The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski | dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ^OLUME XXIII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JULY 23, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 172 A ratine vesti 12 življenja in sveta uubosumen mož Zbodel žensko East Liverpool, O. — Policija J aretirala Jamesa Whiteja, n .re^a ^0 let, ki je napadel z k etn 35"letno Miss Eulalie Dic-z ' jubosumnež je prizadejal na tilniku štiri palce dol- inski S° rano. vŽSnibka nesreča v pennsylvaniji va!:!tsburgh- — Neki pennsyl-2 žpI 1 v'a^' ki je bil natovorjen nil s?" rU<^° za Pi^vže, je zdrk- dru Ui'a' je zadela vanj neka ba ie ^srS1zaradi «EcNE ljubezni starh09d,elphi]a- — Joseph Bio, 23 je^ t' in Jack Cook, star lika ' S^a *^a d°lg° časa ve-n°Va] ^^teija ter sta tudi sta-Nesr a V stanovanjski hiši. oba S ?a Je hotela, da sta se NAVDUŠENJE NA ZASEDANJU PANAMERIŠKE KONFERENCE Zedinjene države bodo vrgle vso svojo težo ob stran ameriških republik, katerim bodo dale tudi denarno pomoč. U. S. VLADA BO POSODILA AMERIŠKIM REPUBLIKAM 500 MILIJONOV DOLARJEV let sriJuulla v eno dekle, v 19 nj0 Agnes Palesch, strežki HAVANA, 22 julija. — Vlada Zedinjenih držav je danes z besedo in dejanjem dokazala, da je pripravljena vreči vso svojo silo na tehtnico programa za solidarnost zapadne hemisfere proti totalitarni nevarnosti. V Washingtonu je namreč danes v pogonu legislativna mašinerija, da se sprejme Rooseveltov program, ki gre za tem, da se posodi republikam Srednje in Južne Amerike nemudoma $500,000,-000 za nakup odvisnega žita, da ga ne dobe nacisti. Dejanja podpirajo besede Ko je ameriški državni tajnik Hull naznanil namero ameriške vlade, so bile njegove besede ttiela 2kl restavraciji, ki je i-kate>v._a ra^a *er n' vedela, za Kater*,. 111 vcucld> ^ je ko v naJ se odloči. Ko pa se Bi0 0?° odločila za Cooka, je strun rr1 domov- kjer je zaužil umrl • ^SlUco ■ je na prevozu v bol- v za!*ka ladja vl)m hemisferi St T K ^aZ'r noiIias, Virgin Island. — Heri]., nJe, da neka oborožena ki), a ladja operira v ameriš-jačet)^rnostnih zonah, je bilo o-ParHik »er poroč^° mornarji teki; Sme, da so opazili pre-dj0j ^^trtek neko motorno last^ ^ plula pod švedsko za-nje6e»aPreživeli ljudje pogrez-s°do8 Parnika King John, ki Nh/011 ^francosko Zapadno krni^ I)°ročaj°' da je bil njihov oborQv naPaden in pogreznjen po M je 'y^'1 m°torni ladji, na kate-rala švedska zastava. v a^USKA cesarica sprejete z velikim navdušenjem od strani zbrane delegacije. To je izborna novica, ki je prišla v pravem psihološkem trenutku. Ta novica daje poudarka besedam ameriškega državnega tajnika Hulla, ki je rekel, da se morajo vse ameriške republike tudi gospodarsko povezati, da za jeze gospodarski vpliv totalitarnih držav. Dalje so dale njegove resne besede poudarek ameriškemu svarilu Nemčiji in Italiji, da se bodo Zedinjene države tudi same, če potrebno, uprle vsakemu poizkusu Nemčije ali Italije, če bi hotele slednje seči po francoskih, angleških ali holandskih kolonijah v Novem svetu. Ray T. Miller poziva demokrate k složnemu nastopu pri volitvah Miller je prepričan, da bo Roosevelt-Wallace lista zmagovita ob volitvah. — Z Rooseveltovo zmago bo prišel tudi Martin L. Davey v governerski urad. CHICAGO, 21. julija. — Ray*1 ZADNJE VESTI LONDON, 23. julija. — Vlada Velike Britanije je odgovorila danes na Hitlerjev ultimat, naj se poda, s tem, da je odločila nov vojni budžet v vsoti 15 milijard dolarjev. RIM, 23. julija. — Italijanski časopis Tevere pravi, da sestoja 40 odstotkov prebivalstva Zedinjenih držav iz Židov in svari ameriški narod pred izvolitvijo predsednika Roosevelta za tretji termin, češ, da bosta poslej vladata svetu samo Hitler in Mussolini. BERLIN, 23. julija. — Nemško časopisje napada angleškega ministra Hali-fa.va zaradi njegovega govora ter ga označuje za moža, ki hodi okoli z biblijo v roki, za njih pa stopa hudič. "Toda firar Hitler zna obračunati z bogamolnimi ljudmi, kakor zna obračunati tudi z bojevitimi narodi," pravi časopisje. Italija grozi Rusiji in| ANGLIJA ODLOČNO ZAVRNILA snuje novo Evropo %ADNjl HITLERJEV ULTIMAT >RIKI Mg tew Y !Pela ork. -— V Ameriko je iotn s Prekoatlantskim leta-avstri' 1)nerlcan Clipper" bivša Po 2aJ a cesarica Žita, vdova ju ^ avstrijskem cesar- ljena 5 ^ nj° je dospela tudi 2it° Sj- evetnajst let stara hči. 1a SjnJ" ^Prejela v Ameriki nje-avstrQ Va Otto, pretendant za brat prestol, in njegov S°VjETSKE PODMORNI-M CE NAJBOLJŠE Son1RVA' 22- julija.—"Kom-^ske a ^avda," glasilo Mla-Setre2e. Pravi, da poseduje kjW-. a Rusija največjo in "a Sy JSo mornarico podmornic SqU' številne nove podmor list, ^ Pa še v gradnji, pravi oae^.^lašajoč, da se sovjetsko 6 d°tika štirinajstih mo-Ms: ,_0ceanov, ugotavlja časo- T. Miller je pozval danes cleve-landske demokrate, da edino in složno nastopijo pri volitvah za Roosevelt - Wallace listo. Mr. Miller, ki je voditelj o-krajne demokratske organizacije, je bil delegat na narodni demokratski konvenciji, odkoder je tudi naslovil svoj poziv demokratom. "Demokratski delegat je, ki so se zbrali na konvenciji, so se odzvali ljudski želji in zahtevi ter izbrali predsednika Roosevelta za tretji termin," je rekel Miller. "Črta med Rooseveltom in Willkiejem je jasno začrtana. Na eni strani je ljudstvo, ubogi, brezmočni in brezposelni, ki so j našli v predsedniku Rooseveltu svojega prijatelja in zaščitnika. "Proti njemu pa so se zbrale sile privilegirancev, bogastva in interesov, utilitete in velikega businessa, ki so vsilile Willkieja delegatom na rep. konvenciji v Philadelphiji. "Izbira predsednika Roosevelta za tretji termin, pomeni, da bo predsednik Roosevelt spet zmagal s tako silno večino kot je zmagal leta 1936. "Dalje pomeni, da bo zmagal Martin L. Davey, ki bo porazil republikansko administracijo v državi. Pomeni, da bo zmagala celotna demokratska lista v Cuyahoga državi in da bo vsak demokrat zopet dobil svoj urad, ker jih bo ljudstvo