0S&. RIŠKA DOMOVIN/t MERICAlll-HOmE FORCION IN Ub dUAM ONLY NO, 186 CLEVELAND 3. 0„ THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1949 LETO LI.— VOL LI. IZ SLOVEilli E OTROCI SO LAČNI IN PRO. Orehek v Ljtibljani, Jože Poje v SIJO KRUHA. — List Svobodna Slovenija, ki izhaja v Buenos Aires v Argentini, piše: Ne mine dan, da ne bi v bue-nosaireškem pristanišču pristala kaka inozemska ladja, ki pripelje sem tudi blago iz. Jugoslavije. Predvsem les in cement. Mornarji takih prekomorskih ladij vidijo veliko »veta. življenje v pristaniških mestih po svetu je navakino veselo, bučno. Povsod je vsega v izobilju. Za jugoslovanska pristaniška mesta pa pravijo, d* so najžalost-nejša, kar so jih »ploh kje videli. Ljudje so i pobi ti, mrki, vase zaprti in skrajno nezaupljivi. Oči so jim polne strahu. In še to Izanimivost so nam pripovedovali mornarji s tdh ladij. Dejali so, da mornarji v jugoslovanskih lukah “pojedo” največ kruha. Ko smo jih vprašali zakaj ravno tam, so nam takoj pojasnili to zagonetko. Mornarji so navadno dobri ljudje in radi pomagajo, samo če morejo. V jugoslovanskih pristaniščih se jim najbolj smilijo sestradani otroci. Zato jim nosijo kruh in jim ga skrivaj dajejo, da tega ne opazi tltova milica. Otroci se srečni zahvaljujejo, da bo po dolgem času zopet prišli do koščka kruha. In tu' niso pregledi ladji tako stro-g,i kakor ravne v titovi Jugoslaviji. Pred Odhodom tuje ladje pride nanjo cel trop policajev, ki vse ladijske- prostore temeljito preiščejo in tudi presveti-jo, da se ne bi slučajno vtihotapil na ladjo kak nezadovoljen državljan in tako pobegnil v svobodni svet. Tako pripovedujejo tuji mornarji itn. še pristavljajo: Nd dobro pod Titom. Boga zahvalite, da nima oblasti nad vami. UMRLI SO: Jotop Berčon v Litiji, Andrej Polenčič v Nevljah pri Kamniku, Veronika Piskernik v Novem mestu, Helena Erzar na Jesenicah, Ivana Renko v Šmihelu, Frančiška Bonča v Št Vidu nad Ljub., Ernest Kranjc v, Sevnici, Jože Hauptman v Trbovljah, Josip Kranjc v Ljubljani, Gnmšek v Ljubljani, Miloš Cvetkovič v Gozdu, Martuljek, Alojzija Juvan v Trbovljah, j Julij Kočevar v Semiču, Drago Sirec v Celju, Ivan Praznik v Trbovljah, Antonija Lesnik v Framu, Edgar Lukman v Celju, Zdenka Petrsem v Celju, Terezi- Kočevju, Marija Premk v Tac-nuč, Ivana Pirkman v Št. Vidu nad Ljubljano, Janez Kozina v Goriči vasi pri Ribnici, Miha Krištof na Mimi, Jože Šuštaršič v Litiji. Odkritje, ki jamči bodočnost Amerike Naša tehnična znanost in industrijska podjetnost je rešila problem pridobivanja industrijskega olja iz vrst kamenja, ki ga ima Amerika v ogromnih količinah. Rifle, Colo. — Tu praznuje sedaj ameriška znanost in industrija veliko, neprecenljivo zma-gq in uspeh. Rešeno je vprašanje pridobivanja industrijskega olja iz kamena. Amerika je za- sigurana, da bo imela dovolj in- titi tudi temu vprašanju vso na-dustrijskega olja za stoletja. r Prihodnji teden bodo slovesno proslavili začetek te nove indu- strije. USA federalni urad bo razkazal vodilnim iridustrij-skim strokovnjakom novi rudnik in način proizvodnje industrijskega olja iz kamena. Novo pridobivanje olja je ta- Um f Okla Svetovna federacija Resolucija svetovnih federalistov je povzročila veliko pisem in druge pošte za vse kongresnike. To obilno zanimitnje kaže, kako Amerikanci resno spremljajo vsako gibanje, ki skuša urediti svet tako, da bi bila izključena vsaka bodoča vojska. Vedno več naših državljanov proučuje predloge naj se organizira svetovna vlada, da se ves svet združi v skupnost, ki bi preprečila reševanje mednarodnih sporov z orožjem, ki bi imela sve. tovni osnovni zakon, ki bi odrejal vsem ljudem in vsem narodom in deželam njihov položaj v skupnosti in predvideval mirna sredstva za reševanje sporov, Slika ruskega mučenja v apporu Ford sprejme predloge Trumanovega odbora Ameriški ti si odvedli, doživel v ojaki ki so ga 1 asr Ru-j J« Berlin, Nemčija. — Dva angleška m en ameriški vojak so sedaj srečno rešeni iz sovjetskega ujevništva. Ko so prišli v zaipadmo cono Berlina so Izgledali zamazani in zapuščeni, sestradani in bledi. Ame-rikanec je izginit od svoje edinke v novembru. Janškega leta. Amerikanec je Pvt. John Sien-kievicz iz Baltimore, Md. Pripoveduje, da ga je zgrabi) neki ruski oficir, ko pe je pomotoma vsčdel na cestno železnico, ki vozi v ruski sfktor Berlina. Rusi so ga zaprlj in radi njegovega priimka huslili, da je Poljak ki šipijomara proti Rusom. Vojak pripoveduje, da so Jugoslovanski delegati agitirajo proti Sovjetskim predlogom. Detroit. — Fordova kompa-nija je stavila predlog uniji avtnih delavcev, da se sporazum sklene v okviru in na podlagi predlogov Trumanovega odbora. Za jeklarje predlog pravi, da bi dohjli delavci približno $50 pokojnine mesečno pri 68 letu starosti, če bi delavci nič ne prispe- gneralni razpravi vali v penzijski sklad. Podjetja bi prispevala nekaj nad 8 centov na uro. Unija misli nadaljevati pogajanja, da bi dobila še nekaj povišanja ali v penzijskem ali socijalnem fondu. če in kadar se pojavijo. Sedaj »takoj po aretaciji začeli za. sicer mora kongres spraviti najprej pod streho aktualne zadeve, posebno zakon o pomoči za oborožitev, a kmalu bo treba posve- sliševati in ga zasliševali polnih 24 ur. Moral je ves čas Stati. Potem so ga pretepali, ker ni hotel navajati podatkov o ameriških voj alkih edinkah, ta katere so ga spraševali. Prvih 16 'dni so se „ zasliševanja šo pozornost. Radi štedenja % javnim ■ denarjem ko, da mu niso pustili nikakega 19. avgusta so stopili v velja- r , ____. i .