fr
1
b
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«.
List izhaja 10. in 25. vsakega meseca.
Za člane v „Deželni zvezi“ včlanjenih zadrug stane list ccloletno K 4'—, za člane onih zadrug, ki so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2' Sicer stane list celoletno K 5'—, polletno K 2 60, četrtletno K 1'30 in posa-—................— ■ ■ - mezna številka 25 vinarjev. =======
■■■ - Cena inseratom: 1 /48 strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. =====
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =====
Štev. 12.
V Ljubljani, 10. julija 1914.
Leto I.
t Prestolonaslednik nadvojvodo Fran Ferdinand m vojvodinja folija Hohenbers.
V nedeljo 28. junija 1914 se je kakor blisk raznesla po celem svetu nad vse žalostna vest, da je zločinska roka mladega dijaka Principa z dvema streloma prestrigla nit življenja ljubljenemu prestolonasledniku in njegovi blagi tudi v smrti mu zvesto na strani stoječi soprogi Sofiji.
Vse narode širne Avstrije je z globoko žalostjo in silnim ogorčenjem navdala ta vest. Tudi Slovenci, vedno zvesto udani vladarski hiši, žalujemo nad tragičnim udarcem usode, ki nam je ugrabila bodočega vladarja. Neminljiv spomin hočemo ohraniti blagosrčnemu visokemu paru in le želimo, da z nami vred tudi naš ljubljeni cesar preboli ta kruti udarec!
Zvezne objave.
Izlet gostilničarjev preložen. Odsek za prireditev poučnega in zabavnega izleta gostilničarjev v Novo mesto in Belo Krajino naznanja, da se je vsled nastalih žalostnih razmer v vladarski hiši izlet od-godil do jeseni.
Počrnenje vina.
Pogostoma se dogaja, da vino po pretakanju, ali pa če stoji nekaj časa v odprti steklenici ali kozarcu, vsled vpliva zraka p o č r n i, to je, da dobi bodisi svetlo ali bolj temno vijoličasto - črnikasto barvo.
Napaki, ki jo kaže tako vino, pravimo počrnenje vina, ki se v bistvu loči od že popisanega rjavega vina.
V vinu ali v sadnem moštu, v prvem posebno, če je dlje časa kipelo na tropi-
nah, se nahaja precejšnja množina čreslovine ali tanina. To je ona snov, ki se v veliki množini nahaja v čreslu, v ježicah, v hrastovem lesu ter v grozdnih pecljih, v peškah in luščinah in katera daje vinu trpek, trd, zagolten okus.
Če čreslovina pride v dotiko z železom, posebno z železovim okisom ali s kako železovo soljo, se z njo kemično spoji ter da to, kar imenujemo črnilo ali tinto.
Da je to res, o tem se vsakdo lahko prepriča, če raztopi nekaj železne (zelene) galice v vodi in doda nekoliko čreslovine, ki se dobi kemičnočisto v večjih prodajalnah, pri drogistih ali v lekarnah.
Ker je čreslovina v vodi le malo raz-topna, je bolje, če se raztopi poprej v špiritu.
Kakor hitro vlijemo raztopino čreslovine v raztopino železne galice, se obe
kemično spojita v gosto, vijoličasto - črno črnilo.
Nekaj sličnega se je zgodilo v vinu, ki je počrnelo. Tudi v njem se je raztopina železa (železne soli) spojila s čreslovino in je dala črnilo.
Vsako vino, ki črni, ima torej nekoliko železa v sebi, ki ga je lahko dobilo na razne načine.
Najbolj pogosto pride železo v vino na ta način, da se je ob trgatvi ali v kleti rabilo železno orodje ali da v sod sega kak žrebelj, vijak pri vratcih itd., ki je z vinom ali moštom v dotiki, posebno pa, če je dotično železo zarjavelo, kajti železna rja, ki je okis železa, se v vinu (v vinski kislini) veliko laglje topi, kakor železo samo.
Marsikdo se bo morda čudil, zakaj že kipeč mošt ali pa mlado vino po kipenju
ne počrni, dočim počrni vino šele po pretakanju ali pa, če stoji v kozarcu. Temu je vzrok zrak, oziroma kisik v zraku.
Kipeč mošt železovemu okisu odtegne kisik, tako da se iz njega napravi žele;-zov okisec, to je na kisiku revnejša spojina, ki s čreslovino ne daje črnila.
Če pa pri pretakanju ali v kozarcu železov okisec pride v dotiko s kisikom v zraku, se takoj izpremeni v železov okis, in šele ta daje s čreslovino črnilo.
Da torej to neprijetno napako vina preprečimo, se moramo porabi železnega orodja v kletarstvu kolikor mogoče izogibati.
Železni valjci pri grozdnem mlinu, mreže za rebljanje, priprave za mešanje čiščenega vina itd. naj bodo vedno dobro pocinjene.
Kjer se pa ni moči izogniti rabi nepo-cinjenega železnega orodja, tam je pa posebno skrbno gledati na to, da je dotično železno orodje vsake rje prosto, torej zelo snažno.
Vijake na železnih stiskalnicah itd. je pred rabo dobro namazati z oljem ter do čistega odrgniti, dobro jih je potem tudi z vazelinom namazati itd.
Če je železo snažno, se namreč v dotiki s čreslovino prevleče s tenko plastjo črnila, (slično kakor nož, ki z njim olupimo jakolko), ki ga brani nadaljnega okisova-nja, posebno če ni z njo dolgo v dotiki, dočim se rja v vinu hitro raztopi in v njem ostane ter potem črnenje povzroča.
Tam, kjer mora biti železo v stalni dotiki z vinom ter ga ni mogoče vedno snažiti, se priporoča, da se zamaže ali zalije s parafinom, ki je še malo razširjem, a jako izvrsten pripomoček v kletarstvu.
Čist parafin je trda, bela, vosku podobna tvarina brez duha in brez okusa, ki se ne topi ne v vodi, ne v alkoholu ali vinskem cvetu, torej vinu ne more dati nika-kega tujega duha ali okusa. Iz njega se delajo tudi sveče.
Če se parafin v kaki posodi segreje, postane tekoč in redek kakor voda, tako da se da prelivati, mazati itd., ter se šele tedaj zopet strdi, kadar se ohladi.
Predmeti, kakor vratiča, ki imajo na notranji strani vdobljen vijak, se dobro osušijo ter nekoliko segrejejo, in vijak se zalije z vročim parafinom.
