezi s plemiško ko- respondenco, jo lahko razširimo tako: to velja ne samo za staro avtohtono plemstvo, temveč tudi za novo tržaško plemstvo italijanskega porekla. Marenzijevi so se preselili v Trst iz Bergama leta okoli 1547, Valzazorji so se priselili iz Bergama okoli leta 1550, Zoisi so se priselili iz Bergama pred drugo polovico 17. stoletja. Vsa ta imena so nam znana, potomci teh priseljencev so imeli nemajhno vlogo v naši zgodovini in vsi so govorili po slovensko. Marenzijevi so bili v prejšnjem stoletju naročeni na slovenske časnike, kakor priča njihova ostalina v tržaškem državnem arhivu, So prejemali slovenska pisma in očitno znali nanje tudi odpisati po slovensko.» In še ena prav gotovo nepobit-na točna ugotovitev: «Slovensko prebivalstvo na Tržaškem in na Notranjskem, kjer so imeli tržaški patriciji obsežne zemljiške posesti, ni (razen redkih izjem) poznalo italijanščine, pač pa so tržaški patriciji ter njihovi o-skrbniki in pisarji dobro poznali slovenščino in jo uporabljali.* Veljalo bi dodati: Prav gotovo bolje kot ženski člani njihovih družin katerih pisma so se ohranila v tako obilnem številu in nikakor ne bi smelo biti brez uspeha iskanje podobnih pisem patricijev in o-skrbnikov samih. • • • Nadvse zanimivo pa je naslednje Merkujevo pripovedovanje že v samem začetku drugega dela njegovega predavanja: «Ko sem lani (1981) sklenil raziskavo o plemiških pismih in ugotovil, v kolikšnem obsegu je tržaški patriciat poznal in rabil slovenščino v 17. stol., sem se moral nujno vprašati, kolikšna je bila vloga slovenščine v Trstu v vseh stoletjih od naselitve Slovencev v teh krajih do 17. stoletja. Lani (1981) sem se lotil nove raziskave in bom gotovo rabil več let, dc. jo sklenem in da lahko pokažem nekaj trdnih rezultatov.» (Mimogrede: Pietro Covre, ki je plemiška pisma slučajno našel, je v svoji knjigi — pred petimi leti — .o tržaških patrjciijh uvfstil tudi e-nega s priimfcofh »Siscovlch*. kar ne prispeva nujno k olajšanju u-gotavljanja rabe slovenščine, saj priimki v Trstu niso vedno v skladu z narodnostjo ali znanjem jezika. No, kljul? temu pa raziskovalec zagotavlja: »Vendar že danes lahko nakažem, nekaj ugotovitev, ki se mi zdijo zanimive. Trenutno ekscerptiram vse objavljene tržaške zgodovinske vire in zbiram onomastične podatke: z Emidiom de Felicejem, profe- sorjem primerjalnega jezikoslovja na univerzi v Genovi, predsednikom Italijanskega golotološkega društva in najuglednejšim italijanskim specialistom za onoma-stiko, namerava pripraviti študijo o vesoljni tržaški zgodovinski an-tropomiji, ki obsega gradivo od prvih zapisov v 12. stoletju do nastopa Marije Terezije; sam pripravljam študijo o slovenski toponomastiki in mikroto-ponomastiki po tržaških srednjeveških virih; in končno zbiram vse podatke, ki govorijo o zgodovini slovenščine v Trstu in v tržaškem okolišu.* Nato pa nam razodene še končni smoter teh dolgotrajnih naporov: »Skozi tako drobno analitično delo, ki upošteva vse možne vire za študij zgodovine slovenščine v tržaškem okolišu, bo moč izpopolniti naše znanje o razvoju in o socialni veljavi jezika predvesm v poznem srednjem veku.* Za zgodnji srednji vek pa prof. Merku ugotavlja, da »razpolagamo s premajhnim številom virov in podatkov, pač pa navaja glede prihoda Slovencev v Trst «znano pismo sv. Gregorija Velikega salonskemu škofu Maksiminu iz julija leta 600 in poročanje Pavla Dia- kona o napadih „a Istro leta 611. Nato pa je v svojem predavanju navedel še nekaj podatkov iz let 1348, 1371, 1327 do 1589, 1352 in 1356, 1297, 1316, in nato zaključil drugi del svojega predavanja z naslednjima presenetljivo zanimivima stavkoma, ki terjata še prav posebno pohvalo in spodbudo profesorjevemu trudu: »Ogromna količina zapisov, ki sem jih že zbral (več tisoč zapisov za čez 330 krajev), bo posebno skozi analizo številnih fitotoponi-mov in stanovniških imen na -jane — je z lahkoto omogočila to kronološko stratifikacijo in skozi to bo morda moč ugotoviti, kako dolgo je mesto Trst zadrževalo Slovence zunaj občinskih meja in kdaj smo Slovenci naselili tržaško občino do mestnega obzidja.* «Odtlej smo živeli kot enakopraven del tržaškega prebivalstva razporejenega po vseh družbenih plasteh s patricijatom vred, do o-nega leta 1861, ko so liberalci dosegli večino v tržaškem mestnem svetu: s tem dnem se je začelo nasilno propadanje našega življa v Trstu*. * * * V tretjem delu pa nam prof. Merku postreže še z naslednjimi podatki, o naši zahodni narodnostni meji, ki jih je povzel iz »bogate zasebne rokopisne zbirke* svojega rajnega prijatelja Gaeta-na Perusinija: »Eden izmed dokumentov te zbirke iz leta 1393 izrecno omenja terske Slovence z etničnimi epitetoni: MASSARII SCLAVI, INTRASCRI-PTI SUNT SCLAVI in podobno, tako da lahko točno ločimo med slovenskimi in furlanskimi podložniki in s tem lahko potegnemo do hiše natančno mejo med slovenskimi in furlanskimi kraji.* «Tudi tu, kakor smo že ugotovili za Trst, je gospoda spoštovala krajevne običaje...* Dokument je «eden najstarejših in najbogatejših virov za proučevanje slovenske onomastike na tem področju*. «...ta dokument o-mogoča, čeprav za malenkost, popraviti našo jezikovno in etnično mejo konec 14. stoletja ..* «...Mejo je treba potegniti s hribov v dolino do same čente. ker iz tega dokumenta izhaja, da je vsa severna in vzhodna periferija tega furlanskega mesteca v tem času popolnoma slovenska, mestece samo S. R. (Nadaljevanje na 10. strani) POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V KRIŽANKAH Državno gledališče iz Brna uspešno gostovalo z Janačkovo «Prodano nevesto» Predstava je privabila veliko občinstva in bila po izvedbi brezhibna Ljubljansko operno občinstvo bržkone še dolgo ne bo pozabilo Smetanove ljudske in komične o-pere Prodana nevesta v izvedbi ljubljanske Opere SNG pred mnogimi leti. Večina tedanjih pevcev ne poje več, nekateri so umrli, ostal pa je spomin, kot ga zapuščajo vredna dela vrhunske predstave, umetniški dogodki. Že napoved letošnjega gostovanja Ja-načkove opere Državnega gledališča iz Brna s tem delom v okviru tridesetih mednarodnih poletnih prireditev v Križankah je med o-pernimi ljubitelji vzbudila precejšnje pričakovanje. Prodane neveste v izvirni izvedbi pri nas še ni bilo. Spričo priljubljenosti dela, njegove splošne poznanosti in interpretativne tipičnosti bi težko pričakovali predstavo zunaj tradicije in kar najboljše poustvaritve. Gledalci so se oddolžili redkemu gostovanju iz Bma in obakrat napolnili poletno gledališče. Državno gledališče iz Bma sestavlja skupaj šest ansamblov s 1200 člani, samo opero pa 350 članov. Prodana nevesta je ena izmed opernih del na železnem repertoarju, sicer pa letno uprizarjajo po šest opernih premier in dve baletni. S Prodano nevesto so v zadnjem času gostovali v A-tenah, Barceloni, Luksemburgu, Švici, posamezni protagonisti: solisti, režiserji, scenografi, dirigenti pa redno nastopajo in gostujejo pri drugih opernih gledali- Prizor iz Prodane neveste v izvedbi Državnega gledališča v Brnu. Predstava je privabila veliko občinstva in bila v vseh ozirih odlična »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinniiiMiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiimiiiinuiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiHHuntiiiiiniimiiiiiinMiiiiMuiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimMiiiiininiiiiiiiiitniiHiiiiiUuiiiiiiiiiiiiiiinitniium IZ GLASBENEGA ŽIVLJENJA NA PRIMORSKEM Z orgelskim koncertom Huberta Berganta zaključek Piranskih glasbenih večerov Bilo je deset glasbenih večerov, na katerih je bila zastopana instrumentalna, solistična in komorna glasba Z orgelskim koncertom Huberta Berganta ob sodelovanju Antona Grčarja in Stanka Arnolda na trobenti so se v piranski stolni cerkvi 20. t.m. iztekli Piranski glasbeni večeri, ki so jih omogočili Kulturna skupnost občine Piran, Kulturna skupnost Slovenije in O-balno kraška turistična poslovna skupnost, organiziralo pa jih je kulturno umetniško društvo »Karol Pahor* iz Pirana, za kar gre vsekakor največja zasluga Fanči Kuharjevi, na kateri sta pravzaprav slonela vse delo in odgovornost za zahtevne organizacijske priprave kakor tudi izpeljave. Bilo je deset glasbenih večerov, na katerih je bila zastopana vokalna in instrumentalna, solistična in komorna glasba. Poleg profesionalnih ansamblov in solistov je na- OB PRAZNOVANJU 84. ROJSTNEGA DNE Bogata poletna dejavnost slikarja Avgusta Černigoja Po Ljubljani je tržaški mojster razstavljal še v Lipid in v Sežani tVsak življenjski jubilej je praznik zase, a kadar umetnik v tako visoki starosti, kot je Avgust Černigoj, praznuje svoj rojstni dan tako delavno, potem je jubilej toliko lepši in svečanejši.* S temi besedami je Lučka Čehovin začela svoj nagovor ob otvoritvi razstave prav na umetnikov rojstni dan 24. avgusta v Kosovelovi knjižnici. To je bila tretja jubilejna razstava, ki je na ogled ljubiteljem u-metnosti ob slikarjevi 84. letnici. Medtem, ko se že skoro zaključuj e Černigojeva razstava v ljubljanski galeriji ARS, ki je vzbudila mnogo zanimanja, predvsem pri mladih, so 20. avgusta svečano o-tvorili njegovo razstavo v hotelu Maestoso v Lipici, kjer se Černigoj nahaja že nekaj mesecev. Li-piški opus je prav gotovo nekaj posebnega in umetnik sam je dejal, da bi kaj takega nikoli ne nastalo, če se ne bi nahajal v Lipici, v tem čudovitem kraškem ambientu, kjer si je umetnik po težki bolezni čisto opomogel, pa tudi dobil novega umetniškega navdiha za svojo ustvarjalnost. Na razstavi v Lipici je okrog 40 akvarelov, izmed katerih vzbujajo pozornost predvsem Černigojevi konji, kot jih je umetnik videl in doživel. Ko si je umetnostni zgodovinar Peter Krečič ogledoval razstavo, je dejal, da bi bila marsikatera ugledna galerija ponosna, če bi imela v svoji lasti kaj takega. Na razstavi v Lipici se je zbralo več kot sto ljudi iz vseli krajev Slovenije. Tistih, ki Černigoja dobro poznajo, njegovih prijateljev pa tudi mnogi, ki so si želeli prvič srečati z njim in njegovo umetnostjo. O Černigojevem delu je govoril Peter Krečič. Direktor kobilarne, pa je Černigoju čestital ob njegovem jubileju in dejal, da je Lipici v ponos, da gosti tako pomembnega umetnika. Kar pa je najvažnejše, celoten o-pus, ki je na razstavi, bo postal last Lipice, kar pomeni za Lipico veliko dragocenost. Lipiška razstava je vsebinsko sestavljena iz treh delov in v celoti izraža veliko radoživnost umetnika. Poleg konjev, je Černigoj tu risal še naravo, drevesa, korenine, osušene veje, kot jih je. spomladi videl v vseh mogočih živih barvah izraža svojo življenjsko radost. Direktor Lipice Andrej Franetič, je jubilantu izročil reprezentančno monografijo Lipice s posvetilom. Razstava v sežanski Kosovelovi knjižnici pa sodi že med tradicionalne razstave, ki jih knjižnica prireja že vrsto let prav na Černigojev rojstni dan. Običajno so na teh razstavah vedno prikazana najnovejša umetnikova dela. Toda, ker je letos v tem smislu razstava v Lipici, so v knjižnici razstavili Černigojeve linoreze iz obdobja petdesetih in šestdesetih let. Razstava je v dveh prostorih knjižnice in na panojih je na o-gled 45 linorezov, ki doslej še niso bili razstavljeni. Tako bo ta razstava tudi dragocen prispevek k boljšemu poznavanju izjemno bogate in obsežne Černigojeve u-stvarjalnosti. Otvoritev razstave v knjižnici je bila nad vse prisrčna. Rastavo je krasila bogata ikebana iz vseh mogočih sadežev, ki so jih obiskovalci razstave, na povabu lo jubilanta pojedli. Prav tako so v knjižnici gostu poklonili torto z značilnim A. Č., ki jo je Černigoj razrezal in razdelil gostom. Omeniti je treba, da je za obe otvoritvi na sežanskem pripravil kulturni program gledališki igralec Anton Petje, ki je imenitno interpretiral izbor pesmi iz Kosovelovih Integralov, ob katerih je bilo občinstvo ne le navdušeno, temveč tudi presenečeno, saj se je izkazalo, da mnogi ne poznajo te vrste Kosovelove poezije. Obe razstavi bosta na sežanskem na ogled tri tedne. a. n. stopila tudi skupina najboljših gojencev obalnih glasbenih šol, kar je prešlo že v tradicijo; z njimi so letos sodelovali tudi nekateri bivši učenci teh šol, ki nadaljujejo študije v Ljubljani — namesto orkestra koprske glasbene šole, ki se zaradi prezaposlenosti njegovih članov ni mogel zbrati in se temeljiteje pripraviti. Druga je bila amaterska skupina KUD »Karol Pahor* in sicer znani pihalni orkester, ki ga vodi prof. Miha Gunzek. Ostale večere so izpolnili Ljubljanski oktet. Komorni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Kruna Cipcija in ob sodelovanju violinista Karla žužka ter violončelista Staneta Demšarja, dunajski violinist Andreas Rainer ob sodelovanju pianista Acija Bertonclja, Trio Tartini, Kvartet violon-čel iz Ljubljane, Jazz kvartet Toneta Janše, pianistka Ingrid Silič in že omenjeni koncert orgelske glasbe. Ker je Piran rojstno mesto velikega Tartinija, skušajo prireditelji vsako leto to naglasiti z izvedbo njegovih del, kar je postalo že nekako obvezujoče. Tako sta po dve Tartinijevi deli izvajala Rainer in Bertoncelj ter komorni orkester RTV z omenjenima solistoma. Sicer pa so nekateri