„ kar neprestano iponavljala, ta- vo reorganizacijski zakoni, ki jih je predlagala Hooverjeva komisija, da bi se v naši federalni upravi prištedili milijoni. Enega izmed načrtov je poko- počitka. Potem so mu odvzeli vsi obleko in perilo in ga golega sredi februarja »postavili pod curek mrzle vode. Ko ga še to ni omehčalo, je moral v mrzli Adieson poziva Ruse naj nehajo gerllstvo na Grškem Velika črna maša za pobite Slovence - Takole slika pesnik mater, ki sina pokopuje, da bi imele mir j njegove kosti in njegova duša.: Ob dedovskih grobih izkoplje jamo s preti, kost za kostjo poloti vanjo po vrsti, z. blagoslovljeno vodo jo pokropi — m v gozd se vrne po nove kosti . . . Zvečer je že ves sin pod križ zagreben. Nič vč ji v noči ne hodi v sen. Vsak dan pokleka na groba okvir: 0 Bog daj sim in meni’Svoj Mir. Flushing Maedow, N. Y. — V o sedanjem zasedanju skupščine Zveze Narodov je govoril tudi tajnik Acheson. Pozval jc Rusijo naj pomaga urediti vprašanje Balkana in zlasti ustaviti gerilsko vojskovanje na Grškem. Predlagal je naj Sovjetska Zveza sodeluje v balkanski komisiji Zveze Narodov. Jugoslovanska delegacija je agitirala med zastopniki zapad-nih držav, da naj izvolijo mesto ugoslovanskega zastopnika v varnostni svet Zveze narodov namesto tistega, ki ga bo predlagala Sovjetska Zveza. Ta agitacija je vzbudila mnogo pozornosti. Smatrajo, da je s tem spor med Moskvo in Belgradom prišel v javnost na skupščini, še predno se je začela kaka razprava o tem vprašanju ali sploh o kakem balkanskem problemu. Belgija in Grčija znižuje-jeta valuto Bruselj, Belgčija. — Belgijska vlada je tudi znižala ceno svoje valute napram dolarju. Doslej Razne drobne novice Is Clevelanda in te okolice Rojenice— Mr. in Mrs. Frank Valenčič, 1177 E. 60. St; so dobili krepkega sinčka na 6. sept. v MacDonald bolnišnici. Vse je zdravo. Čestitke! Za 12. obletnico— V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnefoovtzete maša za pok. Antona Planinšek v spomin 12. obletnice njegove smrti. Za avtomobile— V zahvali za pok. Louis Turkom je bilo pomotoma izpuščeno, da se želi družina iskreno zahvaliti vsem, ki so dali avtomobile brezplačno pri pogrebu. Iz bolnišnice— Mr. Johni Brodnik se je vrnil iz bolnišnice St. Alexis na svoj dom na 1324 Giddings Rid., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. NOVmOBOVI Ivana Žnidarčič Kakor smo že poročali je po dolgi im mučni bolezni preminula Ivana (Jennie) Žnidaršič ro. jena Mulec, stara 74 let, stanujoča rna 450 E. 160 St. Bila je vdova. Soprog John je umrl le-1938. Tukaj zapušča sinove, John, Louis, Vincent in Anton; 4 vnuke, brata Joseph Mulec in da se reorganizirajo vojaški od-strijskega olja iz kamena stal delki, smo nadomestili z javnim sedanjih kaR enako socijalne zadeve. velik sod novega surovega indu- zakonom 216, s katerim smo v bistvu isto dosegli. Dve leti je delala Hooverjeva komisija in obširno reorganizacijo je predlagala. Predsednik Truman je sprejel njene predloge, ker je sodil, da bi po teh izpreminjevalnih načrtih lahko mnogo federalnih izdatkov prihranil. Zato je odredil reorga- it m 'J £ $2.25 do $2.50 kot je sod petroleja doslej stal $2.50. Kongres je leta 1944 sklenil zakon in dovolil izdatke za poskusno preiskavanje in produkcijo. 6 milijonov dolarjev je bilo investiranih v ta namen. Pčt let so strokovnjaki delali, da so dosegli uspeh. Ta je tako velik, ]lranj)- Zato je odredil reorga-j KITTLE FALLS, N. Y. — da Združene^ Države predvido- nj2ac)j0 poštnih uradov, zato je pne g ge[^ je umr) j0hn Slap-i—i. i—j. 1 •• -° - — zt)rUžitev uradov Civil ma nikoli ne bodo več v stiski za bencin. Skladi odgovarjajočega kamena v centralnem Coloradu imajo sedemkrat več industrijskega olja kot so ga uporabili v USA v zadnjih 90 letih. Ta planota sama ima 22 krat več olja kot ga imajo vse doslej odkrite naravne zaloge petroleja v USA. Proizvodnja je tako iz-Anton |popolnjena, da novo olje nadome stuje petrolej. Vsak rudar po novih metodah producira preko 100 ton olja dnevno. Novi rudnik je na višini 8,200 čevljev v navpične skale, ki ščitijo vhod vse naokrog. Celo atomska bomba ne bi mogla poškodovati novega rudnika, razen v slučaju ja Gorjanc v Ljubljani, Matej če bi padla naravnost pred vhodno votlino. Nad pol milje glob- Tri m Im Naši ameriški tovariši venomer trobijo v svet, kako da jim je dobro in lepo v Titovim. Ljudje pa dobivajo od svojcev venomer prošnje, naj se jih za božjo voljo usmilijo in kaj pošljejo. • • >* Oboje ne more biti res! Na enem kraju so sleparji. Na katerem? Mi bi prej verjeli svojcem, ki jih poznamo, tovarišem pa ne, ker jih tudi poznamo. « * • * Saj je že to proti njim, ker le- pogledat, pa jim tam tako smrdi, da jo pobrišejo po bližnjici nazaj v — Ameriko. se jim je beg naiztoj v svobodo. ri angldške vojake zaprte. IZ RAZNIH 3! NASELBIN JOLIET. IR. — Dne 5. sept. odpotuje v stari kraj k svojcem Anton Zetko, star 70 let. odredil Service Commission, zato je razširil kompetence predsednika pomorske komisije, zato je od' redil, da se uprava javnih cest prenese v department za trgo- 30atnar. vino in urad za zaposlitev v delavski department. Vse te Odredbe imajo samo en namen kako bi 3e prihranilo čim več javnega denarja. Predse dnik Truman je v tem oziru napravil veliko delo v korist davkoplačevalcev. Farmarji in delavci Farmarji so osnovni stan napredka. Preko farm gre blagostanje v našo družbo ne skozi vrata bank Farmarji morajo dobiti primerne cene za svoje pri- pravijo, da so videli tam še Šti- kor bi slovensko povest o sad- vlada. nik, star 61 let. V tej naselbini je živel od leta 1918, prej pa v Forest Cityju, Pa., kamor je prišel iz starega kraja. — V tukaj-šni bolnišnici se zdravi Frank — -------- -™--------- la v Stareta Trgu pri Ložu. Tu- polna. če jo počasi bereš, je Ra-Jracijo je naredila tudi grška kaj Je 3>iva!a 48 let Bjja Je ba- njih letih življenja bral in zra-' ven molil in nad usodo Slovenije jokal. Verjemite, da je to najboljša sedanja slovenska knjiga, ki bo trajna med našim narodom. Naročite jo pri Ameriški Domovini. Stane samo $2.75, s poštnino $3.00. -------0---:--- Le eno življenje imamo — poglejmo na obe strani predno stopimo čez cisto.