nagradilo s priznanjem njihove dobre in poštene službe. Mnogo se govori o Willkieju in njegovi moči. Toda z našim predsednikom kot kandidatom se bo Willkiejeva moč razblinila v nič, čim pride kampanja enkrat v polni razmah." Mr. Miller pravi, da bo zdaj pričel nemudoma delati na načrtih za volvilno kampanjo. Italijanske izjalovitve v Sredozemlju in Afriki označuje naduti fašistični član-kar za zmage. RIM, 22. julija. — V "novi Evropi" ne bo nobenih Židov, ne zlata in ne ekonomskih barier, če pa Rusija ne ostane lepo mirna, bo uničena, kakor sta bili Poljska in Francija . Tu je naštetih nekaj elementov zasnovanega novega reda Evrope, s splošnim sporazumom, da bo dobil general Franco nazaj Gibraltar ter da bo igral veliko in važno vlogo v fašistični Evropi. Tako piše in poroča italijansko časopisje. Napad na Rusijo List Regime Fascista napada Rusijo, kar je zelo redek dogodek v zadnjih mesecih. List pra-'vi, da angleški premier Churchill upa, da bo Rusija naredila obrat ter pričela postavljati zapreke totalitarnim državam. "Mi menimo, da ne bi bilo koristno za Rusijo, če bi slednja šanie deželeodprla na novo račune>ki bi se •* jih zaključilo z isto naglico, ka- kor se je zaključilo račune Poljske in Francije," pravi list. "Regime Fascista" silno napada Anglijo, ker goji slednja nade, da bo Rusija "double-crossala" osišče. "Rusija ima druge skrbi, ne kako bi pomagala Angležem," pravi člankar, ki je najbrže Roberto Farinacci, bivši tajnik fašistične stranke. "Sicer pa Rusija ne more verjeti v zmago Anglije, kajti sodeč Brezposelnost še vedno pereče vpra- Halifax je izjavil, da se bo Anglija borila, dokler ne bodo osvobojeni poraženi narodi. AMERIKA GLEDA S SIMPATIJO NA NJEN BOJ LONDON, 23. junija. — Lord > veliki narod (ameriški) moli za Moramo imeti močno Obisk v uredništvu Danes dopoldne so nas obiskali v uredništvu Mrs. Anna Opeka, 1129 E. 71t St. in Mr. ter Mrs. Frank Gostiša iz Wauke-gana, ki sta prišla na obisk k Mrs. Opeki, sestrični Mrs. Gostiša. Mr. Gostiša pravi, da v Waukeganu niso najboljše delavske razmere, zlasti mladina še premalo dela, Mrs. Gostiša pa je polna hvale za clevelandske gospodinje, o katerih pravi, da imajp najlepše in najčistejše kuhinje, lepe domove in krasne vrtove. Mr. in Mrs. Gostiša odpotuje nazaj v Wankegan v četrtek. Razprodaja Danes se prične razprodaja pri Anžlovarju na E. 62nd St. and St. Clair Ave. Na razprodaji je vsakovrstno blago. Čitajte o-glas v današnji številki in boste videli nekaj označenih cen. WASHINGTON, 22. julija. — C. I. O. Economic Outlook, glasilo CIO organizacije, pravi, da bi bilo potreba izdati več kot $15,000,000,000 za obrambna in oborožitvena dela, če bi se hotelo končati brezposelnost, in da ni na vidiku nobenega pomanjkanja onega tipa delavcev, kakršne se zahteva v obrambni industriji. __ ______o Računajoč, da je bilo meseca j po tem, kar se dogaja v Sredo zemlju in v Afriki, se jasno vidi, katera stran bo v tej vojni zmagala." (Ta je pa lepa! Naduti fašist hoče prikazati italijanske "zmage" v Sredozemlju in v Afriki, ko je vendar iz dnevnega časopisja znano, da nimajo I-talijani doslej zaznamovati tam nič drugega razen izjalovitev in poloma. — Op. uredništva). Halifax, angleški minister zunanjih zadev, je odgovoril na Hitlerjeve grožnje in pozive, naj se Anglija vda in konča boj z Nemčijo, z odločnim "ne!" Lord Halifax je odklonil Hitlerjev ultimat, ne glede na to, kakšne žrtve bodo morali doprinesti Angleži. Med drugim je Halifax dejal: "Iz Hitlerjevega govora pred rajhstagom je razvidno, da si je zamislil Hitler tak mir, da bi Nemčija gospodovala nad vsemi narodi, ki jih je porazila. Velika Britanija ne bo prenehala z bojem, dokler ne bo zagotovljena svoboda nji sami in vsem ostalim narodom. Onstran širokega Atlantika . . . "Tam na. oni strani širokega Atlantika," je nadaljeval Halifax, "so močni in silni narodi, ki motrijo Hitlerjevo delo z naraščajočo mržnjo. Ljudstvo Zedi-njenih držav si ni izgradilo svojih novih domov zato, da jih zdaj izroči temu fanatiku. Naša srca so ohrabrena po vednosti, da ta naso zmago. Francoski letalci bombardirajo naciste LONDON, 22. julija. — Angleško ministrstvo zračne sile naznanja, da so se udeležili poletov bombardiranja nemških krajev, tovarn, oljnih skladišč in nemških pristanišč ob strani angleških letalcev tudi francoski letalci, ki obsojajo Petainovo vlado in predajo Francije Nemčiji. Francoski letalci so poleteli s svojimi bombniki v severno Nemčijo, kjer so bombardirali tovarne za izdelovanje letal in nemška letališča. Nemške letalske izgube Iz avtoritativnih krogov se poroča, da so Angleži sestrelili izza pričetka vojne iz zraka 2,-530 nemških letal, kar pomeni povprečno po osem letal na dan. Vsega skupaj pa se sodi, da je izgubila Nemčija izza pričetka svoje vojne s Poljsko 5,000 letal in 10,000 letalcev. maja brezposelnih 10,748,000 lju di, Economic Outlook navaja: "Smatra se, da bomo v prihodnjih dvanajstih mesecih zaposlili približno 1,500,000 delavcev. In možno je, da bo nadaljni milijon delavcev dobil delo v drugih industrijah, kar bo posledica povišanja zaposlenosti v oboroževalni industriji." Na tej bazi, pravi publikacija, bo prihodnjega junija še vedno osem milijonov brezposelnih, kljub izvrševanju obrambnega programa, nakar dostavlja: "Iz tega sledi, da ta program, kot je sedaj zasnovan, ne bo od-■ pravil brezposelnosti." ZA PREVOZ OTROK V AMERIKO WASHINGTON, 22 julija. — Kongresnik Hennings, demokrat iz Missouri, je danes pred-dložil amendment nevtralnost-nemu zakonu, na čigar podlagi naj bi se dovolilo vladi Zedinje-nih držav, da smejo poslati bojne ladje po otroke-begunce, ki Di radi odpotovali v Ameriko. posvetovanje o franciji Hyde Park, N. Y. — Včeraj sta se predsednik Roosevelt in William C. Bullitt, ameriški poslanik v Franciji, zaprla v predsednikovo delavnico, kjer sta razpravljala o bodočih odnoša-jih Amerike do Francije, ki hoče postati totalitarna država. V JUGOSLAVIJI JE DIVJAL