sporedi ali vsaj deli le-teh težili k izboru lažjih, popularnejših skladb ali pesmi, tako je bil sestavljen, na primer, drugi del programa dua Rainer - Bertoncelj, komornega orkestra RTV, predvsem pa to velja za spored pesmi Ljubljanskega okteta. Izkušnje so pokazale, da v bodoče ne bo potrebno iskati in u-poštevati večjih kompromisov pri sestavljanju »poletnih* sporedov, ker so si te glasbene prireditve že pridobile poslušalce, ki bodo vedno bolj terjali kvaliteto ne le v izvedbah, temveč tudi v izbiri bodisi instrumentalnih bodisi vokalnih del. Prav kvaliteta je bila tista, ki je privabila in utrdila ta, lahko bi rekli, mali poletni glasbeni festival. V splošnem pa so bili sporedi na umetniškem nivoju in v določenem pogledu pretehtano izbrani. V njih so bila zastopana tudi — sicer redka — dela domačih skladateljev, kakor L. M. Škerjanca, P. Ramovša in M. Taj-čeviča ter seveda pesmi slovenskih skladateljev in priredbe narodnih. Podpisanemu seveda ni bilo mogoče — zaradi nekih drugih glasbenih dogodkov, ki so bili v istem času — prisostvovati vsem koncertom. Zato bomo nekoliko več lahko spregovorili o šestih večerih. Komorni orkester RTV je imel na sporedu dve deli G. Tartinija: Pastorale za violino in komorni orkester v transkripciji O. Respi-ghija in za violončelo ter orkester prirejen koncert v D-duru, Rossinijevo Sonato št. 1 za komorni orkester in Suito št. 3 - An-tičn. plesi in pesmi O. Respighija. Pri izvajanji’ Tartinijevih del smo imeli vtis, da orkester ni bil dovolj pripravljen, izvedba se je o-pirala bolj na interpretacijo solistov, medtem ko smo pogrešali večjo strnjenost ii skupno muziciranje. Pri prvem delu, ki ga je kot solist izvajal Karel žužek, sta bila najbolj nazorna Grave in Lar-go, pri drugem, ki ga je kot solist interpretiral Stane Demšar, pa Grave ed espressivo. Orkester je temeljiteje pripravil drugi del sporeda in je bil tudi kreativno bolj zagnan. Začutili smo pristnejši skupen polet orkestra in dirigenta, ki je smiselno gradil. Zlasti velja to za poustvaritev Respighijeve Suite, ki je bila po ritmični plati in po barviti iztanjšanosti izpeljana z muzikalno rahločutnostjo. Duo Rainer - Bertoncelj ste v prvem delu sporeda izvajala Tartinijevi deli: Sonato v g-molu op. 1 št. 10 - Didone abbandonata - in Sonato v g-molu, imenovano »Vražji trilček*, v drugem delu pa lažje, bleščeče skladbe F. Kreisle-raj, M. T. Pardisove in S. Joplina. Rainerja odlikuje spretnostno dovršena igra, ki jo pogojuje izvrstna tehnika, privlačuje pa še posebej izredno lepo obarvan ton. To pa je bila čvrsta osnova interpretiranju Tartinijevih del, la se je odražalo v čisti igri in jasno opredeljenem fraziranju. Zaznaven napredek, ki smo ga pri tem mladem umetniku lahko ugotovili od zadnjega nastopa v Piranu, je porok, da se bo kmalu uvrstil med pomembne violinske interpretato-rje. Aci Bertoncelj je muzikalno pogojeno sodelovanje združil v e-notno oblikovanje. Za koncertom Tria Tartini, ki mu nisem mogel prisostvovati, je nastopil ljubljanski Kvartet violončeli sestavljajo ga Miloš Mlejnik, Matija Lorenz, Stane Demšar in Edi Majaron. Na sporedu so bila dela M. Francka, L. M. Škerjanca, S. Barbera, P. Ramovša in H. Villa - Lobosa. Igra ansambla je bila skladna, inter-pretacijske zasnove enotne. Nazorno oblikovanje je prišlo najbolj do izraza pri Villa - Loboševem delu Bachianas Brasileiras št. 1. Izrazito je bila poustvarjena tudi Škerjančeva »Concertone*. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanju redkega ansambelskega sestava — poleg tega so to najboljši naši violončelisti — ki je bil oblikovalno učinkovit. Ob koncu pa so celo izsilili dodatek. Sledil je koncert jazz kvarteta Toneta Janše iz Ljubljane. Ansambel odraža v izvrstni, virtuozni igri visoko profesionalnost in tudi muzikalno kulturo. Na drugi strani pa je v dobro akustičnem ambientu križnega hodnika nastala prava bučnost; zaradi preglas-nosti ansambla in velike odmevnosti prostora je nastajala zvočna nejasnost. Le v nižjih dinamičnih stopnjah je ansambel zvenel nazorno. V prihodnje bi se moral ansambel bolj prilagoditi prostorskim in odmevnim pogojem. Predzadnji večer je izpolnila mlada pianistka Ingrid Silič z deli J. S. Bacha (Italijanski koncert), L. V. Beethovna (Sonata št. 26 v Es-duru, op. 81 a »Les Adieux»), A. Skrjabina (5 preludijev op. 11), C. Debussyja (Pour le piano) in M. Tajčeviča (7 balkanskih plesov). Glede njenega uspelega nastopa je znana glasbena urednica na TV Ljubljana Bača Švamel - Justinova, v oceni napisala med drugim tudi tole: »Italijanski koncert J. S. Bacha je izžareval njeno mladostno zagnanost v nekoliko prehitrih tempih prvega in tretjega stavka in izjemno muzikalnost v spevnem in občutenem drugem stavku. Z Beethovnom je postalo njeno muziciranje bolj sproščeno. V sonati št. 26 v Es-duru, op. 81 a, imenovani Les Adieux, je ustvarila lok muzikalne napetosti, kot jo zahteva klasika in še posebej to Beethovnovo'delo, ki je odraz različnih skladateljevih čustvenih občutij. V drugem delu . ecitala je njena igra postala povsem sproščena in se je predala instrumentu z vso njeno muzikalnostjo in tehnično sposobnostjo. Skrajbinovih pet preludijev je bil posrečen prehod v svet barvnih nians, in,. položenj C. Debussyja. Vse to je prišlo v pravi meri do izraza v skladbi Pour le piano, ki je. bila gotovo interpretacijski vrh celotnega klavirskega večera...* Na sporedu orgelskega koncerta so bila dela J. S. Bacha, F. M. Manfredinija, W. A. Mozarta, M. Venta. J. B. Loeilleta, B. Galup-pija, B. Marcella, P. Franceschi-nija, G. Pescetija in D. Zipolija, zanimiv spored, izbran tako za izvedbo na orglah kakor za orgle in dve trobenti. Da je Hubert Bergant eden najbolj razgibanih koncertantov ni potreba še posebej o-meniti. Saj ga ‘akorekoč srečujemo na vsakem koraku. Sodi med redke, ki lahko posredujejo iz svojega bogatega poznanja orgelske literature toliko del, kakor jih je že do sedaj ta umetnik. Tudi Grčarja in Arnolda vse pogosteje srečujemo na koncertnih o-drih. Vsi trije so v Piranu pripravili koncert na taki izvedbeni ravni, ki je vzbudila odmevnost in občutja umetniškega dogodka redkih dubrovniških razmerij. Zlasti smo to zaznanih v drugi polovici sporeda, ko smo začutili popolno sproščenost organista, skladnost i-gre in enotnost oblikovanja vseh treh izvajalcev. O Bergantovih kvalitetah je bilo že veliko napisanega, o Grčarju in Arnoldu pa smo pred kratkim poročali z njunega izredno uspelega nastopa v Dubrovniku. Zato le: vsem priznanje za vtisen umetniški večer! ščih kot specialisti za to delo. Državno gledališče iz Bma bo leta 1984 praznovalo stoletnico delovanja poklicnega gledališča. Gostovanje brnske opere v Ljubljani je bilo v okviru meddržavne konvencije o kulturnem sodelovanju. Že oktobra bo ljubljanska Opera gostovala na Češkoslovaškem, med drugim tudi v Brnu na njihovem glasbenem festivalu. Ljubljanska predstava Prodane neveste je potrdila pričakovanja. V celoti je bila predstavitev ljudskega dela '-valitetna, interpretativno brezhibna, igralsko in pevsko izdelana, s tipičnimi plesnimi vložki, s prepričljivim nastopom cirkusa in ob vseskozi odličnem orkestru pod dirigentskim vodstvom Jirija Pinkasa. Če delo scensko ni preveč zahtevno, pa vendarle izbor tipičnih hiš, vaškega okolja ne sme zgrešiti avtentične podobe, ne sme se oddaljiti od realizma, le z nekoliko stiliziranimi korekturami. Vaška scena v beli barvi je prišla do izraza v vseh množičnih prizorih, ko so o-der napolnili vaščani v izredno lepih, slikovitih in tipičnih narodnih nošah. Med pevskimi solisti sta se imenitno ujela Marinka in njen Janko, tako glasovno kot interpretativno. Kecal, premeten spletkar se je motovilil po odru kot da je usoda sveta v njegovih rokah: nenehno intenziven, z lepim in prodornim basom je povezoval ljubezensko zgodbo do končnega razpleta, ko ostane, kot Vašek, praznih''rok. Imeniten je bil cirkus v zadnjem dejanju: ni bil stiliziran, kot obrobna, a nujna sestavina zgodbe, marveč je že nastopal kot avtentična predstava, z več komičnimi točkami, polnimi domislic, ki so spretno nadomestile pomanjkanje specializiranih interpretov. V poletnem gledališču Križanka je nastopil tudi Komorni orkester latvijske filharmonije iz Rige pod vodstvom dirigenta Tovija Lifšica. To je orkester mladih glasbenikov, diplomantov republiškega konservatorija. Sestavlja ga 21 članov, med katerimi so se mnogi po diplomi izpopolnjevali še v Moskvi in Leningradu, mnogi pa nastopajo tudi kot solisti ah v manjših komornih sestavah. Repertoar orkestra je izredno širok, na ljubljanskem večeru >a so predstavili dela Antonia Vivaldija - Concerto grosso v d-molu op. 3 št. 11 ter Koncert za dve oboi v C-duru ter Mendelssohnovo Simfonijo za godala v C-duru, nato pa še dve domači deli: Plakidisov Koncert za dve oboi ter kantato »Znaki živalskega kroga* za mezzosopran, čembalo in godala Borisa Čajkovskega (r. 1925). Orkester je igral zelo natančno, poletno in enotno. Če smo pri Vivaldiju občudovali tipično italijansko baročno glasbo, so pri Mendelssohnu prišla do izraza godala s toplim zvenom, kot ga srečamo pri že nekoliko obsežnejših orkestrskih zasedbah. Morda najbolj zanimivo je bilo srečanje z novima deloma. Plakidisov koncert za dve oboi se je naslonil na ljudsko izročilo in je razkril inventivnega mladega u-stvarjalca, medtem ko je kantata Čajkovskega bila manj izrazita, bolj je ostajala v kontekstu prepoznane glasbene tradicije. A vendar je ponudila vpogled v skladateljsko delavnico enega izmed sodobnih ustvarjalcev, kar je za glasbenega poslušalca prav tako privlačno kot dela preizkušene in ovrednotene zgodovine. Ko se je orkester z Mozartovim dodatkom poslovil, je le še potrdil svojo kon-certantno vrednost in predanost, ki bi jo v podobni meri radi opažali tudi pri nas. Križanke je dvakrat povsem napolnil tudi Ballet espanol de Maria Sosa iz Madrida. Ansambel plesalke Marie Nose je pred leti že gostoval v Ljubljani, naše občinstvo ga torej pozna in tudi tokrat je z navdušenjem spremljalo nastop desetih plesalcev, kitarista in flamenco pevca. Prvi del programa je obsegal plese na glasbo španskih skladateljev, v drugem pa so poleg silovitega španskega capriccia Rimskega Korzakova predstavili ljudske pesmi in plese. Ob slednjih sta nastopila kitarist Manolo Cison in flamenco pevec Chaqueton in s skandirajočim ritmom efektno spremljala plesalce ter tudi .gledalce spodbujala k spremljavi. Vrh večera je bil nastop solista Eduarda Montera, ki je v Cantinasu pokazal virtuozen »tocaneo* in izzval buren aplavz polnega avditorija. MARIJAN ZLOBEC Tekmovanje pevsk'h zborov v Arezzu V dneh od 25. do 29. t.m., to je do danes, se v Arezzu vrsti jubilejno, trideseto mednarodno tekmovanje pevskih zborov tGuido d'Arezzo». Prijavilo se je 23 pevskih zborov. Med prijavljenimi je letos kar sedem mladinskih, med temi Pueri cantores od S. Ivana iz Trsta pod vodstvom E. Hribarja, ostali pa so iz Trenta, Savigla-na (Cuneo), Pressana (Trento), San Francisca. Hamburga in it Presova (ČŠSR). Zbori odraslih pa so iz Belgije, Bolgarije, Filipinov, Zapadne Nemčije, Japonske, Grčije, Poljske, Romunije, Španije, Švedske, Madžarske, iz Italije pa iz Porto Torres, S. Canzian dTsonzo, S. Giovanni Val-damo ter iz Trenta. Iz Jugoslavije se je prijavil mešani zbor Kulturno umetniškega društva »Koča Kolarov» iz Zrenjanina pod vodstvom Mirka Bulovana. I. S. S koncerta dua Siškovič-Palm Prejšnji torek je bil v openskem Kulturnem domu koncert violinista Črta šiškoviča in pianista Thomasa Palma. Koncert je vzbudil veliko pričakovanje med ljubitelji glasbe, ki so do zadnjega kotička napolnili •pensko dvorano ; i - I MHffiP « s '£■ Stara postaja pri Sv. Andreja, kjer bodo uredili tržaški muzej železnic (Foto Magajna) i r- -t uh maš Občinstvo si ogieduje razstavo «Opčine in železnica« v krajevnem prosvetnem domu Pogovor z Igorjem Dolencem, ki je pripravil zelo uspelo zgodovinsko razstavo «Gpčine in železnica» Marsikje v naših krajih je prihod «žeJezne ceste korenito spremenil vsakdanje navade in miselnost ljudi Dolenc je eden pobudnikov ustanovitve strokovne komisije za raziskovanje zgodovine železnic pri tržaškem železničarskem društvu - Kdaj končno tudi v našem mestu muzej železnic? V program nedavnega festivala komunističnega tiska na Opčinah so prizadevni člani krajevne sekcije KPI poleg kulturnega in za bavnega programa uvrstili tudi razstavo »Opčine in železnica«, ki je naletela med obiskovalci na veliko zanimanje. Poseben vtis so na Opence (in ne samo na te) napravile fotografije, ki prikazujejo gradnjo tako imenovane Južne železnice (Trst - Ljubljana - Dunaj) in prve redne avstro - ogrske proge Trst Dunaj (skozi Bohinj in Jesenice) in nato številni dokumenti, ki pričajo, da je bil ta kraj vedno tekom let pomembno železniško središče in to vse do današnjih dni. Posebno zanimiv se nam je v tem okviru zdel uradni seznam openskih razlaščencev (iz leta 1860), ki so morali svoja zemljišča odstopiti druž bi za gradnjo železnice in pa slikovite razglednice o starih openskih železniških postajah. Skratka res zanimiva razstava, ki je marsikomu odkrila pomemben delček zgodovine tega kraja in osvetlila še v bistvu povsem neraziskano področje, ki je vendarle izraz naše bitnosti ne samo iz zgolj dokumentarnega, ampak tudi iz čisto zgodovinskega zornega kota. Posrečeno razstavo je pripravil domačin Igor Dolenc, eden zelo redkih, če ne že •dini, zamejski raziskovalec zgodovine železnic in eden glavnih pobudnikov posebne strokovne komisije, ki raziskuje to tematiko v okviru rekreacijsko-kulturnega društva tržaških železničarjev «Dopo-lavoro Ferroviario». Dolenca, ki sicer ni po poklicu železničar, smo zaprosili za pogovor o tem svojem »konjičku« in še od drugih zanimivih vprašanjih, ki od blizu zadevajo to področje. »Ljubezen do vlakov in do železnic sem podedoval od svojega starega očeta,« je začel najin pogovor naš sobesednik, «ki me je še kot otroka pogostoma peljal na opensko železniško postajo. Tu sem ure in ure opazoval vlake, delo železničarjev ter odhode in prihode potnikov. V kasnejših letih sem sklenil prijateljstvo z mnogimi železničarji in se začel zanimati za strokovno literaturo. Zadeva me je zače'a navduševati, vključil sem se v tržaško železničarsko društvo, v okviru katerega smo leta 1975 ustanovili neke vrste zgodovinski odsek.