Rabiti smolo, loj ali celo katran, se odločno odsvetuje, ker se posebno močnemu, finemu vinu s tem lahko doda kak tuj duh ali slab okus.
Ker ima vsak rastlinski sok v sebi nekaj raztopljenih železovih soli, pride tudi naravnim potom železo v vino. Vendar ga je navadno tako malo, da ne pride v poštev.
V večji meri se to lahko zgodi po blatnem grozdju, posebno v temnordečih ali rumenkastorjavih, na železu zelo bogatih zemljah, kakršnih je v kranjskih vinogradih obilno.
Če torej vkljub snažnemu in skrbnemu ravnanju vino črni, je treba raztopino železa umetnim potom spraviti iz vina. To se zgodi tako-le.
Vino se predvsem pretoči, in sicer tako, da pri tem pride močno z zrakom v dotiko.
Najbolje je, če se pretaka skozi posebno, v to svrho napravljeno cedilo, ki se pritrdi na pipo.
Vsled tega se bodo vse železne snovi v vinu okisale, in vino bo močno počrne-
lo, posebno če mu dodamo — kar je neob-hodno potrebno pri bolj mehkih vinih, torej takih, ki niso dolgo ali prav nič kipela na tropinah, 8 do 10 g tanina na hektoliter.
Kakih 8 do 10 dni pozneje se mora vino čistiti z želatino, ki se je vzame za 4 grame več, kakor tanina, torej 12 do 14 gramov na 1 hi.
Stehtana želatina se 24 ur namaka v mrzli vodi. Mrzla voda se potem odlije in se nadomesti z majhno množino gorke vode, in se toliko časa meša, da se želatina popolnoma raztopi.
Potem se v škafu s pomočjo snažne brezove metlice napravi gosta pena (sneg), ki se med vednim mešanjem in pretepavanjem doliva za čiščenje namenjenemu vinu.
Ko se je bilo čistilo temeljito prelilo in preteplo, se vlije v sod, kjer se z ostalim vinom dobro premeša; sod se do vrha napolni in zabije.
Prvi čas po čiščenju se s kladivom nekoliko tolče na doge, da se jih čistilo ne prime. Čez kakih 14 dni se bo čistilo usedlo na dno in z njim tudi vse črnilo.
Potem je očiščeno vino pretočiti v snažen, nekoliko zažveplan sod.
Ako ima vino malo kisline, se pomeša pri pretakanju z bolj kislim vinom, ali se mu dodene kemično čiste vinske kisline, največ en gram na vsak liter. Ako enkratno pretakanje in čiščenje ne zadostuje, treba ga je ponovili.
Vinarski nadzornik B. Skalicky.
Potrebni pridatki čaju in drugim pokrepčilom.
(Na občnem zboru Zveze poročal delegat Drašler.)
Slavni občni zbor!
Nikjer na svetu menda ni tako pedantnega in strogega postopanja od strani pristojnih oblasti napram gostilničarskemu obrtu, kakor je na Kranjskem. Odkar je prišel takozvani kitajski čaj v naše kraje, — in to je najbrž že dolgo, dolgo — se je pilo tega z raznimi pridatki, bodisi z mlekom, citrono, vinom, konjakom, rumom ali pa z drugimi domačimi alkoholnimi ali brezalkoholnimi pridatki kot gorko poživilo. V novejšem času pa so prišli finančni organi na to, da kdor prodaja čaj z rumom ali s kako drugo alkoholno primesjo, mora imeti žganjetočne pravice, ali pa sploh ne sme pridevati čaju alkoholnih ingredienc. Dolgo časa se je smatralo to pedantnost za smešno sekaturo. Kar se pripeti slučaj, pri katerem se je pa hotelo vendar že enkrat za vselej ugotoviti, ali sme biti gostilničar izpostavljen res tej nevarnosti, da bo v vsakem danem slučaju, če postreže s čajem, ki mu je pridal ruma, lahko ovaden in kaznovan. Slučaj, ki je bil že tudi v »Gostilničarju« opisan, se je zgodil na Dobravi na Gorenjskem. Gostilničarko so ovadili, da je pridejala v posebni stekleničici k čaju ruma, dasi nima pravice točiti žganih opojnih pijač. Kaznovana je bila na globo 20 K. Pritoži se na deželno vlado, odbito, pritoži se na finančno ministrstvo, odbito in slednjič na upravno sodišče, a tudi to je bilo mnenja, da je za pri-devanje alkoholnih substanc k čaju, po obstoječih zakonih potrebno imeti dovoljenje za točenje žganih pijač. Sedaj smo pri kraju. Več kot polovico gostilničarstva
bi po teh razsodbah ne smelo prodajati čaja drugače kot s samo vodo, ali kakšnim drugim nealkoholnim sokom. Kdor pa bo hotel okrepčilen čaj z alkoholno primesjo, bo moral iskati šele gostilne, morda celo v drugi vasi, kjer se mu bo smelo kaj takega nuditi. Da so take določbe in razmere za gostilniški obrt naravnost neznosne in nevzdržljive, mora vsakdo priznati. Zato predlagam: »Današnji občni zbor skleni, naj vloži »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem« nemudoma vtemeljeno peticijo na c. kr. finančno ministrstvo, kakor tudi na vodstvo državne zveze in državni obrtni svet na Dunaju, da se doseže ministrska naredba, ki spopolnuje tozadevne določbe § 16. obrtnega reda, eventuelno s tem v zvezi stoječi zakon o prodajanju žganih opojnih pijač z dne 23. junija 1881. drž. zak. št. 62, s katero naj se določa, da pri-devanje alkoholnih tvarin k čaju ni smatrati, kot posebno prodajo žganih opojnih pijač, osobito ako se primešanje že zgodi pri pripravljanju te vrste poživila, ker služijo take tvarine le kot v to potrebna ingredienca.«
Predlog se je soglasno sprejel.
Užitnina na privatna vina.
(Poročal na občnem zboru Zveze delegat Fr. Kavčič.)