MED TOČO SILEN VIHAR Toča je sklestila žito na poljih in sadje v sadovnjakih; škodo na sadju cenijo na 200 milijonov dinarjev. Jugoslavija bo morala uvažati žito, da se bo ljudstvo preživelo. BEOGRAD,- 22. julija. — V*-- sredo je divjal preko Jugosla- skih državah, posebno v Jugo-vije tak vihar, kakršnega še ne j slaviji, ki je bila te dni prizadeta pomnijo v deželi. Posledica tega | po strašni ujmi. viharja bo najbrže silno pomanjkanje pšenice in koruze tekom prihodnje zime. Kakor znano, so bile meseca aprila velike Nemčija nima najmanjšega tipanja, da bi dobila kaj žita iz teh dežel. Rumunski strokovnjaki pravijo, da mora Nemčija povodnji jugoslovanskega ozem- letos importirati najmanj dva OBUPANI STARŠI IŠČEJO SVOJE NESREČNE OTROKE MOBILIZACIJA FRAN- VI COSKIH ČET Francija, 22 julija. ^ Q(| a Maršala Petaina je da-X^na demobilizacijo fran->U v Cet na kopnem, na morju 0%vi*U' ^ novo odredbo je % JGRih oziroma upokoje-\>no število francoskih V'V fokV' ^er ^ vlada določila ^ Prosti za upokojitev, ^jtri^^a. svoje častnike, naj to žrtev v korist do PARIZ, 22. julija. — V vsem francoskem časopisju je danes vsepolno patetičnih oglasov, s katerimi nesrečni očetje in matere iščejo svoje izgubljene otroke. Ob čitanju teh oglasov mora čitatelju pokati srce. Oglasi pripovedujejo žalostne zgodbe o o-trokih, ki so brez sledu izginili v veliki povodnji bega pred nemškim vojaštvom. Tako je na primer citati v nekem oglasu: "Ono žensko, ki je rešila dva meseca staro deklico z vojaškega truka pri mostu v Orleansu, se prosi za njen naslov." "Roditelji iščejo dva dečka in deklico, ki so izginili dne 15. junija na mostu pri Thomery-ju." "Jean Paul, star 6 let, izginil 17. junija sedem kilometrov od Giena." Imena teh nadolžnih sirot in njihovih nesrečnih roditeljev gredo v nedogled. Nekateri teh malih oglasov se zde kot šibki glasovi, ki vpijejo v divjini. V e-nem je rečeno: "Mali Claude v Ste. Genevieve čaka Roberta, da bi prišel nazaj." In zopet drugi: "Michel de Vienne — očka še ni prišel na i za j." Prestal operacijo V Huron bolnišnici je bil o-periran Mr. Andy Rohatina, 923 Nathaniel Rd. Operacijo je srečno prestal in se v četrtek vrne domov, kjer ga lahko prijatelji obiščejo. JUGOSLOVANSKI SAMSON — PETER ZEBIČ *<> Clevelandski "Plain Dealer"' prinaša danes sliko in opis Petra Zebiča, "močnega moža," ki je znan vsem Slovencem v Cleve-landu. List pravi, da je Zebič v svoji m 1 adosti dvigal 1,600 do 2,000 funtov teže jin da mu dva konja, ki sta vlekla vsak na svojo stran, nista mogla razkleniti rok. Zebič je doma iz Jugoslavije, in sicer iz onih krajev, ki so bili prej pod Avstro-Ogrsko. Plain Dealer pravi, da je Zebič s svojo lepo črno brado in s svojimi junaškimi brki podoben makedonskemu četniku, kakršni so se proslavili v boju proti Turkom. Zebič je zdaj 64 let star, toda njegove mišice so še vedno trde kot železo. Zebič se z veseljem spominja svojih mladih let, ko je kot močni mož prepotoval Južno in Centralno Ameriko, odkoder je prinesel tudi neko človeško mumijo, o kateri je rekel, da je stara 14,000 let. Ta mumija mu je zgorela v neki garaži v Clevelandu, kjer jo je imel spravljeno. Zebič pravi, da je v svojem življenju zaslužil in zapravil približno milijon dolarjev. Toda kakor je minljiva vsa slava sveta, tako je tudi Zebi-čeva. Danes prodaja Zebič neke čaje, njegov obrat pa je znan pod imenom Samson Tea and Tonic Co., ter se nahaja na 1285 East 79th St. — Sic transit gloria mundi.... lja na mejah Madžarske in Ru munije, ki so uničile skoro vso posetev pšenice. Tekom tega viharja so bile u-ničene velike množine sadja, čigar škodo se ceni na 200 milijonov dinarjev. Hrvatska in Dalmacija zelo prizadeti Vihar, ki je dosegel silo huri-kana, je završal v sredo popoldne. Najhujši vihar je divjal v južnem delu Hrvatske in ob dalmatinski obali. Največjo njegovo silo pa so zaznamovali v o-srčju Hrvatske. Zaradi viharja so trpeli tudi deli Slavonije in Bosne. Toča sklestila žitna polja Vihar je podiral telegrafske in telefonske drogove, rval drevesa in preobračal celo lesene zgradbe. Med viharjem se je u-sula toča, ki je sklestila sadno drevje ter zbila pšenico in koruze* ob tla. V vasi Bihaču je bilo ubitih sedem oseb: tri ženske in štirje otroci. V bližini Zenice so izgubili življenje štirje železni- milijona ton pšenice. Običajno je samo Rumunija izvozila v Nemčijo polovico te količine, o-stalo pa je dobila Nemčija iz Madžarske, Jugoslavije in Bolgarije. V Beogradu pa so te dni naznanili, da bo morala Jugoslavija sama uvoziti pšenico za svoje lastne potrebe, dočim bo madžarska pšenica komaj zadostovala za njeno lastno ljudstvo. Pozdravi Iz West Virginije pošiljata pozdrave Mr. in Mrs. John (Lin-dy) Lokar, ki pravita, da so vsi tamošnji premogarji še vedno 100-procentno za Roosevelta. — Iz Hot Springs National Parka v Arkansasu pa pošiljajo pozdrave Mr. Joseph Zabpkovec in Mr. in Mrs. Michael Casserman. Podatki za zgodovino x Našo javnost, zlasti članstvo slovenskih kulturnih, gospodarskih in ostalih društev opozarjamo na današnji članek "Po-qlovenskih datki za zgodovino - - - _ ustanov," ki ga je napisal Mr. čar ji, ko je plaz podsul neki že- j jvan Jontez in ki je priobčen na lezniški vlak. V Splitu v Dalmaciji je silno valovje preplavljalo doke in pomole ter poplavilo ulice v bližini pristanišč. Slaba letina v Rumuniji BUDIMPEŠTA, 22. julija. — V Rumuniji pričakujejo, da bodo letos pridelali 1,630,000 me-terskih ton žita, dočim znaša povprečna produkcija žita 5,-000,000 ton. Prav tako slabo kaže letina v vseh ostalih balkan- uredniški strani lista. Članek je sila važen za kroniko naših društev in ustanov. Zadnja čast Članice društev St. Clair Grove št. 98 in Carniola Tent, št. 493 TM, so prošene, da se zberejo nocoj in izkažejo zadnjo čast pokojni sosestri Frances Rupnik. Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu Joseph Žele in sinovi na 6502 St. Clair Ave. BtRAN 2. ENAKOPRAVNOST 23. julija, 194 -------- UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned Mid Published by AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays ft rasnaialcu t Clevelandu, sa celo leto.................................$S.Sti si 6 mesecev....................#.00; za 3 mesece......................1150 5» poeti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl *a celo leto.................$6 >u* i• 'perete, katere je treba navesti z Italijanski list La Gazzetta di Syracuse objavlja imcnom in povedati skladate- ljeni ste vsi s svojimi otroci vred na skupen izlet v Euclid Beach. Čim več nas bo, tem ve-seleje bo. Da zamorete dobiti tikets za polovično ceno, to se tiče samo vožnje na eni ali drugi stvari v parku, se zglasite v An-nexu, kjer dobite po dva ticketa za 5c mesto enega. Ne pozabite povedat to tudi otrokom, ki bodo kajpada imeli nekaj "ekstra ono kar so staknili iz svojih — "šparovčkov". Ako bo Slokar imel kaj sre če, bomo imeli tudi domačo godbo, ob kateri boste lahko plesali svoje domače plese in se ne bo treba nič lomit na "ongave vi-že". Zaključno vabim v imenu celokupnega odbora in pevovodje združenih mladinskih pevskih zborov vse starše, prijatelje in simpatičarje, da se udeležite tega priročnega izleta v Euclid Beach Park v sredo 24. julija od 10. ure dopoldne do pozne noči. 1 Joseph A. Siskovich, preds. Sinko: "Očka, zakaj so Da knih v bankah rešetke ?" Oče: "Zato, da se ravnati bank privadijo nanje za p: da jih zaprejo ..." Pankracij: "Zakaj se ne & ješ? Saj so šale, ki jih prip"1 duje Servacij, zelo smešne duhovite!" JL_ Bonifacij: "Ne morem ^ tega človeka. Smejal se bo% bom šel domov." Mož: "Špelca, če me že glasno zmerjaš, vsaj hkrati1 stepaj zofe, da si ne bodo sedje mislili bog ve kaj ade itel Naši važni dnevi na izletni-, V nedeljo, 11. avgusta, bo pa ški farmi SNPJ piknik Cankarjeve Ustanove, se- S veda, na izletniški farmi S. N. Izletniški prostori društev S. p j Cankarjeva ustanova je N. P. J. na Chardon in Heath tudi član izletniške farme SNPJ Rd. so postali zelo popularni pri jn je tudi zelo važna kulturna u-naših ljudeh. Vsi dosedanji pik- stanova. Njeno glasilo Cankar-niki so bili uspešni — še celo oni,! jev Glasnik, vrši važno nalogo, ki so naleteli na deževne dneve veliko bolj važno kot si mogoče — in upati je, da ko bo farma predstavljamo. Cankarjev glas-urejena po zamišljenih načrtih, njk je §0ia ža pripravnike v živ-bo še toliko bolj privlačna in na-, ljenje. ši ljudje jo bodo obiskali ne sa- i mo ob nedeljah, ampak tudi sko-! Se spommjate, kako smo se branili šole v mladosti, in ko Izak Roženkranc je P:_ vodo in dal svojemu res) dva dolarja nagrade. Vsi ci so začeli godrnjati. Izak P rekel: "Kaj godrnjate; saj dar človek sam najbolje v6: liko je vreden!" Vrtnar: "Ta roža tu je v polnem cvetu." . Meščanka: "A kdaj doz0 cigare' 9" zi teden. Izletniški prostori SNPJ A: "Šest tednov si pres ječi. Ali se ti je kaj toži# ženi?" B: "Bodi no pameten, v poru ima človek vsaj mal° bode!" BOLGARSKA "IDltA Bolgarski kralj Boris Je tranji položaj v Bolgarij1 kratkim takole označil: "Jaz sem za Anglijo, žena (hči italijanske kril ske dvojice) je za Italij0' vsaj zgoščeno zgodovino naših ustanov. Ker nima denarnih sredstev, da bi mogel plačati človeka, da bi posvetil temu delu ves svoj čas, je seveda odvisno od naših ustanov samih, kako dovršena bo ta. zgodovina, To pomeni, da je potrebno, da društveni uradniki — uradniki vseh clevelandskih slovenskih, kulturnih, izobraževalnih, gospodarskih, narodnih, političnih podpornih in cerkvenih ustanov — poskrbe, da bo podpisani pravočasno dobil v roke vse potrebne podatke, ker bo le na ta način mogoče, da bo vsem našim ustanovam, od največje do najmanjše posvečena enaka po- smo dorastli in pogledali okrog 80 i sebe in zapazili, da nam nekaj primeroma oddaljeni iz mesta | manjka — izobrazbe — in se (16 milj iz Collinwooda) in je mnogokrat pokesali, da smo za-priporočljivo, da bi pričeli pik- jnemarili pouk? nikovati že dopoldne ali takoj j zjutraj in si tako porabili cel | Zato, tudi na piknik Canka- dan za razvedrilo. Jaz mislim, da^e ustanove pridimo! bi to šlo, od sedaj naprej, ko je; L. Kaferle farma že toliko urejena za raz-, - ne športe in druge zabave. Spo-1 y SLOVO min jam % ko smo prirejali na- [ rožicam krstnicam se kulturne priredbe le zvečer in armada je za Nemčijo, bolč1 ski narod pa je za Rusij0 -1 pjs9' smo mislili, da popoldanska pri- Rastla sem rožica sama ob gredi,; jja reditev bi ne bila uspešna, ko pa na bilki zeleni mi glav'ca stoji, smo poskusili, smo kmalu uvi- Srce mi odeto v belo je cvetje, deli, da je popoldanska prire- j v šopek povita na mizi stoji. ditev z večernim plesom bolj u-! spešna v seh ozirih. Kinčam zdaj zadnjikrat mizo Saj ne bo treba celi dan piti soseda; — saj se da tudi na druge nači- ge fantje, dekleta igrajo z ne zabavati. Poleg balincanja in menoj. žogometa, se lahko uvede tudi nedolžna mi puljo peresa, druge zabavne špozte in igre, za ,n sre£0 si iščejo tu nad menoj, moške, ženske in otroke. Kaj pravite? • Ne trgajte cvetja nedolžni cvetlici, te in Srbe, da si vzamete naznanje. Vsak narod se ra stavi s svojimi pesniki, lji in umetniki z možmi, pevali in opisali naš nar° pokazali lepoto naše rojsWe, movine ter jo seznanili z mi narodi. Vsem umetnik0 po navadi narod čast in F ^ nje potem, ko jih pokrije na prvi strani nad pol kolone čtiva o Adamičevem delu, p0trebna sta vsaj dvajzornost. in prav tako priporoča to delo tudi italijanski tednik kompletna koncertna programa j Tistim, ki morda sumijo, da "L'Araldo " ki izhaja V Clevelandu. Ugodno kritiko Ada-' cd vsakega društva. Dalje šte- j ima Glasnik s tO zgodovino ka- mičevega dela je prinesla tudi "The Emporia Gazette,"/Ho P^cev in pevk in ime da-ike "^rite ah pnsti^anske na-..... T, ••• tz našnjega pevovodje in dirigenti mene , pa bodi povedano, da je ki izhaja v Emporijl, Kansas. . . ta. ' na* namen, biti kolikor sploh "The Tulsa Tribune," ki izhaja v Tulsi, Oklahoma, ^ Dramska društva: datum u-1 mogoče objektiven in nepristran je priobčila o tem delu uredniški članek, v katerem.ga gtanovitve, imena režiserjev, ski. | označuje urednik za izborno delo. število igralcev in naslovi vseh j Povedali smo že, da zgodovi-, da jih obiščemo na njihovem i%- George Savicki, urednik ruske revije v Chicagu, je iger, ki jih je društvo igralo, zmarja zanimajo vse ustanove, letu. Sedaj pa naj mi bo dovoljeno opomniti našo javnost na tri važne piknike, ki se bodo vršili na izletniški farmi SNPJ. če mizo to našo le zadnjič krasi! Pomlad je minila za rožico belo, le enkrat ta rož'ca med nami Prihodnjo nedeljo 28. julija, j cveti. bo manifestacije ohijskih dru-1 štev SNPJ ali ohijski dan SNPJ.;Drugo pomlad bo spet rožica Skupaj se bo sešlo članstvo iz j belala, države Ohio in kajpa, tudi iz so-i krasila v novič bo mize oltar, sednje Pennsylvanije pravijo da Kdo ve, tu bodete fantje, pridejo. To bo gotovo ena izmed največjih priredb v pikniški obliki na farmi SNPJ tega leta; bo to pravi krst izletniških prostorov po članstvu SNPJ. V nedeljo, 4. avgusta, bo pa skupen izlet vseh cleveland-skih krožkov SNPJ. Tudi ti krožki so važni, bolj važni kot si mogoče mislimo, in je treba, dekleta, to bode odločil narave vladar. Jas Rotter Poziv narodu ju Da si mi srečna, domovina le malo dni je moj tvoj raj. Iz moje duše ne izgine podoba tvoja vekomaj. Ivan Zorman! Prosimo vas Slovence, Hrva- Da se pa kaj takega ne % ti med nami ameriškimi slovani, smo sklenili v nas1 Ljubljani v Euclidu, da P1"3, jemo prihodnje leto 31. 1. junija dan našega F pesnika v Ameriki — IvaJl manov dan. ^ Mi upamo in za trdno r kujemo, da si ta dan rezc te vsa pevska dramatic^ štva in vse podporne org j. cije in narodne ustanove, slavimo ta dva dneva na # * sijajen način, kar more narod dati možu, kateri iz njegove srede. Ko dobite od nas pova se boste odzvali na naš kl,c' Z narodnim pozdravom • Odbor S. D. Doma v #u James Rotter, John Korenčič, ^ Frank Levar, ^ Julylia, John Ivančič, j Klein, Frances Rupert, F ^ Gorjanc, Frances Rotter. Godec, Cyril Ozbich, JoseP čerol, Ahacij Prezelj i° Wood. ri iP ibil"' ;P Oglašajte v — "Enakopravni 23. julija, 1940. BNXSDPRSSNOSi STRAN 3. dolžnosti žene in do žene pazi predvsem na svojo vna-njost. Tvoji lasje naj bodo lepo počesani, nohti čisti, obleka in čevlji brez prahu. Olikan človek hodi po cesti mirno, ne vpije čez cesto na svojega znanca, v kinu, gledališču ali restavraciji ne dela glasnih opazk, sploh skuša vzbujati čim manj pozornosti. V družbi se ne prepira in ne vzbuja prepira. Če že oporeka, oporeka mirno in stvarno. Z natakarji, s služitelji in z vsemi podrejenimi je vselej vljuden in se ne zadira nanje. Če pride na pošto ali po vozni listek zadnji, ne bo skušal prvi opraviti, kakor da je to zadnji dan njegovega življenja, marveč bo lepo počakal, da pride na vrsto. Če prosi ognja damo, ki zraven njega kadi in mu ta ponudi vžigalice mesto svoje prižgane cigarete, bo vedel, da to pomeni: Nočem imeti opravka s teboj — in je ne bo nadlegoval s pogovorom. g, v , — ------ ----- —j Dobro vzgojen človek nikoli arse> ali Pa vsaj zaslužiš toli-1 ni grob in ne uporablja v pogo , živimo v času, ko je postala zena važen činitelj v delovnem Procesu. Kje vse se ne srečuje-m° 2 njo? V tovarni, kjer stojiš ob brnenju motorjev in mehanično kot ura opravljaš svoje delo, v pisarni, kjer sediš zamišljena pred kopico nerešene pošte in sama ne veš, česa i se poprej lotila, da bi ti šlo itreje izpad rok; kot revna s užkinja, ki garaš za malenkostno odškodnino od ranega ju-ra poznega večera; kot de- lavka na polju in travniku, kjer 1 P°letno vroče sonc« pripeka Da ^Ce> da teko po njem potne ®rage. Ni ga poklica, v katerem 1 ne bila vsaj delno zastopana, ^ katerem se ne bi udejstvova-a" T°da, ko bi bilo samo to de-°> a kaj, ko se vrneš vsa izmu-?ena iz svoje službe domov, te čaka spet v vsakem oglu delo. a§or tebi, ako imaš dom in ko, da si urediš svoje življenje voru izrazov iz predmestja. Na i V ---— ' "J-""J"- , VUi U IZil aZiU V i£i pi i.ia °> da ti ostane še toliko ča- dogovorjene sestanke prihaja a> da prideš v družbo, da se u- vselej točno. V gneči se ne pre- jstvuješ v svoji delavski or-' rjVa s komolci in grožnjami. Na Sanizaciji. a čim se poročiš, pa--stolu sedi mirno in zravnano: e.na tebe skrb za družino, vz- ne maha okoli sebe % rokami in jvJa otr°k in polfto stvari, ki ne polaga nog na stol ali celo onemogočajo, da se posvetiš' na mizo. Pri jedi ne čita časopi-k ^nizaciji s tisto ljubeznijo, j sov in ne srka jedi, da ga sli-0 si želiš. Zato je dolžnost gjj0 pri vseh sosednih mizah. ttas niladih, da se posvetimo resnemu delu, ženske pa, ki so v®2ane na dom in vzgojo svojih r°k podprimo, da nam vzgoje r°d, ki se bo zavedal svojih člo-^eskih pravic in dolžnosti. De-vsko dekle, bodi ponosna na f^°j poklic, okleni se z vso lju-^znijo svoje organizacije, kajti ^ tako si boš izboljšalo svoje vtienjske razmere. Ti pa, de-,.^ska žena, posveti vzgoji svo-. otrok največjo pažnjo, kajti e krepak rod bo lahko ustvar-'4 boljšo bodočnost. Hočeš veljati za olikanega človeka? Tedaj jpazi na vse te malenkosti in se nikar ne tolaži, češ saj tega nihče ne bo opazil! p° Malenkostih poznaš človeka , tisočerih vsakdanjih ma-v6. °stih se pokaže tvoj zna-J- Na vsakem koraku so ti Izstavljene pasti, v katere se uJel tvoj slab značaj. hočeš veljati za dobro gojenega, olikanega človeka, gospa maeterlinckova ženam ščaj nikoli uslužbencem; hrano zanj izbiraj in pripravi vsak dan sama. 4. Vsako jutro se prepričaj, ali je moževa obleka čista in ali odgovarja letni dobi. 5. Bodi zanesljiv barometer, po katerem se lahko vnaprej u-gotovijo električni izbruhi, ki spadajo v zakonsko življenje, da se jim pravočasno izogneš in jih napraviš neškodljive. 6. Smatraj se za strelovod moževe slabe volje; v veselih trenutkih mu bodi ljubezniva družica. 