« Kitko ste si začrtali delo in kakšne so bile vaše prve konkretne akcije? »Izhodišče našega raziskovalnega in pozneje tudi takorekoč praktičnega dela temelji na dejstvu, da je zgodovina železnic v deželi Fur-laniji-Julijski krajini res edinstvena in svojevrstna. V teli krajili so se skozi desetletja prepletale številne tehnologije gradnje in vodenja železnic ter stvarne politike prevozov, ki so jih semkaj prenesli in tudi uresničevali Avstrijci, Madža ri. Nemci ter kasneje Italijani. To je torej prava »poslastica«, ki jo velja temeljito proučiti. Takoj smo stopili v stik z železniškim gospodarstvom iz Ljubljane in s profesorjem Kumarjem (tudi iz Ljubljane), ki je eden izmed pobudnikov ustanovitve slovenskega železniške ga muzeja. Iz teh prvih stikov se je rodila zamisel o stvarnem. sodelovanju med nami in Slovenijo, ki je privedla do uspelih in zelo spodbudnih skupnih akcij. Tako smo leta 1976 ob 70-letnici Bohinjske proge priredili turistični vlak z lokomotivo in s karakterističnimi starimi vagoni Trst - Bled, ki je naletel na izredno, morda tudi na nepričakovano zanimanje Tržačanov. V dveh dneh se nam je prijavilo kar 600 ljudi, s ponudbo, ki smo jo takrat imeli pa bi lahko napolnili gotovo še dva vlaka. Na vseli postajali nas je pričakala folklorna skupina, ponekod pa tudi godba. Bilo je res čudovito. Ob 120-letnici prve proge Trst - Ljubljana pa smo ponorili pobudo, tokrat v sodelovanju s Turističnim transportnim društvom iz Ljubljane. Tudi tokrat je »zgodovinski vlak« pripeljal v Igor Dolenc slovensko glavno mesto več sto naših someščanov. Tudi ostale akcije smo uresničili na podlagi sodelovanja s Slovenijo. Tako smo leta 1980 zamenjali s tamkajšnjimi muzejem dve lokomotivi, dva potniška vagona (seveda stara) in pa celo jetni-ški vagon, s katerim so v času fašizma peljali slovenske in jugoslovanske rodoljube v tržaške zapore. Ta vagon, ki predstavlja res pravo bogastvo, je bil dolga leta ustavljen na postaju v Castelfrancu Venetu in so železnice nanj enostavno pozabile. Tamkajšnje železniške oblasti so sprva odločno nasprotovale, da bi ta vagon odšel v Jugoslavijo in se sklicevale na birokracijo in celo na vojaško tajnost. Na našo zahtevo je nato posegel sam minister za prevoze, ki je izdal dovoljenje za izmenjavo tega vagona. Iz bližnje republike pa smo dobili nazaj v Trst cel kup dragocenih lokomotiv, ki upam, da bodo nekoč na ogled v načrtovanem železniškem muzeju v našem mestu.« Sam si načel vprašanje, ki gotovo zanima tudi naše bralce. Kako je torej z ustanovitvijo tega muzeja? Kako pa je s tvojim raziskovalnim delom. Kaj bi o tem lahko povedal? »Med brskanjem v arhivih človek zve marsikaj zanimivega tudi o železnicah. V društvu smo tako pred kratkim pregledovali nekatere stare avstrijske načrte, po katerih so nekateri inženirji hoteli izpeljati železniško progo Trst - Dunaj kar čez Predel, drugi pa so načrtovali progo Dunaj - Škofja Loka, iz tega kraja do Trsta pa naj bi kompozicijo na tračnicah vlekli kar konji.« nano in ti si verjetno edini, ki si prizadeva, da tudi ta delček naše zgodovine ne bi šel v pozabo. Razstava na Opčinah je naletela na zelo veliko zanimanje. Lepo si prikazal gradnjo »železne ceste« v vašem kraju in razkril marsikatero zanimivost. Kaj bi lahko še povedal ob tem? »To kar smo lahko videli med festivalom komunističnega tiska je samo majhen delček vsega gradiva, ki se nanaša na gradnjo železnice. Precej pa je še neraziskanega. Zanimivo je danes razumeti kako so Openci (takrat skoraj izključno Slovenci) spremljali gradnjo železnice v svojem kraju in kako so tudi na to reagirali. Znano je, da je bilo malo naših ljudi neposredno soudeleženih pri gradnji železnice in da so takratne družbe zaposlovale delavce zlasti v južnih predelih Avstro - Ogrske monarhije. Openci so gledali na prihod lokomotive z nekakim nezaupanjem in tudi na-sprotovalno, med našimi ljudmi je bilo takrat mnogo gostilničarjev in mnogo voznikov, ki jim je železnica jemala vsakdauji kruh. Z leti pa so bili primorani sprejeti ta sad industrijske revolucije in mnogi so se zaposlili na železnici. Isto velja za Nabrežino. Repen in tudi za mnoga tržaška predmestja, kjer je tekla proga in ki so bila takrat popolnoma slovenska. Prihod železnice so neposredno občutili tudi Slovenci in marsikje je železnica korenito spremenila miselnost in vsakdanje navade ljudi.« Nam pa je to skoraj povsem nez- «Jaz delam po svojih skromnih močeh in to v skupini, kjer smo sami amaterji. Veže nas le ljubezen in zanimanje za žaleznice. Tudi jaz si večkrat postavljam vprašanje zakaj med našimi ljudmi ni živega zanimanja za to področje. Med Italijani se za to zanimajo predvsem železničarji in ni nobena skrivnost, da je tudi med Slovenci precej ljudi zaposlenih pri železnici. Skoraj isto velja tudi za sindikalna predstavništva železničarjev, kjer smo Slovenci skoraj popolnoma odsotni. škoda, ker bi imeli tudi tukaj marsikaj povedati.« S to mislijo smo se poslovili od Igorja Dolenca, z željo, da bi se z njim še kdaj srečali in da bi nas še kdaj popeljal v zanimiv svet zgodovine železnic in zakaj ne, tudi železničarjev. SANDOR TENCE ROLICK NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE KOSMINA SERGIJ BARVNI D/ SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemško in italijanska tehniko ITT Schaub - Lorenz. TELEFUNKEN. PHILIPS REX NABREŽINA Center Tel. 200-123 »Trst je res idealni sedež za tak muzej. O zadevi se sicer že precej let govori in razmišlja, tudi polemik je bilo okrog tega še kar pre cej. Naše društvo si že leta prizadeva, da bi prišlo vendarle do uresničitve muzeja in tudi v Rimu se ogrevajo za ta predlog. Res ne vem katero mesto v Italiji in tudi v-Evropi ima danes kot danes na raz polago tako idealni sedež za železniški muzej, kot ga imamo mi v Trstu, na bivši postaji pri Sv. An dreju. Stavba je taka kot je bila nekoč in tudi notranjost postaje je ohranila skoraj vse značilnosti glav ne mestne postaje, ki nam jo mar sikdo zavida. Pred leti pa so iz bruhnile polemike kdo naj bi bil v resnici lastnik zemljišča, kjer so nato zgradili postajo. Tam je bilo nekoč morje, ki je bilo nato zasuto. Uprava železnic meni. da je zemljišče last države, pristaniška usta nova pa ne. Ta jalova polemika se vleče že nekaj let, mi pridno zbi ramo vse gradivo (in tudi lokomo tive) v pričakovanju, da se bo za deva le prej ali slej razvozlala. V takih razmerah pač delujemo in si prizadevamo, da bi to kar je še ostalo zanimivega in dragoceneea ne šlo v pozabo ali še huje v «raz-rezanje«. Žal se to v Italiji danes pogostoma dogaja. V drugih drža vah. kot npr. v Avstriji, ohranjajo in obnavljalo stare lokomotive in kompozicije, ki jih potem razkazujejo turistom, pred kratkim pa so celo po več letih obnovili staro progo, po kateri danes peljeio sla ri vlaki s čudovitimi lokomotivami. V naši državi pa nimajo odgovorni za to prevelikega posluha, čeprav sem prepričan, da bo tudi ta miselnost s časom premagana.« Deželna uprava je na podlagi finančnega zakona za obnovo potresnega področja Furlanije št. 526/82 porazdelila razpoložljiva sredstva za leto 1&82. zagotovljeno finansiranje za leto 1982 ODOBREN ZAKON «N0RMA FURLANIJA Po odobritvi parlamenta je bil dne 7. avgusta objavljen v uradnem listu del finančnega državnega zakona za leto 1982, ki vsebuje specifične norme za finansiranje preporoda potresnega področja v Furlaniji. S tem so bila zagotovljena finančna sredstva v višini 350 milijard lir, ki jih je že predvideval deželni proračun za letošnje leto. V PRIČAKOVANJU PONOVNEGA FINANSIRANJA ZAKONA 546/77 Poslanska zbornica je že odobrila nov zakon o ponovnem finansiranju za izpopolnitev obnove potresnega področja in za razvoj celotne dežele, senat pa ga mora še proučiti. OMOGOČENO NADALJNJE FINANSIRANJE Zakon «norma Furlanija# omogoča nadaljevanje del za obnovo in razvoj potresnega področja v pričakovanju novega popolnejšega zakona. Obenem zagotavlja kritje stroškov in nadaljevanje del po predvidenih programih, ki jih je dežela že odobrila za leto 1982. Lokomotiva n kompozicij«, ki stoji na tržaški postaji (Foto Magajna) NAČRT PORAZDELITVE SREDSTEV, KI GA JE ODOBRILA DEŽELNA UPRAVA Na podlagi programov za posege, ki jih je odobrila izredna svetovalska komisija, je deželna uprava določila načrt o porazdelitvi razpoložljivih sredstev. Slednja znašajo približno 368 milijard, saj moramo dodati 350 milijardam državnega zakona še približno 18 milijard ostanka prejšnjih poslovnih dob. V preglednici so sintetično prikazani glavni sektorji posegov. Na ta način podaja deželna uprava obračun javnim upravam, županom in zasebnikom ter na splošno vsem državljanom. Poudariti moramo, da ostanek približno 11 milijard je na razpolago izrednemu tajništvu, ki ga lahko uporabi za vse nujne posege pred koncem tega leta. PORAZDELITEV RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV V LETU 1982 Razpoložljivosti: — čl. 13 Zakon 526/82 — ostanki prejšnjih poslovnih dob 350 milijard 18 milijard 368 milijard OBNOVA, STANOVANJSKA GRADNJA v milijardah Popravila in obnovitev stanovanjske gradnje, ki obsega tudi cerkve in zgradbe Charitasa; posegi v zasebnih sektorjih in za skupnosti; predujmi na državne posege za zgodovinski center Pušje vasi (Ven-zone); posegi pri programih IACP; načrtovalna dejavnost. SOLSKA IN BOLNIŠKA GRADNJA .v Posegi za dopolnitev programov pri že začetih delih v teh dveh sektorjih. JAVNA DELA Posegi za popravilo javnih občinskih stavb in za javna dela drugih ustanov; posegi za razlastitve, programi EGS; vpadnica na avtocesto pri Huminu. KMETIJSTVO IN GOZDOVI Hidrogeološke in gozdne ureditve; popravila In obnovitev kmečke gradnje ter hlevov; pregled cen pri delih opravljenih s prispevkom EGS; posegi za namakalna dela. INDUSTRIJA, OBRTNIŠTVO IN TURIZEM Ponovno finansiranje deželnih zakonov v korist industrije in obrtniških podjetij in turizma. KRAJEVNE USTANOVE Osebje, ki so ga sprejele v službo krajevne ustanove; posegi pri programih za zaposlitev mladine; prispevki gorskim skupnostim. RAZNO Delovanje izrednega tajništva; prispevki za preskrbo električne energije v montažnih hišah; prispevki za menzo prostovoljnih pomožnih gasilcev. SKUPNO (na razpoložljivih 368 milijard) 357 milijard (*) (*) Ostalih 11 milijard je na razpolago izrednemu tajništvu. DEŽELA FURLANIJA*JULIJSKA KRAJINA pod pokroviteljstvom deželnega urada za tisk in stike z javnostjo. KOPRSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA NA GOSTOVANJU V ZDA SREČANJA NA VROČEM ASFALTU Po uspehu v Chicagu se pot nadaljuje v New York - Pevci in pevke v jugoslovanskih narodnih nošah vzbujajo pozornost - Odličen koncert v izredno akustični gotski katedrali - Kozmopolitski Babilon New York je lahko tudi zelo nevaren ,uspe^em sodelovanju na med-oanem kulturnem festivalu v Wcagu je MPZ 0bala Koper Qd v New York, kjer je v k etI'1 dneh priredil sedem na1 tel0!':: Ameriški način je pevce presenetil, zadoščenje je velHrr,Z*V7?°st' V Nev Yorku je . K.