______________ Stassen v Angliji, , London, Anglija. — Bivši republikanski kandidat za predsednika Združenih Držav Harold Stessn je obiskal Anglijo, da prouči delovanje in učinek so-cijalizjrane zdravstvene službe, ki jo je vpeljala angleška delavska vlada. Obiskal je tudi predsednika vlade Attlee-ja. NEPREVIDNOST Z ELEKTRIKO JE VZROK MNOGIM VELIKIM POŽAROM Clevelandska požarna bramba skih apratov, grelcev in tako da- Tako je razumela Mlada dekle je zaprosila za službo. Uradnik jo je tudi vprašal, če ima kako veteransko prednost. Malo je postala in odgovorila: Seveda jo imam. Zelo rada imam veterane. Kar dva Stalna fanta imam med veterani. opominja meščanstvo, naj bo previdno pri rabi elektrike, ker je bilo ž njo zaneltenih že številno požarov. Večina teh požarov bi se bilo lahko preprečilo, ako bi ljudje bolj pazili. Predvsem je treba biti previden z žicami, ki se jih napelje od svetilke, od likalnika, radij- do z ognjem. Nekdaj in sedaj Pred več kot 150 leti je bil George Washington določen naj delke, dabodozve3eljeminztraj- izbere kje najboprestolicaZdru- nostjo obdelovali zemljo. Da je to mogoče, morajo množice'de- lavstva v mestih in industrijskih! ličnih škornjev. Washington je središčih imeti primerne dohod- bil vesel in mu je dal lepo na-ke, da morejo stalno kupovati j grado. Dal mu je tudi denar naj ter še v dvajsetih drugih državah Amerike. Podobni skladi so tudi na Alaaki. nov delavcev pomeni za farmar-jjenem kraju, ki ga najde, pa v je najsigurnejši trg, stalne do- takem kraju, ki mu bo drugače Angleško delavstvo protstra delavska vlada ima silne težave v vrstah svojega delavstva, radi dev&lacije funta in pretečega potijo 'nekateri v Titovino samo višanja cen. Zveza strokovnega delavstva je bila sklicana k izredni seji, pa ni še objavila svojih sklepov. Ženih držav. V tistem času mu je Samuel Dvison napravil par od- lje v zemlji ob vznožju skal so rafinerije in industrijske naprave. . Pgleg skladov odgovarjajočega kamena v Colorado, ima Amerika še bogate zaloge tega kamena v Utah in Wyoming kmetijske proizvode. 50 milijo- kupi zemljo v najbolj zamočvir- bre odjemalce. Pomislimo vedno, da so stanovi med seboj od- všeč. Tam kjer je čevljar Samuel Davison kupil prvo zemljo z de- visni. Družba je naravna med narjem, ki mu ga je dal Wash-seboj povezana in odvisna enota, ington, je nastala naša presto- Le spomnimo se kako je bilo v London, Anglija. — Britanska letih.1931-32, k Sudbury so bole redka in mala. Samo tri mesta med tovpotjov štejejo nad 1000 prebivalcev. Vsa druga so le male vesnice. Sudbury ima približno 32.000 prebivalcev, in lepo mesto. V tem mesti živi samo edno naša Prek murska družina, že zadnjih 15 let. To je družina Kazimir Foys, ,k šteroj nas je vodila pot. Po 750 milj vožnje smo se Veseljem in s skuznimi očmij pozdravili. S pogovorom nismo znali, kde naj začnemo. Od veselja 'so nam skoro zabegnole besede. Naednok smo pa šteli vsi gučaiti. ' Telko lepoga smo si imeli ipovedati. Miza se je pa polnila z jedili in pijačo. Skoro bi pozabili, ka si moremo “salaš” poiskati. Mr, Foys je prj tom bio zravna kredi in nam je stanovanje najšeo. Po večerji smo šli v mestni park, kde je ljudi razveseljevala vel-ka Sudbury Orchestra. Park je bio kre morja, okrašen z, lepimi rožami. Orchestrin glas je pa milo segao daleč 1» okolici. Naj ešče menim,, ka v Sudbury drugij zabav v nedelo nega. Vsi hoteli ali po našem Saloni in gledališča so po nedelaj zaprti. Tudi piti se za nikšo ceno ne da kupiti. Zato nej čuda. če bi jo najrajši štirikrat vzel. .' pripovedavlje Mr. Debevec po CleVelandi. “Veste, tam pri Hajdinjakovih,' tam so vsi naši kranjski in štajerski Slovenci kakor doma. Hajdinjakov-! so namreč ipravi Slovenci iz Beltinske fare. Ko so v Ameriko prišli, so 'bili nekaj časa Bridgeport, sedaj so ,pa že dolgo v Toronto.” Haj din jakovi po. zdravljajo vse prekmurske Slovence v Clevelanda i so obljubili, ka pridejo drugo leto na obisk v Cleveland. ♦ ♦ ♦ STARI KRAJ “Kak je v starom kraji, me pitaš i prosiš, naj ti sporočim. Jezus, Marija, če bi Ti mogla pisati, iznam, ka 'bi Te za srce prijalo, tak velka nevola je tu. Zrne so nam Vkraj vzeli. Za štiri metre pšenice so nam plačali 600 dinarov. Za to si zdaj lehko edno robačo kupimo. Tudi mleko moramo na državo oddati. Tak sam vesela, ka si mi poslala tisti lepi lonec. Zdaj nega Filovčarov, ka bi lonce tržili. Ljudje so kak nori, ka ne vejo, če de se vse Vkup oralo i sejalo eli ne. — če nas vi iz Amerike ne bi oblačili, bi tak okolrk hodili kak Adam pa Eva, ka bi se z listjom pokrivali . .” (Iz pisma.) Gornji Petrovci. Pred kratkim so v našoj občini začnoli prekuhavati borove pa jaličove stopi, nu, bova katero uganila. Ampak tota njegova kuharica ...” je gotel Urban nekaj reči, pa je sodnik Zarohnel: “Site že opravili! Druga priča!” Urban je stopal iz sodne dvorane, pa figo v žepu tiščal in debelo