7. Kadar nisi prepričana, da je kosilo, ki si ga postavila na mizo, brezhibno, se vzdržuj než-j nosti; lačnemu možu so poljubi j kakor pena na izsušenem jeziku.' 8. Svojega jezika se poslužuj • le za izražanje soglasja, za iz-j ražanje odpora pa le svojih oči. 9. Možu, ki trpi na revmatiz-mu, nikar ne pripoveduj o plesu. 10. Če hočeš svojega moža prepričati, da si boljša igralka kakor Sara Bernhardova in boljša plesalka kakor Ana Pavlov-na, mu to dokažeš najlaže s tem, da znaš bolje kuhati kakor kuhar najboljše restavracije. za naše žene Kaj boš ponudila popoldanskim gostom? Povabila si goste za kakšen popoldan in zdaj ne veš, s čim naj bi jim postregla. Predvsem bo to odvisno od letnega časa! Poletna popoldanska malica bo drugačna od zimske. Poleti se hočejo gostje z jedjo in pijačo osvežiti, pozimi pogreti. Poleti boš ponudila gostom kislega mleka, svežega mleka a-li malinovca. H kislemu mleku se jim bo prilegel dober domač kruh, morda z maslom; tudi skleda sadja, ki naj bo lepo o-prano in čisto, ne bo odveč. Moška družba bo vesela kozarca vina, sadnega mošta, hruševke. Z dobrim domačim žganjem po-streži gostom takoj ob prihodu. Če so gostje lačni, jim lahko ponudiš dobre domače šunke ali suhe klobase. Gostje, ki pridejo iz mesta na deželo, bodo teh domačih posebnosti še najbolj veseli. Pozimi se družba rada pogreje. Zato ji boš ponudila dobre tople kave, ali čaja. Kot prigrizek ponudi gostom peciva, potice, ali pa dobrega domačega kruha z maslom in medom, ki ga moraš imeti itak zmeraj v zalogi. Če vse to lično in čisto pripraviš, se bo družba še najbolje počutila. Seveda ne sme manjkati niti. tvoje preproste ljubeznivosti in prisrčne domačnosti, ki bo še največ doprinesla k dobremu razpoloženju tvojih gostov. boraksova voda očisti steklo sveti. Če je to steklo postalo motno, tedaj ga umijmo s pepelom, ki mu dodaš tretjino sal-mijaka, izplakneš s čisto vodo in usvetiš s platneno ali usnja-to krpo. Šipe v oknih osnažiš z vodo, ki je v njej salmijak. Po špiri-tovi vodi so šipe sicer hitro posušene, in mimo tega privablja špirit muhe. Šipe usvetiš, da jih obdrgneš s starim svilnatim papirjem ali z mehko usnjato krpo. Kjer so šipe motne, jih o-snažiš z jesihom ali z razredčeno solno kislino. Madeže oljnatih barv odstraniš s terpenti-nom. Apnene madeže omehčaš z jesihom in poplakneš s čisto vodo. Zamrzle šipe otajaš s solno vodo. Če pa daš v vodo malo bo-raksa, pa se bo steklo še vse bolj svetilo. Kristal pa je še lepši, če je v vodi za spoznanje modrila! Ni kar tako lahko steklo očistiti. Na noben način pa stekla ne smemo umivati z jedkimi J raztopinami mila ali sode, s ka-1 kim čistilnim praškom ali z j močnimi mešanicami s špiritom. Sicer pa je poglavitno, od česa je tisto steklo umazano". WWWAVWWWVWWWW OGLAŠAJTE V -- "ENAKOPRAVNOSTI* W/AVAW.VAVAVJV.V.VJV Mastno steklo, oljnate steklenice očistiš z žaganjem, če je treba, pa vzameš razredčeno solno kislino (pazi pri tem!), ki z njo odstraniš maščobo, nato poplakneš s čisto vodo. Če so kozarci, vaze in vrči motni, jih "očistiš, če narediš mešanico iz jesiha, soli in sesekljanih krompirjevih rezin, ki z njo napolniš steklene posode. Pustiš jo v njih eno uro, nato večkrat močno streseš, dobro pokrtačiš, izliješ mešanico in izplakneš z mrzlo vodo. Brušeno kristalno steklo sna-žimo s čisto vodo, ki je v njej malo amonijaka. z mehko krta-čico osnažiš zareze, izplakneš in skrtačiš še z žaganjem, da se EFFICIENT Use only ene level tea-spoonful to a cup of sifted flour for most recipes. M BAKING POWDER] Same price today as 48 years ago 25ounce; for 254 Manufactured by fcalcinf powder specialist« who melte nothing bul | baking powder—under supervision J [ of expert chemists el national J reputation. MILLIONS OF POUNDS HAVE BEEN USED BY OUR GOVERNMENT OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI M Žena slavnega pesnika Mae-terlincka je napisala ženam deset zapovedi, ki so sicer nekoliko staromodne, a prav zanimive in poučne. Te zapovedi so: 1. Ne pozabi, da je prava žena nedeljiva polovica enote, v katero sta se spojili dve nepopolni bitji. 2. Vsaka polovica zakonske e-note ima svojo vlogo: tvoja je, da paziš na vse, vse oskrbuješ, odpuščaš, razveseljuješ, potolažiš in tako dvigaš delovno silo svojega moža. 3. Skrbi za najvažnejše pogoje moževega zdravja ne prepu- % I —AN URGENT MESSAGE- to women who suffer fEMALE WEAKNESS of ? w°?lcn today arc free from some sign Yom>ctional trouble. Maybe you've noticed Vouo j ELF getting restless, moody, ner-f0" y ''^pressed lately—your work too much vlh®n why not take Lydia E. Pinkham's hvsV • Compound to help quiet weary, (ct-j. lta' nerves, relieve monthly pain fs> backache, headache) and weak rpt.,.i ainting spells due to functional ir-p ties. has 'i,r ,ovcr CO years Pinkham's Compound jC'Pcd hundreds of thousands of weak smifi "• nervous "ailing" women to go this thru "difficult days." Why not give to t, Von | THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" NEW TOOTH PASTE CLEANS DANGER AREAS EVEN WATER MAY NOT ENTER Imagine a delightfully different tooth pasto that foams into a "bubble bath" fine enough to clean pits and cracks so tiny even water may not enter them! That's exactly what happens the instant saliva and brush touch the NEW formula Listerine Tooth Paste, supercharged with amazing Luster-Foam detergent. You wouldn't believe how it cleans, brightens, polishes . . . leaves the entire mouth so much fresher and cleaner. Ask for the big 254 tube or, better still, tho double size 40i tube containing more than % pound of tooth paste. Atany drug counter. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. THE NEW FORMULA LISTERINE TOOTH PASTE s"peSrEej^^/^ u O spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. O O D o Knjiga je vezana , stane $1 O u O Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue 1 [ CS EmukSI Cs iC [OBOE "CALL FOR MR. BINGO" ■■■■■BBHBHBBlBBeeBBBBBBBBBBBBBBBeBBBHiieiUlBBflBBBBB ? kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine, katero lahko vidite v izložbe- ^ oknu našega lista, obstoječo iz 2 velikih žlic, |:g i malih dolgih žličk in dveh malih nožičev. ^menjate lahko te kupone v našem uradu. živite izven Clevelanda, in ne morate priti v priložite 10c, za kritje stroškov pošiljatve, ALpaJ toraj $1.09. *0 želite imeti ta pribor ali enega prejšnih, postite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo še Nar t.e<^en> potem se oddaja zaključi. 