° zanimivega in — nevarne-• veselje nad povratkom v do-Wno se je skalilo v Zagrebu, Jvopr« pa je bilo veselo — bili zares doma. Jjjfednarodni kulturni festival v rpagu je minil, tako tudi dnevi toemh •napetosti pred tako po-onim in odgovornim nasto-ql j ko je mešani pevski zbor Jim , Predstavljal Slovenijo in Soslavijo. Turneja v New Yorku »jnrec ni sodila več v uradni Pobila, bila je dodatni del ganiziraaja jn iznajdljivosti. U- odbor zbora je navezal e s tržaškim rojakom Bogda-ijri . bromom in z Jugoslovankam 1 Predstavništvi (generalnim f3, ulat°m, centrom za kulturo). *„? je bilo preskrbljeno za bi-Y koledžu kolumbijske uni-W organizirani nastopi. ^megljeno, vroče ln vlažno V m 'elii- w ^°rku nas je sprejela L® 'Teeina. Potovanje v veli-11 ^*ingu 747 (v eni vrsti je ]q T^ežev v treh pasovih) je bi-tjucer Prijetno in ameriška le-a ^žba prav nič ne var-je j,'31* brani in pijači, ki pa fjffiedno mrzla. Za občutljiva Pfev - druga) grla sploh niso * ,pr’merne pijače, v katerih ds", kozarca ledu. Toda za Čuše’k!!0mačincm to nič ne škodi, WPavi rdso kg y. New Yorku je bila po-v Sr,rr?cine težava še v tem. da i)anDa‘1 nismo imeli air condition. k otave. sic'er so, toda kaže, da Člani Koprskega pevskega zbora «Obala* na vrtu tržaškega rojaka Bogdana Groma v New Yorku ni ijO| te/ Vi Cl l\ Ci /< U, Viu m, čez poletje, ko ni red-^ tudentov, izključijo, ker var-»hlarin Z . energijo. Tako se ni ton - , nbi ponoči, kajti ves be-,Zelezo in asfalt akumulira datno 9n *®dko toplote, da jo iz-kga - °čdaja še vso noč. Razen ko r,Je nad New Yorkom že ta-H^njenkasto - zelenkast oblak buzi ’ bi zadržuje nad mestom n° in vlago. He vročina v juliju ni tod P°sebnega, je bila letos iz-• kajti — prav tako kot pri dolgo ni bilo takega Hjr' Pravzaprav smg j ne^ Vali New York Postu pre- dye ’ kako hudo je bilo. Srednji pfjv slrani časopisa so posvetili iti mVr°činskemu valu, ki je zait >J7e.sb>. Z velikim naslovom Vtio a ° *Sauna City — zameglijo ' ^ače in vlažno!* Fotogra-jščein0 Ponazarjale, kako ljudje ijjjvn °svežitve, ob robu so bile tice .Meščanov in razne krila-drugim je pisalo: »Vro-(% »ak? je vroče, da si celo v Zehjo hladne vojne!* yast°Pl po ameriško H, J*!® vročem vzdušju, ko je V> žarelo sonce skozi vlažno meglico in sta ponoči puhtela beton in asfalt, smo si ogledovali eno največjih ih najbolj nevarnih mest na svetu, še več, v tej atmosferi so bili tudi nastopi. Prvič, ko so nastopili pevci na letnem prizorišču Metropolitanske opere, so bili kar šokirani, da morajo peti kar tako v parku, kjer se poleg poslušalcev ljudje tudi sprehajajo, obvezno pa vsi srkajo ledeno pijačo. Malce jih je potolažilo dejstvo, da so na koncert prišli tudi predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata in centra za kulturo in tisk. Toda res je, da smo vsi skupaj raje stali v senci ob strani in tako so bili tisti na sedežih v sončni pripeki bolj redki. Podobni nastopi so bili tudi pozneje. Največ pozornosti je vzbudil pri mimoidočih nastop pred Federal Hallom ob spomeniku Georgiu Washingtonu. Toda to stopnišče je obenem na najbolj prometni točki New Yorka, pred glavno ameriško borzo in Wall Streetom, tako da se je koncert prav gotovo razlikoval od tistega v pozorni dvorani. Nekoliko bolje je bilo na vrtu kolumbijske univerze, kjer so bili obiskovalci poletnih tečajev kar dovolj pozorni poslušalci. Na vseh teh nastopih so bili pevci Obale V narodnih nošah jugoslovanskih" "narodov, zato so vročino že teže prenašali. Res so pa tako vzbujali pozornost —Američauo« že- nazobčali, .kajti celo v tem pisanem Babilonu, kjer so ljudje oblečeni v najrazličnejša oblačila, so naše lepe noše vzbujale pozornost. Največ osebnega zadoščenja ob petju so imeli pevci ob koncertu v znani gotski katedrali sv. Ivana, ki je v bližini kolumbijske univerze. Bilo je to izredno akustično, hladno in mirno okolje, v klopeh pa zbrani poslušalci. Zanimivi dnevi ogledov In srečanj Vročini se sicer nismo privadili, smo jo pa še kar dobro prestajali. V našem koledžu je bilo prijet- no zaradi vzdušja. Imeli smo izdatno hrano dvakrat dnevno, za daljše poti poseben avtobus (v njem je bilo tako prijetno hladno!). Na krajše relacije smo se vozili s podzemno ali z mestnim avtobusom. Pravzaprav pa so bila to obenem tudi najbolj zanimiva srečanja, čeprav so nas vsi svarili, naj se pazimo nevarnosti, ki da v tej asfaltni džungli prežijo na vsakem koraku. Naše počutje bi bilo še veliko boljše, če ne bi bilo finančne stiske. Našega denarja namreč še ni bilo od nikoder in tako je bila telefonska linija na naš konzulat pa v Koper kar vroče zasedena. V koledžu smo stanovali in jedli na op in seveda na garancijo tistih, ki so premogli dolarje, kajti nič ne dobiš na lepe oči. Denar je prišel zjutraj tistega dne (20. julija), ko smo zvečer odleteli proti domovini. Seveda lahko človek v takem mestu, kot je New York, vidi marsikaj zanimivega. Doživetje je bil že prvi vtis Harlema, ko smo se vozili skozenj prvi dan z letališča. Stare stavbe, ovešene s požarnimi stopnišči, veliko razpadajočih hiš brez oken. Po ulicah smeti, in to ne samo v vrečah. Potem prideš po tisti dolgi ulici Broadway do samega središča ' New Yorka. do vključno bahaško bogate S. avenije «Toda New York ni samo Harlem in niti ne samo 5. avenija,* so nam govorili. »Veliko je. še,, vmes ...» Sicer pa New York ni Amerika. Tudi na to so nas opozorili. To je kozmopolitski Babilon, kjer se dnevno mešajo rase in narodi, vsak dan pride v to džunglo več deset tisoč beguncev (največ iz Južne Amerike) in vse to se staplja s prejšnjimi prebivalci. Zato je malokje toliko revščine, kriminala, nasilja, prostitucije, narkomanije, sumljivih tipov, zapuščenih hiš, obenem pa kopica orjaških nebotičnikov, bogatih trgovin in razkošja vseh vrst. Večna škoda je samo to, da v tem človeškem mravljišču ni varno sam raziskovati, se pogovarjati z nez- M|,iiiiiiiiiii„,iiiiiiiiIi,,IIii m nun nuni, imuni, iivuiiinimii« •'-•iiiiiimiiiiiiiiMiimiiniiiiiiiiiHitfmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiii Obmejni praznik gasilstva v Boljuncu tosil' "lllcln|ci delovanja breškega gasilskega društva so se pred tednom dni zbrali v Boljuncu domači ter predstavniki gasilcev iz Trsta in Hrvatinov. Na gornji sliki predstavniki oblasti na prosla- nanci, opozorijo te, da celo v metroju nisi varen, če si sam. To je grozljiv občutek. Med zanimivimi rečmi, ki smo si jih ogledali, bi veljalo omeniti predstavo Verdijeve Aide v Central Parku. Bila je spet tipično ameriška predstava: medtem ko so se pevci in orkester trudili, je zelo številna publika sicer poslušala, vendar tudi pila in jedla. Klopi je bilo malo, zato so ljudje prinesli s seboj zložljive stole, ponjave in podobno. Obiskali smo tudi nekaj zanimivih muzejev (posebnost je etnološki), galerij, si ogledali predstavo folk glasbe (čakati je bilo treba na karte v dolgi kači na Broadwayu). Da, posebnost je ta New York in tako prijetno domač, ko srečuješ trudne ljudi v podzemni, ljudi v parku, ki posedajo, šahirajo, se učijo rokoborbe, tečejo (joggerji), igrajo na instrumente. Potem pride streznitev: od nekod se pripodi tolpa, začne se pretep, zavijajo policijske sirene. Policaji imajo zelo dolge pendreke in jih ne štedijo. Ob tem se kolona drveče pločevine neprizadeto pomika mimo. Posebnost je tudi vožnja z ladjo mimo kipa Svobode v New Yer-seyu, kajti doživiš enkratni pogled na obe mesti iz perspektive. Ladja je zelo poceni in z njo se vozijo ljudje na delo in popoldne domov. Sicer draginja stiska tudi v tej deželi, tudi delovnih mest je v Ne.vv ,,Yorku vedrjg manj. Stabilizacijski sprejem) Sprejem za člane MPZ Obala je v Nevv Yorku priredil jugoslovanski center za kulturo in tisk, ki domuje v isti stavbi kot generalni konzulat. Seveda so bili vsi na sprejemu. Tudi nekaj naših izseljencev in predstavniki našega tiska. Za vse je to bho seveda prvo srečanje z Obalo in kako bi se pevci lahko bolje predstavili kot s pesmijo. Vzdušje je dopolnil prigrizek, s pijačo pa so bili tu veliko bolj varčni kot v Chicagu. Predstavniki Centra so nam organizirali ogled palače OZN, kar je bilo svojstveno doživetje. Sprejeli pa so nas tudi v Jugoslovanski misiji pri OZN. Ta misija domuje v lepi. spomeniško zaščiteni stavbi v središču mesta. Prijazno smo se pogovarjali in razkazali so nam hišo, ki so jo po osvoboditvi kupili naši izseljenci in podarili Jugoslaviji. Prišli smo tja po koncertu pred Wa-shingtonovim spomenikom (bilo je ob 13. uri), bilo je vroče in prvič smo doživeli izrazito stabilizacijsko obnašanje. »Imamo stole, nimamo pa radenske,* je rekel generalni sekretar. Piknik za tolažbo Protiutež jugoslovanski stabilizaciji v Ameriki je bil piknik pri tržaškem rojaku Bogdanu Gromu v North Salernu. Tam ima lepo hišo, med zelenjem in drevjem, na vrtu bazen z mrzlo vodo, bilo je dovolj prigrizka, mesa na žaru in pijače. Na «party» je Grom povabil tudi nekaj svojih prijateljev in glasbenikov in tako se je razvila prijetna družabna prireditev, ki je bila prava sprostitev od mestne napetosti in vročine. Gromovi gostje so bili navdušeni nad petjem Obale, večinoma je bilo to za njih prvo srečanje z jugoslovanskimi pesmimi. Bila je noč, ko smo se poslavljali in posebej za Groma je zbor zapel »Lipa zelenela je* in »Skrinja orehova*. Bil je tako ganjen, da sploh ni zmogel besed, toda drugi dan je dejal: »Na Kras pridem še to jesen, ko bodo fige na drevesu ...» Povratek v domovino Po 14 dneh bivanja v Chicagu in New Yorku smo se vračali domov. Na Jatovem letalu DC 10 smo bili že kar doma. Lepo in varno smo se pripeljali v domo vino, toda na zagrebškem letali šču nas je čakalo neprijetno pre senečenje. S seboj je imel zbor namreč nekaj kaset, ki so jih posneli na koprski televiziji. Te kasete so delili prijateljem in go stiteljem v Ameriki, nekaj pa jih je še ostalo. In če je šlo ob od hodu brez zapletov, so bile ob povratku težave. Carinik namreč tega ni razumel tako in je ka sete zaplenil. Pozno zvečer, utrujeni a zadovoljni smo se pripeljali v staro koprsko pristanišče! ZDENKA LOVEC NEDELJA, 29. AVGUSTA 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.25 Maša 12.30 Zelena črta 13.00 Poletni maraton 13.30 Dnevnik 13.45 Košarkarsko svetovno prvenstvo 17.55 Sheridan: Pikova dama 18.50 Trapper »Hai coccolato la tua infer-miera* TV film 20.00 Dnevnik 20.40 Hollywoodski človek, 2. del 21.45 Glasbena lestvica 22.15 Športna nedelja 23.00 Dnevnik Drugi kanal 11.00 Benedetto Marcello: Psalm XVIH - za zbor in orkester 11.45 »Simpatiche canaglie* film 11.55 Malta križišče Sredozemlja 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Mork in Mindy, TV film 15.00 Dnevnik 2 - Šport 18.55 S kolesom po Ameriki Ob koncu, Vremenska napoved 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 - Sprint 20.40 Zgodbe nekega Italijana 21.50 Hill Street dan in noč 20.40 Zlata poroka 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje .vesti Tretji kanal 14.30 Rimini: Papež obišče zborovanje katoliške mladine 19.00 Dnevnik 3 19.20 Cantamare 82 20.70 Soecial Oreccbiocchio 20.40 Mednarodni filmski festival 21.30 Dnevnik 3 21.55 Šnort 3 22.25 «Irene, Irene*, film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.20 Poročila 10.25 Živ žav, otroška matineja 11.15 B. čopič - A. Diklič: Osma ofenziva, nadalj. 12.10 TV kažipot 12.30 Po domače: Tržaški narodni ansambel 13.00 Ljudje in zemlja Leto je naokoli in v Gornji Radgoni je te dni ponovno največja slovenska kmetijsko - živilska prireditev. Na jubilejnem 20. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu sodeluje več sto razstavljavcev iz domovine in še dvanajstih držav. Za obiskovalce je sejem prav gotovo zanimiv. Ker pa si ga vsi ne bodo uspeli ogledati, so letošnjo deveto oddajo Ljudje in zemlja namenili prav * *- temu Obsežneje bodo spregovorili o hranilno - kreditni službi na Slovenskem, ki letos praznuje 100-letnico in o slovenski konjereji, ki z nekaterimi novimi prijemi ponovno oživlja 14.00 Poročila 16.30 Show fantastico: Zabavno glasbena oddaja 17.25 Pierrot - Moj prijatelj Film Pierrot moj prijatelj je posnet po romanu znanega sodobnega pisatelja Ray-monda Queneauja. Njegov roman Cica v metroju je preveden tudi v slovenščino in tudi film po tej predlogi je bil precej odmeven. Pierrot moj prijatelj je sicer manj znano delo, predstavlja pa prikupno zgodbo o neuslišani ljubezni do cirkuške lepotice .. . Frangois Latterier je avtor, ki je zaslovel prav po zaslugi takšnih — navidez preprostih, nezahtevnih, a v bistvu duhovitih filmov — z elementi komedije, vsakdanjosti in s pravšnjo mero sentimentalnosti 18.55 ŠDortna poročila 19.10 «625» 19.40 Indija - pot k morju, dok. 20.10 Risanka 20.40 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 V. Ljubič: Kljubovalna delta, nadalj. Še en jugoslovanski film so predelali v televizijsko nadaljevanko. Tokrat so se za to odločili na sarajevski televiziji in film Kljubovalna delta, ki je bil prvič predstavljen na puljskem filmskem festivalu 1980. leta, prikazali kot nadaljevanko v treh delih. Scenarij in režija sta delo Vesne Ljubič. V glavnih vlogah pa nastopajo: Gorica Popovič, Ivica Klemenc, Ante Vičan, Jadranka Matkovič in Saša Selenič 21.50 Športni pregled 22.20 Reportaža z nogometne tekme Hajduk - Sarajevo 22.45 človek brez meja Koper 17.45 Film 19.15 Inšpektor Bluey, film 20.15 Orel in sokol, film 21.50 Glasba brez me.ia 22.40 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 13.15 Kmetijska oddaja 14.15 Spored za otroke 17.30 Dokumentarna oddaja 18.20 Narodna glasba 18.50 Tarzan in, žena- .leopard 21.00 Kljubovalna delta 21.50 Športni pregled 22.20 Reportaža z nogometne tekme Hajduk - Sarajevo 22.45 Dubrovniška karavana TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša: 9.45 Nedeljska matineja: 10.30 Poslušali boste: 11.00 Mladinski oder: «Ftički brez gnezda*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 Narodnozabavna glasba: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nedeljski radijski zbornik: Kulturna panorama: Zabavni program; 16.30 Hit Parade; KOPER (Slovenski program) 8.00, 9.00, 15.00 Poročila: 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.15 Obvestila - EP; 8.30 Naš čas; 9.