je pljunil zunaj, ko je rekel eno ali dve čez rihtarja, ki nima zastopnostl z* prave ljudi. Nekako tako sem si jaz takrat pomagal po prostrani Kanadi, ko sem videl, kako je hotel naš gospodar spremiti svojega hlapca od hiše. Vsak čas sem pričakoval, da bo ppčilo in da bo hlapec, ki -si je pomagal za menoj, zastokal in počakal. Pa ni! Samo vpitje je bilo slišati, kakor so včasih vpili na Mcnišiji, kadar so prišli sosedje navzkriž. Vsa vas je morala vedeti in potem se je mnenje razdelilo: nekaj sem, nekaj tje. Največkrat so se samo ženske in skoro vselej zastran otrok: ta je onega s polenom, ali kamenom in potem je bilo rečeno: da vaš ne bo našega in da jih je žiher sram in špot, ki tako slabo učijo svoje otroke, da bodo končali najmanj na gaugah, ali pa vsaj na ljubljanskem gradu. In so regljale ter si spočitale, dokler niso prišli' skih domov v Clevelandu. Ta velika stavba našega Doma 'pa ima še dva domova, katera jo sedaj varujeta vsak od svoje strani, eden je na levi strani drugi pa na desni. Med tema pa je še velik prostor za packanje avtomobilov, česar tudi nimajo drugi Domovi. Toliko je Dom napredoval v trideset letih, seveda pa ne sam, ampak s pomočjo dobrih direktorjev in dobrih delničarjev, ki so in še posečajo domove prostore. Poleg vsega tega pa je naš Dom imel v prejšnjih letih tudi kulturna društva, kakor pevsko društvo Soča, dramsko društvo Lilija in svojo mladinsko godbo. Na žalost je seveda že vse o razpadlo, 'ker naš narod ne prihaja več sem iz stare domovine. Tukaj rojena mladina pa nima več zanimanja za take kulturne aktivnosti, zato je stvar zaostala in umrla. Slavnost tega Doma se prične v soboto 24. septembra s plesom, za katerega je direk-torij 'prepustil naši mladimi, to so večina vojni veterani zadne vojne, ki imajo svoj klub v Domu, nekaj jih je tudi v direktorju tega Doma. Zavedamo se, da je čas, da privabimo mladino in delamo skupaj, ker čez nekaj let bo morala mladina prijeti za to delo in skrbeti za Dom, ker to bo njih Dom. Slavnost 25. pa bo šla mimo nas nekako takole, ob treh po* pdldne se prične program v MwiSiWt tir že padlo. šele potem, ko že ni bilo za nama ničesar več slišati, sem se dal pregovoriti, da sem se ustavil. Pa ne prej, da sem se dodobra prepričal, da sva že tako število, dobite jih pri direktorjih, ali pa v Damn 'pri barten-derjih, da si zasigurate prostor lahko pokličete MU-9675. Torej nasvidenje na 24. in 25. septembra v Slovenskem Do. mu na Holmes Ave. Stelve Mejak, ipreds. gospodarskega odbora. --------o——— Prav lepo je bilo v Providence Heights Cleveland, O. — V nedeljo 11. sept. smo skupno poromali k Mariji Lurški v Providence Heigths. Vreme je bilo prav gorko. Vsem je v srce segal govor, ki ga je imel prevzv. škof dr. Rožiman. Dal Bog, da bi bile naše prošnje kmalu uslišane, da bi tudi Slovenci v stari domovini smeli in mogli poklekniti pri Mariji Pomočnici, ka kor mi tukaj v Ameriki. Iz Newburgha smo napolnili dva busa od fare sv. Lovrenca. Prav 'lepa hvala vsem, ki so prišli. Rada bi, da bi še enkrat vsi skupaj k Mariji Tolažnici v Carey, O. in, sicer v nedeljo 25. sept. Se enkrat prosimo skupno za svoje družine ter za 'brate in sestre v stari domovini. Kdor se hoče udeležiti tega romanja, naj se priglasi. Nalto bomo pa zaključili letošnjo romanje. Mary Novak, 3623 E. 82. St. — Projektor za kazanje premikajočih slik je bil iznajden in patentiran leta 1861. Društvo sv. Družine it. 1 DSD Joliet, IH.—Člani in prav tako tudi članice našega društva sv. Družine št. 1 -ste tem potom ali je dober, izvežban, zavesten vojščak ali slabič. Dolga je . . priprava ali kratka in usodna je bitka. Nihče ne ve kje in kor mogoče vsi redne seje, ki kdaj bo zanj prišla usodna minuta, ko bo treba pokazati ali i se bo vršila v medeljo 26. sept-si pripravljen ali ne, ali si vojak ali si slabič. Zato se vežbaj-|tembra ob navadnem času v mo, organizirajmo mislimo, študirajmo, izpopolnjujmo, da Ferdinand dvorani. Kot so vse u,. rtdlrtSilni uri vealf mož na svniem mestu. Dr. 1. B. seie važne, tako bo tudi ta v sv. 1 uziiiic ov. »■‘’vv v*«.« r----- “ o----------------- -- *-------- _ vabljeni, da se udeležite koli- sejo m pomagajte z dobrimi besedno veljajo. vsaK se mora oaiocm poa Katerim prapo- mo, rom se bo bojeval. Vsak mora biti vojščak, vprašanje je le bo v odločilni uri vsak mož na svojem mestu. Dr. J. B. seje važne, nedeljo 25. septembra Olani, pokažite svoje zanimanje za društvo, pridite na predlogi in nasveti k večjem društvenem nečredku. Z 'bratskim pozdravom, Anton J. Smrekar, tajnik. daleč od hiše, da bi naju ne dosegla nobena stvar, katero bi kdo zalučal za nama, bodisi iz puške, ali pa fičafaja. Nič kaj nisem bil ponosen nase, da sem na ta način menjal službo. Hlapec se je pa samo režal in Strgal korenček gospodarju, ki bo moral delati, da bo ves črn, ako ne bo kaj kmalu dobil par hlapcev. Pa najbrže ne drugače, da jim bo plačal pošteno. Hlapec mi je povedal, da mu je dal samo hrano in nekaj malega v gotovini, pa še za tisto se je moral za žive in mrtve pehati. Bogat je, pa(tišči denar, da kar cvili, kadar ga mora dajati iz žepa. Prišla sva do kalne vode, ki se je leno vila po ozki strugi. “Salomi.” T aopera, ki je bila Napila sva se je in šla dalje do železniške poStaje, do koder sva hodila par ur. Saj ni bila postaja, ampak samo majhno čakališče, kjer je vlak ustavil, ako mu je kdo pomahal z roko. Kakor kamniški šnelcug, ki je pobral vsako žensko, ki je nesla is zevnika, ako je vpila na sprevodnika, naj ustavi in jo pobere. Mene je kovčeg dobro pogrel in rad bi, če bi mi ga kdo odnašal. Moj begunski kolega je bil brez vsake prtljage, pa mu ni prišlo na Um, da bi mi pomagal nositi. . . mrha, zarobljen in kosmat od pete do vrha! Reči mu pa tudi nisem hotel, da bi nekoliko poprijel. Nak, prosjačil pa ne bom! On pa mene je, pa prav kmalu zatem. Kar tam na preriji sem postal vzajemno in podporno društvo, ki posojii-denar na brezobrestno mero za vse večne čase. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 22, 1945 JETNIK V GORAH MESECA Bridge« — Aniti “Da, Bart, to je vae,’’ pravi Murdoch ni po tej staži ušel?” Bertov oče potihem, ‘% kašna trdnjava!’’ (i> Bart ni odgovoril; oči je zapičil v mesto, zgrajeno iz koč —kakor iz pletenih četoelnih uljev —, ki so stale doli na dnu doline. Spredaj je vas hranil globok jarek in visok plot fe kolov. Onetran plotu pa so bile njive in na njih so delali ljudje. Bart se skloni naprej. Aru-ki pa ga ujame za roko. “Ne gledati predaleč,” ga 'posvari! "'Kasoro, oh Vas videti!” Bait pa se za to ni zmenil. “Očka I” pravi hlastno. "Očka, 'kdo je to — mož, naimreč tisti z Gospod Bryson stiene ustnice. “Vidim,” pravi polglasno. “Da, to je Murdoch.” 14. Na Polici mrtvih. Aruki se je pričel hudo razburjati. “Stopiti nazaj!” je zavpil. “Jaz hotel Se, da Kasoro nas videti!” "Bart, Aruki ima prav,’’reče Bryson, ko stopi fant nazaj. “Ce nas ljudje tam doli zagle-dajo, bo vsako upanje na Mur-dochovo rešitev uničeno.” Bart pogleda očeta in zmaje z glavo. ’’ "Kje za božjo voljo je sploh mogoče, da ibi ga odtod ven rešili?”, vpraša Bart. “Saj brez peruti ne moremo dol. Pa če bi tudi mogli, bi nas pa Kaso-rovi vojaki razsekali na kosce.” Odgovori pa mu Aruki. “Mi priti dol .čisto lepo. Vi ne Videti pot, pa pot iti do dna. Ljudje poti reči: začarana pot.” “Aruki mi je o tej poti že pripovedoval,” dostavi gospod Bryson. “V skalo je vsekana ozka steza, ki sega noter do dna ” ■ • Bart noigl "Zato ker imajo 'ponoči njega in druge sužnje zaprte v suženjskih jamah; to so globoke votline, ki so svekane v skalo in. imajo obliko steklenic, tako da brez tuje pomoči in vrvi ne more nihče iz njih. Aruki ve, kje te jame ležijo, in nas bo peljal k njim.’' "Kaj pa, ali niso ponoči zastražene?” "Ne. Kasoro ve, da jetniki iz jam ne morejo uiti, zato se mu zdijo straže #dveč.” Bartu se oči zabliskajo. “Pa vendar je nevarnost, da nas opazijo, ko bomo šli skozi vas.” Brysotn, pritrdi, rekoč: “Tej tisti beli nevarnosti se pač ne moremo motiko?” izogniti.” “O, jaz sem pripravljen,” reče Bart urno. “Kdaj pa pojde mo?” “Okrog polnoči. Priti moramo tja in nazaj, preden vzide mesec’.’ Bart prikima, pa vendar mu po hrbtu polzijo mrzle kaplje znoja, ko pomisli, da bo treba v polnočni temi plezati dol po golih čereh. “Kdo pa vse pojde?” vpraša očeta. "Težka zadeva. Mi trije seveda že; prav tako bi potrebovali tudi Fortyja. Vprašanje je le, ali smemo »upati Nor-crossu povelje nad fanti.” Bart malo pomisli in, pravi: “Da. Toda prepustite meni, da jaz govorim z njim.” Vemejo se zopet skozi temni predor, potlakan z belimi kostmi, in vidijo, da jih Forty že pričakuje. “Ti črnči, oni bat jako,” pravi velikan in prizna: “Jaz malo bat tudi.’’ Bart je začel ogledovati gole gorske skupine, ki so se vse-Okoli blestele v afriškem so Inču, ' • Proti vz- Iuood Km| Thursday for Hm Jugoslavs in Wlsaonsia • Tedenska priloga ■a Slovenca v Wisconsin! THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “.AMERICAN HOME- DAILY OBZOR PUBLISHING COMPANY S30 So. Sth St HUwufcM «, wn. Tel. Mitchell 5-4373 louusvmi Nova postava za motoriste v Wisconsin Kadar misli kdo izmed vas v Ohio ali iz kake druge države priti k nam v Wisconsin na obisk z avtomobilom, je dobro, da ve, kako se mora pri nas obnašati, kadar se vozi po ulici kakega mesta. Dobili smo namreč novo državno postavo, ki niti policiji ni preveč priljubljena, ampak vsiljevati jo mora, tudi če bi se sam predsednik Truman pregrešil proti njej in bi ga kak “cop” zalotil, da ni iztegnil roke ven, kadar bi zavil okrog vogala, na primer na kaki ulici v Milwaukee. Ta nova postava namreč pravi, da če zaviješ na levo, moraš iztegniti roko skozi avtomobila vodoravno. Ce zaviješ na desno, jo moraš iztegniti pokon- Tune in... the AMERICAN-JUGOSLAV (SLOVENIAN)' RADIO HOUR OF MILWAUKEE • A Program of CUueical and Folk Music of Slovenia Every Sunday Morning da bi jo bili vklesali ti črnci.” “Seveda me. Silno stara je že; vklesalo jo je pozabljeno ljudstvo, ki je nekoč vladalo nad vso to pokrajino. Afrika kar mrgoli Od ostankov njihovih tehničnih del. Sedanji prebivalci pa stezo še zdaj upo- vo, greben za grebenom notei do snežnih vrhov na obzorju. Gore so bile obrobljene z globokimi grapami ter posute s pošastnimi ih fantastično oblikovanimi skalami, kar jih je delalo nenavadno srepe in zapuščene, pa tudi rastlinstva ni bi- “Začarano stezo”, pravo ime zanjo pa je “Polica mrtvih”. Bart se je zgrozil. “To ime tudi razloži, odkod kosti, ki so v predoru.” “Seveda,” pravi oče. “Stezo uporabljajo čarovniki, in sicer samo oni ; pa še celo oni prihajajo sem gor le ob polni luni. Kosti so pa zato nanosili, da bi se drugi kraja bali. Zato Aruki pravi temu kraju “tagati. Bart prikima. “Toda ako mi pridemo dol, zakaj pa gospod English and Slovono vi v tvid pa op ouoj -----v * rahljajo. Aruki jo imenuje lo razen posameznih krp grdega, sivega lišaja kar nič. Visoko gori pod sinjim nebom je plaval velikanski jastreb; sicer ni bilo opaziti nobenega življenja. , Da, Forty je imel prav, kajti vkljub žarkemu solneu in vkljub