6Jic tu<" lilhko malo, v notranjosti z baržunom preoblečeno skrl-irn°i Za I,ril>or (Silver chest) za 6 all 12 oseb. Cena prvi $1.75 in u6i $2.25. / Iftie SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... K; aslov Enakopravnosti' BIIUIIIIIIUIUIBHIHBllUIIBIffilHIIlllUIBIIIIII goop MOSAMMG, St£- ootit YOO TAK£ a feu) cu^ncgs o m a seoimq ser 006. CJUU0 is (5affum6. Off o/v tue z(oh\? amo i'n <>u£€ nduu. 00 v at CCAVr Six TICKETS TO OUR. ti^XT sočscetPttoiti PAtiCG"- sune Oamgs do eise, t thwk Cut OKttOLC oooqrt f«orv sonfc (bcx^xSiNK. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 23. julija, 1940. EMERSON HOUGH: MOŽJE RDEČE KRVI ROMAN III. POGLAVJE. Umetnost orienta "Dajva, poj diva v senco," mi je rekel Orme, "vaše virginsko jutro je za moj okus prevroče." Stopila $va na gostilniško verando, kjer je bila globoka senca,-široki stoli in sladek duh po kovačniku. Nekam vznemirjen sem se vrgel v naslanjač. Orme se je mirno spustil v drugega in lahno prekrižal tanke noge; nato se je nepremično zagledal v konce svojih stopal, kakor bi nekaj premišljeval. "Snoči tedaj niste slišali mojega slabega govorniškega poizkusa?" je vprašal z nasmeškom. "Nisem bil tako srečen, da bi bil čul vašo pridigo. Vendar pa stavim na vas proti kateremukoli drugemu pridigarju, kakor hitro bi šlo za jahanje." "Nu," je odvrnil, "mudim se tu samo spotoma, zakaj namenjen sem v Albemarle Country. Ne morete mi zameriti, da si preganjam čas zdaj s pridiga-njem, zdaj z ježo, zdaj s čim drugim. Vidite, človek se mora nekako zamotiti. Kako pa — ali si ne bi privezala duše s kakim julepom ? (Neko osvežilna pijača.) Mislim, da bi se nama ja-ko prilegel." Ne da bi mu bil zameril take misli kot nosilcu duhovniške o-bleke, sem vendar odklonil njegovo gostoljubje, češ da je za-* me prezgodaj. "Vobče pa," sem nadaljeval, "nekoč je prišel k meni oče in mi je dejal: "Vidim, Jack, 'da skušaš delati troje namah: kme-tovati, loviti lisice in piti julepe. Ali misliš, da boš zmogel toliko v eni sapi?" Moja mati je namreč kvakerica in oče, kadar me hoče ošteti, govori z menoj brez ovinkov. Nu, gospod, te besede sem si zapomnil; prvo dvoje sem skoro popolnoma opustil, zato se pa tem bolj vneto posvečam kmetovanju." "Vaš oče je Mr. Cowles, s Cowlesove farme?" "Da." "Gotovo pozna vaša rodbina vsakoga v tem koncu dežele?" "Da, prav dobro." čez nekaj časa je nadaljeval: "Nemirni časi so zdaj. To mislim glede na govorice o odcepljen ju Južnih držav." Opazoval sem ga. Kaj dela ta človek v naši mirni kmečki občini? Kakšno poslanstvo ima? Kakšni so nameni župnika, ki pije julepe in jaše na konju? "Ali ste iz Washingtona?" sem vprašal naposled. Pokimal je. "Vsekako se obetajo deželi ne-prilike," sem reke*. "Zastran su-ženstva se bo Virginija razcepila na dva tabora. Ne jaz, ne kdorkoli izmed nas ne sme pospešiti tega razkola. Tudi brez naše pomoči bodo kmalu nasta-I le zmede." "To priča, da ne potrjujete popolnoma mojemu malemu go-, vorniškemu poizkusu. Jaz sem si ogledal to reč preprosto, z lo-giškega vidika. Stari svet mora imeti bombaž, Južne države morajo ta bombaž dobavljati in edino, kar omogoča proizvodnjo bombaža za ves svet, je suženjstvo. To je bolj vprašanje zemljepisnega položaja nego politike, le vi s Severa delate iz tega politično vprašanje. In kaj poreče Anglija? Na katero stran se bo postavila, če pride do razcepa? Kakšne bodo posledice, ako se združi z Jugom? Ne dvomim, gospod, da vam je znano, kaj mislijo vaši sosedje o teh stvareh. Zelo srečen bi bil, če bi mi pripomogli do prilike, da se sestanem z vašim očetom in njegovimi mejaši, zakaj te reči me živo zanimajo, čeprav samo kot proučevalca. Zelo veliko hvale sem slišal o ljudeh v tem ^raju, kako so ljubeznivi do tuj-cev." Mi v Virginiji nismo nikoli dovolili, da bi človek, ki ima le količkaj vzgoje, stanoval v javni gostilni. Vsakega smo še vzeli s seboj domov. Ob času, kadar je bil četrtletni shod Družbe prijateljev, sem videval okoli očetovih staj do sto konj na-mah. Morda svojih gostov nismo preveč oprezno izbirali, a taka je bila pri nas navada, da smo se šteli srečne, če mu smemo ponuditi gostoljubje na, Cow-lesovi farmi. Tega sem se spomnil in neutegoma povabil čudnega pridigarja, naj se preseli k nam. Pravkar se mi je bil začel zahvaljevati, ko naju je mahoma nekaj zmotilo. Sedela sva več korakov od kraja, kjer je imel krčmar Sanderson točilnico, tako da sva le kdaj začula hrup glasnega razgovora, ki je prihajal do naju skozi okna. A tisti trenutek nama je udaril trušč glasneje na tiho in skozi vrata je zakolovratil moj prijatelj Harry Singleton, mlad sadjar iz naše seseščine, ki se ni menil za nauke mojega o-četa in se je slej ko prej posvečal kmetovanju, lovu in pijači, vsemu obenem. "Alo, stari kamerad!" je za-krakal name. "Slava Združenim državam ameriškim!" "Izvrstno," sem mu dejal, "recimo, da bomo kdaj klicali slavo Združenim državam! A počakaj-mo rajši, da pride res do tega!" Harry je izbuljil name oči ter slovesno proglasil: "Tedaj pa slava gospodični Grace Shera-tonovi, najlepšemu dekletu v vseh Združenih državah ameriških!" "Prestani, Harry" sem vzkliknil. "Pijan si! Pojdiva, spremim te domov!" On pa je negotovo odmahnil z roko in zamomljal: "Pusti me pri miru, bedak! Grace Shera-tonova je najlepše dekle v vseh Združenih državah ameriških!" Po naših šegah je bilo nedopustno, da bi katerikoli gentleman, naj je bil pijan ali trezen, izrekal ime kake dame na kraju, kakršen je bil ta. Vstal sem in položil Harryju roko na usta, ker nisem hotel, da bi tujec