(17 Kinospored - objave; 9.10 Stoji, stoji lipica; 9.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 14.00 Na valu radia Koper - Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasbeni notes; 14.45 Glasba po željah: 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Poje skupina Prizma: 16.30 Radijska križanka: 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Objave in zabavna glasba: 17.30 Primorska poje; 18.00 Za vsakogar nekaj. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 11.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.30 Festival-bar; 10.45 Mozaik: 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Orkester Riidi-ger Piesker; 11.32 Kirn, svet mla dih; 12.0i' Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po željah: 13.40 Pike na I.; 14.33 Nedeljski kolaž: 15.00 Poje Anna Melato; 15.15 Stisk roke; 15.30 Kaj je novega?: 16.15 15 min. s skupino Mavvvood; 16.30 VrtiUak jugoslovanskih motivov; 17.00 Pesmi tedna: 17.30 Crash; 18.00 LP lestvica; 18.45 Grisigna-na 82. RADIČ 1 8.00, 10.12, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba na praznični dan; 8.40 Pojeta Liza Minnelli in Ornel-la Vanoni; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo: 11.00 Radijski program, ki ga vodita Oreste Lionel-lo in Marina Morgan; 12.50 Iz Benetk. kino 82: 13.15 Rally; 13.50 Nepozabni... in drugi; 15.00 Bel papir - poletje; 18.30 Rim - New York; 21.00 Gospe in gospodje, praznika je konec; 22.00 Goyes-cas; 23.03 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,13.30 in 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Glasbeno prebujanje; 8.15 Danes je nedelia: 8.45 Radijska kriminalka: 9.35 Kviz; 11.00 Glasbena a-meriška komedija; 12.00 Tisoč pesmi; 12.48 Glasbena lestvica; 13.41 Sound-Track: 14.05 Šport; 20.50 Splash; 22.50 Lahko noč, Evropa. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.50 Zdravo. tovariši vojaki; 8.40 Vedri zvoki: 9.07 Veseli tobogan' 10.05 Še pomnite, tovariši: 11.05 Nedeljska matineja; 12.00 Naši poslušalci čestitajo: 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce: 15.05 Humoreska tega tedna: 15.25 Z majhnimi ansambli; 15.40 Pihalne godbe; 16.10 Pri nas doma: 16.30 Nedeljska reuortaža: 16.55 Listi iz notesa: 17.20 Gremo v kino: 18.05 Priljubljene oneme melodiie: 18.50 Zabavna radijska igra; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč. otroci!: 20.45 Glasbene razglednice: 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih; 0.05 Lirični utrinki: 0.10 Nočni koncert lahke glasbe. PONEDELJEK, 30. AVGUSTA 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 Dnevnik 17.00 Popoldanski program o glasbi in kulturi 17.05 Tom Story 17.50 «Un amore di contrabasso* 18.40 Ponedeljkova narava 19.10 Pota dogodivščin 19 45 Almanah - Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 »Čaj in simpatija*, film 22.40 Srečanje v kinematografu 22.45 Posebna oddaja.Dnevnika 1 23.35 Dnevnik - Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Tutto compreso, 3. del 17.00 Popoldan 17.15 Naš skupni prijatelj 17.40 Program za otroke Bia, la sfida della magia, risanka Vse vrste živali, dok. 18 30 Dnevnik 2 - Šport 18.50 Šport in koncert Vmes vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.40 »Traviata*, opera v treh dejanjih 23.05 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.20 Drugi zvok 19.55 Sto mest Italije 20.10 Šolska vzgoja 20.40 Mednarodni filmski festival v Benetkah 21.30 Dnevnik 3 21.45 Šolska vzgoja; Znaki 22.25 Ordet, film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.25 Kmetijska oddaja 18 25 Poročila 18.30 Dediščina za prihodnost, dok. 19.30 Obzornik 19.45 Mladinski studio 20.15 Risanka 20.25 TV in radio nocoj 20.28 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 35 mm — Filmska delavnica Avtorji in sodelavci redne filmske oddaje ljubljanskega studia so spremljali letošnji filmski festival v Pulju in skušali ujeti na filmski trak vzdušje festivala, dileme sodelujočih, nezadovoljstva, skepso in zaskrbljenost za usodo domačega filma, ter, seveda, vero, da bo prihod nje leto boljše. V oddaji sodelujejo, če omenimo vsaj nekatere, Matjaž Klopčič, predsednik uradne žirije, re žiserji Tonči Vrdoljak, Miša Radivojevič, Janez Drozg, Marjan Ciglič, Goran Markovič, Darko Bajič, Mirza I drizovič, kritiki Ivan Star-čevič. ”ili Vuk, Sašo Schrot, Jože Dolmark, Silvan Furlan, Marjan Strojan in vr sta drugih. Manjkali ne bodo inserti iz najzanimivejših filmov. Urednik in voditelj oddaje je Toni Tršač, reži ser pa Slavko Hren 22.30 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja V V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednje vesti: GORICA — Seminar o ljudskem izročilu — Intervju Strajner in Pavle Merku DOBERDOB (GO) — Občinski praznik GORICA — Predstavitev turističnega vodiča o Gorici BARKOVUE (TS) - Regata TPK Sirena 18.00 TVD - novice 18.05 Aktualna tema 18.30 TV šola 19.00 Zdravo otroci 19.30 Cinenotes 20.00 Risanke 20.30 Pretnje avtomatizacije, film 22.15 Zeit im Bild (Čas v sliki) 22.45 Odprta meja Zagreb 18.50 Videostrani 19.00 Poročila 19.15 Pet petelinčkov 19.45 Mladinski studio 21.00 M. Žalica: Lambetvok, drama 22.05 Izbrani trenutek 22.25 Paralele, zunanjepolitična oddaja 23.05 En avtor - en film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijski mozaik: Na obisku pri...; 8.30 Potpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Rabindranath Tagore: «Dom in svet*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.15 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Kulturni dogodki; Kako ti je ime?; 13.20 Iz studia neposredno; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik; Na o-bisku pri...; 17.30 Romantične melodije; 18.00 Socialno vprašanje v slovenskem romanu. Avtor: Milko Rener; 18.29: Jazzovski koncert. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30. 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila in EP; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 15.30 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik: 17.15 Glasba, objave; 17.30 V podaljšku - pregled športnih dogodkov. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30 in 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 17.30 Poročila; 8.00 - 9,30 Glasbeno prebujanje; 9.15 Ti kdo si?; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.45 Mozaik; 11.00 Živjo, mladina; 11.15 Plošče: 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Poletje: 15.36 Plošče; 16.00 Poletna g'asba: 16.45 Pole Nils Lofgren; 17.00 Glasovi in zvoki; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 Opereta: 18.30 Rock party; 19.00 Poletni koncert. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00. 12.00. 13.00 in 19.00 Poročila; 6.00 8.30 Glasbena matineja; 9.00 Radio anche noi: 10.40 Iz Benetk, kinematografija 82; 11.00 Iz Milana: glasbena hiša; 11.34 Sestrična Betta; 12.03 Iz Milana: Takoj se vrnem; 13.15 Master; 14.23 Ul. Asiago Tenda; 15.03 Glasbeni dokumentarec; 16.00 Poletje. 18.05 Mah koncert; 18.38 Šolska vzgoja; 19.30 Radio 1 - jazz: 20.00 Ernani; 2L00 Rock, rock evohe; 22.22 Autora-dio flash; 22.27 Audiobox; 23.03 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00-8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.00 Mari lyn: življenjepis: 9.32 Nova, stara Italija; 11.32 Tisoč pesmi: 12.48 Zvoki in glasovi; 13.41 Sound-Track; 15.00 Controra; 16.32 Gospe in gospodje, prijetno poletje: 19.50 Splash; 20.20 Prozni poletni večeri: Tragedija Riharda H.: 22.50 Splash. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 in 7.45 Prometne informacije; 7.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Aktualni problemi marksizma; 9.25 Počitniško popotovanje od strani do strani: 9.40 Pesmice na potepu; 10.05 Z glasbo v dober dan: 10.35 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.05 Ali poznate...?; 12.35 S pesmijo po Jugoslaviji: 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Zbori na koncertnih odrih; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 V studiu: 19.00 Praznični dnevi slovenske folklore: 19.25 Zvočni sienali; 19.55 Minute za EP: 20.25 Obvestila in zabavna glasba: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Ottavia Braika; 21.00 V delavnici Josenha Havdna; 21.50 J. C. Bach: Simfonija v D-duru: 22.05 Iz naše diskoteke; 23.00 Poročila - Našim rojakom po svetu: 23.15 Informativna oddaia: 23 25 Iz naših sporedov: ?3 30 Porv>vke iz higoslovanskih studiov: 0.05 Lirični utrinki; 0.10 Za ljubitelje jazza. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 31. avgusta LJUBLJANA 18.05 Poročila; 18.10 Mali pin gvin, nad.; 18.25 Zlati slavček; 19.30 Obzornik: 19.45 Mostovi -Hidak; 20.00 Knjiga; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Aktualno: Za služili bi radi; 21.45 R. Rolland: Jean Cristophe, nad.; 22.40 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja; 18.05 Cine notes; 18.30 TV šola; 19.00 Zdravo, otroci; J9.30 Ta leta, ti dnevi; 20.30 Ogrvjena past, film; 21.55 TVD; 22.05 Zeit im Bild (Čas v sliki); 22.35 Odprta meja. SREDA, 1. septembra LJUBLJANA 19.00 Poročila; 19.05 Gusarji kapitana Gancha; 19.30 Obzornik; 19.45 Jesenska serenada; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Film tedna: Tula; 22.15 Miniature; 22.30 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja; 18.00 TVD novice; 18.05 Ta leta, ti dnevi; 18.55 TV šola; 19.10 Zdravo, otroci; 19.30 Narodna glasba; 20.00 Risanke; 20.30 Črna ovca, film; 22.10 Zeit im Bild (Čas v sliki); 22.40 Odprta meja. ČETRTEK, 2, septembra LJUBLJANA 16.50 Poročila; 16.55 Nogomet: Sarajevo - Velež; 18.45 Pegam in Lambergar; 18.55 Zapisi za mla de; 19.30 Obzornik; 19.45 Na sed mi stezi, športna od.; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnev- nik; 20.55 Vreme; 21.00 Pogovor med sosedi; 21.45 Poletni koncert; 23.05 V zamen ju. KOPER 13.30 Odprta meja; 18.05 Jazz na ekranu; 18.30 TV šola; 19.00 Zdravo, otroci; 19.30 Obzorja; 20.00 Risanke; 20.30 Domino Kid, film; 22.00 Kdo pozna umetnost; 23.30 Zeit im Bf 1 (čas v sliki). PETEK, 3. septembra LJUBLJANA 18.55 Poročila; 19.00 Radenci ’82; 19.30 Obzornik; 19.45 Pot v prihodnost; 20.15 Risanka; 20,24 TV in radio nocoj; 20.23 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Fantje s Hill Streeta, nad.; 21.55 Ne prezrite; 22.10 Španske operne zvezde: 23,0Š Spremljajmo - sodelujmo; 23.15 Noč čarovnic, film. KOPER 13.30 Odprta meja; 18.05 Obzorja; 18.30 TV šola; 19.00 Zdravo, otroci; 19.30 Aktualna tema: 20.30 Delavski razred gre v nebesa, film; 22.30 Zeit im Bild (Čas v sliki): 23.00 Odprta meja. SOBOTA, 4. septembra LJUBLJANA 16.35 Poročila; 16.40 Naš kraj; 16.55 Nogomet: Zeljezničar - Slo-boda; 18.15 Drugačna, film; 20.05 Zlata ptica: Ded in drevo Kam; 20,10 Risanka: 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Gable in Lombard, film; 22.55 Zrcalo tedna; 23.10 človekova glasba. KOPER 17.30 Nogomet; 19.15 Inšpektor Bluey, film; 20,00 Risanke; 20.30 Požvižgam se na Marijo, film; 22.00 TVD Danes; 22.10 Zeit im Bild (Čas v sliki). UREDITEV VINSKE KLETI U realizacija OGLASNI ODDELEK Ni vseeno, kje ohranimo dobro vino. Nikar ne mislite, da je klet nepotrebna. Poskusite preurediti manjši kletni prostor v majhno vinsko klet. Potem ko ste izbrali prostor, najprej iz njega odstranite vse, kar ima močnejši vonj in nikakor ne sodi v vinsko klet. To so barve, kurilno olje, hitro pokvarljiva živila, sadje, ozimnica na policah ali v zabojih. Če želite, da bo vino «dozorelo» in imelo prijeten vonj pazite, da se v prostoru ne bo širil vonj. Vino namreč skozi plutovinasti zamašek diha in se hitro navzame neprijetnega vonja, šest stvari, ki so pomembne za ureditev vinske kleti: Ustrezna tla Najboljše je seveda, če je na tleh zemlja ali ilovica. To je danes pri novih gradnjah nemogoče in zato si pomagajte tako, da betonska tla prekrijete s plastjo drobnega rečnega peska. Pesek bo vsrkal odvečno vlago (postal bo sivkast); po njegovi barvi, če bo presvetla, boste vedeli, da je zrak premalo vlažen. Če so tla betonska, je dobro, da s posebnim svedrom naredite nekaj lukenj. Tako bo v klet prihajala vlaga iz zemlje. Kakšne morajo biti stene Najboljše so kamnite, toda ne smejo biti prekrite z mahom. Če se je mah že razrasel po stenah, ga morate odstraniti in nato stene prebeliti. Tresenje Skušajte preprečiti tudi najmanjše vibracije, kajti vino se ne sme mešati in usedlina mora ostati na dnu. Če pa se nikakor ne morete izogniti tresljajem, npr. če je v bližini železniška proga, potem pač ne kupujte tistih vrst vina, ki dolgo zorijo in v katerih se naredi usedlina. Če pa so tresljaji komaj zaznavni, si pomagajte tako, da pod opornike polic, na katerih so steklenice, podložite gumo, ki ublaži tresljaje. Umetna ali dnevna svetloba Je velika sovražnica vina, kajti za zorenje je potrebna tema. Svetloba vino razkraja in mu spremeni barvo. Zato zastrite vsa okna ali odprtine, skozi katere bi vdirala svetloba v klet, kjer |e