Nemalo nas je zadelo kruto zvišanje deželnih naklad na užitnino. Ali mislite, cenjeni tovariši, da bo to na videz tako ogromno zvišanje deželnih naklad, ki jih moramo ponajveč zbirati mi gostilničarji, kakor čebelice in oddajati v deželni panj, tudi imelo zamišljeni uspeh glede zadostnega dohodka za deželne finance? Nikdar in nikoli! Dežela ne bo niti polovice dobila tega na užitnini na vino, kakor se je pri zeleni mizi izračunalo. Že par let, še pod staro užitninsko kvoto, je prihajanje užit-nine zelo nazadovalo, sedaj pa je zmanjšanje konsuma kar za polovico pričakovati. Pomislimo le, kaj vse rad gostilničar žrtvuje, da ne bi gledal daearja v kleti in se, če le more odkupi ter nosi raje škodo, samo da je prost. Kakor hitro se je pa začelo novo pobiranje užitnine, je začel kon-sum tako padati, da vro odkupniki kar trumoma v Ljubljano ter za božjo voljo prosijo, da pridejo zopet pod kontrolo. To dejstvo pove vse in prepričani bodite, da bo v najkrajšem času moral deželni odbor zopet študirati, kaj naj stori. Račun ne nese, storili so ga brez krčmarja! Znano nam je, da je imela dežela izgubo pri zakupu užitnine že lansko leto in če bo padal konzum še nadalje, bo z zvišanjem doklad komaj pokrivala to izgubo, ne da bi našla še zamišljeni dobiček. Zato bodimo že danes na straži in se zavarujmo že naprej proti bogzna kakim pritiskom na naš obrt. Predlagam torej:	Današnji občni
zbor skleni podati na deželni odbor spomenico, v kateri se imenom vsega kranjskega gostilničarstva obžaluje, da se svoj čas podanih prošenj in nasvetov, ki so merili na to, naj se sklene splošno obdačenje vina tako v gostilnah kot pri privatnikih od strani deželnozborske večine ni vpo-števalo, zato stavimo še enkrat svoje pravične zahteve, da deželni odbor to vpo-števa in naj sklene predlagati zakon, s katerim se naklada na užitnino na vino zednači pravično na vse prebivalstvo tako na privatna kot na konsumna vina, ven-
dar pa uredi tako, da producent ali vinogradnik ne bo prizadet.«
Predlog se soglasno sprejme.
Posebni davek na žgane opojne pijače.
(Dalje.)
Tudi tu je treba lastnoročnega podpisa podjetnika samega ali njegovega pooblaščenca.
Toliko o prijavah pričetka ali nadaljevanja obrtov. Le - te so velevažnega pomena za dotičnega podjetnika in to tembolj, ker je podjetniku na prosto dano, prijaviti, kar mu drago, n. pr. glavni, stranski obrt — odgovarja li ta prijava dotičnemu faktičnemu stanju ali ne — in ker zakon izrecno določa, da se taka prijava naknadno ne more popraviti, premeniti, oziroma vplačani znesek (ki se je morda za prijavljeno glavno točenje plačal, dočirn je slabo poučeni podjetnik le malo prodajo, trgovino, ki jo tudi dejansko izvršuje, hotel prijaviti), napovedniku nikakor ne more vrniti. Kar je napovedovalec naznanil, to velja za dotično polletje, k temu je opravičen — naj li potem svojo pravico uporablja ali ne — vplačana vsota bi se mu pa povrnila edinole v slučaju, ko bi se mu vsled uradne pomote po tarifnih postavah § 11. na dotični obrt zakonito odpadajoči znesek previsoko odmeril.
Podjetnik pa ni samo obvezan, dotični obrt 14 dni pred pričetkom, oziroma za vsako polletje pred nadaljevanjem prijaviti, ampak mora v slučaju, da svoj obrt popolnoma opusti, to opustitev tudi objaviti ter zadnjo prijavno in plačilno boleto (glej o tem poprej) zopet davčnemu uradu vrniti.
Omenjeno pa bodi, da samo začasnega prekinjenjal obrta, naj bi se le - to raztezalo tudi na celo polletje, ni treba objaviti.
Slični predpisi veljajo za prenos obrta v enem in istem kraju ter za slučaj izpre-ruembe v osebi podjetnika.
Ako prenesem davku podvržen obrt iz ene hiše enega in istega kraja, ni mi sicer treba za dotično polletje vnovič plačati posebne davščine; tudi ne, ako nastopim kot nov podjetnik obrt, od katerega je seveda prvi podjetnik za dotično polletje že plačal odpadajočo davščino; toda treba je po izrecnem predpisu zakona pri davčnem uradu prenos, oziroma meni, novemu podjetniku prevzetje dotičnega obrta prijaviti ter se izkazati z zadnjo prijavno in plačilno boleto, na kateri boleti bo potem davčni urad takoj potrdil prijavo prenosa, oziroma prevzetja.
Omeniti pa je, da bi se poleg prijave morala vsekakor iznova plačati posebna davščina, ako bi se prenos — čeprav tekom semestra — izvršil iz kraja v kraj, kajti, kakor znano, velja plačilo posebnega davka samo za en in isti kraj.
Vsako, posebnemu davku podvrženo podjetje, stoji pod nadzorstvom finančne uprave. V prvi vrsti so poklicani uslužbenci finančne straže vsjed njih neposredne dotike z ljudstvom, da pazijo kot revizu-joči organi nad strogo izvršitvijo vseh tozadevnih predpisov, katerih je, kakor smo videli, precejšnje število.
Organom finančne straže je torej brezpogojno dovoliti vstop v obrtne prostore ter jim na vsakokratno zahtevanje predložiti prijavne in plačilne bolete, da.
ako zahtevajo, le - te celo oddati, seveda proti prejemnemu potrdilu.
Kršenje označenih predpisov se kaznuje z denarnimi kaznimi, in sicer razločuje S 17. zakona dvojno vrsto kazni:
1. Dvakratni do dvanajstkratni znesek prikrajšane posebne davščine za slučaj, da se davku podvržen obrt izvršuje, ne da bi se bila vplačala posebna davščina, kakor to predpisuje zakon.
2. Globo od štirih do dvesto kron v vseh ostalih slučajih — takozvana globa zaradi nereda.
Pod prvo točko spadajo torej vsi slučaji nenaznanjenega izvrševanja kakega obrta, slučaji, v katerih se je naznanilo nižjemu davku podvržen obrt (stransko točenje, mala prodaja), dejansko izvrševalo pa višje taksiran obrt (glavno točenje).
Pod drugo točko spada nenaznanjeni prenos v enem in istem kraju, nenaznanje-no prevzetje, ali pa nenaznanjeni popolni popust obrta, izguba plačilne bolete, kršenje štirinajstdnevnega presledka med naznanitvijo ter pričetkom obrta na novo.
Kazen odmeri finančno (eventualno okrajno) ravnateljstvo, ko je presodilo, v koliko se dado obteževalne okoliščine, — kakor že večkrat prestana kazen, hudoben namen, dolgotrajno kršenje zakona, — z olajševalnimi, — kakor nepoznanje zakona, zmota, siromaštvo, prostovoljno priznanje prestopka itd. — razbremeniti, ki postane pravnoveljavna tekom osmih dni, v kolikor se tiče glob zaradi nereda, ter izda v vsakem konkretnem slučaju za dotičnega obdolženca formalno »odločbo«, v ostalem pa tekom tridesetih dni, raču-njeno od dneva, ki sledi vročitvi.
t	(Dalje	prih.)
Obrtne pravice in predpisi.
Stališče zakupodajalca k zakupniku v slučaju opustitve obrta ali priglasitve samostojnega obrata. (Razsodba upravnega sodišča). Zakupnik obrtne koncesije ne doseže s privoljenjem oblasti kot tak samostojne in neodvisne obrtne pravice, ampak le priznanje osebne kvalifikacije za izvrševanje v zakup vzetega obrta. Pri tem je pa od osebe in razmer lastnika koncesije popolnoma odvisen, kar sledi iz tega, da pravica zakupnika do izvrševanja obrta takoj neha, čim nastopijo pri lastniku koncesije okolnosti, ki imajo ugasnitev, odvzetje ali izgubo koncesije za pravne posledice. Zakupnik sme svoje pravice iz zakupne pogodbe uveljavljati le proti zakupodajalcu privatnopravnim potom, toda napram obrtni oblasti ne more samostojno nastopiti, torej tudi nima pravice, da se ga zasliši o izjavah, ki jih je oddal pri obrtni oblasti za-kupodajalec glede obrtnega stališča. Kakor ima le zakupodajalec v zmislu § 55 o. zak. doseči potrjenje zakupnika, lahko tudi zakupnik odstopi od podeljenega potrdila zakupodaje; le zakupodajalec ima pravico pravnoveljavno opustiti koncesijo kljub obstoja zakupnega razmerja. Torej so le izjave zakupodajalca v teh ozirih za obrtno oblast pomembne, naj gre za vprašanje, da se obrtna pravica da v zakup in kdo pride kot zakupnik vpoštev, ali za vprašanje, če naj obrt še nadalje obstoji ali se opusti (§ 55 in 144 obrt. r.). Čim se torej naznanilo zakupodajalca pri obrtni oblasti vloži, da noče več obrta po zakupniku, ampak sam
izvrševati, mora obrtna oblast le prejšnjega zakupodajalca kot pravega izvrševalca obrta smatrati. Obrtne oblasti tudi niso obvezane, da bi pred rešitvijo dotičnih naznanil dale zakupniku priliko, da se izreče o tem, oziroma da bi počakale izida pravde o zakupnem razmerju. Kajti napram obrtni oblasti je kot subjekt obrtne pravice smatrati edinole zakupodajalca. Vprašanje pa, kateri civilnopravni oziri obstoje med zakupodajalcem in zakupnikom obrta, če je zakupodajalec vsem svojim civilnopravnim obveznostim proti zakupniku ugodil, je za obrtno oblast brez vsakega pomena. Torej se na primer ne more trditi, da bi se s tem, da se je oblast obvestilo o samostojnem obratu obrta, ki je bil prej v zakup dan, seglo na nezakonit način v civilnopravne razmere. Tako poseganje bi niti tedaj ne bilo dano, če bi zakupodajalec brez prejšnjega naznanila, da se je zakupno razmerje razrušilo, takoj opustil svoj obrt.
Pouk je ta, da s tem, če kdo vzame na podlagi pravnoveljavne pogodbe v zakup koncesijo, ni nikoli varen, da mu zakupodajalec ne bi nagajal in veljavno odložil pri obrtni oblasti koncesijo, ki takoj ugasne. Zakupnik se ne more napram obrtni oblasti na ničesar opirati, ampak ima kvečjemu pravico tožiti zakupodajalca za odškodnino, če se ta ni držal pogodbe.
Stanovske novice.
Prepoved vseslovenskega sokolskega zleta. Vlada je prepovedala vseslovenski sokolski zlet, nameravan na dneve 15. do 17. avgusta t. 1. Z gospodarskega stališča je ta prepoved hudo zadela trgovce in obrtnike, predvsem pa gostilničarje, tako v Ljubljani kakor tudi v drugih krajih Kranjske, kamor so se nameravali prirediti izleti. Naš obrt že itak nazaduje, ker ni nič več zaslužka in nadejali smo se, da bo v dneh sokolskega zleta odpadlo na našo stroko mnogo denarja, ki ga bodo' 'neštevilne množice došlih zletnikov porabile. Odkrito rečeno, da se je vsak gostilničar brez razlike polit, prepričanja veselil teh dni, toda deželna vlada je s prepovedjo bolj prizadela gostilničarje, kakor vsakega drugega. Odvzeta nam je s tem res ugodna prilika, da bi si malo opomogli v teh slabih časih. Vsled tega je »Deželna zveza kranjskih gostilničarskih zadrug" takoj drugi dan vložila na notranje ministrstvo oster in utemeljen protest proti prepovedi in ravnotako je tudi ljubljanska gostilničarska zadruga s posebno vlogo protestirala proti velikemu oškodovanju ljubljanskih gostilničarjev. Zlet se bo najbrž vršil, toda z omejitvijo na avstrijske sokolske organizacije, dočim bo bogatim inozemcem prepovedana udeležba. S stališča tujskega prometa je to prepoved naravnost obsojati, kajti po eni strani se z velikansko reklamo tujce vabi v Avstrijo, po drugi se jim pa prihod zabranjuje.
Državne štipendije za mednarodni zavod za izobrazbo hotelirjev. Ministrstvo za javna dela se je izjavilo, da bo dalo dvema učencema avstrijskega državljanstva ustanove letnih po 1000 K, da obiskujeta mednarodni zavod za izobrazbo hotelirjev v Diisseldorfu. Prošnje za podelitev te državne ustanove je vložiti pri ravnateljstvu višje strokovne šole za gostilničarje, hotelirje in kavarnarje na Dunaju L Kurrentg. 5.
Hotelirjem in gostilničarjem v ravnanje in uvaževanje! Ker so se ponekod pokazali še nedostatki, se hotelirji in gostilničarji v zmislu razpisa c. kr. dež. vlade ponovno opozarjajo, da mora na podlagi § 52. obr. zak. imeti vsak, ki izvršuje gostilničarski in krčmarski obrt na podlagi podeljene mu koncesije ali kot zastopnik bodisi v celem obsegu § 16. ob. reda, bodisi samo posamezne pravice tega paragrafa — cenik jedil in pijač prilepljen na vidnem mestu v vsakem prostoru, v katerem se nahajajo gostje, ali pa razpoložen po mizah, tako, da si ga lahko ogleda vsak gost. Cene same morajo biti določene po kakovosti in količini jedil in pijač. Gostilničarji - hotelirji, ki prenočujejo tujce, morajo v vsaki posamezni sobi označiti ceno sobe, oziroma postelje. Kdor bi se odredbi ne pokoril, zapadel bo kazni v zmislu
§ 131. obrtnega reda.
Osebne spremembe v gostilničarskem obrtu v Ljubljani. V prvi polovici leta so bile v okolišu ljublj. gost. zadruge tele spremembe. Rahne Frančiška je vzela v zakup gost. obrt Frančiške Meze na Radec-kega cesti št. 16. Lavtar Marija je prevzela gostilničarsko obrt gospoda Činkoleta v Kopitarjevi ulici. Kantino v artilerijski vojašnici na Dunajski cesti je dobil po pokojnem Fran Sattlerju gosp. Luka Krištof. Gpa. Josipina Čem a k je dobila lastno koncesijo po ugasli pokojne gospe Gressel ter isto nadalje izvršuje v Gradišču št. 7. Miklavčič Terezija je bila odobrena kot zakupnica koncesije nedoletnih Ženkotovih dedičev na Krakovskem nasipu, kateri obrt pa je že zopet opustila in se preselila v Kandijo k Vindišerju. Na Dolenjski cesti št. 4. je vzel po pokojnem Fran Babiču koncesijo J. Hafnerjevih dedičev v zakup gospod Fran Oblak. Gosp. Štef. Fran-zotu je bilo dovoljeno prenesti gostilniško koncesijo v Šelenburgovo ulico 6, kjer jo izvršuje večinoma kot vinotoč čez ulico. Gospa Karolina Luschin v Križevniški ulici št. 4 je dobila dovoljenje imeti namestnico v osebi gospe Frančiške Izlaker. Gosp. Iv. Mehle je postal zakupnik Rozalije Pravhar-Mehletove gostilniške koncesije na Nadvojvode Friderika cesti št. 16. Gospodična Ivanka Stergulec je prevzela Leop. Legatovo restavracijo „pri Levu" na Marije Terezije cesti št. 16. J. Bernardovim dedičem je bilo dovoljeno prenesti koncesijo na Sv. Petra cesto št. 26 „pri Golobčku" v izvrševanje po gospe Ani Petek. Gospodu Ivanu Kmetu je bila podeljena lastna koncesija v hišo št. 8 na Marije Terezije cesti, kjer je imel doslej v zakupu koncesijo vdove pok. Ant. Kreka. Gospodu Leop. Tratniku, hotel pri „Zlati kaplji" na Sv. Petra cesti št. 24, se je podelila kavarniška koncesija v novo prirejenih prostorih. Gosp. Jakob Zalaznik bo nadalje vodil točilno obrt desertnih vin na koncesijo pokojne soproge na račun mladoletnih otrok v Kolodvorski ulici. Matevža Ravnikarja dedičev gostilniška koncesija se je prenesla od Viranta, kjer se gostilna opusti, v Hradeckega vas št. 76, kjer jo izvršuje vdova pokojnega Marija sedaj omož. Lekše. G. Korinšek Viktorija je prenesla svojo izkuharsko obrt iz Radeckega ceste v Florijansko ulico št. 23. Gospa Terezija Po čiv a vni k prevzame gostilniški obrt pri Počivalniku na Sv. Petra cesti št. 88. Gospodu Tomo Korbarju je bilo dovoljeno prenesti koncesijo na kopališče Kolezija, katero je vzel od mesta v najem. G. Jos. Tri pl at je bil odobren
kot namestnik v Ant. Deschiavata gostilniškem obrtu v Kolodvorski ulici „pri Tišlerju". Gospej Antoniji Koutny na Dunajski cesti se je podelila pravica, da sme pridevati k čaju tudi rum ali konjak, g. Matiji Miklavcu pa koncesija, da sme na stojnici na Pogačarjevem trgu točiti sodavične pijače. Gostilno pokojnega Iv. Ženkota dedičev na Krakovskem nasipu št. 4 je vzela v najem gospa Marija Mlakar. Gospa Franja Novak na Rimski cesti št. 19 je priglasila, da bo kot vdova nadaljevala obrt na koncesijo pok. soproga Antona Novaka. Ugasnile so koncesija pokojne Marije Ahlin na Karlovški cesti in pok. Andreja Trškan v Vodmatu. Gospod Karel Počivavnik pa je koncesijo za prenočevanje tujcev na Miklošičevi cesti št. 8 odložil.
Zadružne objave.
Izredni občni zbor gostilničarske zadruge v Ljubljani se je vršil včeraj in se je na njem sklepalo o ustanovitvi obrtno-nadaljevalne strokovne šole za vajence gostilničarskega in kavainarskega obrta. Podrobno poročilo objavimo prihodnjič.
Zadruga gostilničarjev v Litiji. Redni občni zbor zadruge se je vršil dne 26. marca 1914 v gostilniških prostorih g. Josipa Mešek v Litiji. Ker občni zbor ob določeni uri ni bil sklepčen, se je zborovanje v zmislu § 17. zadružnih pravil vršilo uro kasneje. Načelnik gospod Josip Mešek pozdravi zborovalce in gospoda zadružnega inštruktorja S t e s k o ter otvori zborovanje. Gospod zadružni inštruktor temeljito pojasni namen in koristi zadruge i na gospodarskem, izobraževalnem in človekoljubnem polju. Nato poroča tajnik o zadružnem delovanju. Zadruga je imela v pretečenem letu 13j6 članov, med letom so trije člani umrli, 4 pa opustili obrtovanje. Koncem leta 1913 je bilo tedaj 129 članov. Zadnji zadružni zbor se je vršil dne 14. aprila 1913. Zadružno načelstvo je imelo pretečeno leto 4 seje. V teh sejah se je sklepalo o štirih prošnjah za podelitev gostilniških koncesij. O treh prošnjah se je zadruga izrekla proti podelitvi koncesije, eno prošnjo je pa priporočila v ugodno rešitev. Prizivov v zmislu § 31. zadružnih pravil zadruga v pretečenem letu ni vložila. Deželna vlada je vsled prošnje zadruge — pritrdila zvišanju inkorporacijske pristojbine od 6 na 20 K, za žganjetoče pa od 6 na 40 K. G. načelnik se je udeležil pogreba članice Ane Prestov iz Zavrstnika. Računski zaključek za leto 1913. izkazuje prejemkov 99 K 82 v, izdatkov 172 K 09 v, primanjkljaja 72 K 27 v. Primanjkljaj se je pokril iz gotovine leta 1912. Skupno premoženje zadruge z nevzdignje-nimi obrestmi znaša 654 K 65 v. Obe poročili sta se vzeli na znanje in računski zaključek potrdil. — Načelnik je nato predlagal samostojni predlog glede neza-dacanja gotovih odstotkov vina. 2e lanski občni zbor je sklenil, predložiti prošnjo na deželno zvezo, da ta na merodajnem mestu posreduje, da bi se pri zadacanju vina in sadjevca dovolil odpis na gošči, osušenju in raztočenju in sicer vsaj 10 litrov od 100 1. Ker pa zadeva še do danes ni rešena, ampak se je celo poslabšala, ker je dežela po prevzetju zakupa svojim uslužbencem prepovedala odpisavati še ono malenkost, ki je bila v navadi od onih
časov, ko so imeli še privatniki dac v zakupu. To je gotovo krivično, zato načelnik predlaga, da se sklene opozoriti deželno zvezo, da nemudoma potrebno ukrene, da se tozadevna prošnja ugodno reši. Predlog se soglasno sprejme. — Načelnik poroča dalje, da je deželna zveza prevzela izdajanje strokovnega lista »Gostilničar«, zato predlaga, da bi zadruga naročila list obvezno za vse člane, ako je z zneskom 2 kroni plačana tudi članarina deželne zveze. Tudi ta predlog se soglasno sprejme in ker se nihče ne oglasi več k besedi zaključi načelnik zborovanje.
Razno.
* Vprašanje o napitnini v Nemčiji. Nedavno se je vršila v Berlinu konferenca, ki se je pečala z napitnino v restavracijah in hotelih. Predsednik nemških gostilničarskih zvez je rekel, da se ne more poprej izjaviti o tein vprašanju, dokler ne zavzamejo stanovske organizacije svojega stališča. Mnenja pa je, da niti natakarji, niti vratarji ne bi bili zadovoljni z odpravo napitnine. Tajnik mednarodne zveze natakarjev je predlagal, naj bi se napitnina stalno uredila na ta način, da bi gost doplačal 10% k potrošku. To naj bi bilo že tiskano in vsak gost bi že naprej vedel, da mora toliko plačati za postrežbo. Ako bi se natakarjem uredile plače, bi to bilo skoro neizvedljivo. Tudi drugi delegati so se v tem zmislu izražali, kajti vsi dosedanji poskusi, odpraviti napitnino, so se izjalovili in skoro vedno so se prevzele zopet stare navade, da se daje napitnina. Zastopnik natakarjev je predlagal, da bi se vsem 'nameščencem uredile stalhe plače, zato pa odpravila napitnina in ta pobirala le za posebno postrežbo, toda do sklepanja o vsakem takem predlogu še ni prišlo, ker se različne stanovske korporacije še niso o tem izrekle.
* Ponarejalec vina (iiacomo Bovi iz Rive ob Gardskem jezeru, o katerem smo svoj čas poročali, da je bil po g. Avgustu Zajcu ovaden, se je dne 10. t. m. zagovarjal pred c. kr. okrajnim sodiščem v Ljubljani, kjer je bil radi kršitve vinskega zakona kaznovan z denarno globo 400 kron. Obenem je bil obojen na 14dnevni zapor radi ponaredbe zdravju škodljivih živil. Obsojen je lnl tudi v plačilo vseli stroškov in povrnitev škode prizadetim ter v pri-občitev obsodbe v vseh ljubljanskih dnevnikih. Bovijev zagovornik je prijavil priziv, čeprav je bil obsojenec radi enakega delikta že predkaznovan. Upamo, da bo c. kr. vzklicno sodišče to obsodbo potrdilo, če ne celo zvišalo, kajti ako bi se temu prefrigancu ne prišlo pravočasno na sled, bilo bi lahko nniogo gostilničarjev in ka-varnarjev občutno kaznovanih, vrhtega pa bi bili oškodovani1 naši konzumenti in producenti. Bovi je dal vse svoje premoženje med časom preiskave prepisati na svojo ženo, da se s tem zavaruje. To pa na noben način ne more držati, kajti če kaj takšnega zakon dovoljuje, bi se potem vsakdo enakih sleparskih načinov posluževal. Obsojenca zasledujejo tudi hrvat-ske oblasti po tiralici, toda hrvatske kraljevine se bo že znal ogibati. Vsa njegova vina so tam že uničena, kar se bo tudi pri nas zgodilo.
Gostilničarji in trgovci, pozor!
—	Na	prodaj	so:	■ —	1	■	1
... gostilna in trgovina gostilna rss gostilna in posestvo
V trgu, s krasno vilo in lepim posestvom; z lep11™ so^an11: zraven Je tudl kraSen vrt na deželi v bližini glavnega mesta, lepo, promet velik, cena 65.000 K.	ter Ve"ka dv0™aa’	5	k^l>'sčem-	novo	poslopje, cena samo 15.000 K.
Prodaja se samo Slovencem pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
Pojasnila daje: Hranilnica in posojilnica v Velikovcu, Koroško.
vino najboljše kakovosti prodaja no najiji teni tvrdka Br. Novakovič
vinska trgovina v Ljubljani.
|S=ir=====nr=ir======ir=—ii—^^r=^r=====^r5ii^^r5ir====^^i^^c======ir====ir=======nr===nr=========if==^
VERM0UTH- ’
Adria, delniška pivovarna, Trst
Vplačana glavnica	lfarilnica v Senožečah.	:: Ustanovljena ::
K 1,000.000	— (Železniška postaja Divača.) =======	1. 1820.
priporoča svoje priznano dobro Adria marčno, dvojno marčno in granatno pivo
-	v	sodčkih	in steklenicah po najnižjih cenah.
CTr===nr=qr====-if==nr=====ir=irr^=l[gH=][5ii-	 i\=\i=_	11=11==	=i[=ir==ir
MATTO
naravna
alkalična kislina
najboljša namizna in osvežujoča pijača.
Preizkušena proti vratnim boleznim, kašlju, želodčnemu in mehurjemu kataru. Najboljši brizganec k vinu.
Podtikanja drugih kisellc mesto zahtevanega Giesshflblerja pri primešavanju vinu se zakonito zasledujejo.
TOVARNA ZAMAŠKOV
JELACIN&K2 LJUBLJANA
BI
= Jrgovina s = špecerijskim blagom.
M
Pozor stavbeniki!
Najfinejše, zajamčeno naravno, iz pasterizi rane smetane izdelano
Pozor občinstvo!
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah
Rudolf Geyer, ključavničarski mojster. Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča t tudi vsa v stroko spadojoča dela, vrtne, stopnlične In balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.
pristni, čisti, planinsko čvetlični
Emendolski-
Groyski,
Tilstinski,
Edamski,
čajno maslo, m o cl
Roquefort,
Trapistovski
Gorgonsola.
Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn „Mlekarska zveza" v Ljubljani, Kranjsko.
XXXXXXXXXXXX X X
trgovina z moko in deželnimi pridelki.
LJUBLJANA A. ŠARABON LJUBLJANA
priporoča svojo novourejeno glavno
zsilogo ru.d.an.iani.s3s:o vode.
Točna in solidna postrežba!	Na	drobno	in	na	debelo!
H
n
H
H
n
h
Velika pražarna za kavo in mlin	■C Ceniki na zahtevo zastonj in franko! ~WI 47 9—13	?a1nrva hrinia in tlfv
		fcdlUJd Ul llljd lil }llr za žganjekuho.
za dišave z elektr. obratom.		
Izboljšajte promet v svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim
češkim budjejoviškim delniškim pivom
plsenskega tipa
Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst. hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske Stedionice Zagreb. Napredak Sarajevo,
Beržinek Banjaluka itd. to pivo.
52 11—24	Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumil Ponka v Trstu.
Mirenski premog kosovnik ... po K 2 20 per 100 kg Mirenski premog orehovec. .	.	„	„	2*—	„	100	„
Šentjanški premog kosovnik .	.	„	„	2 60	„	100	„
Šentjanški premog orehovec .	.	„	„	2*40	„	100	„
Najfinejši češki premog kosovnik	„	„	3*80	„	100	„
postavljen franko hiša v vsaki množini priporoča tvrdka
Richter & Ko.
Ljubljana, Trnovska ulica štev. 25.
Odjemalci večjih množin primeren popust.
===== Postreiba točna In solidna I	-
CJL
DE
DEED
•3EEF1E
DE
12—15
Pristne kranjske klobase
razpošilja po 38 vinarjev komad v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po povzetju
Ivan Kos, mesar in gostilničar na Vrhniki.
I
Pivovarna v Mengšu
(Julius Stare)
naznanja, da toči oD 15. sušca 1.1. naprej takozvano
črno pivo
„kozel“ (Bockbier)
■■■■■■■ V sodčltibi in v stel-clenicaIt. .
Naročila se sprejemajo v pivovarni v Mengšu in pri vseh njenih zalogah: Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Šiška, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji in Št. Vid pri Zatični.
=n=n-----
1
10
DE
E=DE
Kleinoscheg- i Derby sec
Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. ------ Vinsko	kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. _
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
-------------- Ljubljana,	Židovska	ulica	1.	_______________________
j Kolesarji! 3zšeljej
■■■	:	prvi	slovenski	cenik	:	■■■
/ .*
domače tvrdke
A. GOREČ
\
\
■na
s kolesi m
Ljubljana, 35 12—24
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja)
priznano najboljših
S ADLER in ES-KA koles ter posuneznih delov, a
■ Na zahtevo se pošlje vsakomur zastonj. -
Tovariši! Tovarišice!
Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v »Gostilničarju” v vašem glasilu.
34 12—24
Sanatorij Elizabetini
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni, bolniška oskrba sester križark. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena Ront-genova soba. — Udobno urejeno kopališče z vsemit zdravilnimi pripomočki,
Poljanska cesta 16. 36 12-24 Telefon št. 141.
im
y_	_
Edino url ED. SMARDA potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18 = dobiš veljavne vozne liste (šifkarte) ==
za francosko linijo Iz Havre v New York
:: in iz Amerike nazaj v domovino. ::
40 M uspeh.k'E> po"i“,eio na
tisoče priznanj.
Želodčna
tinktura
likntia Pinoiija 1 Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna.
1 stekleničica velja 20 vin.
20 11-24
jema lekarna G. Piccoli. Liljana.
Šiampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTGN ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
= LJUBLJANA =
Šelenburgova ulica 1.
Cenim Iranko.
Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani Marije Terezije cesta 61
posreduje brezplačno za vse službo iSčoče
v gostilničarskem obrtu.
Gospodarji lz Ljubljane pladajo 60 vin., z deiele 1 K.
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne 26 prilike I 11—24
E
D
W Movodošel!
Kavarna »Central"
je pridobila tudi v Ljubljani priljubljeni vzorni
damski orkester
— ..DITRICH". ===
5 dam. 2 gospoda.
Prvi nastop v nedeljo, dne 1. marca 1914.
Vso noč odprto I 16 12—24 Vstop prost UT Movodoiell ~WE
9
«
0
9
9
K
9
N
i
Zaloga stekla, porcelana in svetnik
Fr. Kolmann
11
v Ijubljani
11—24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
jg ji. Bajec vi
cvetlični salon
*CV Pod Trančo 2 v' vrtnarija s Tržaška cesta 34=
*
v Ljubljani.
flajboljše ogrske salame,
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo
priporoča tvrdka 13 11—24
J. BUZZOLINI
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.
Vinska trgovina in restavracija ■
Peter Stepič ■
Spodnja Šiška štev. 256	■
priporoča p. n. gostilničarjem svojo ® veliko zalogo zajamčeno naravnih g vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. ® Telefon it. 262.14 11—24 |
* t
/
<6.
priporočata 'v. svoja najboljša piva> kakor:
C/
\
marčno carsko, vležano ^ in bavarsko v sodcih ln ^ jpr	steklenicah.	27	11-24
^ Specijaliteta Reinlnghansovo dvojno sladno pivo „St. Peter“ v originalnih steklenicah
%
%
zastopsuio pivovi hi
Telefon it. 90. V Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon it. 90.
XXXXXXXXXX5DDi:X
M M N M N M H m
N
m
H
n
Pivovarna Goss
priporoča svoje priznano priljubljene izdelke
marčna, cesarska, vležana, eksportna in bavarska piva
v sodčkih in steklenicah.
H
H
M
H
M
M
H
M
M
N
N
M
Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški.
•XXXXX3CXXXXXXXXXIXXXXX1QC^
M
M
-M
■H
->•
•*!
-K
-W
■M
-H
-H
-»•
-K
-jj
ji. Zanki sinovi
fvornica barv, lakov in firnežev = Ljubljana =
priporoča 21 11—24 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps), olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči Itd.
Ceniki zastonj.
priporoča cenj. gostilničarjem in zasebnikom svoja priznano najboljša vina kot: dolenjska, štajerska, goriška er istrsko belo in črno po znižanih cenah.
Postrežba točna in zanesljiva.	=
Dalje priporoča p. n. občinstvu hotel „Bellevue“ pri Ljubljani, ki ima krasno opremljene sobe z vsem komfortom za prenočišče tujcev in za letoviščarje. V restavraciji se točijo najfipejša stara vina. Izborna kuhinja. Kava vedno na razpolago. Najlepši razgled na Ljubljano in okolico. Svež zrak in krasni izprehodi po tivolskem gozdu.
Obenem sc priporoča cenj. letoviščarjem hotel „Stol“ na Blejski Dobravi poleg postaje Dobrava med Jesenicami in Bledom. Krasno opremljene sobe za cele družine in posameznike. Dobra restavracija s fmo kuhinjo in dobrimi starimi vini ter kegljiščem in lepim senčnatim vrtom. Cene primerne. Lep izprehod do krasnega Vintgarja '/4 ure. 15 11—24
r
Gričar S Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica M 9
priporočata v veliki izberi in po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd. Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) 22 v vseh velikostih. 11—24
■» r
m
m
m
pekarija, slaččičarna in kavarna3i 11-24
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
Filijalke:
Mestni trg štev. 6 Kolodvorska ulica štev, 6.
H?
§*
H*
m
p
yivg. jffgnola
cesta 13. i
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele In kavarne.
Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje
dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 10—24
Treba le dopisnice z naslovom:
lili. pl Irnkoczy, lekarna, Ljubljana.
Vinska trgovina
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. 29 1—24
H
R
X
X
X
X
X
X
X
R
x
x
x
R
x
X
Najstatejša domača zlatarska tvrdka! 25lelni jubilej obstoja leta 19)4.
M
J, Raznovrstna zaloga vseh "zlatarskih predmetov in ur.
Ure z lastno znamko
SKS* „Tup“.
Popravila in nova diha ter poročne prstane izdelujem
»c v lastni delavnici *
z električnim obratom.
Najnlžje cene. Vestna in tofina postrežba. Cenovnikl zastonj
Lud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapris. sodni cenilec. Ljubljana, Wolfova ulica 3.
7*1
X
X
p
X
H
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Mihael Kastner9 Ljubljana
7 11—24
Glavna zaloga rudninskih voda.
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsol.dneje tvrdka	T	HI •	I * Ul*
Velepraiarna za kavo z eleklrifnim obratom. 8 f • MCflClIlJJCr, LjUbljftTlcl Zaloga mineralnih voda. 11—24 vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
I
Pivovarna „UNI0N“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se tudi tropine ln sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
23 11—24
ino ideii in
pošiljamo od 100 lit. 2	RRATA	TRANFIC
naprej proti povzetju i	™n" "	1 "V*" F „
po zmernih cenah :: o	KaStčlStarl	- Dalmacija.
FR. ČUDEN
priporoča svojo veliko zalogo ur, zlatnine in srebrnine ter  namiznega orodja iz pravega in kina-srebra.______________________________
Lastna tovarna ur v Švici.	24	11—24	Cenik	1914	poštnine	prosto.
Ustanovljena 1. 1818.	Ustanovljena	1.	1818.
! PIVOVARNA MENGEŠ
Julius Stare
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
g Naročila sprejemajo zaloge:	■
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Št. Vid pri Zatičini ali pivovarna v Mengšu. ^ n_24
9Sukneno blago
r	za	moške	in	ženske
= dobite =
v veliki izbiri in po ugodni ceni v trgovini občno znane tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 5.
Fino belo blago za rjuhe in perilo, cvilh za modroce, koltri, koci, lepi namizni prti, servijete itd. v bogati izbiri.
izgotovljene obleke
dobre kakovosti, lepega kroja za odrasle in otroke, v veliki izbiri v posebnem oddelku konfekcijske in manufakturne
trgovine
„PRI ŠKOFU«
Medarska ulica Ljubljana Pred Škofijo 3 Na zahtevo se obleka po odbranem blagu po lastnem krojaču izgotovi.
> 9 11—24
<!&>
IE
Priporočamo svojim cenjenim :: tovarišem gostilničarjem izborno
marčno, Bvojnomarčno termalno in granatno::
OBE
Srečko Potnik
: Vakuum parna destilacija : rastlinskih in sadnih cvetov
v JCjubljani, Slomškova ulica 27
priporoča cvete in kompozicije za izdelavo ruskega kumljevca, rastlinske
frenčice, planinskega rasti, sladkega ganja, poprovega metovca, ruma za čaj, vermuta, drožnika, tropinovca, hru-ševca, jabolčnika, breskvovca, pelinkovca, vanilije, želodčne grenčice, ja-neževca, sadn. groga, ruma-aroma itd.
Razpošilja se v najmanjši količini pet vrst naenkrat za K 5‘50, iz katerih se napravi 50 litrov različnega likerja. Večje množine znatno cenejše !3 11—24  ■ -i' .	1 aaa^—aasas
mn
EIBE
PIVO
OistiMil tari i,-i.
Predno kje drugje kupile ali naročite
ali
oglejte sl mojo veliko zalogo A. RASBERGER
Sodna ulica it. S, poln t, kr. din- sodnije, zastopnik avstr, gramofonske druibe na Dunaju In drugih svetovnih tvrdk. Najveija Izber gramofonskih ploli aa Kranjskem. Ugodna iamenja»a starih ploifi. Blago se odda na poljubno odplačevanje v malih obrokih. Ediii strokovna delavnica u popravo vsili vnt gramofonov in godkuik avtomatov pod garancijo. Godbeni avtomat postavim na ielja v; vsako gostilno, tako da se sam plačuje.
EIBE
dbe
DE
28 11—24
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg —  v Ljubljani. =
"i
dbe
l
DE
J
I. kranjska tovarna minerali vodi. sodavice i. t. d.
Cjubljana, Slomškova ulica 27
priporoča: sodavico, pokalice, naravni malino* in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patent, steklenicah : jago-
dovec, nektar,
kristalno
citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednikJAvguštin Za j ec. — Tisk „Narodne tiskarne".