slišal, kako se v gostilni pričenja razgovor o spodobnem dekletu. Ni dvoma, da bi bil storil isto za katerokoli mladenko iz našega kraja. Toda v moje presenečenje je bil Harry Singleton ravno dovolj pijan, da se je utogotil nad tem dejanjem svojega najboljšega prijatelja. Ne da bi me le z besedico posvaril, je zamahnil z roko in me na vso moč udaril v obraz. A jaz sem tudi zdaj še pomnil, da tega ni storil Harry Singleton, ampak pijanec, ki jutri ne bo več vedel, kaj je delal. "To popolnoma zadošča, Harry" sem dejal. "Zdaj pojdi, spravim te domov! Sanderson, skočite po njegovega konja ali voz s čimer je že prišel'" "Nič domov!" je kričal Harry. "Najprej te moram kaznovati za to, ker praviš, da gospodična Grace Sheratonova ni najlepše dekle v vseh Združenih državah ameriških. Preveč rad i-mam dekleta- Johna Cowlesa, da ne bi videl tega. Daj, da pretepeni Johna Cowlesa zaradi Grace Sheratonove, ki je najlepše dekle na vsem širnem svetu!" Približal se mi je, kakor je . vedel in znal, s stisnjenimi pestmi. Ujel sem ga za zapestja in jkd se je opotekel nazaj, sem se I obrnil in si potegnil njegove lakti preko ramen. Recimo, da sem ravnal z njim zelo neusmiljeno, a mislim, da je tudi zaslužil. Ko smo ga zanesli v hišo in ga položili na usnjato zofo, je čisto mirno obležal. "Tako mi Jupitra!" sem za-čul zraven sebe glas. "To ste krasno napravili — vobče ste vse to krasno napravili!" Obrnil sem se in zadel ob iz- tegnjeno roko svojega novega prijatelja Gordona Ormea. "Kje ste se naučili tega trika?" je vprašal. "Trika, da je treba biti gentleman, se vobče nisem učil," sem počasi odvrnil, še ves rdeč od jeze nad Singletonovo norostjo. "Ali mislite morda to, kako sem si vrgel ubogega pijanega norca preko glave? Tega se lahqo vsak deček v šoli nauči." A moj tako zvani pridigar je vneto dejal: "Nikakor ne ne strinjam se z vami. Storili ste to ravno v času in ga prisilili, da je prav za prav vse sam naredil namestu vas. Povejte mi, ali ste spreten rokoborec?" Vse te stvari, ki so vznemirjale častitega virginskema mladeniča samo zato, ker je bil zgodaj zjutraj odhajal z doma, so mi začenjale že presedati. "Da," sem odvrnil, "če želite vedeti, vam lahko povem, da zmorem vsakega moža v Fairfa-xu razen enega.'' "In kdo je ta?" "Moj oče. Šestdeset let mu je, kakor sem vam rekel, a premaga me vselej." Orme je z nasmeškom oznanil: "Tedaj sta v Fairfaxu dva, ki jima niste kos." Moja kri je bila več ko dovolj razburjena, da sem se začutil zadetega po tem izzivu. Obšlo me je tisto, kar imenuje doktor Hal-lowell v Aleksandriji "gaudium certaminis". V trenutku sem po- stal polnokrvna borbena žival in pozabil na vse vplive svojega kvakerskega doma. "Gospod," sem mu naglo zabrusil, "namenil sem se, da vas vzamem s seboj domov. A preden tako storim, vas hočem, ker se mi vidi, da je vaša želja tako, tu sredi ceste položiti na lopatice. Da vam odkrito povem, nekatere vaše lastnosti mi ne ugajajo, in če morem s tem ozdraviti vaše nazore, vam rad storim uslugo — za vsako stavd, ki si je zaželite." "Denar proti vašemu konju?" je ponudil, vlekoč srajco s sebe. "Sto guinej, pet sto guinej ?" "Da, prpti konju," sem odgovoril. "Deset tisoč je vreden. A ker mi boste plačali dve ali štiri sto za to, da vam umažen ramena, sem pripravljen pestiti to neenako stavo takšno, kakršna je." Nasmehnil se mi je prosto- dušno — kolnem se. 7 npjvečjo ljubeznivostjo — tak mož je bil to! xf■ "Rad vas imam," je dejal. "0® bi bili vsi možje v tej deželi vam podobni, je ves svet ne bi mogel premagati." Med tem sem bil tudi jaz ze slekel suknjo. Brez nadaljnega odlašanja sva se postavila drug proti drugemu. (Valje sledi * THAT GUY DON'T KNOW HOW TO DRIVE—HE'S ONLY Dekle ali ženska dobi stanovanje pri odrasli družini. Vse udobnosti. Za več pojasnila pokličite KEnmore 0579 J. Naročila za premog od Erie Coal & Coke Co. sprejemam in se priporočam vsem Slovencem. Posebne nizke cene do 15. julija. FRANK FENDE 19307 Muskoka Ave. KEnmore 1669 J J Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja posije en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnine kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio --------! Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas., Imamo izkušenega človeka eks-1 perta, ki vam ga popravi, da bo-' ste zadovoljni. Pri nas dobite, Washer Parts za vse pralne stroje. ( Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 gaS3es$$$3e$X$X36300tXS6363eX3e3063MSt3S3S36363e36$363t$363e3e3t363S$3S363S36$S836y)# Razprodaja KI SE PRIČNE DANES Ena zaloga ženskih oblek-----------2 za 1.00 Ena zaloga ženskih oblek__________:------69c Ena zaloga ženskih oblek, vrednih 1.95, sedaj _------------1.59 ali 2 za 3.00 in vse boljše obleke po posebni nizki ceni. Ena zaloga otroških oblek__________4 za 1.00 Vse otroške obleke po posebno znižani ceni. Ena velika zaloga moških srajc, vrednih od 1.00 do 5.00 sedaj-----------_ 2 A 1.00 Velika izbira blaga na jarde; vse barve, ' samo_______________10c' 12c *n 15c Jar(^ Bela kontenina------------------------ K)c Jar^ Blago za rjuhe "Oakwood" kontenina___35c jar(^ Tu je oznančenih samo nekaj cen, ki so na razprodaji. Na razprodaji je vsakovrstno blago. Pridite in se sami prepričete, da je res poceni vse. Se vam priporočamo ANZLOVAR'S Vogal E. 62 St. in St. Clair Ave. H! m i« 013 m is Hi Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Vi III i i # " i i i i M " !i $! Enakopravnost T Hj JL ^ • S 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 $ I h! ill • 6 i $ S # !E i NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grabi je, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. .^X-BEAWV THE HANDLE THAT WONT BREAK *-X RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/ 'V SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik "CALL FOR MR. BINGO' oh (jogud voj mitio seluiog oc <5one stamps? i'm (A GA.TKC(?. X WOR.GX- ,-l.fOD- CMLWCi '1 na.0 imgo: Line Fcms om Right bb SILTS sme fou