vino. Pustite le toliko odprtin, da prihaja v prostor nekoliko zraka, da ne začne zaudarjati po plesnobi. Temperatura Naj bo vse leto enaka, temperaturne spremembe vinu škodijo. Med dnevno in nočno temperaturo v posameznih letnih časih naj ne bo razlika večja kot nekaj stopinj Celzija. Idealna je temperatura med 9 in 12° C. Če je nižja, se vino stara prepočasi, če je višja, pa še enkrat prehitro, izgubi barvo in buke. Pri temperaturi nad 20“ C začne vreti. Zato vinske kleti ne imejte blizu peči za centralno ogrevanje. Tudi vse cevi, ki morda vodijo skoznjo, ovijte s stekleno volno. Če je klet slabo izolirana in so temperaturne razlike velike, morate izolirati stene. Vlaga Naj bo tako kot temperatura konstantna, če želite vedeti, kdaj je idealna, namestite higrome-ter. Ko je skala na njem približno na 70, je vlažnost idealna. Nad njo je prevelika, če opazite, da se na sodih in plutovinastih zamaških začne nabirati plesen, prostor bolj redno zračite. Plesen namreč vinu škoduje. Pomaga tudi rečni pesek na tleh. če pa je v kleti premalo vlage — to kaj kmalu ugotovite, če skala na higrometru ne doseže 70 — prekrite tla s peskom in tega vedno škropite z vodo, da se prepoji z vlago in ta nato oddaja v prostor. V kleti namreč ne sme biti presuho, kajti plutovinasti zamaški se izsušijo, začno pokati in črpati vlago iz vina. Vino začne izhlapevati, oksidirati in iz njega nastane kis. Lahko pa tudi v kote postavite posode, napolnjene z vodo in lesnim ogljem. Oglje namreč preprečuje nastajanje plesnobe in izhlapevanje vode bo blažilo zrak v prostoru. Ureditev kleti je še kako pomembna, zato si izdelajte načrt, kaj potrebujete in kje bo kaj stalo. Predvidite prostor za sode, police, vinske steklenice itd. BREMA UL. MAZZINI 16 Vam predstavlja opremo za kopalnice v naravnem kristalu. Modeme barve: «champagne», rdeča, bela, kromirana in temno plava BREMA — vabilo v realnost ugodnih cen v Trstu o/or m us Caz-scr A. FLORAMO Nagrada »Preferenza Trieste 1981» Ne razpolagamo samo z bogato izbiro vsakovrstnih tipov ploščic • keramičnih izdelkov • tlakov - in oblog, ampak tudi na vašo željo vam jih polagamo. Posebna prodaja keramičnih ploščic, sanitarnih izdelkov in opreme za kopalnice. Pppusti preko 50% Ker imamo na razpolago v skladiščih plinske peči, peči na kurilno olje, vodovodne pipe, bojlerje, sanitarije, boxe za prho in ogledala ter načrtujemo vsakovrstne ogrevalne instalacije in jih namestimo. Poleg tega ... kamini za ogrevanje celotnega stanovanja. Brezplačni načrti in predračuni. Trgovino in azstavo OPČINE (TRST) • ULICA NAZIONALE 71 - TEL. 212-000 Zaprto ob ponedeljkih cena = prihranek kakovost = prihranek jamstvo = prihranek • Gospodinjski predmeti • Železnina • Brusilke • Proizvodi Lagostina arredamenti ul. giulia 38 menghi capecchi PRODAJA -*• tr ^rrtcnfl-r? t ^ NA DEBELO MATERIALOV za gradbeno tehnologijo - ... - zastopništva Unussi OPČINE Proseška ulica 13 TRST — UL. BUONARROTI 14 TEL. 72 82 80 LESENE IN ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE TUDI PO NAROČILU - LESENE STOPNICE Keramika — sanitarije — priključki ključavništvo — moquette oprema za kopalnice — ogrevanje IZREDNO VSE PO PRODAJNI CENI NA DEBELO PODJETJE FEDERICO MARSICH S.N.C. TRST bogato izbiro preko 600 razstavljenih preprog oddelek zidnih tapet I R S T Ul. dei Bonoma 5-A (vogal Dreher) Telefon 569285 FODERAMI A. PERTOT (JI. Ginnastica 22 TRST PRI NAS NE DOBITE SAMO PODLOGE, AMPAK TUDI ZAVESE, KRETON IN ODEJE Ml O Bil ILA IRT di Grisoni Nelio e Grisoni Maurizio s. d. f. 34129 TRST Tel. 725-218 Ul. M. D’Azeglio 9 • SEDEŽNE GARNITURE • OTROŠKE SPALNICE • VHODI IN RAZNI OKRASNI PREDMETI ZA VAS DOM ZER0WATT Elektrogospodinjski stroji Bnlcor (Lastnik S. VICINI) TRST Ul. S. Maurizio 2 1. nad Tel. 796612 Ul. delUndustria 38 Tel. 79-33-09 • gradbeni material • cement • ploščice • opeke za pregradne stene • cementni bloki • cementne cevi • »stropi iz cementa* TRST Šalita di Gretta 6/a, 8/a Tel. 040/422491 □ obrtniško izdelava vseh vret senčnikov po naročilu □ na zalogi ves potreben material, da sami izdelate senčnike □ predmeti zo opremo In darilo časa del materasso gommapiuma® Gommapiuma: ne le splošno ime, pač pa registrirana znamka vzmetnic PIRELLI iz lateksove pene. časa del materasso Lateksova pena je naraven proizvod, ki se s pomočjo zapletenega postopka pridobiva iz lateksa gumijevcev. Zato se vzmetnica iz gommapiume, optimalna za vsakogar, lahko izkaže kot izredno koristna v posebnih primerih (alergije itd.). časa del ■“ materasso Vzmetnica iz gommapiume PIRELLI: trudnemu telesu naravno ležišče. V PRODAJI IZKLJUČNO V TRSTU pri specializiranem centru časa del ~ materasso v Ul. Italo Svevo 6 nasproti ladjedelnice Sv. Marka rezerviran parkirni prostor ČASA DEL MATERASSO zvest čuvaj našega »dobrega spanja« časa del materasso PnWrskTdnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 29. avgusta 1982 košarka KONČALO SE JE DEVETO SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI Sovjetski zvezi zlata kolajna, Jugoslaviji bron Sovjeti so po izenačenem srečanju premagali ZDA, «plavi» pa so v malem finalu odpravili Španijo - Kičanovič najboljši strelec prvenstva ■ Jugoslovani znatno popustili proti koncu srečanja to — Sovjetska zveza je osvojila zlato kolajno na devetem sve-'Bem košarkarskem prvenstvu v Kolumbiji. Sovjeti so v velikem finalu le s točko razlike premagali ZDA, ki 0 Po prvem polčasu celo vodile z dvema točkoma razlike. Končni izid v pa je bil 95:94 (45:47) za SZ. Tretje mesto je osvojila Jugoslavija, ki je po pričakovanju, toda Mi 1 veliko težavo premagala Španijo. Najboljši strelec tega SP pa je Dragan Kičanovič, ki je skupno do-^el 190 točk. Finale za 3. mesto "u9oslavija — Španija 119:117 («:47) Jugoslavija: Kičanovič 14 (4:4), V^Pagič 27 (1:1), Delibašič 6, «*°v H (5:6), Radovanovič 13 w:6), Vilfan 14 (2:2), Boban Pe-19 (1:2), Žižič 6, Knego 2 Aca Petrovič 7 (3:7). ,v finalu za 3. mesto med Jugo-iiVlfr in Španijo bi kmalu prišlo '"Velikega presenečenja. «Plavi» so namreč zanesljivo vo-skozi vso tekmo, ko so v zad-Minutah srečanja zagrešili toli-0 napak, da so Španci skoraj vso nadoknadili in v zadnjih po- tezah je prišlo do prave drame. Jugoslovani pa so vendarle uspeli obdržati razliko dveh točk in tako tudi zmagati. Še malo pred koncem pa nič ni dalo slutiti, da bi Španci lahko o-grozili zmago «plavih». Le-ti so namreč odlično začeli in polnili koš Špancev kot za stavo. Še zlasti je pri tem bil razpoložen Dalipagič. Skupno je namreč dosegel 27 točk (13:20 v metu). Tudi ostali so v glavnem zadovoljivo opravili svojo nalogo, razen Kičanoviča, ki je bil na tej temi preveč živčen. Kičo, *ki je bil skozi vse prvenstvo daleč najboljši jugoslovanski igralec, pa je tokrat iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiimniimMiifHimtiiHiinHiiiiiiimmiiiiiiiiiiniinniiiHiB ii§SLANJE SP V LAHKI KATEGORIJI Slavje «azzurrov» Osvojili so kar tri zlate kolajne in en bron LUZERN — Italijanski lahki ve- ,aci so na svetovnem prvenstvu v 'Kernu dosegli pravo zmagoslavje, ,aJ so osvojili kar tri zlate kolajne ^ en bron. IZIDI Četverec brez krmarja • Italija (Aiese, Martinelli. Bo-sehin, Romano) 6’17”69 1 Španija 6’19”68 1 Kanska 6’20”33 1 dvojec j IVerroca - Esposito) 6’34”85 :• ZDA 6’37”28 *■ Švica 6’38’’87 . Osmerec 1 Italija (Salani, Castiglioni, L. Borsini, 3' Borsini, Tontodonati, Pantono, j Valentinis) 5’49”45 3' |Panija 1 £n»jec * "aberl (Av.) 7’12”57 ' Scott (ZDA) 7’12”57 ' %liaccio (It.) 7’14”58 ^lesarstvo SVETOVNO PRVENSTVO Nizozemski in ZDA po ena zlata kolajna V^CESTER - Potem ko je SZ bila' P02110 zvečer osvojila zlato si o,v zasledovalni vožnji, sta zlati odličji priborili Nizo Tka in ZDA. 2°zemec Gaby Mineboo je nam-stgj osvojil prvo mesto v tekmi fj^.Pieprogašev za amaterje. V p,. *P .le odpravil svojega rojaka 5’50”47 5’51”90 |*}u_________ ij)„^rika, tretji pa ie bil zahodni Ne- T? Podlesch. zasledovalni vožnji za ženske Va “j".ZInagala Američanka Twiggo-.ie osvojila Francozinja Lon- •ie v finalu premagala svojo lt°[^1i° Carpernter.ievo. Bronasto Jetika Miting v formii Simeonijeva 198 cm ^ Mennea drugi hm?^MlA (Latina) — Na medna-w Mitingu v Formii je Itali-a Sara Simeoni dokazala, da se vrača v najboljšo formo. Zmagala je v skoku v višino z odlično znamko 198 cm in nato za las zgrešila svetovni rekord na 202 cm. Kot je znano je Simeoni jeva svetovna rekorderka z 201 cm. V središču pozornosti je bil tudi Pietro Mennea, ki pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom v teku na 200 m. Zmagal je Simionato z 20”78, Mennea pa je bil drugi z 20” 83. V teku na 400 m je zmagal Ri-baud (46”46) pred Jugoslovanom Knapičem (46”53). Urlando pa je izboljšal italijanski rekord v metu kladiva s 77,92 m. imel še dodatno nalogo: moral je namreč doseči najmanj 13 točk, da bi postal najboljši strelec tega «mun-diala*. Kičanovič je sicer v tem tudi uspel, ni igral pa tako, kot je od njega pričakovati. V nadaljevanju so Španci z agresivno obrambo večkrat znižali izid, vseeno pa so «plavi» le ohranili zanesljivo prednost najmanj 10 točk. Proti koncu srečahja pa je začela ta prednost kopneti in Španci so doživeli minimalni poraz. Tekma na splošno ni bila na posebni tehnični ravni. Obe ekipi sta povsem zanemarili obrambo. Poleg tega pa so tudi igralcem (predvsem španskim) popustili živci, tako da je bil med drugim Corbalian tudi izključen. Naj omenimo, da so na zasedanju mednarodne košarkarske zveze med drugim določili, da bo prihodnje SP leta 1986 v Španiji in na njem bo nastopilo kar 24 reprezentanc. Mladinsko evropsko prvenstvo Jugoslaviji srebro Italija le četrto DMTROVGRAD (Bolgarija) -Na mladinskem evropskem prvenstvu je Jugoslavija osvojila srebr no kolajno. «Plavim» v velikem finalu ni uspel podvig, da bi premagali favorizirano Sovjetsko zvezo. Sovjeti so namreč zmagali s 97:87 (55:53). V malem finalu pa je Bolgarija odpravila Italijo s 84:73 (45:30). KONČNI VRSTNI RED 1. Sovjetska zveza 2. Jugoslavija 3. Bolgarija 4. Italija; 5. ZRN; 6. Španija; 7. ČSSR; 8. Finska; 9. Izrael; 10. Francija; 11. Madžarska; 12. Norveška. NOGOMET 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Dragocena zmaga Ljubljančanov V včerjšnjem anticipdranem srečanju prve jugoslovanske nogometne lige je Olimpija v Ljubljani premagala moštvo Beograda z 2:0 (2:0). Ljubljančani so povedli že v 6. min. s Katancem, drugi gol pa je v 17. minuti dosegel Zupančič. Danes bodo igrali še ostala srečanja 3. kola. Stekič 8,12 m BRUSELJ — Na mednarodnem atletskem mitingu v Bruslju je Jugoslovan Nenad Stekič z 8,12 m osvojil drugo mesto v skoku v daljino (prvi je bil Američan My-ricks z 8,20 m), medtem ko je bil Zdravkovič 5. na 1.500 m s 3’36”93. ......................................................................................................niiiiiiiuiinn KOLUMBIJA >82 • KOLUMBIJA >82 ,.. , *_ _ iiiii ib FINALNA SKUPINA . Izidi 1. kolo: Španija - ZDA 109:99 (50:49); Sovjetska zveza - Avstralija 108:69 (53:30); Jugoslavija - Kanada 88:78 (50:39). 2. kolo: Španija - Kolumbija 137:84 (75:34); SZ - Kanada 114:83 (45:33); ZDA - Jugoslavija 88:81 (55:46). Počitek: Avstralija. 3. kolo: Avstralija - Kanada 84 proti 78 (44:30); Jugoslavija - Španija 108:91 (54:49); ZDA - Kolumbija 100:83 (44:40). 4. kolo: Španija - Avstralija 99:87 (53:50); SZ - Jugoslavija 99:94 (46:52); ZDA - Kanada 71:69. 5. kolo: Španija - Kanada 83:80 (42:46); Avstralija - Kolumbija 72 proti 63 (40:27); Jugoslavija - Kolumbija 97:88 (50:45). 6. kolo: SZ - Španija 106:93 (58:44); Jugoslavija • Avstralija 105:91 (61 proti 37). 7. kolo: ZDA - SZ 99:93 (48:51); Kanada - Kolumbija 107:79 (53:38). 