čudovitemu razgledu je ta ogromni in zapuščeni hrbet dihal nekakšno izrazito zlobo. “Res, čuden kraj je to,” prizna Bart; “toda ne boj se, Forty! Saj ne ostamemo dolgo tukaj. NocOj pojdemo v dolino po gospoda Murdocha. Jutri pa se vrnemo.” ‘'Kako pa vi mogli iti po gospoda Murdocha?” vpraša Forty. Bart mu razloži in veliki črnec željno posluša. Ko Bart dokonča, pa vpraša; “Jaz it z vami?” Bart se ozre naokrog, da se prepriča, ali ju, morda kdo ne posluša, ter reče: “Da, če misliš, da moremo fante prepu stiti basu Noicrossu.” Forty našobt debele ustnice. “Ja* mislit, lahko. Nič koristit, oni bežpt, ker oni vedet ne, kam bližat.” “Prav tako sem tudi jaz mislil,” pravi Bart. “Govoril bom torej z basom Norcrossom, ti pa se pripravi za opolnoči 1” Utaborili so se na robu, kjer se je komčavalo grmičevje. Fantje so jedli le mrzlo hrano, kajti kuriti je bilo strogo prepovedano. Saj je ves uspeh bil odvisen od tega, da Kasoro o njihovem prihodu ne izve. Bart je opazil, da so fantje jako molčeči, in vedel, da zato, ker se hudo bojijo. (Dalje prihodnjič) čno, če pa nameravaš znižati brzino avtomobila ali ustaviti, pa moraš roko »kozi okno pobe. siti. Ce ne storiš tega in te oko postave pri tem zaloti, si kar lahko gotov, da boš olajšan na sodniji za par dolarjev. In za par dolarjev gazolina se po Wisconsniu že daleč pride. Iz starokrajakega pisma “Liter vina stane pri nas 90 dinarjev (Mizu $2, op. ur.) Toda prodno ga moreš kupiti, moraš prej 4 ure na “udarniško” delo, da dobiš nakaznico zanj. Šele ko si zaslužil to, greš lahko z njo v državno gostilno in si ga privoščiš po kozarčkih, katere bo državni bi rt vestno zaznamoval na nakaznici, dokler ne bo litrček pralzen. Ce si potem še vedno žejen, greš spet lahko za 4 ure na “udarniško” delo, da dobiš novo nakaznico. To se pravi, če nisi komunist ali partijec. Ti ga lahko žeh-tajo brez nakaznic. Smrt žeji j Lepa prilika Dobro idoča gostilna z D-5 nočnim klubom, na vogalu.v goato naseljeni okolici. Se mora prodati, cena zmerna. Pokličite B. J. Hribar 14324 St. Clair Ave. GL 9545 (187) HALI OGLASI — svobodo narodu! . . Jaka-tu, 6 katerem mi pišeš', da ima še vedno isto bolezen Bot sem jo imel od začetka jaz, pa povej, da mu svetujefti, naj pride za nekaj mesecev k nam, pa bo popolnoma ozdravljen. Tudi jaz sem zdaj popolnoma zdrav. Nič Vet mu ne bo silila kri v g'layo in rdečica bo spla-' “ čez nož koV.................... na prostovoljnem udarniškem; delu . . Tvoj prijitelj, ki je bil trideset let rdeč nad ko, žo . „«■* on your \ ; telephone party line\ GOOD TIMING is a talent your party line neigh-\ bora appreciate. When you allow time between calls you help give yourself and others better , telephone service. Party line neighbors applaud j those who share the line willingly. SWEET MUSIC to the ears is the gentle click of the receiver when you hang up promptly if ( you find the line in use. .You’ll win approval, too, from the other partiee on your line by not interrupting a conversation. \ I b-$U5 *6»-IMS | SPECIAL PUIPOSI IlSNB Foe dwn iHod«, P«' AU “lh- I Ik-SI.IS sumru«f •*'>»'* r is* ■urin* §r«s roots with inn tcientific town food. >2.50 food* lawn 50x50 ft. GRDINA HARDWARE 6127 St CUir Avenue UT 1-37S0 CLOSE HARMONY can be enjoyed easily on party lines. Actually, only a few thoughtful courteeiee, such as answering promptly or giving up rite line in emergencies, will .keep harmony on , yorhr party line. PARTY LINE COURTESIES When all use« of party line service— » allow reesonsble interval« between calls • esl the children not to make needless ceils *' release the line in emergencies then they all work togethet to give each other better telephone service. WISCONSIN TELEPHONE COMPANY Working always fa tarva Wisconsin hattar m MAKE oneT*|pay SRB« your buy word Mwe.re.ower**"-"" "we* yo. ml rtwlM tkw oro-Mai law and CoenalM so loko, sSS-taT lock OiwA-Oor ft"*) Multipl. VHool. Copsvle «wk» JJ* M bodo doBy e»o«HH- «• *» »*► ■harfmomeolro-KOslokoKekoi«* I «00 ken keeo adebllikd. Tab oat saosele ewy e*H«« eod yoe aw tam« abut .»onto upplnoaMs «"• SI tka MX! day. Tkeft CONVENIENCE, fay hr only ana aarsele «* day. Theft ECONOMY. OUASANTEEt Veer awaay bask ft ah« Saklao a dafb OaeADoy (brand) Moto» «Sa VSassla Copsala asanr doylar ikdy days, yao aso aos entlroly sallstlad. Be m lawk hr OoaXOoy Ibcaod) M*h 1 ale Vkaah CouuIm. MRB LAIOHATOHIES, INC. ' • . Elkhart, Indiana PRI NAS DOBITE ta teden lepo zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, izvrstne domače suhe klobase, sveže očiščene kokoli in piščance po 50c funt. Se priporoča OGRINC’S MARKET 6414 St. Clair Ave. Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob, polna klet, plinska gorkota, vsa in-sulirana, blizu šole in vseh udobnosti. Vse v najboljšem stanju. ' Gena je $11,500. Za informacije pokličite IV 0604. (Sept. 22, 23, 29, 30.) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša, ima 6 sob, in sicer 4 spodaj, 2 zgorej, 1 spalnica in kopalnica spodaj; cena je $10,500. Hiša je 8. od La Salle gledišča na 18710 P« deer Ave. IV 7326. -(188) Hiša naprodaj Za 2 družini, blizu Euclid Beach, v slovenski okblici, 5 sob vsaka družina, garaža z» 2 avta, cena je $12,600; takoj se plača $4,300, ostalo po 4% vknjižba. Pokličite za informacije KE 8064. (187) Stanovanje iščejo Mlad zakonski par bi rad dobil 8 ali 4 neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE .7616. —(186) Beautiful five room brick bungalow — attached garage North of blvd. carpeting, storm windows, lovely landscaping. Call for appoinment. Westmoreland & Co. Office RE 5799 22090 Lake Shore Blvd. Home after 6. RE 2751 _____________________086) Sobe se oddajo Oddasta se 2 opremljeni sobi, [s skupno kuhinjo in kopalnico; lepa prilika za zakonski par, ali Soba se odda i*’*'- h------------------— ——-r Odda se opremljena soba za za dve ženski, ali za dva moška, moškega. Pokličite EN 7654. j Ogledate si lahko ^ 4419 E. 52. Vprašajte na 6604 Shaefer Ave. St., pokličite ES 30X5. (186)1' ' -(187); '’-■V -*r ir. m ■ >:: s to*® • -M. »i ..fc THE MODERN HOME IS ALL-ELECTR1C y ,t|<. t, . f V*,- 'Vi*. ■ - ’ * . '.’j ' ■•■".V! ■ " ■ ■ 'i . . CONVINIENCI .Sr- CLEANLINESS . .Q...... COMFORT o ECONOMY SAFETY... AS-IA49 The better way is the all-electric way. Only electric equipment throughout the heme gives you a full measure of convenience, cleanliness, comfort, economy and safety — and gives them at a price you can afford. That’s why the modern home is all-electric. Some services may give you one — others may give you another — but only electricity gives you ail five. So, why take less than all-electric? Planned, wired and equipped for all-electric living, your home will be modem for years to come. It will never be "old-fashioned." Tt» Sign of All-Electric Living Adequate wiring is the key to the all-electric home. It provides big enough wires, enough circuits, outlets and switches so you can use electricity completely, conven- > iendy and economically. WISCONSIN ELECTRIC POWER COM . —in na jim; HOW TO SWIM MOW TO FLY UkiA!tf&IS!Sk AMERIŠKA DOMOVUU, SEPTEMBER 22, 1949 Honorejeve ustnice so vzdr-getale; pogled, s katerim je po. meri] očeta, je M tako srep, da je starec iznova pričel svoje romanje po soibi. In zopet je nastalo breakotnčno molčanje; kvartirmojster si je mehansko urezal hovi kos kruha ter jedel vse 'naprej.. Maurice se je nasičen opiral s komolci ob mizo ter motril olpravo, staro jedilno omaro in staro stensko uro; sanjaril je o počitniških dnevih, ki je s sestro Henrijeto preživel nekdaj v Remilly-u. Tako so tekle minute; ura je bita enajst. “Vraga”, je zamrmral, “toliko se pa tudi ne smemo zakaia-miti, da hi nam drugi odšli.” In ne da bi Fouchard branil, jc odpr] okno, Vsa dolina je ležala črna in votla, napolnjena z morjem teme. Vendar pa, ka. ker hitro so se privadile oči, se je razločno videl most v svitu ognjev na obeh bregovih reke. Še vedno so jahali oklepniki na ono stran v svojih velikih belih plaščih podobni pošastnim jezdecem> katerih konji so pod bičem groze korakali ipo vodi. In tako je šlo forefc konča, neprestano, zmirom v istem počasnem, strahotnem redu. Na desni pa so v smrtni tihoti ležala gola brda, koder je spala armada. “Ah, prav”, je deja] Maurice obuipnim zamahom, “na nas pride vrsta jutri zjutraj.” Okno je pustil odiprto na steza j , im stari Fouchard je vzel svojo puško, postavil nogo na-podoknico ter skočil s spretnostjo mladeniča na prosto. Ne-kja časa so ga slišali hoditi z enakomernimi strašniškimi koraki gorindol; nato se je čul le "Da, da, jaz sem, oče Fouchard.” In takoj nato je vprašala: “Kaj dela Chariot?” "Leži in spi.” "Ah, dobro, hvala vam.” Takoj je nehala teči; vzdihnila je z globokim vzdihljajem, ki je izražal vso njeno trud-nost in tesnobo. “Skozi okno pojdi,” je povzel Fouchard. “Ljudje so v hiši.” Ko je skočila v sobo, je osup- meneč, da pošljejo nemara kaj ranjencev i* Metza in Verduna, ako bi se tamkaj vršil boj, se je bavil že Štirinajst dni s tem, da priredi veliko dvorano županije za lazaret. Prihajali so ljudje, ki so dejali, da utegnejo rabiti ta lalzaret v najkrajšem času; in zares je bilo že od poldneva slišati topove v okolici Beaumonta. Ali to se je godilo še daleč, in nihče se še ni bal; po odhodu zadnjih nila spričo vojakov in obstala francoskih vojakov iz Raucour. v brleči luči sveče; bila je„.zelo t® 'Pa Je s strašnim treskom ne- temne polti, gostih črnih las in krasnih velikih oči, ki bi bile že same zadoščale, da jo store krasotico: na njenem ovalnem licu se je izražaj krepki mir pokornosti. Toda v tem hipu ji je bil nenadni pogled na Hono-reja pognal vso kri od srca v obraz; pravzaprav pa vendar ni bila presenečena, da ga vidi tukaj, saj je mislila nanj veis čas svojega teka iz Raucourta. Honore se je delal, kakor da ne čuti niti najmanjšega nemira, dasi ga je davilo v grlu in so se'mu šibile noge. “Dober večer, Silvina.” “Dober večer, Honore.” Nato je okrenila glavo, da se nadoma padla granata in udarila v streho sosednje hiše. Dve drugi sta sledili; bila je nemška baterija, ki je obstreljevala arijergardo 7. zbora. Že so bili beaumontski ranjenci v žu- na .. Zlezla sem bila na okno,] tudi skoraj poginjali od gla-vse, kar jim je prišlo v; roke. ki se odlpira na cesto in na po- du; kakor napol nori so bulili z j Pri gospodu Simannot-u, trgav-lje. Nikogar nisem več videla, nobenih rdečih hlač; mahoma pa zaslišim široke, težke korake; nato zakliče neki glas, in vsa puškina kopita padejo v istem hipu na tla . . Spodaj na cesti so stali črni, majhni ljudje z umazanimi obrazi in debelimi grdimi glavami, pokriti s šlemi, podobnimi šlemom naših ognjegascev. Drugi so mi rekli, da so to Bavarci . . Ko sem dvignila oči, sem jih videla — o, takrat sem jih videla tisoče in tisoče, ki so prihajali po cestah, s polj in iz gozdov, v sklenjenih, brezkončnih vrstah. Takoj nato je bila okolica vsa črna od njih. Črna po- očrni . . Častniki jih niti niso cu, sem videla enega, ki je s skušali zadržati, ko so planiliIsvojim šlemom zajemal sirup iz v hiše in prodajalne, razbijali-soda. Drugi so grizli kose su-okna in vrata, trli pohištvo,!rove:slanine, še drugi so žveči-iskali jedi in pijače in požirali’li -moko. tJos. Žele in Sinovi rooiiim 6502 ST. C LAIK A VENDS COLLIN WOOD SKI 452 E. 152nd STREET 11TOD Tel: ENdkott USI OBAD: Tel.: IVanhoe S11S Avtomobili ln bolnliU ves redno In ob venU url na rnapoldgo. Ml amo vedno pripravljeni e najboljšo poetreSbo. ..............................Hill........IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII..... paniji; bali so se zanje, da jih vodenj, črne kobilice, in vedno ne bi pokončale gratoate na nji- vdč, in vedno več, tako da mahovih slamnicah, dočim čakajo homa ni bilo več videti gole doktorja, ki jih ima operirati. Blazni Od groze so ranjenci vstajali ter se vzlic svojim ranjenim udom, ki so jim iztiskali krike bolečine, plazili v kleti. “In nato”, je nadaljevala Sli-vina, “ne vem, kako se je zgodi- zemlje.” In zopet je drhte zamahnila z roko, da odžene strašni spomin. “Kaj se je -godilo potem, si ni mogoče mislitj,. . Zdi se, da so se pravkar pri Beaumon- The world is really not a had place, for FLOWERS grow in it CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 6876 Res.: GL 1539 še silni daljni šum — vrvenje ne bi izsula v jok; nasmehnila na mostu. Nedvomno je bil se- 'se je Mauricu, ki ga je bila i del na cestni rob in je bil mir- ]pravkar spoznala. Jeanova j nejši tu, odkoder je mogel vi- ^navzočnost ji je delala zadre-deti vse, da se z enim skokom go. Dušilo jo je, zato si je sne-vrne branit syojo hišo. Hono- la ruto izza vratu, re je gledal zdaj vsako minuto I Honore je nadaljeval, a ne da na uro. Njegov nemir je na- bi jo tikal kakor -nekdaj: raščal. Od Raucourta do Re-1 “Skrbelo nas je zara$ vas, milly-a je -bilo le šeist kilome- Silvina, ker je Zdaj toliko Pru-trov, za mlado in krepko dekle, sov tod okoli!” kakršna je bila Silvina, jedva Ona je mahoma spet preble-u-ro hoda. Zakaj se ni vrnila,-dela in strah ji je izkrivil odkar jo je stari pred urami Iobraz; 'nehote se je ozrla proti izgubil izpred oči v tem zmede- ^sdbi, kjer je spal Chariot; za-nem vrvežu celega armadnega imahnila je z roko, kakor da bi zbora, ki je preplavljal okolico odganjala grdo prikazen, in za- Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio in zapiral ceste? Gotovo se je pripetila kje kakšna nesreča; in že jo je v duhu -gledal brez pomoči sredi polja, pateptano od konjskih kopit. Naenkrat pa so vstali vsi tri-1 je. V Ibrzem tekiu je prihitel nekdo po cesti, in slišali so starega napenjati puško. “Kdo prihaja?” je zaklical Fouchard osorno. “Ali si ti, Silvina?” Nihče ni odgovoril. On je ponovil vprašanje in zagrozil, da uštreli. Nazadnje se je trudoma odvzal zasopel, zadušen plas: mrmrala: “Prusov? Ah, da, videla sem jih!” Vsa onemogla se je zgrudila na tla in jela pripovedovati. Ko se je 7. SPffiidiii zbor ra- |lo — nastopila je nenadna tiši- tu bili kakor iblaiznd. Saj so pa |5Sg» zlil po Ra-uicourtu, se je bila zatekla k svojemu kuimu, doktorju Daliehampu, v nadi, da se die Foiidhard domisli in pride tjakaj po njo, preden se odpelje nazaj. V glavni ulici je bila takšna gneča, da še pes ne hi 'Ml zleze) skozi. Skoraj do štirih je dokaj mdmo in, pp-trpežljivo čakala ter pulila z ženskimi Obveze; kajti doktor, MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEU UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila i® barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. DEKLETA in ŽENE Sedaj je čas, da si izberete in naročite fini KOŽUH (FUR COAT), STERLING Suknjo ali SUIT direktno iz tovarne na WILL CALL po vedno najnižjih cenah v Clevelandu. Pokličite me, da vas peljem v tovarno. BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. ENdicott 3426 FURNEZE NA PLIN INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj BO 7710 Better Htg. & Plbg. Co. CONSOLE TT’S revolutionary! In up to 8 out X of 10 locations no aerial of any kind needed. See this new Philco with Wide-Screen 97 sq. in. picture, High Gain Automatic Station Selector for all 12 TV channels, and amazing performance. Yours now in luxurious Mahogany veneer cabinet MONTHLY PAYMENTS FREE TRIAL Ask hr Our Ofhr! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSP V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE ŽENE IN MATERE Kako pozabit to našo milo, ki nas je brezmejno vse ljubilo, kot žena in mati res blaga nam bila, gotovo v nebesih za nas vse je molila. Da gremo pa vsi njeno pot, usliši jo in nas, o Gospod! Žalujoči ostali: ANTON DEBEVEC, soprog TONY, ROBERT, CHARLES, FRANC, RALF, SILVESTER, sinovi MARY RAKOVEC in ELEANOR FALE, hčeri MARY RAKOVEC in ELEANOR FALE, hčeri Willard, Wisconsin, 22. septembra 1949. WITH 97 Sq. Inch Picture YOURS FOR ONLY Hothlng Use to Buy EASY G. WHISKERS Se pripravlja za zrakoplovne tekme. — Russl Hosier, star 17 let iz Clevelanda, O., ki nam ga predstavlja slika, se je pridno pripravljal s svojim P-63 za zrakoplovne tekme, ki so se vršile v tem mestu. Vabilo na proslavo 30 letnice Slovenskega Doma na Holmes Ave. ,,obšlo 24, septembra ples»zgornji dvorani V nedeli° *_*£}** * "*** LOU TREBAR ORKESTER — VSTOPNINA 75c GODBA, PETJE, ČAROVNIJA in DRUGE ŠALJIVE PREDSTAVE lUiiiiiniHttm^ttttsii inmtmttinnmnrntmtttti iiiiiiiMisin in n m m ti ii mi “ Po programu banket v zgornji dvorani Po banketu ples v obeh dvoranah PETE SOKACH - HABAT ORKESTER Vstopnina za banket $2.00 — samo ples 76c VAS VLJUDNO VABI ODBOR. m«sstsinniiits«*inii*«»*ss's«**«*»*******»iun»n*»**«ni.w