8. kolo: ZDA - Avstralija 110:86 (49:37). Končna lestvica finalne skupine SZ ZDA Jugoslavija Španija Avstralija Kanada Kolumbija 663:518 567:521 575:537 602:564 489:563 495:519 473:656 10 10 8 8 4 2 0 Finale za 3. mesto Jugoslavija - Španija 119:117 (60:47) Finale za 1. mesto SZ - ZDA 95:94 (45:47) KONČNI VRSTNI RED 1. Sovjetska zveza 2. Združene države Amerike 3. Jugoslavija 4. Španija 5. Avstralija 6. Kanada 7. Kolumbija 8. Brazilija 9. Panama 10. češkoslovaška 11. Urugvaj 12. Kitajska 13. Slonokoščena obala NOGOMET DANES V ITALIJANSKEM POKALU Udinese in Triestina tokrat doma Videmčani bodo igrali proti Vicenzi, Tržačani pa proti Brescii Danes je na sporedu tretje kolo italijanskega pokala. Obe deželni ekipi bosta igrali pred domačim občinstvom. Udinese se bo spoprijel s tretjeligašem Vicenzo. Glede na dejstvo, da so Videmčani zmagali v prejšnjih dveh kolih na tujem igrišču, v Foggii in v Riminiju, ne bi smeli imeti velikih težav pri izbojevanju tretjega para točk. Naloga Videmčanov pa ne bo najlažja, saj je Vicenza zelo dobro moštvo. Triestina se bo danes popoldne spoprijela z moštvom, ki bo njen neposredni tekmec v boju za napredovanje v B ligo, ekipo Brescie. Brescia je v prvih dveh kolih pokala zabeležila dva poraza, vsekakor pa bo danes skušala izbojevati prestižni rezultat. Tekma se bo začela ob 17.30. DANAŠNJI SPORED Skupina 1: Cagliari - Benevento, Palermo - Reggiana, Torino - Monza. Skupina 2: Ascoli - Sampdoria, Triestina - Brescia, Varese - Pisto-iese. Skupina 3: Lazio - Atalanta. Napo-li - Avellino, Perugia - Salemitana. Skupina 4: Bologna - Nocerina, Fiorentina - Cavese, Piša - Campo-basso. Skupina 5: Como - Verona, Lecce -Roma, Spal - Modena. Skupina 6: Genoa - Juventus, Milan - Catania, Padova - Pescara. Skupina 7: Arezzo - Paganese, Ca-tanzaro - Sambenedettese, Cremone-se - Cesena. Skupina 8: Foggia - Rimini, In-ter - Bari, Udinese - Vicenza. Italijanski pokal (C liga) Goričani v Miri Danes je na vrsti 2. kolo italijanskega pokala C lige, v katerem nastopa tudi Gorizia, ki je v otvoritveni tekmi izenačila na domačem igrišču z 1:1 z ekipo Mestre. Goričani bodo danes gostovali v Miri, ki je v prvem srečanju premagala Pordenone. Tekma bo zato zelo pomembna zaradi izida, saj bi morebitni zmagovalec precej napredoval na skupni lestvici. Za Bur-landa pa je srečanje pomembno tudi, da preveri igro ekipe na tujem. Gorizia je namreč doslej igrala vedno na domačih tleh (razen proti Pro Romansu) Kar zadeva postave, ima trener še vedno nekaj problemov. V ekipo sta se sicer vrnila Grazzolo in Zanetti, manjkata pa dva standard-: na napadalca. Kljub temu so v gor riškem taboru optimistično razpoloženi. (pr) TURNIR V TURJAKU Vesna izgubila v malem finalu Isonzo Turjak - Vesna 2:1 (1:0) VESNA: Bubnich, Purič, Acqua-vita, Somma, Pribaz, Zucca, Sodo-maco, Pipan, Jerman, Bruno, Ko--šuta (Kostnapfel). V finalu za tretje mesto na turnirju v Turjaku je Vesna prepu-i stila domačinom ves izkupiček. V prvem polčasu so domačini popolnoma nadigrali »plave* in dosegli lep gol. V drugem polčasu je trener zame, njai Košuto s Kostnapflom in Ac-. quavito z Basiacom in stvari so se nekoliko poboljšale. Vesna je predvajala boljšo igro in dosegla len gol s Sodomacom. Škoda le. da je tik pred koncem Purič zakrivil avtogol. (Fabio) UHUiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET ^MEMORIAL ŽARKA RACE TA > S. Giovanni nasul Gaji osem golov Polfinalna para sta tako Primorje-Portuale in Fortitudo-San Giovanni SAN GIOVANNI - GAJA 8:0 (4:0) SAN GIOVANNI: Covi, Visintin, Ferhiga, Polli (v 46. min. Stiglia-ni), Francini, Plet (v 46. min. Zacchigna), Favento, Gregori (v 46. min. Punis), Chelleri, Romano, Umek. GAJA: Sancin, M. Grgič (v 50. min. Bržan), Šavron (v 61. min. Križmančič), Gabrielli, Rismondo, Kalc, Verše, Zippo, Kralj, Salvi, Pečar (v 65. min. Tome). STRELCI: v 2. min. Polli, v 5., 8., 75., 86. in 88. min. Favento, v 21. in 75. min. Chelleri. SODNIK: Smilovich iz Trsta Padriško - gropajska Gaja je na «Racetovem memorialu* katastrofalno izgubila proti premočni ekipi S. Giovanni ja. Sam izid srečanja jasno kaže, da SPORED Jutri, 30. 8., ob 20.30 polfinale: Primorje - Portuale Torek, 31. 8., ob 20.30 polfinale: Fortitudo - S. Giovanni 3. 9. ob 20.00: finale za 3. mesto 4. 9. ob 20.00: finale za 1. mesto KOŠARKA NA TURNIRJU V SEŽANI Zagrebčani prvi, jadranovci četrti Novi Zagreb je v velikem finalu premagal moštvo Kraškega zidarja, v malem finalu pa so Mariborčani odpravili ekipo Jadrana Finale za 3. mesto TIMA MARIBOR - JADRAN 100:93 (52:55) TIMA MARIBOR: Mirt 14, Vujačič 10, Kozbek, Prodan, Vlah 6, OIuic, Babič 24, Oreški, Bratušek 4, Papak 24, Ojsteršek. JADRAN TRST: Gulič 7, Vassallo, Žerjal 6, Vitez 29, Emili, Ban 26, Daneu 11, Rauber 2, Ivo Starc 10, Klavdij Starc 2. PON: Žerjal, Papak in Oluič. Moštvo Novega Zagreba je osvojilo prvo mesto na košarkarskem turnirju v Sežani. Zagrebčani so namreč v velikem finalu za prvo mesto po zelo_ izenačenem boju premagali domačo e-kipo Kraškega zidarja. Jadranovcem pa ni uspelo osvojiti tretjega mesta. Naši košarkarji so namreč dokaj nerodno izgubili proti mariborski ekipi Tima, čeprav so imeli lepo priložnost, da v tem srečanju zmagajo, žal pa so si v zadnjih dveh minutah zapravili vsakršno možnost za zmago. Tedaj so ,,|,i>ii,i„)IIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIlrllllllMliminmllMIIII,|„„„|„l„ln„„l|„mim,llll„,|,lnl1|„|im,n JADRANJE Kljub neugodnemu vremenu Sirenina regata uspela Jerani so se «izkazali» neugodnemu vremenu je bi-tVža-?raJ regata veteranov, ki jo je •vil if1 Pomorski klub Sirena name-4es6Lai?orn. ki so že stopili v tri-Sau leto starosti. Udeležencev rele biln fr. fr klub prvič priredil, v«i r? enaindvajset. Dejstvo, da so tazre?61eženci tekmovali na čolnih *hovaj Optimist* je povzročilo tek-precejšnje težave, saj so “• u z8rajeni za tekmovalce od HjL, leta, tako da so nekateri c' zafadi svoje teže pluli na morski gladini. Tej ne-%rji s,~ je treba dodati še brez-^hoval P°vzr°n*l° "čas'*1 zastoj tni.fr bila regata zelo zahtevna \l^. plati, saj so morali tekočo ujeti vsako najmanjšo sa-.a,;ra, da so se potisnili naduto Vsekakor pa je bilo tekmo-*j4r>0vP°ysern v skladu z geslom u-'telja olimpijskih iger De le p/t^na: »Važno je sodelovati, Jev j zntagati.» Dvojica tekmoval-rsedni kotalkarski treningi za vse skupine po običajnem urniku. * * * Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 2. septembra, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška, 20. * * * ŠD Polet — kotalkarska sekcija priredi začetni kotalkarski tečaj s pričetkom 5. septembra. Vpisovanje na kotalkališču, v Repen- tabrski ulici vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 18. do 20. ure. • * * SPK ČUPA iz Sesljana obvešča člane, da bo izredni občni zbor v soboto, 4. septembra 1982, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED 1. Sprememba statuta 2. Privezi 3. Razno ODBOR • * * Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo jutri, 30. avgusta, ob 20.30 na stadionu »Prvi maj* seja trenerjev. Continiju »Pokal BernocchU LONATE CEPP1NO (Varese) -< Silvano Contini je osvojil prvo mesto kolesarske dirke za »Pokal Berj nocchi*. Contini je v sprintu premagal Pal-mira Masciarellija. Glavnina, v kateri so bili tudi Moser, Saronni in Baronchelli, je privozila na cilj z zaostankom 2’24". Kolesarji so vozili ob izredno slabem vremenu. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 moggio 1 Tei. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije in podietja mesečno 120,00, letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS Oglas1 sožalja 1.500 lir za Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 32.400 lir. Finančni 1 100. legalni 1.000, osmrtnice po formo ' mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese 61000 L|ubl|onO mml Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 POGOVOR S SINOM ALOJZA GRADNIKA «NAJB0LJ SE SPOMINJAM OČETOVE VELIKE LJUBEZNI DO KODNIH BRD» 3. avgusta je minilo natanko sto let od rojstva velikega slovenskega pesnika Alojza Gradnika. Njegov edini sin. inženir Sergej, pa je zaposlen že dolgo vrsto let v Iskri in ko smo ga naprosili, če bi nam kaj povedal o svojem velikem očetu, je rad pristal na pogovor. Napotili smo se na Bled, kjer živi ing. Sergej Gradnik z družino. Sprejel nas je v pokriti verandi, kjer nas je na mizi že čakal čisto briško-medanski priboljšek — prelepe zrele briške breskve v zlatem bricu. Na začetku našega pogovora je naš sogovornik povedal, da je diplomiral na elektrotehniški fakulteti ljubljanske univerze, potem pa nadaljeval: Odg.: «Z delom sem začel 1952. leta na inštitutu za elektrozveze, v laboratoriju za merilne naprave. Bili smo štirje, naš vodja pa je bil Vladimir Klavs. Delali smo razne aparature za potrebe elektrotehnike in telekomunikacij. Kasneje smo se širili in se preselili v Horjul, kjer je danes znana Iskrina tovarna elektronske in merilne opreme. Ker v Ljubljani nisem imel urejenih stanovanjskih razmer, smo se preselili na Bled, kjer je žena doma in kjer je imela svojo hišo. Tako sem začel hoditi na delo najprej v Iskro v Kranj, v oddelek za merilne naprave, kjer sem delal z ing. Slapšakom. Zaradi bližine sem se nato za tri leta preselil v TlO Iješče. kjer sem delal v projektivi, nato pa sem končal v Otočah, k jer sem bil najprej v pripravi dela, kasneje pa v razvojnem oddelku, kjer delam še danes.* Vpr.: Letos smo praznovali stoletnico smrti vašega očeta in velikega slovenskega pesnika Alojza Gradnika. Kot njegovega edinega sina bi vas prosil, če bi obudili nekaj čisto sinovskih spominov nanj. Odg.: «Spomini na očeta so v meni najbolj povezani s tem, k se spominjam njegove izredne ljubezni do rodnih Brd. Oče je imel tudi rad naravo. Kot otrok se spominjam, da smo vsako nedeljo šli na Šmarno gori in na druge izlete v naravo, vendar smo delali izlete samo na nižje hribovje, ne pa visokogorskih tur. Pozimi me je vsako leto vzel na smučanje. V zimskih počitnicah sva po navadi križarila kar ves teden po Pokljuki, in to po dolgem in počez; spala sva po planinskih kočah, pri gozdarjih, pri župniku na Koprivniku in še kje drugje. Ko pa sem bil kasneje v Mariboru je prišel včasih k meni in prekrižarila sva vse Pohorje.* Vpr.: Navada je že, da vprašamo sina kakega pomembnega človeka, če je po njem podedoval talent ali očetovo nagnjenje. Konkretno, ali je prešlo tudi na vas kaj očetove pesniške žilice? Odg.: «Skoraj sleherni me zares vpraša, če imam v sebi kakšno pesniško «žilico». Reči moram, da tega nikoli nisem imel, kar pa je pravzaprav razumljivo. Oče me nikoli ni niti silil niti spraševal, kaj želim postati. Ni mi svetoval poklica- Spominjam se le tega, da bi mi, če bi hotel študirati pravo, to odločno odsvetoval. Iz tega sklepam, da v svojem poklicu ni bil najbolj zadovoljen. Vendar pa mislim, du bi se mu problemi nagrmadili tudi v kakšnem drugem poklicu. Rekel mi je tudi, da mu je veselje do tehniških ved zagrenil v gimnaziji profesor matematike, ki je bil nemogoče strog in ni znal razlagati snovi, in mu je matematiko, po domače povedano, prav zastudil. Moram pa priznati, kolikor je bil oče strog in pedanten, sem zato vendar moral pokazati nekaj pridnosti. Če sem dobro izdelal šolo, sem dobil dvokolo ali harmoniko, ki sem si jo želel. Nato mi je kupil tudi note z narodnimi pesmimi. Oče je bil tudi nekaj glasbenika, saj je še danes v spominski sobi slika Goriškega kvarteta, v katerem je prepeval. Imel je tudi gramofonske plošče, med njimi opere Madame Butterfly, Traviata, rad pa je poslušai tudi lažjo glasbo, kot operete. Včasih pa je bil, ko je poslušal moderno glasbo, kar jezen, ker je bila zanj tovrstna glasba le primitivna.* Vpr.: Ali bi lahko kaj več povedali o svojem dijaškem življenju, saj je znano, da ste bili po raznih internatih in pri zasebnikih v Mariboru in Ptuju? Odg.: «Kot dijak sem dve leti študiral v Mariboru, potem sem bil v Ptuju, kjer sem stanoval pri Kvedrovih, Dijaški dom v Mariboru mi ni ostal v najboljšem spominu, ker tu nisem bil najbolj zadovoljen z razmerami, saj sem čutil takrat posledice razbite družine. ker je bil moj oče pač ločen od moje matere. Maribor je bil pravi minivojaški dom. čisto drugače je bilo v Ptuju, kjer sem se takrat pri Kvedrovih prav nekako družinsko vživel. Kveder, oče heroja Dušana Kvedra, je bil ravnatelj meščanske šole v pokoju in je za vse dijake, ki so stanovali pri njem, skrbel precej po očetovsko in tako sem se nekako vživel v okolje, da sem bil zares rad tam. Drugače pa sem se vedno veselil le tega, ko sem šel lahko na počitnice. Oče me je namreč vsake počitnice pred vojno odpeljal v svojo rodno Medano, ki je bila takrat pod italijansko okupacijo. Tam me je pustil kar dva meseca in potem spet prišel pome. To so bili zame zJati časi, užival sem v naravi in se na kmetih zares sprostil.* Vpr.: Torej ste hodili v Medano na počitnice še pod italijansko okupacijo. Morda bi bilo zanimivo vedeti, kako ste Medano doživljali takrat, ali je bilo čutiti fašizem, ali so ljudje sproščeno govorili slovensko? Odg.: »Čutiti je bilo italijansko okupacijo, morebiti ne v posebno ostri obliki, čeprav je bila v letih pred vojno v vasi tudi karabinjerska postaja. Ker je bila takrat tudi italijansko-abesinska vojna, se je moral moj stric vsak dan o-glašati na karabinjerski postaji, ker je bil pač kot zaveden Slovenec politično sumljiv italijanskim oblastem. Iz tistih časov se spominjam tudi, da niso smeli na pokopališčih vklesati na spomenike slovenskih rodbinskih priimkov in zato najdemo še danes iz tistega časa precej nagrobnikov, na katerih so vklesana samo gola lastna imena. Celo nekaj spomenikov je, na katerih so napisi celo v latinščini, in to zato, ker ljudje slovenskih imen niso smeli vklesati, italijanskih pa niso hoteli in so pač vklesali imena po latinsko. Meni se je • icer čudno zdelo, takrat sem bil star kakšnih deset ali enajst let, da je morala sestrična hoditi v italijansko šolo, pisati naloge v italijanščini, a meni je bil italijanski jezik popolnoma nerazumljiv. Šele kasneje sem marsikaj izvedel, kar mi kot o-troku stric ni mogel povedati.* Vpr.: Iz vsega povedanega je videti, da vas je imel vaš oče pravzaprav zelo rad. Po svoje je bil verjetno navezan na vas in sta imela med seboj prav nenavaden odnos. Verjetno je bil v tem nekako spomin na njegovo lastno mladost, ko je hodil od doma na študij in ste tako tudi vi nekako podoživljali njegovo usodo, ko niste rasli v najožjem krogu družine? Odg.: »Moj oče je bil na splošno molčeč človek. Tudi doma je bil izredno redkobeseden tudi z brati, očetom in materjo. Tudi z menoj se ni skoraj ničesar pogova- rjal. Vprašal me je sicer, kako je v šoli, pogovarjala sva se le o najnujnejših stvareh. Včasih pa se mu je le razvezal jezik, vendar pa je bilo to prav poredko. Tako sva se oba privadila na molk, da sva tudi v kasnejših letih, ko je bil oče že ostarel, jaz pa poročen in sem prišel v Ljubljano na obisk k njemu, molče sedela za mizo. O-če je kaj bral, jaz pa sem tudi sedel in bral. Ura je tako minila in nič se nisva pogovarjala. Žena me je sicer karala, češ da kakšen sem, oče pa je bil čisto zadovoljen, samo da sem bil poleg njega. Nisem si ga upal nagovoriti, pa čeprav sem bil že dozorel človek. Spomnim se, na primer, bil sem v osmi gimnaziji, kako smo skupaj s sošolci in prijatelji prišli k meni, šest ali sedem nas je bilo. Klepetali smo, oče pa se je vrnil domov, odprl vrata in pogledal, odkod takšen živžav. Vsi smo kot eden utihnili, nihče si ni upal ničesar reči, oče pa se je samo nesmehnil in rekel, naj kar nadaljujemo s klepetom.* Vpr.: Za konec pa bi morda povedali, kakšen odnos imate do njegove poezije, oziroma, kako vam je oče to svojo poezijo odnosno knjige daroval in opozarjal nanje? Odg.: «Z očetom se skoraj nisva pogovarjala o poeziji. Ko sem bil študent, mi je v Zagrebu dal v pretipkavanje njegov prevod izbora italijanske lirike. Tako sem moral skoraj vso italijansko liriko v njegovem prevodu pretipkati. Drugače pa je bil oče svojstven pesnik, težak za razumevanje in lahko ga bereš samo v določenih čustvenih razpoloženjih, ne pa tako, kot bereš kak lažji roman. Nimam kompletne zbirke njegovih knjig, nekaj mi jih manjka, zlasti knjig njegovih zgodnjih prevodov. Ko sem se poročil, mi je v vsako svojo knjigo, ki je izšla, napisal posvetilo.* Pogovor se je končal, pesnikov sin pa je prinesel sveženj fotografij. ki so po svoje živo in nevsakdanje pričale o pesnikovem kot o sinovem življenju. Potem smo se napotili še v inženirjevo delovno sobo, kjer so visela slikarska platna, ki jih je pesnik Gradnik tudi z okusom in veseljem zbiral, med njimi tudi dragoceno Tominčevo platno. In končno je bila tu še pesnikova knjižnica, vezani letniki Ljubljanskih zvonov, prve izdaje Slovenske matice, precej prvih izdaj Cankarja in Župančiča, med njimi tudi «Po-dobe iz sanj*, v katere je Cankar lastnoročno napisal pesniku naslednje posvetilo: «Tovarišu dr. Alojzu Gradniku za njegove istrske pesmi*. Vsa ta pesnikova o-stalina je v dobrih sinovih rokah pa tudi vnuki jo bodo gotovo hranili dalje in ko sem odhajal, sem vseeno ob vsem tem le občutil nekaj pesnikove prisotnosti, ki se je že tako za vedno zapisala v naše življenje z Gradnikovo poezijo. DUŠAN ŽELJEZNOV l•nulnlllllmlllll•lll•ll|||||||||||||||•l||||||||l|l■•||l■||HW■aNM Večina tržaških patricijev (Nadaljevanje s 5. strani) pa verjetno etnično mešano kakor sočasni Trst.* Za drugi rokopis Perusinijeve zbirke iz leta 1354 pa je tržaški predavatelj napovedal, da ga bosta on in prof. Paolo Cammaroso (profesor srednjeveške zgodovine na tržaški univerzi, ki se je v neki nedavni (20. t.m.) oddaji Radia Trst A pogovarjal s prof. Merkujem — kot sodelavcem — o pomembni znanstveni reviji — METODI E RICKRCHE —) obdelala, »tedaj, ko bova nehala analizirati prejšnjega*. Toda vsekakor si predavatelj obeta, da gre za »prispevek poznavanju našega jezika v srednjem veku.* Da čakajoč na obisk komisije senatorjev ne bi obšli naše Goriške, naj spomnimo naše bralce še na poročilo, ki je izšlo lani 22. feb. v našem dnevniku o knjigi prof. Sergia Tavana iz Trsta «GO-RIZIA, S TORI A E ARTE», kateri avtor že na začetku omenja znani dokument iz leta 1.001, ko je cesar Oton II. daroval oglejskemu patriarhu Ivanu polovico kraja Gorica in polovico utrdbe Solkan: tDamus et donamus cum omni Jure Johanni Patriarchae et Ec-clesiae Aquielensi medietatem u-nius Castelli quod dicitur Sliga-num et medietatem unius ville que Sclavorum lingua vocatur Gori-za...» cDajem polovico kraja, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica...* »Ta dokument — je zapisal o njemu naš lanski poročevalec Marko Waltritsch — so zgodovinarji vedno poznali, najraje pa so ga naši sosedje ignorirali...* Bodo senatorji (in za njimi tudi poslanci) poskrbeli za tak zakon — ob osimsko zagotovljenem najširšem možnem varstvu naše skupnosti — da bo postalo ravnanje s slovenščino v teh 35 občinah v katerih je v rabi, vsekakor boljše in z večjim spoštovanjem upoštevano kot od tistega v zgodnjem in poznem srednjem veku zlasti pa pred tristo in več leti novega veka? Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije * krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih o v Italiji pri SPI. H 31. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska j Izn Drst Član 1»aRi>n«le| zveze Časopisnih I založnikov FI6® Darovi in prispevki ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Alojza Stranja (Skedenj) darujeta Draga Furlan in Olga Stranj 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Pepija Bana daruje Marija Trampuš 10 tisoč lir. V spomin na Ivana Milkoviča darujeta Edi in Srečko 10.000 lir. V spomin na pok. Pepija Bana darujeta Majda in Sandi Cergol 10 tisoč lir. Ob drugi obletnici smrti dragega Mirota Čuka darujeta žena Lidija in hči Gabrijela 30.000 lir. V spomin na teto Julijo Križman-čič in na Ivana Milkoviča daruje družina Kralj 20.000 lir. Minili sta dve leti, odkar je umrl Smiljan Starec. Spominjajo se ga žena Marija, hčerka Neva in sin Branko ter darujejo 20.000 lir za o-snovno šolo F. S. Finžgar - Barkov-lje. V isti namen daruje bratranec Aleksij Pertot 10.000 lir za TPK Sirena. V počastitev spomina Beata - Nan-dota darujeta Jože in 'Angela Volpi 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Drago Ota (Boljunec 38) daruje 21.000 lir za KD J. Rapotec. V počastitev spomina Pine Cerkvenik daruje Danila Cesar - Tavčar 5.000 za Društvo slovenskih u-pokojencev in 5.000 lir za Združenje bivših aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V spomin na Julijo Križmančič, Ivana Milkoviča in Zorota Grgiča daruje družina Grgič (Bazovica 13) 20.000 lir za Sklad narodnih noš v Bazovici. Namesto cvetja na grob Marčele Padovan, Marčele Polin, Stanka Dona, Vita Dona, Ivanke Don in Anne Piušč daruje Zofa Možina 10.000 za ŠD Primorec: 10.000 za sekcijo KPI Trebče in 30.000 lir za godbeno društvo V. Parma - Trebče. Ob praznovanju 50. obletnice poro- ke Mičeta in Ane Kralj (Trebče) daruje Vittoria Možina 10.000 lir za Godbo na pihala V. Parma. V spomin na drago mamo Antonijo daruje hči Sonja Blažič z družino 20.000 lir za Vido (Pično) iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Angela Kofola darujeta Aldo in Miranda Marseti 15.000 iir za KD F. Venturini - Domjo. Drago in Meri Ota darujeta 50.000 ter Tiberio Maver 16.000 lir za Zvezo borcev - Boljunec. Franc Čehovin daruje 10.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Pino Cerkvenik darujeta Pina Novak 5.000 in Draga Pahor 3.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, Namesto cvetja na grob Pine Cerkvenik daruje Sonja Colja 10.000 lir za SPDT. V spomin na Pepija Bana darujejo Slava in Franc Košuta 15.000 za Društvo slovenskih upokojencev, družina Franja Kosovela 5.000 ter Just in Sonja Colja 20.000 lir za Dijaško matico. Ob priliki zlate poroke darujeta Ana in Mice Kralj 10.000 za KD Primorec, 10.000 za ŠD Primorec, 10.000 za dramsko skupino Primorec, 10 tisoč za osnovno šolo Pinko Tomažič, 10.000 za Odbor upravičenih posestnikov. 10.000 za godbo V. Parma. 10.000 za VZPI - ANPI Trebče, 10.000 za Dijaško matico, 10.000 za cerkev sv. Andreja v Trebčah in 10.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana. Namesto cvetja na grob Milke Kralj darujeta Lucijan in Anica Malalan 10.000 za VZPI - ANPI Trebče. V spomin na Angela Kofola daruje družina Kofol 100.000 za KD F. Venturini in 100.000 lir za godbo iz Ricmanj. V spomin na dragega očeta Magde Maver darujejo Laura in Klavdij Kofol, Nevia in Germano Švara ter Rika in Milan Kuret 15.000 za ŠD Breg in 15.000 lir r.a družino Strmega brega RMV. tiiiuiiiiummiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mali oglasi telefon (040) 7946 72 15-LETNI z voljo do dela išče prvo zaposlitev kot vajenec v elektri-karski stroki. Telefonirati na št. 040/54390 v jutranjih urah. ORVISI bogata Izbira vsakovrstnih igrač TRST — UL. PONCHIELLI 3 SIMPATIČNA, vsestransko urejena 34 letna izobraženka želi spoznati podjetnega človeka, ki potrebuje pomoč za realizacijo svoje obrti. Ponudbe na ADIT - DZS, P.P. 171 61001 Ljubljana. VIKEND v Rakovem Škocjanu u-godno prodam. Ponudbe na ADIT-DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11. VELIKA izbira novega m rabljene-nega pohištva — raznovrstni predmeti za razne prilike, razni telefonski aparati po konkurenčnih cenah. Pohištvo Biecber, Ul. Istria 27 — Trst, telefon 750113. PERSONAL 126 letnik 1978 v odličnem stanju prodam. Telefonirati na št. 040/422010 ob 13. uri. PRODAM kompletno opremo z» prodajalno kruha. Telefonirati od 14. do 16. ure ali po 20. uri na št. 040/812353. KUPIM tudi zapuščeno zemljišče v kontovelskem ali kriškem bregu. Pismene ponudbe na Primorski RIELLO £ AERMEC Q ^IHRtllOCONDiZIONArOH o- [ UHDI3 & GVR) o c _ ^BILLMAN 6'-j/ . //:676/7 Namesto cvetja na grob Dušana Primožiča daruje Vilko Smotlak 20 tisoč in N.N. 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje, Pre-beneg. V spomin na Josipino Cerkvenik por. Volpi (Vouk) daruje družina U-ga Margona 10.000 lir za TFS Stu ledi. Dne 5. septembra bosta praznovala 50. obletnico poroke Branimir Žerjal in Marija Petaros iz Boljunca. Ob tem jubileju darujeta 20.000 lir za Mladinski dom Boljunec. Ob 3. obletnici smrti Janka Obada darujejo žena Marica 20.000 za ŠK Kras, 20.000 za KD Rdeča zvezda in 20.000 iir za Skupnost družina Opčine. V isti namen darujeta Jožko Obad 30.000 za KD Rdeča zvezda in Zdravko Obad 50.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Pepija Bana darujejo Ivanka, Alenka in Danica Colja 10.000 lir za Tržaški oktet. Namesto cvetja na grob Pepija Bana darujejo Grozdana in Ito 10.000 ter Nežka Tomšič 5.000 lir za Glasbeno matico. TRST - Ul. Bdttisti 23 - Tel. 723206 GORICA - Ul. Arcivescovado 8 - Tel. 32089 \ spomin na Pepija Bana darujeta družini Kodrič - šiškovič 30.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Pepija Bana darujeta družini Polojaz in Lokar 50.000 lir za Tržaški oktet. V spomin na prijatelja Pepija Bana darujeta Tončka in Emil Colja 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Pepija Bana daruje Frazi Kravos 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Viktor Guštin (Križ 51) daruje 10 tisoč lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu. Franc Križmančič daruje 10.000 lir za KD Lipa. V spomin na Pepija Bana daruje Dora Caharija 20.000 lir za Tržaški oktet. V spomin na pok. Dušana Primožiča darujeta Gizela in Aleksander Smotlak z družino 20.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. Namesto cvetja na grob Dušana Primožiča darujeta Alojzija Tul 5.000 in Giorgio Zonta z družino 10.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. N.N. daruje 5.000 in N.N. 50.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. Namesto cvetja na grob Dušana Primožiča darujeta Lidija in Stanko Smotlak 10.000 lir za KD Primorsko -Mačkolje. V spomin petih kurirk iz Prebe-nega, med katerimi mlade učiteljice partizanske šole Mire Bandi, daruje Slava Slavec 10.000 lir za KD Jože Rapotec. V spomin na Pepija Bana darujeta Adalgisa Biekar in Mira Šuman 10 tisoč lir za Glasbeno matico. V spomin na Pino Cerkvenik -Vouk daruje Mira Šuman 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Ob 17. obletnici smrti nepozabne matere Terezije Šuman darujeta Mira in Darinka 10.000 lir za KD Ivan Grbec - Škedenj. V počastitev spomina narodnega heroja Alberta Grudna - Bliska darujeta Pepi Pertot in Oskar Kjuder 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. ZAVAROVALNA DRUŽBA UNIPOL AGENCIJA KMETIJSKE ZADRUGE | vz{ Jca.i/a.wqti.jo% \r™7 Telefon: 274986 oproščeno v UL.TORREBIANCA 25 TRST TEL: (040) 69453 V počastitev spomina Marčele Kralj daruje Pepi Pertot 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob Bruna V Gassa daruje Angel Gerljanc 20.000 ™ lir za popravilo dvorane na Kon-velu. Namesto cvetja na grob drage sestrične Milke darujejo »Fejgljevi* (Gropada 88) 10.000 lir za KD Slovan. THE BRITISH [SCHOOL b| mboth soncu PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko Izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se u|emajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu In se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 300 lir Kavne mešanice CREMCAFFč so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah. aana grgič ♦ ♦ KAROSERIJA MEHANIČNA DELAVNICA Stennaprded|avnlca PADRIČE - TRST - 226161 + CESTNA POMOČ Prodaja novih In rabljenih avtomobilov — SERVIS % OBIŠČITE 28. MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO-VINARSKI SEJEM VINO 82 OD 30. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA 1982 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA