tn frasaikef. j iaJJf fiudtj* ud HalMsfa. .TKAB xxvm- Usta j« HjOt PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote UrvdniAki ta upravnilki prodrl. Mft7 8. Lawnda!« 4v« OfftM of PubltcaUoo M6T South UwDd»U Ati TaJapSona. Rockw*H 41HH ZSTZ 'STSŠL^fiZJrVS!!. CHICAGO, IU<.. TOKKK. 24. SEPTEMBRA (SEP. 24), 1935. Sufcaertptloa 11.00 Turlj. ftTK V.—N T M M K H 186 lussolini predložil nove pogoje petorici Lige narodov loteva velik kot abesinskega ozemlja in druge koncesije. Fašistični tisk naglasa, da je vojna potrebna za odstranitev nevarnosti, ki preti Italiji t strani Abesinije. Fašistični napadi na »••__1______ ___i___ •• ■ ■ AcecpUoca for ■uiling »t »pacial rtU of po.t»y« prorldad for ti U0«. Act of Ort. «, 1917, authorii.d on Jon« 14. Iti«. - -----------f " ------—— ua Anglijo odgovorni za koncentracijo britskega bojnega brodovja v Sredozemskem morju. Nemčija se ne bo vmešavala v italijansko-abe-liniki konflikt ' Imeva. 23. sept. — Odbor pe-__ na zborovanju Lige naro-"je danes zavrgel Musaolini-pojcoje za mir v Afriki, je s tem dokončal avojo i in zdaj je svet Lige na na vrsti, da ae posluii {lena kovenanta, ki določa rije za napadajoče države, sno je Abesinija informi-Lijfo, da je z nekaterimi ki sprejela mirovni načrt petorice kot bazo za na-■ja podajanja. ra, 23. sept. — Diktator olini je predložil nove pogori narodov glede poravnave med Italijo in Abesinijo. oji določajo tri fundamental-iipremembe mirovnega načrta, rega je komitej petorice v j Lige narodov predložil I-pretekli teden. Ako Liga obri teh sprememb, se Mus-oi sploh ne bo pogajal z njo. |Xussolini zahteva večje teri-rijalne koncesije. Poleg Oga-in Danakija hoče imeti veko« ozemlja zapadne Abesi-ki naj bi zvezal Eritrejo z insko Somalijo in odrezal nijo od Sudana. Abesinija imeti rawn skozi Eritrejo in ita-o Somalijo, kar rfomeni n&ko kontrolo nad zuna-trgovino Abesinije. Abesin-eeRar mora razpu«£iti polo-ivoje armade, druga pa mo-pod kontrolo Italije. Ta matična poteza je vznemiri-delegate v Ženevi in ustvarila • konfuzijo. Večina je mne-da so pogoji nesprejemljivi, a Britanija ne bo dopustila, hi Italija ogražala Sudan, ako polasti ozemlja zapadno od J» Ahahe. Mussolinijevi po-►J'ttmir v Afriki določajo ve-tkoncesije ko prvotne zahteve * italijanskega protektorata »mije. Gotovo je tudi, da oe-Selaasie ne l>o pristal na te *MJ<\ ,rav bi jih Liga na- "» odobrila. ■UMolinijev odgovor ni spre-P ^tuacije in Liga narodov mr>rala zahtevati ugodnejše »i«1- Komitej petorice bo da-1 Razpravljal o Mussolinijevi !'Jdb'- V nekaterih krogih do-da bo Anglija popusti-J« prepričana, da Musso-"u' igovoren za svoje ak-J" pripravljen napove-l'0Jno tu(i' Veliki Britaniji, . ' to pomenilo ko-■J**uvega fašističnega reži- K ' FT I ' )*) , p a\ ^Pt. - MuHsolinijev (1'Italia" je objavil rk Prvi strani, v kate-da mora Italiji žrt-fe^ « "lih vojakov. K *J0Jni material, da od-1 " • 'k*varnost, ki ln«ja italijanskim Sfeti p ti AU- Uv,r, * 1 U "s vzhodni Afriki. Ta m''rM biti odstranjena ' v°Jno ministrstvu armado fante v sta.\>-1 :<'! Te bodo vežbali ''»I i ko časa, da do-starost 21 let, da r" za vojno službo. - pt. — Predatav-1Jh*k "rada je včeraj N, mčija ostala "fc r a v italijansko-"'»nfliktu. Hitler ne • k«r h*»če imeti • * učaju izbruha -* z*vzela sličnoiita-' ^tnitene drlave,M je ' r^Ktavnik. "Mi či konflikt in v tej smeri bomo vodili naše korake." Na vprašanje, ali bo Nemčija prodajala orožje Italiji in Abe-skiiji, je predstavnik odgovoril, da Nemčija ne bo tega delala, ker potrebuje vse orožje za svojo armado. London, 23. sept. — Zunanji urad je objavil komunike, v katerem pravi, da so napadi na Anglijo v italijanskih Časopisih, ki jih kontrolirajo fašisti, odgovorni za koncentracijo britake-ga brodovja v Gibraltarju, ob otoku Malti in ob drugih strate-gičnih pozicijah Sredozemskega morja. Premier Stanley Baldwin se je včeraj vrnil v London in sklical sejo kabineta. Vršila se bo v torek in razpravljali bodo o novi situaciji, ki jo je povzročil Mussolini s svojim odgovorom Ligi narodov, v katerem je zahteval velike koncesije v Abesi-niji. London je dobil zagotovilo, da Mussolini še ni zaprl vrat v zvezi s pogajanji za mirno poravnavo afriškega konflikta. Addia Ababa, 28. sept. — Telegrami, katere je prejel cesar nobenega izhoda dft -—*.-«-»-. , . ,, , , omroie to nuncn \n eivnicga dna, so ga navdali z upanjem, da je še možna od vrnite v vojne z Italijo. V koncentraciji britskega bojnega brodovja v Sredozemskem morju vidi dokaz, da bo Anglija stopila na prste Mussolini ju, ako bi hotel iti predaleč, vendar pa je podvzel potrebne korake, da se zavaruje proti nenadnemu sovražnemu napadu iz zraka. Odredil je ojačanje oborožene sile na strategičnih pozicijah in podvzel druge korake v svrho obrambe proti nenadnemu napadu s strani italijanskih vojaških letalcev. Selassie še ni formalno sprejel mirovnega načrta komiteja petorice in čaka, da dobi vse podrobnosti načrta. On se boji, da bi načelnik mednarodne komisije, kakršnega predviduje načrt, lahko postal vrhovni komisar Abesinije, kar bi pome-nHo konec neodvisnosti. On vztraja na stališču, da mora A-besinija ohraniti svojo neodvisnost in integralnost in ne bo sprejel nobenega 'kompromisa, ki bi utegnil zmanjšati njegovo oblast, kar bi lahko rezultiralo v italijanski kontroli Abesinije. Ponešrečen pre- komorthi polet Ballinrobe, Irska, 28. sept. — Felix VVaitkus, litvinski letalec, rojen v Ameriki, ki je v soboto poletel iz New Yorka proti Kov-nu, glavnem mestu Litvinske, je moral včeraj pristati na Irskem z razbitim letalom. VVaitkus k sreči ni bil nič telesno poškodovan. Senator Letvis bolan v Moškvi Moskva, 23. sept. — Senator J. Hamilton Lewis iz Illinoisa, ki se nahaja na obisku v Sovjetski uniji, je zadnje dni nevarno zbolel. Napadla ga je pljučnica. I a* wi* ima na razpolago najboljše ruske zdravnike. Vodja katoliške porodne kontrole ima &ina! Chicago. — Dr. I>eo J. Latz, velika katoliška avtoriteta za "ritmiško metodo" kontrole porodov, jt zadnji petek dobil sina. Domače vesti Se dve nesreči v rovu Strabane, Pa. — Nesreči, ki je zadela Markota Tekavca, je čez pet dni sledila druga, ki je zadela Johna Kosmača in Franka Gorupa. Oba sta bila ponesrečena dne 17. septembra v premogovniku National Mine No. 8 v Muaeju, Pa. Na Kosmača in nje-njegovega tovariša, Litvinca po narodnosti, ki sta operirala stroj za izpodrezavanje premoga, se je zrušila plast kamenja, ki je Kosmaču strla nogo nad kolenom, Litvincu pa zlomila hrbtenico. Frank Gorupa so pa vozički stisnili in mu prizadjali težke notranji! poškodbe. Oba ležita v bolnišnici St. Francis v Pittsburghu, Pa. Kosmač je član društva 138 SNPJ in član kli/-ba JSZ, Gorup je pa blagajnik društva 517 SNPJ. Marko Te-kavc je bi zadnje dni že drugič operiran in zdaj so mu odrezali nogo v kolenu. Nov grob v Clevelandu Cleveland. — Zadnji petek je umrl Ignac Golob, lastnik restavracije, star 58 let in doma iz Sela pri Mirni na Dolenjskem. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča ženo in štiri o-troke. Bil je član društva št. 5 SNPJ. Miiwauške v en t i Milwaukee. — Zadnji četrtek je umrl Frank Ivančič v sana-toriju Muicdale, kjer se je nahajal tri leta Star je bil 47 let in doma iz .Drežnice pri Kobaridu na Primorskem. Tu je živel 23 let in zapušča ženo in hčerko.— Avto je težko pobil rojaka Ant. Vurcerja, ki se nahaja v bolnišnici z zlomljeno nogo in težko rano na glavi. — Frank Mar-keljc se je ponesrečil pri delu na strehi. Dimnik nad njim se je podrl in na glavo mu je padla opeka, ki ga je težko pobila. Odpeljali so ga v bolnišnico. — Zadnje dni je neki divji avtomo-bilist zavozil svoj avto v "porč" hiše Antona Tratnika in ga |*>-drl. Na "porču" je tisti čas spal Frank Garza, kateremu je pri Fašistične demonstracije v Franciji 21 oseb ranjenih v spopadu s komunisti Para, 23. sept. — Okrog 250r 000 članov fašistične organizaci-Croix de Feu (Ognjeni križ) se je odzvalo pozivu na mobilizacijo, katerega je iidal polkovnik Francois de la Rocque, načelnik organizacije, ki hoče |>ostati fašistični diktator Francije. Fašisti so se zbrali v gozdovih in na poljih, da ugotove, kako hitro morejo organizirati svoje sile. Velika karavana avtov je ponoči okupirala ceste z namenom, da proslavi obletnico zmage ob Mami. O"tem so bili poučeni komunisti, ki so zunaj mesta Caen potresli cesto s črepinjami razbitih steklenic. Komunisti so tudi napadli fašiste in pri tem so bili štirje težko ranjeni, 17 pa je dobilo lahke poškodbe. Do spopada je prišlo tudi na političnem shodu, ki ga je sklica, la Kmetska fronta v Bloisu. 0» krog sto komunistov je vdrlo v dvorano in sledil j« pretep, v katerem je bilo več oseb ranjenih. V akcijo je bila poavana žandar-merija, ki je razpršila razgrajače. "Ljudska fronta (komunisti in socialisti) izziva boje, ampak mi ne bomo šli v njeno past", je rekel polkovnik Rocque na Štirih shodih, ki jih je sklicala njt*-gova organizacija v bližini Pariza. Drugi fašistični shodi so sc« vršili v Marseillesu, Angoulemu, Bordeauxu, Tarbesu, Saint-Eti-ennu, Nancyju in Clearmont-Ferrandu. Deset tisoč fašistov je zasedlo gozdove v Renlisu,TJfr so prebili noč pod drevesi. Fašisti so navdušeno pozdravili svojega voditelja, ko se je prikazal na odru In izjavil, "da mi se ne bomo borili, dokler ne pride čas masne mobilizacije, ampak potem se bomo bojevali kot celota." sunku zlomilo dve rebri. Avto-mobilista je ta špas stal $100 poleg stroškov. — Poročili so se: Jos. Kodrič in Helena Može, Frank Semrad in Dorothy Strelov, Elmer Hart in Stephania Sušnik ter Foster Hill in Ag-1 nes Klobučar. TRGOVCI S SMRTJO' KUJEJO VELIKE PROFITE Pri odiranju vlade jim gre na roko generalni stab NYE ZA NOVE ZA-KONE WaNhington. — Da se gradnja vojnih ladij najbolj izplača "trgovcem s smrtjo", ladje-gradniškim baronom, je razvidno iz mastnega kontrakta, katerega so zadnje dni dobili od mornaričnega departmenta ta zgraditev 12 bojnih ladij. Vlada bo zgradila 23 novih ladij — vse za mir! — od katerih bo najst manjših zgrajenih v vladnih arzenalih, dvanajst, med temi vse večje, pa v privatnih ladjedelnicah. Kar je pri tem naj bolj značilno, je to, da so družbe postavile veliko višje cene za enake ladje kakor so jih zgradile leta 1933. Kljub temu jih je generalni Štab odobril. Izjema je la ena križarka, za zgradnjo katere pa ponujena cena ni bila razmeroma nič višja ko za ostale ladje. Ko je o cenah izvedel podpredsednik kotlarske unije W. A. Calvin, je pri mornaričnam de-partmentu takoj vložil protest, češ, da so odobrene cene previsoke. Calvin bazira svoj protest na argumentu, da se cene materialu niso dosti zvišale v zadnjih dveh letih, plače delavcev pa nič. Newport News Shipbulkling korjM>racija je na primer lets 1033 dobila pogodbo za tgradi tev dveh ladij za prevažanje ue. roplanov. Tonaža vsake ladje Je 20,000, pogodbena cena za vsako pa 19 milijonov (za bojne ladje je denarja na koše; bur> bonci nič ne protestirajo proti tej potrati). Zdaj je dobila pogodbo za zgraditev sličue ladje. Ladja bo sicer pet tisoč ton lažja, ampak cena je 20 milijonov 737 tisoč dolarjev ali $1,737,000 vač kakor pred dvema letoma za pet ton večjo ladjo. eV<- pa ostala porot nlka. Poleg teh Je bil izvoljen za novega odbornika, direktorja a tletlke, John Oblak. Prihodnja konvencija b« v Sheboyganu, VVIs, M«d onimi, ki so brzojavno pozdravili konvencijo, sta bila tudi Proletarec in tajništvo Jugoslovanske socialistične zvt*ze. Spaneki fociališt obsojen na o§em milijonov pezet! <>vid«»o, Španija, 23., sept. — Javler Hijeno, urodnik soclali stičnega lista Avam-f, je bil te dni po vojnem sodišču obsojen v plačilo 8,620,000 pe**t kazni, ker se je udeležil vstaje v lanskem oktobru. Ker Bueno ne bo nikdar v stanju plakati ti* ogromne vsf>-te, pomeni ta obnodba zanj dosmrtno Ječo. Aretacije katoliških duhovnov v Nemčiji Berlin, 23. sept. — Nacijska policija Je včeraj aretirala katoliškega duhovna Naala, urednika Akofijskrga I i h t a v VVucrzburgu in |>oleg nJega (ha direktorja tega tinta ftkofijski Uit je zdaj pod kontrolo narljnkih cenzorjev. Hrvatje v Franciji izgubili apel VhM, 23 sept. - Trije Hrvatje, ki »o obtoženi sodelovanja pri atentatu na jugoslovanftkttga kralju Aleksandra, so zadnjo *o-lx/to izgubili priliv pred franeo-«klm prizivnmt »»ališom Hrvat* je lUji/, Kralj Jh Poapišei no ae pritožili, da mi trt se diakri-fninanj. Spet »to ubitih na ceštah ob koncu tedna <9it< a*' Zadnjo itoleito in ____ : . Milijuro »tr.id.ijo wb< i/o»mIjm. ( Sun al J« ne«le|jo Je bilo N|**t okrog ato o-aeb ubitih pri Svtomobllaklh ne ■rečah v 24 državah l aije. TERORIZEM SPREMLJA STAVKO OBI-RALCEVBOMBAŽA V Alabami so vigilanti ubili že tri stavkarje DELAVCI SE TRDNO DR2E Montgonu«ry, Ala__(FP)~V tekoči stavki obiralcev bombaža v tej državi so vigilanti do tega poročila ubili že tri zamorske voditelje stavke. Toliko trupel so namreč našli v grmovju in gosdovih, kamor vigilanti navadno vlačijo svoje žrtve, navadno žive stavkarje, kjer jih Imrbarako pretepajo ali celo u-bijejo. Vigilanti ne prizanašajo niti belopoltcem, ki so člani Share Croppers unije ali pa samo njeni simpatlki. Pretepajo in terorizirajo jih prav tako neusmiljeno kakor "nlgre". Med najdenimi ubitimi atav-karjl so Jim Merlvvether, Joe Binney Johnson in Kd Bracy. Meriwetherja so vigilanti ubili doma pred kolibo in truplo potem odpeljali v neki Jarek. Isto-časno so njegovo ženo obesili v koči in jo mučili. Ko so Jo odvezali, so pobrali truplo njenega moža, ga odbijali na samoten kraj In potem šli do nekaterih drugih stavkarjev. Terorizem najbolj divja v o-krajema Lowr»das In Montgome-ry, ki sta središče stavke. V Selml so vigilanti pretepli do smrti VVillle Kosterja. ki je preiskoval razmere za Mednarodno daUvsko obrambo. Privatna policija Tennessee Coal A Iron kom pa nI Je je pa hladnokrvno u-strellla Sama Chlldsa, člana International Union of Mine, Mili A Kmelter VVorker*. Kljub grozovitemu terorizmu ae stavk ar j i dobro drže. Zbirajo se na tajnih sejah unije, V nekaterih krajih sk'jia zdrobiti stavko relifna administracija, ki v to svrho — za transporti ran Je skehuv rabi vladn« trujte. "Klientom" plantažniki plačujejo po 50c od sto funtov nabranega bomImta in dajo eno kosilo ua dan, relifna administracija Jim daje pa običajni rctlif. Stavkarji zahtevajo v nekaterih krajih en dolar za sto funtov nabranega bombaža, v drugih pa en dolar na dan. Običajna plača po vsem bombažnem paau Je od 35 do (15 centov za sto funtov. Odkar je izbruhnila kri-žaata alavka, ao V nekaterih krajih plantažniki zvišali plače. V okolici l amo Hill, okraj Tal-lapoosa, plačajo 75c za sto funtov in dva koaila na dan, kar je približno toliko kakor zahteva unija. Iv l.etobatrhee, 25 nul J oataV' Ija policijskega magiMratnega sodniku L. Jenkinsa za "ex of-ficlo" tujrilku-biugajnlku vsake zarnorak«' organizacije. Vse or-ganizacije mu morajo izročiti člariako listo in blugajno. Mitua< jjh v Arkanaasu ni dosti drugačna ko v Alabami. V Arkunauau je proglanlla stavko Southern 'lenarit Farmirr* unija, Zahteva "lično, mezdo ko Hhare ' ropi era unija v Alaha mi. Terorizem je zadnje <"aae v tej državi (Arkansa*u) nekoliko ponebul, ker ao se člani far-marak« mije organizirali /m odbijanje \igilantov. Vigilanti pu ne prizanašajo niti planta/nikom. Ko je Herman Hrhruder blizu Mark Tree-Ja prkil plačevati (»o 75c za *to funtov nukruriega bombaža, so ga vigilanti prlailtli, da je znižal plačo ad br aetf-a44raaeM u4 »Uaiad Naa to« aa vaa kar Im« atfc a Uato* i PKOKVETA UIT-H Ca. UvaSaU A »a.. CMaa#a. nitaato MIIMI or TNB PBDBBATBD Pl 138 Datum v <*l**alu. na prtm-r lAui. II, I tU j toni aa aaatovu »osaanl, da laai to a lan aatalsa. PanovN« to »ra*o4aaao. da aa vaa Mat Glasovi iz naselbin a .i ■ Zanimive beležke Delavci, oddajte svoje glasove ni popolnoma nič drugega, kakor delavskim kandidatov! IhAi valaca "Pobijanje krize" Roosevelt je bil izvoljen v veri, da poblje ekonomsko krizo v Združenih državah. Prejšnji predsednik Hoover ni storil nič v prvih treh letih krize, da bi bil vsaj omilil to kapitalistično katastrofo; njegova vera je bila, da je krizo poslal Bog in edini Bog jo more odvzeti. Roosevelt je pa bil drugačnega mišljenja. Napovedal je celo vrsto federalnih ukrepov, reform, za gospodarsko okrevanje Amerike. Beseda "okrevanje" je padala kakor železni bat na nakovalo vsak dan njegove volilne kampanje, padala je po njegovi volilni zmagi . in tolče še danes na ušesa in oči obupanega ljudstva. Beseda "okrevanje" grmi že tretje leto, toda resničnega okrevanja za to ljudstvo še danes ni nikjer. Razume se, da "okrevanje" je pomenilo in še danes pomeni, da se Združene države Izvle-čejo iz krize in se vrnejo nazaj v "dobre čase", ki so baje bili pred krizo. Rooseveltov program okrevanja ni nikdar pomenil onih ekonomskih in socialnih reform, ki bi izkore-nile prave vzroke krize in s tem preprečile vsako takšno nadaljnjo krizo. Kar je Roosevelt hotel in hoče še danes, je to, da bolni in razjcdeni kapitalistični sistem Amerike spet ozdravi in normalno, to je po starem funkcionira. Rooseveltove reforme so res prišle. Dvoje kongresnih zasedanj jih je napeklo cel kup. Eksperimenti na vseh koncih in krajih, ki stanejo milijarde dolarjev. Banke so bile po-krpane, dolarska valuta revalulrana, zlato in srebro podržavljeno, posojila farmarjem in hišnim posestnikom uvedena in milijoni dolarjev so deževali za razne eksperimente, ki so imeli omiliti brezposelnost. Pustimo zdaj vse drugo in ozrimo se na te eksperimente za pobijanje brezj>oselnosti. • Najprej je prišla "dola", direktna podpora v gotovini ali potrebščinah. "Dola" je pomagala le toliko, da je milijone delavskih družin komaj in mizerno eksistlralo. Nato so prišli delovni projekti pod oznako CWA, ki pa so padli v vodo; prišle so delovne armade mlade-nlčev OCC, Oj> pričetku tega so bili vsi eksperimenti prvih dveh let zs pobijanje brezjio-selnosti opuščeni, razen armade CCC. Začela im' je nova relifna politika. Kongres je dal brez malega |>et milijard dolarjev za to novo relifno politiko. Na podlagi te politike ima odpasti federalni relif. Kar Je "neupoaljivih", to je prestarih in drugače nezmožnih brezposelnih delavcev, naj odslej države same skrbe zanje, kar je pa upoa-Ijivlh, imajo, biti upoaleni pri relifnih delih, katere financira federalna vlada. Vse kaže, da je to zadnji Rooseveltov cks|>eriment za "odpravo" hrez|>oaelnosti. Najnovejši jaijavi dokazujejo, da ta eks-|M»riment ni nič bolji od prejšnjih zs brezposelne delavce in v mnogih ozirih je še slabSi. Relifna tlela ne bodo prav nič vplivala na splošno okrevanje privatnih industrij, na drugi strani ne bodo dvignila kupne moči u-|x>s|en« delavske mase, kajti mezde so sramotno nizke. Pred nekaj dnevi je bil hud sjMtr v Rooseveltov! oficielni družini zaradi tega eksperimenta Notranji tajnik Ickes je zahteval, da večji del relifnih projektov pride |*»d njegovo upravo PWA, katera uključuje velika in več ali manj trajna javna dela; ta dela bi stimulirala večjo aktivnost v težkih industrijah in delavci pri teh delih so plačani |m standardnih mezdah. Na drugI strani je relif ni administrator Hopkins zahteval, da pride večina relifnih projektov pod njegovo upravo WPA, katera je bolj začasnega pomena, dela se imajo hitro izvrAlti in delavci InkIo nizko plačani. In Roosevelt »e je zadnje dni odločil za Hop. I klnsovo zahtevo. To pomeni, da bo Hopkins goložili na mizo, da se sedaj po njej nabira prah. Naša cesta pa danes izg'edn, ko Jo je dež močno izpral, kakor kakšna kmečka pot v gozdovih. Je vsa izluknja-na. In ravno ko to pišem, eden tukajšnjih magnatov prevaža svojo gnilobo po njej, katera smrdi,' tla ti kar sapo vzame ml smradu, ir) to še v velikanskem truku ter še bolj uničuje že tako ničvredno |K»t, ali če hočemo — cesto. Mestna administracija se izgovarja, da jim ne da vlada denarja menda samo zato, ker so oni republikanci. Nekaj bo pač resnice na tem, vemo pa tudi, da go*|H>dje prav radi zataje, ko prejmejo kaj denarja Ob zadnjih vo'itvah so nam obljubljali tlakovanje in trdili, da je te nekaj tisočakov na strani za pričetek. Potem smo sliAali, (ia so hoteli vtakniti tisti denar v no-VO mestno hišo, zs katero so se Izrekli volPci, da se gradi, In je tudi še ni ter bo prav gotovo vzela desetletja, prej ko jo bt>-nio videli dograjeno Nemo tudi, da so lansko leto tiafci okrajni molje iste (Htlitične stranke, med njimi eden iz naše na*e'bine, popolnoma odvrnili vsako finančno pomoč od demokratske vlade v VVashingtonu ra javna tlela v okrau Cattaragus. Nadalje nam je tudi mano, ti« vse to republikansko ftvitganje vlečejo obresti od denarja? Ne kega dne bo menda tu zavrelo in bo prišlo do preiskave gospode! Slovani imamct tu okrog 300 glasov ter ob volitvah precej štreno mešamo tem našim zastopnikom v naselbini, kateri nas poznajo samo ob času, ko priredimo zadnjo veselico pred volitvami. Na led so nas (ne mene, speljali že dostikrat in temu bomo morali narediti konec. Za kozarec piva se ni treba več tem politikom prodati, rojaki, če hočete, da bomo vsi skupaj deležni, do česar smo kot davkoplačevalci upravičeni. Po volitvah samo godrnjati tudi ne pomaga. Drugega nam ne ostaja, vsaj po mojem mnenju, kakor da se združimo Slovani —-• skupaj or-ganizirajmo en politični klub ter začnimo resno ukrepati za naše interese. Tega si ni pisec izmislil, nego je slišal govorice med raznimi slovanskimi skupinami zadnje čase, še celo med našo tukajšnjo mladino. Ideja je dobra ter jo priporočam davkoplačevalcem v razmišljanje. Sicer ni veliko 300 glasov, toda moramo pomisliti, da je naša naselbina zelo majhna in s toliko glasovi se lahko pripeti, da dobimo boljše može v mestno hišo,, kateri bodo gledali, ne samo za svoje politične podrepnike in tiste, kateri jim vse neso na nos kar slišijo, ampak za vse svoje prebivalstvo v mestecu, brez o-zira na narodnost ali polt. John Matekovich. lom" ni mogel nič napraviti. Tam smo, kjer smo bili, le vpiitja je bilo dosti. Pač, dobili smo še nekaj: večje davke, oderuške cene živežu in večje priganjanje v tovarnah. Sedaj, delavci, pa več pozornosti ! To industrijsko preganjanje in šikaniranje vseh vret ee bo nadaljevalo toliko časa, dokler ne bodo ameriški delavci toliko pametni, da se oklenejo prave organizacije, s pomočjo katere bodo laihko diktirali delodajalcem svojo politično organizacijo, ki osvoji zbornice in urade, kateri bi dajali legalni pečat delavskim pogojem. To je edina pot, s katero si delavstvo lahko pridobi svoje pravice in iznebi suženjstva, krize, vojne in drugih kapitalističnih nadlog. Vse drugo je le podaljšanje krize in trpljenja delavskih mas. Glavna naloga delavcev naj bo, da dajo svojo politično moč delavskemu kandidatu. Čeprav gremo poraženi iz volilne borbe za delavske pravice, je to bolj častno, kakor pa če gremo zmagoviti za sistem, ki tira deželo v fašizem, delavstvo pa na beraško palico. Več o tem v nedeljo popoldne na slavju 30-letnice SDD na Wa-terloo rd. Delavci, če se zavedate, da ste delavci in ne samo mišični stroj kapitalizma, tedaj posetite to važno prireditev. Anton Skapin. Pred volitvami v metropoli Cleveland. — Volilni cirkus in _______________ "merry-go-round" sta zopet pri- »ta in dolgočasna zima bo kma- Aktivnoati v Slovenskem domu Hharon, Pa. — Čeprav so nam vremenski bogovi poklonili pravo poletno vreme, vendar moramo reči, da se zima bliža. Ta pu- šla v Cleveland. Na cirkuški "vajgen" se je skobacala cela armada županskih in akierman-skih kandidatov. Ko človek posluša te kandidate, dvomi, da bi bilo celo v Rusiji toliko in takih "revolucionarjev" in borcev za delavstvo. "Merry" je spretna cirkuška igralka in pravi, da bo dala "free ride" vsem volilcem, ki bodo volili njene kandidate, pa bili že republikanci ali demokrati. V Ameriki je zelo popularna na- lu tukaj. Zatorej moramo že sedaj misliti na nekako razvedrilo in zabavo. Čitanje dobre knjige in časopisov je zelo dobro zdravilo zoper dolgočasje. Tudi liter dobrega vina in mesena klobasa ali prekajeno pleče prežene ljudem slabo voljo. Kaj pa kegljanje? Jaz bi mislil, da je tudi to precej zabavno! V Slovenskem domu nameravajo ustanoviti kegljaške tekme. Katerega veseli, naj se priglasi pred 1. oktobrom v Sloven- —Fadaratad Pleturaa. Senator Huey Long, katerega je nedavno ustrelil mlad zdravnik v palači državne zbornice v Louisiani. skem domu na voglu French in Baldwin cesti. Kolikor več bo tekmecev, toliko bolj bo zabavno. Za nadaljnja pojasnila se obrnite na predsednika Slov. doma Franka Steiblayja. Tudi več drugih ugodnosti za dolge zimske večere se dobi v Slov. domu. Pridite, da se pogovorimo, obenem pa tudi lahko malo "zamr-jašamo", da bo prej čas minil. Oh, na najboljše bi bil pa skoraj pozabil. Na 28. septembra namreč priredi Slov. dom prvo plesno veselico. Da bo prav flet-no na tej zabavi, naj vam povem, da je odbor obljubil dosti pijače in jedače, pa tudi dosti brhkih žena in deklet bo. Te zelo rade poskočijo in jih je že sedaj pete srbe. Godba bo pa taka, da bo vam še drugi dan po ušesih zvenelo. Igral bo Umekov orkester iz Girarda, O. Vstopnina je zelo majhna — samo 26 centov za moške in ženske al 50c za par. Slovenski dom vab rojake iz bližnjih naselbin, da se udeležijo te prve zabave letošnje sezone. Ako bo udeležba velika, bo tudi zabava fletna. Ravno včeraj smo imeli mestne volitve. Žal, da ni nobenega Slovenca med izvoljenimi. Nameravali smo nominirati za mestnega svetovalca predsednica Slov. doma Franka Steiblay ja, da bi imeli v mestni hiši vsaj enega, ki bi nas zastopal. Mož pa ni smatral, da je čas primeren "n ni hotel prevzeti nominacije. ^o smo bili Slovenci zopet enkrat pozabljeni, kar se pa v bodoče ne sme več zgoditi. Požuriti se moramo, da bomo pri prihod njih volitvah dobili vsaj enega zastopnika v mestno zbornico. Frank Okoren, zapisnikar SD. LISTNICA UREDNIŠTVA Broughton, Pa., J. D. — Zadeva je prestara za javnost. Rudarska pogaja« n ja se nadaljujejo Kompromis bo skrpucali ;___^ ' ■ PaSarataS Plrturaa Hr t ka bojne l.dja R: mil Ir*. ki je nedavno trMs s kom nemake parobrodne druihe v hlliinl obrežja Anglije, nemški mornarji ao bili pri knlisijl obiti. parni Trt je Uaahington, D. C., 23. rept — Tisoče rudarjev na polju mehkega premoga danes počiva, medtem pa so se zastopniki premogovnih baronov in rudarske unije United Mine Workers of America ponovno sešli ob dveh popoldne, da dosežejo kak sporazum v pogajanjih za novo mezdno pogodbo. Včeraj ao pogajartja trajala ves dan, vlekla so se do polnoči, ko je potekla stara pogodba in do treh zjutraj, a brez kakšnega rezultata. Nova pogodba bo kompromis. Včeraj ao popuščali na obeh straneh in vsekakor bodo še. Leais in ostali predstavniki rudarske u-nije so opustili trlde*eturnfk In privolili, da rudarji še nadalje delajo 36 ur v tednu: operatorji bo pa pristali na 50 centov mezdnega po viška pri dnevnih mezdah. ne morejo se pa zedinitl glede plačila za delo od tone. Zahtevajo lOc več in operatorji so danes zjutraj ponudili največ šest centov poviška. IVi p'ačah ra akordno delo znaša diferenca tri rente. ' Atomi v drobcih . Eni »»jveijih nalog, ki ,i jih . d«rn. inanort, je droblimi. ., ' ■ nom. d. 3 sprostila ogromnt um! 2 Je narava ekril. v U „„ !'^ W , »"»vi. i„ Jih dala dr°' Znanosti je ie davno znam, ri. . . najmanj.! stavni deli IZ so sam. sestavljeni iz ie m«" 4"h H? glavnem is tako svanih atom k h £S?V' protonov In tako zvanih elektrot - t', okoli protonov kakor plan"' okr« " •onca. Ce se posredi zdrobiti toL?* protoni in elektroni, elektrone vo^ " daj se sproAda tista ogromna en«^ bU drži skupaj. V primeri . ta ™ J"/ vs. viri energije, ki jih poznam,, Tul Ijamo, zelo bedni. ,ror| Anglež Rutherford je bil prvi ki m„ spelo zrušiti to zvezo na umeLT^Vl jem laboratoriju je bombardiral atome ki i premer znaša komaj desetmilijardni del m metra, z isto tako majhnimi izstrelki k r izstreljujejo rsdioaktivne snovi že m nsn sami. Pri tem umetnem bombardiranju bil navezan tako rekoč na slučaj, kajti m Joni in milijoni bomb odletijo brez haska če končno zadene kakšen izstrelek, tedaj zd bi atom snovi, ki jo hoče eksperimentator i zdrobiti. 1 Rutherfordovo metodo, ki je pomenila p vi prevrat v moderni znanosti, so pozneje popolnih, m#d tem pa so se naučili uporabi namestu radioaktivnih snovi visoke in 'i višje eletktrične napetosti. V Berlinu »o lali takšne poskuse z napetostmi treh do rih milijonov voltov, ta rekord pa so kaj ki lu prekosili Američani v Schenectadyju, kjer spočetka proizvajali toke 8 milijonov in pi koncu lanskega leta celo 10 milijonov volt Pričakovati pa je 'bilo, da se znanost niti tako silnih električnih tokih ne bo ustavi res sta pred kratkim dva učenca prof. Ruth forda, fizika Walton in Coocroft, jela razdii atome s pomočjo tako zvanih porcelanski pov in z napetostmi 16 milijonov voltov, tej točki smo se trenutno ustavili. Toda ti us-hi so dali prof. Rutherford u na kongresu f kov, ki se je vršil te dni, polno pravico do slednje zanimive izjave: "Ni več daleč čas, ko se bo preskrba ener sveta lahko odpovedala premogu. Odprla se notranjost atomov in ž njo bo narava pod srečnejšemu človeštvu energijske zaklade meri, ki jo danes komaj slutimo." ar Leteči človek na Na letališču .Rebstocku pri Frankfurtu Meni je izvršil komaj 20 letni letalec Dennt prvi polet z mišično močjo. Pri prvem po« su je letalo, ki sta ga zgradila inženirja seler in Villinger, opravilo progo 1% m v šini 1 m, pri naslednjem poskusu je Dennl dosegel že daljavo 235 m, isto tako v višin m. To je za začetek vsekakor velik usp posebno če pomislimo, da niti Writfhtovo lo z motorjem ni doseglo pri prvem poletu sti večjega uspeha. Dennbeilov aparat ni stroj, ki bi si ga vek privezal, kakor je bilo z dosedanjimi tali v podobne namene, temveč se na zunaj razlikuje od modernega jadralnega letala pa majhen propeler s premerom kakin metra, ki ga letalec žene z nogo, kakor k< Start se izvrši s pomočjo 20 m dolge gum vrvi, ki jo pilot v 8 do 10 minutah sam nsp Potem stopi v aparat in ga sprožijo v višif V tem trenutku stopi v akcijo pogon na Pri poskusnih poletih se je Dennbeilovo i dvignilo sprva v višino nekoliko metrov tem je nadaljevalo pot v višini enega met Pri drugem poskusu je napravilo celo vuljo- Pobudo za Dennbeilove poskuse je d* gradni natečaj frsnkfurtske Politehnične d be, ki je rszpisals 5000 mark za pelft.» ško mišično silo, pri čemer bi moral ♦ opraviti določeno, 500 m dolgo progo tj» nazaj, skupaj torej 1 km. Razpis je vHJ»' 2. septembra, a ga bodo gotovo ;> inijs Dennbeil pa, ki sicer ni opravil predpisan« i ge, dobi vendarle tolažilno nagrado, is nutek je pač najresnejAi kandidat za \* < grado, z nekoliko izpopolnitvami "vojegij la bo skoraj gotovo dosegel in p» ssno progo. Dolga in kratka zasedanja k< gresa ^ Ravnokar zaključeno bilo izredno dolgotrsjno Kdo ^kk«. ^ dolgo nsj traja Besedenja' - * r J sklicuje parlament, ga more razpustita Ne tako v Združb drta^ ameriški ustavi je kongres neodN >« r f federalne vlade. Predsednik «» ^ pustiti. Sestane se vmsj pe enkrat potem je stvar obeh zbornic Kongresa čiti. kdaj naj se sesedam* zak:* ^ Čutit' obe zbornici (Houae in Senate ► * razumeti, ima predsednik prs' „ »k> ji« • Izmed vseh zasedanj kongres« ^ 30 od 171 od leta 1789 d<> d.r~ ^ daljša kot ttdnje zased^k^no ^ le zasedanje je bilo med **1 ^ predsednikom WHeenom, r jale neprenehoma 1*77 dni.-'*"- pK 24 SEPTEMBRA. "" ftOSTITil Vesti s Primorskega Uiošaja žetev M uradnih podatkih, ki ao fiZ shrani, j« pričakova- Vtofctošnja žetev v deželi ^jša nego j« bila lan-Ti-i .e bilo posejanih 27,-, pšenico, 2,922 z ržjo, ji ječmenom in 3,310 ha z , površina posejane zem-jetos narastla, Uko da je 38,277 ha na pšenico, M rt, 5,607 na ječmen in nI 0ve8. Lani je znašala 291,300 stoto v pšenice, rti, 56,860 ječmena in ovsa. letošnja pa znaša [Zidnih kalkulacijah 602,064 pšenice, 35,550 rži, 61,530 in 36,390 stotov ovsa. tega se je bati, da bodo "inatno padle, tako da bo __ prebivalstvo, kolikor še ^ toliko žita, da ga lahko hudo prizadeto, nepremičnin na Goriškem in v Istri Iflten centralnega statistič-urada v Rimu je v svoji dnji številki objavil zani-gtatistične podatke o jav-ibah nepremičnin na te-ju tržaškega apelacijskega in njegove reške sekci-ki obsega goriška, tržaško, pulsko in zadarsko po-o. Podatki veljajo z lan-Zanimivo je, da je šlo lliben od skupnega števila ničnin okrog štiri petine posestev in od teh je velika večina našim posestnikom, upno je bilo prodanih na dražbi 690 nepremičnin, i je obremenjevalo 16,455,-I lir dolgov. Od skupnega šte-i nepremičnin odpade 93 na 432 na podeželske in 67 ane nepremičnine. Obre-iv nepremičnin je bila raz-takole: na 6 nepremičnin dlo po 100 do 1000 lir na 55 po 1 do 5 tisoč, na 5 do 10 tisoč, na 234 po |*> 60 tisoč, na 21 po 50 do kk, na .'13 pa dolgovi, ki so li 100,000 lir. nepremičnine so bile pro-u skupno 13,028 lir. Velik izkupička je šel za kri-benih in pravdnih stroš-ni mogoče dognati, ko-j* od .tega zneska odpadlo 'tje dolgov. Izkupili pa so posestvih po 100 do 1000 gi 130 po 1 do 5 tisoč, pri po 5 do 10 tisoč, pri 218 po 50 tisoč, pri 26 po 50 do 'fooč in pri 24 so znašali tti preko 100,000 lir. U 300 ljudi več uradnih podatkih je na-itevilo prebivalstva v tr-loriški, pulski, reški in pokrajini meseca jull-301 oseb. Hodilo se je ■1545 otrok, umrlo 895 pililo 2547, izselilo 2896 l Ce ne zanesemo na po-[ uradnega statističnega Je štela vsa dežela kon-1.oslabšalo, .^•mo, ovelj-nik organov javne varnosti v Puli. V Trstu se je vršil te dni 4. italijanski nepiološki kongres, nu katerem se je zbralo večje število neploloiflov in zdravnikov zA otroške bolezni, Pulski poaredovalni urad za delo Jč te dni pričel najemati večje število kotlarjev, mehanikov in drugih delavcev, ki jih nameravajo poslati v vzhodno Afriko. V listih je urad v kratkem že dvakrat objavil posebne natečaje. Pred goriškim Nodiščem je bil obsojen 60-letni Krneet Zan-zi (?) na 500 lir denarne kazni, ker je po obtožnici prekršil do-ločoe kolektivne delovne pogodbo za stavbno delavstvo. Konkretno je baje od 14. do 26. septembra lanskega leta najel 15 delavcev, ki jim pa po oprav- ljenem delu ni izplačal njihovih mezd. Katastrofalna akaptoaija granate pod Sabotinom V bližini St. Mavra pod Sa botinom se je pripetila 5. sept dopoldne strašna katastrofa, k je zahtevala življenje treh nedoraslih otrok. Naravnost po naključju je četrti, ki je bil v njihovi družbi, ostal nepoškodovan. Včeraj zjutraj ao se odpravili 13-letni Lojze, njegov brat 15-letni Josip, njuna sestra 11-letna Angela Figlova ter njihov 13-letni bratranec Valentin Fi-gel is Št. Mavra v goro po stare izstrelke in drugo tako zarjavelo železo, ki ga je iz časov svetovne vojne še vedno mnogo na nekdanjih, bojiščih. V neki grapi pod Sabotinom so menda našli staro granato in jo skušal i razstaviti. Nastala je eksplozija in drobci granate so Lojzka, Angelo in Valentina strašno razmesarili. Najstarejši Josip je ostal po golem naključju nepoškodovan. Angela je bila na mestu mrtva. Lojzeta so našli smrtno ranjenega v nezavesti, Valentin pa je ljudem v rokah isdihnil. Na krike nesrečnih otrok so prihiteli kmetje iz bližnjih njiv ter takoj prepeljali Angelo in Valentina v vas, Lojzeta pa v Solkan in odtam v Gorico. Cim pa so ga v goriški bolnici sprejeli, je tudi on podlegel poškodbam. Se pozno zvečer je bil Josip Figel tako strašno vzne-| mirjen, da ni mogel prav ničesar povedati, kako se je pripetila katastrofa. V St. Mavru in po vsej daljni okolici je ljudstvo pod globokim vtisom nesreče, ki je ni mogoče pripisati neprevidnosti nesrečnih staršev niti kakemu drugemu takemu vzroku, marveč splošnim razmeram, bedi in pomanjkanju, spričo katerega morajo odrasli in otroci tudi po takih nevarnih poslih, da si zaslužijo skorjo kruha. Požar na Konkonelu V noči 5. sept. je nastal na Konkonelu v hiši Zore Zlogove požar, ki je do tal uničil vse poslopje. Ogenj je nastal na podstrešju okrog 22, Mre, ko so malone Že vsi prebivalci vasi došli k počitku. Zato se je o-; genj neopazno tako razširil, da je bila v plamenih že vsa stre ha, ko so ga ljudje opazili in poklicali na pomoč tržaške ga silce. Gasilci so imeli težavno delo, ker je manjkalo vode. Izpraznili so bližnji vodnjak in nato črpali vodo še iz drugega vodnjaka, vendar so se morali omejiti samo na lokalizacijo požara. Požar je uničil streho, podstrešje, majhno stano vanje pod nJim in še hlev, ki je bil v pritličju. Gašenje je trajalo celih 7 ur. Škodo, ki jo je napravil ogenj nesrečni po-sestnicl, cenijo na .16,000 lir. Radio v žepu Cudeši moderne tehnike na londonski razstavi. — En sam gumb ... pa nič hreščanja PK EPOV K DAN K KADOHTI Naš ženski svet sme biti zadovoljen, da ne živi v Avstraliji ne na Kifcajakem, naši go spodje si pa lahko čestitajo, da niso na Kubi doma. Avatrakanke namreč ne smejo v kopališče v kratkih hlačkah in tudi ne s hrbtnim izrezom; governer Jim Je predpisal kopalni kostum, ki mora segati od pleč pa tja izpod ko-len. Na Kitajskem so oblastva prepovedala trajno skodranoat, visoke pete, obleke brez rokavov, gola meča in barvanje nohtov. Se hujše je pa v Havanl na Kubi. Tamkajšnji župan- je namreč izdal ferman, da moški ne smejo brez klobuka na cesto. Kdor ae pregreši proti temu, roma v zapor. iftAh iti* London, avgusta. Bernard Shaw je nekoč rekel, da je razmah radijske industrije največje čudo sedanj« ga stoletja. Menda bo držalo Se pred dobrimi desetimi • let svet ni vedel, kaj je radijska industrija. Danes je samo Anglija vtaknila vanjo blizu ene milijarde funtov. Neverjetno In vendar si lahko predstavljate ta strmi razvoj: spomnite ae samo, kakšne so bile radijske "škatle" pred dvanajstimi leti. in kako izpopolnjene, okuan« in dragocene so danes; spomnite se, kateri vaš znanec je imel pred desetimi leti radijski aparat — in naštejte na prstih tiste, ki ga danes še nimajo. V Londonu imamo prav zdaj radijsko razstavo. Ce še niste videli take razstave, si je niti predstavljati ne morete. Na primer: radijski čudež številka ena: "Želite cigareto?" Brez pomišljanja sežete v ara-brno dozo, ki vam jo je ponudil ljubeznivi razstavljalec. Todu njej boste videli samo eno cigareto, in še ta je iz — lesa. S kajo ne bo torej nič. Pogledate natančneje in vidite, da se da ustnik odviti. Cigareta ni nič drugega kakor majcen kondenzator. Zdaj pa pritisnite še na neviden gumb —- in oglasil se vam bo ognjevit čardaš iz Budimpešte. Da, ta "cigareta" je del radijskega sprejemnika, tako majhnega, da ga spravite v tri telovniške žepe. Aparat z eno samo žarnico, nič večjo od cigarete, z glasovnim uravnalom in ustanovljalnimi gumbi, skritimi v cigaretnicl, spravite igraje v levi telovniškl žep, baterijo, ki dobavlja tok žarnici in anodi, ste si deli v desni žep. Dozdevna verižica za uro tvori zvezo med obema žepoma. In v levem gornjem žepu Je spravljen majcen zvočnik. Ce hočete slišati bolj oddaljene postaje vzemite srebrn "svinčnik", viseč na drobni, s svilo oviti žici n ga vtoknite v zemljo. Po tlej pritrdite drugo žico na razpet dežnik, h klavirju, postelji ali pa na električno napeljavo. Ali pa si kratkomalo oslinit« prst In ga položite na mali ko-vinastl vijak z napisom "A"; tako postanete vi sami antena. Ta aparat je "David" na letošnji londonski radijski raz stavi. Radijski čudež številka dve je "Golijat". Radi bi videli tole prekrasno izrezljano skrinjo od znotraj? P/oalm, zakaj ne I Recite samo: "Sezam, odpr se!" Poslušno se odzove vaši zapovedi in pokrov se počasi dvigne kvišku. Ce bi radi vede li, kakšen glas ima neki ta Iu-ksusni radijski gramofon, izvolite samo dvigniti roko, podrži-te jo za trenutek pred nekakim losenim lijakom in že se oglasi napovedovalec iz Milana. Ko l>obesite roko, se avtomat speti avtomatski izključi, Vaša roka je sprožila v etru kontakt. "Trgovci • smrtjo" kujejo lepe profite (Nadaljevanj* a 1. strani.) Oglasil se je proti temu sku-benju vlade tudi senator Nye, ki načeluje odseku za preiskavo municijskih baronov. "Te ponudbe ponovno demonstrira jo potrebo nove zakonodaje kakor jo je predlagal odsek za protek-cijo vlade pred odiranjem. Te cene m neznosno pretirane." Nye je rekel, da so se družbe le držale nasvetov, katere so pred nekaj leti dobile od vojnega departmenta. ki jim je svetoval. naj se ladjegradniški ba roni prej posvetujejo med seboj, da ne bodo |>ostavili konkurenč nih cen. "Iz sedanjih cen je razvidno," je dostavil senator Nye, "da so se družU' držale teh nasvetov." Njegov odsek je odkril dosti materiala, is katerega je razvid no, kako municijskl baroni sku-bejo strica Sama. Leta 1927 je Newport News Shipbuilding kor-poracija naredila pri gradnji krišark. ki so stale $5,601,851. 35 odstotkov profita. Bethlehem Shipbuilding korporaclja je Istega leta napravila 24 % profita pri vladnem kontraktu. Pri pravkar oddanih kontrak-tih bodo družbe "zaslužile" o-krog 40 procentov profita. Vae to pod "nevvdealsko" vlado, ki naglaša, da je proti viaokim pro-fitom, nima pa nič proti "zmernim" profitom! Kot prej omenjeno, so vladne ladjedelnice dobile (si morna-ričnega departmenta pogodbo za zgraditev le manjših ladij. Več preiskav pa je že dognalo, da so stroški nižji v vladnih arzena-lih, čeprav imajo delavci višje plače in boljše pogoje kakor v privatnih ladjedelnicuh. Tudi pri organiziranju jih nihče ne moti. Privatne ladjedelnice so večinoma vse neunijsko, odnos-no imajo kompanijske unij«. EUhtrarški delavci dobili z v i i a n j e Toledo, O. — Stavka elcktrar-skih delavcev pri Toledo Edison kompaniji pred nekaj mcseci se je zopet izkazala kot najboljše sredstvo za dosego višjih plač. Po zadnji dramatični kratki stavki, v kateri so sodelovali tudi uradniški uslužbenci, so delavci dobili takoj pat odstotkov zvišanja plač, arbitražni komi siji pa je bilo predloženo vpra šanje nadaljnjega zvišanja. ^ Zdaj je arbitražni odbor določil nadaljuje zvišanje plač, in si cer 15'X uradniškim nameščen cem in pet (sistotkov eloktrar skim delavcem. Delavce sta za stopala dva representant« unija olektričarjev, družbo pa trije ekonomi, pet odvetnikov in ve čje število finančnih ekspertov Terorizem spremlja atavko obiralcev bombaža Prizor it orožnih «sj ilalijanake armade ob avalrijafci m«ji. Ta Golijat zna vse, Z njlrn lahko poslušate ameriške ama terske oddajne postaje na valu 34 metrov, če po zavrtite drug gumb, vam zapoje gramofon Odigral vam bo trideset ploš/ drugo za drugo, ne da bi le prstom genill. Ko hodite skozi svojih dv< sto paviljonov, polnih vseh mo gočih radijskih umetnin, imate vtis, kakor bi hodili skozi me sto bodočnosti. Na vsakem ko raku vam priklene oko in uho novo čudo. Tako na primer vam ni treba pri aparatih, kl ao tu razstavljeni, nič več vrteti tri sjl štiri gumbe, preden ste vjell zaželeno postajo v pravi jako-stl. Nego »edete lepo udobno v naslonjač, dva ali tri metre od aparata, iri pritisnete na gumb na lični elmnitni ploščici, vdela-I ni na mlsk'i. Na aparatu se za i sveti lučka Pol minut«' nato za*lišite harmoniko iz Pariza (v vamr ta godba ne pnja, pri-( tlsnete Se enkrat na gumb. In saeitšite vojaško godbo It Koe nig*wu»terhau«na Potlej dunajski valček s llolandukefra Vse a pravo glaaovrio Jakoatjo, bre* hreščanja, čeprav niste prav nič vrteli n«- orw|faVlli pri aparatu. Čudežni gumb vam (Nadaljevan)« a t. alrani.) cljske aktivnosti VVard Itogers ki Je bil pred nekaj meseci aretiran in izgnan iz ArkariMana. Kadi terorizma je unija pre 1 mestila glavni stan v M« inpbu, Tenii., kjer je še nekaj civilne svobodščine. Kljub fašističnemu vigilantizmu pa obe uniji |s>ro čata o naraščanju članatva Rudartke lene v »tavhi proti višokim cenam Shamokln, Pa. — Med rudar-akimi ž«narni v tem rnoHtu in okolici je izbruhnila v«čja stavka proti visokim cenam masa. Prišlo Je že tudi do itemirov. Mtavkariee no miiitautiie, Oni dan so nai«kočil« truk Hbainokin PiM-king kom | ju n i je in zmetale v»e meno V potok. 'Ker so eene tako viaoke, da si m««a delav ak<* družine ob Medanjein zsaluž ku težko ali p« n|>1o|i ne morejo priv«*S<*iti, voditelji ntavke nspo edujejo, da bo proti oderuškim eenarn vzpl«mti I ve« antracitni dlNtrikt. ■ ■ 9 "■ ' ~* Kandidat za uničenje dr preti je PhoenjK, Aliz. Juliari John-son it tejfa meata, »tur 60* let, j« objavil v lokalnem lt»lu < gla«, ki telita.' ' Kandidiram za pred*«d< nika Združenih držav. Izvolite me In depreaija bo kon^sns v tri da»«tih dneh," r Boj z mesnim tru-stom v Milvvaukee jn Zahtevajo, da vlada zgradi tvoje klavnice Milvvaukee. — (FP( — Mil-waučanl so ae zadnje čase vrgli v večji boj proti visokim cenam mesa Stavke, piketiranje in «hodi proti oderuškim cenam in zahteve, da zvezna vlada da denar za zgraditev mestnih klavnic In mesnic — vse to je od-mev ua oderuške cene in izkoriščanje konzumentov po mesarskem trustu. Boj proti trustu, oziroma visokim cenam mesu se je pričel v mestni zbornici, kjer so socialistični poslanci predložili resolucijo, ki nalaga mestni vladi, naj odpre mesne trgovine in stopi v konkurenčni boj proti mogočnim klavniškim baronom in drugim oderuhom kakor je to storila v veliki draginji med vojno. Ta akcija je takoj dobila odmev med ljudstvom v stavkah proti visokim cenam, shodih in zahtevah za vladno akcijo proti mesnemu trustu. Na čelu te kampanje j« socialistična stranka, ki je izdala posebno izdajo tednika VVisconsin Leader v stotisoč izvodih. V tej izdaji navaja velikanske plače ravnateljev velikih klavniških družb, od katerih nekateri prejemajo po $125.000 na leto. Našteti so tudi veliki proflti "velike "četorioe", kl tvori mesni trust. Armour kompanija je na primer lansko leto napravila večje profite ko leta 192U. Lani je "saslužila" $10,596,396, I. 1929 pu $9,810,518. Njen predsednik F. K. VVbite je potegnil letne plače $125,000 in $63.000 bo-nusa. Tudi VVilson A Co. je lani napravila večji profit ko zadnje leto liarding-K (oolldge-Hoover-jeve dobe. Lani je znašal $3,840,-923, lota 1929 pa $2.304,592. Njen predsednik Thomas K. VVilson Je prejel $125,000 letne plače. Hvvlft A Co. se tudi ne more pritoževati nad lanskim profitom. Bil Jo največji od 11130. Lani je znašal $11.432.492, leta 1933 $10,149.582. leta 1930 $12,491,189 in leta 1929 $13,-$18,076,H15. Plač« pN sp Imeli: Louis Swift $50.000, Kdward F. Swift $40,000, Charlea H. Swlft $30,000, G. H. Svvift $30.000 In H. H. Svvift $26,000 na leto. <'Udahy Packing Co., eden manjših "ščurkov", se tudi nima pritoževati nad "new dealom". Lani je napravila $1.958,262 profita, prvo leto "nevv deala" $1.813,760, kar je skoraj milijon (828.7HI) več kakor v zadnjem letu Koovrove administracij«. In čeprav Je družim le "majhen ščurek", so vseeno trije glavni uradniki prejeli |k> $50,000 letne plače vsak. "Majhne, lokalizlrane stavke proti visokim cenam (in velikim profitom) ne morejo čisto nič vplivati na ta problem." pravi izjava eentralnugs odbora okrajne «MO FOGIjAVJE Delo v likalnici je šlo naglo izpod rok, a tisti trije dnevi do srede zvečer so bili dolgi da nikoli tega. Saxon si je zamolklo pripevala nad finim perilom, ki je z neverjetno hitrico letelo izpod njenega železa "Kar v glavo mi ne gre, kako delaš," jo je občudovala Mary. "Ce pojde tako dalje, boš zaslužila ta teden trinajst ali štirinajst dolarjev." Saxon se je zasmejala in v pari njenega li-kalnika so zaplesala pred njo zlate črke, ki so sestavljale besedo "sreda". "Kako ti ugaja Billy?" je vprašala Mary. "Ugaja mi," je bil odkritosrčni odgovor. "Nu, le pazi, da ostaneš ob tem." "Bom — ali pa ne, kakor me bo volja," se je veselo odrezala 3&xon. "Mar bodi pametna," jo je posvarila tova-rišica. "Samo žalost bi si nakopala. On ne misli na ženitev, o tem se je pripričalo že nekatero dekle. Saj se mu pa tudi kar mečejo okoli vratu." "Jaz se ne bom metala, ne njemu ne komu drugemu." "Hotela sem ti samo povedati," je končala Mary. "Pametna beseda ne škodi." "On nI ... ni ...je pričela, a v tistem trenutku je že izprevidela pomen vprašanja, ki ga ni mogla spraviti v besede. "Oh ne, nič takega — Čeprav ne vem, kaj naj bi mu branilo. Spodoben je, vseskozi spodoben. Nikakor pa ni izmed tistih, ki omedli-jo pred vsakim krilom. Rad pleše, rad kam gre, zabava se — a ne več. Mnogo jih je že izgubilo pamet zaradi njena. V tem trenutku stavim, da jih je vsaj tucat zaljubljenih vanj. On se pa samo norčuje iz njih. Na primer Lily Sandersonova — saj jo poznaš. Videla si jo lansko poletje na tisti slovanski veselici v Shellmoundu — tisto veliko, zlato plavko, ki je bila z Butchem VVillovvsom?" "Da, spominjam se je," je rekla Saxon. "Kaj je z njo?" "Nu, ona je dokaj stalno hodila z Butchem Willowsom in samo zato, ker je dobra plesalka, je Billy veliko plesal z njo. Butch se ničesar ne boji. Kar t^i mestu je vzdignil velik šunder, prijel BiHyja zunaj vpričo vseh in mu jel brati pretepaške levite. In Billy ga je poslušal, premišljeno in zaspano, kakor je njegova navada, in Butch se je razgreval vse bolj in bolj; vsi so že mislili, da si bosta skočila v lase. • Tedaj pa pravi Billy Butchu: 'Ali si končal?' 'Da,' pravi Butctrkati na vrata, aem zagledal Stokovca, ki me Je vprašal, kaj iščem tu. Tukaj nimaA noltenega opravka, je de* jaJ. medtem pa je prišel stotnik iz pisarne, ko je sliAal prerekanje. Ja* nem mu utvar pojasnil, nakar m«- je od vedel v pihamo! ter mi podpisal in izničil dopust-1 ne lintine. Šinkovec, ki je to vi- ! del, je bil \ en gelen <«1 jeze, ker aem dobil dopunt proti njegovi volji. St! pred no je (»otekel dvajset-1 dnevni dopunt, nem vprašal podaljAanje, toda odgovora ni- *em dobil. Sklenil *cm čakati,! dokler ne pride, pa na) ne zgodi karkoli. Tako aeni čakal tri mesece in bi btl Se nadalje «akal ako me ne bi bila zatožila neka noneda orožnikom, ki no dohiti vedeli, da nem doma, h me nino nadlegovali, dokler mami bil naananjan Putoan jr aevoda or'rtmk pnM takoj k meni t«-r mi fimftdal <• *t\ari Ifeial je, da moram naVMnji ,|M„ otMn,r, nazaj, drugače me bo on apra-vil tja s silo. ' Ker mi drugega ni kazalo, aem drugi dan pobral šila in kopita ter se odpeljal v Črnomelj, kjer nem kupil vozni listek do Ljubljane. Ko je vlak potegnil s jnmtajc, je vstopil v vagon vojni orožnik in pričel pregledovati dopustne listine. Ko je dobil mojo v avoje roke, ae je začudil in dejal, da bi bil moral biti že pred tremi mea«v| pri moji stotniji. Odgovoril nem mu, da nem bil bolan, nakar je zahtevat gdravniAko izkazni<%>. Moral nem ae zlagati, da nem jo (Mizabil doma. nakar je rekel, da vseeno ne bo nič hudega in da l»o Že on gledal, da ho vae v redu, mojo do|nmtnico pa je npra-vil v žep Ko ne je vlak ustavil v Ljubljani. je prišel ponovno k meni. Prijel me Je za ramo in dejal, da me l>o odpeljal na vojaško poveljniitvo. Seved« nem takoj Vedel, da ne Im nič dobrega, ker me ni hotel izpuntiti it rok. Ko nva priAla na cilj, je v pinarni izročil mojo dopuatnico nekemu ntnremu polkovniku in mu nekaj povedal v nemškem jeziku Polkovnik je pregledal listin«, m potem <*llofi| ofala ter me je pričel silovito zmerjati in groziti, da me bo dal (HMtaviti pred vojno sodišče. V pisarno je potem n topil ntar vojak z nasajenim bajonetom na puški, mi odvzel bajonet, katerega nisem potem nikdar več videl in me odpeljal v šentpetersko vojašnico, v kateri ao imeli takrat zaprt«- jetnike oziroma dezerterje. Ta vojašnica je bila natrpana z dezerterji. Zvečer so nas potisnili v sobo, kolikor nas je sploh šlo notri in ao vrata le s težavo zaprli, podnevi pa so nas držali na dvorišču. Na hodniku prvega nadstropja je stal neki pločnik in vaa dan klical imena in določeval, s katero skupino mora ta in ta odriniti. Vsako uro je velika skupina v gozdu bajo-netov odAla in še večja nova prišli*. To se j« |>onavljalo uro za uro, dan za dnevom. Ko je člo\ek vse to opazoval, je lahko a<*lil. da vojna ne bo več dolgo trajala. Vojaštvo ae je pričelo puntati, bilo je mnogo gialrnja-nja nad stražniki in vae je vpilo: "Proč z vojno!" Mnogi ao odprto govorili, da gredo rajši v smrt ko na bojišče. Stražniki ao sicer krotili razjarjeno množico. toda farniagalo ni donti. Vsi «m, bili že aiti vojne. VIII Po nekaj dneh bivanja » tinti rm« Mijavi je bila sklicana aku-1 luna. V katero »em upadal. Bilo I na* je -J&O mož več kakor je I ilol flOflVITš potrebno za eno stotnijo. Ukaz je bil, da odrinemo v Videm. Tako smo zapustili vojašnico in v krogu bajonetov odkorakali proti glavnemu kolodvoru. Tam so nas pognali v živinske vagone, v vsakega po 50 mož. Ena vrata vagona so bila odprta in počez je bila položena deska, na kateri so sedeli oboroženi stražniki, ki so morali presiišati mnogo psovk. Kljub močni straži jih je veliko pobegnilo. Na vsaki postaji se je slišalo silno kričanje in streljanje stražnikov, ki so tudi ubili nekaj beguncev. Priliko sem imel opazovati nekega močnega Bošnjaka v našem vagonu, ki se je nekam sumljivo obnašal. Počasi se je približeval vraitom, kjer so sedeli stražniki s hrbtom obrnjeni proti njemu in ga niso opazili. Bošnjak se je zagnal in skočil nad stražniki skozi vrata na prosto. Dva sta takoj atekla za njim in nista niti utegnila vzeti pušk is seboj. Ker se je vlak počasi pomikal, smo lahko opazovali komedijo. Stražnika sta kmalu dohitela begunca, ki je vsakega prijel z eno roko ter ju vrgel na tla z vso silo, nakar je izginil v grmovju. Takih dogodkov je bilo več, dokler nismo dospeli v Videm. Tu so nas zopet stlačili v neko staro vojašnico, v kateri je bila še večja zmešnjava kakor v Ljubljani. V sobah sploh ni bilo prostora za vse in spali smo kar pod milim nebom, na ogromnem dvorišču, ki je bilo obdano z visokim zidovjem. Hrana je bila zanič in z nami so postopali kakor z živino, toda pretepati se nas niso upali, ker nas je -bilo preveč. Cez par dni so nas okrog petdeset odvedli na Opčine nad Trstom, kjer so bili stražniki bolj človeški. Hrane je bilo več in tudi vina in tobaka so nam dali in zato sem se težko ločil od tam, ko je .prišel ukaz, da moram sam v Gradež. Za spremljevalca so ftii dali šibkega poddesetnika, Madžara po narodnosti, ki je za silo tolkel hrvaščino. Mahnila sva jo peš v Trst in ko sva dospela do prvih hiš v predmestju, je začel Madžar tožiti, da je žejen. Svetoval sem mu, naj stopiva v gostilno in on je takoj ubogal. Tam sem naročil dva litra vina in porciji konjskega gulaža. Madžar je cukal istrijanca in kmalu mu je vino šlo v glavo, da ni vedel, kje se ga drži. Odvzel sem mu puško in bajonet ter ga prijel za roko ter ga vlekel skozi mesto do pomola, kjer sva imela zasesti motorni čoln, da naju odpelje v Gradež, a čoln je nama odrinil pred nosom. Potem sem ga vlekel v stot-nikovo pisarno ob pristanišču* kjer sem stvar pojasnil. On se je smejal, ko je videl, da kaznjenec nosi puško in goni stražnika, potem pa naju je oba zaprl v temno celico, v kateri ni bilo nobene postelje. Moj spremljevalec se je takoj zvrnil v kot in sladko zasmrčal. nakar sem mu sledil tudi jaz, ki sem bil potreben počitka. toda zaspati nisem mogel, ker je pričelo nekaj laziti po mojem obrazu. Prižgal sem užiga-lico in opazil mravljišče stenic. Potem se nisem nič več vlegel; vso noč Hom stopical v tesni celici in proti jutru so stenice zbudile tudi pijanega Madžara. Začel je preklinjati in tožiti, da ga nekaj |>eče na obrazu in hotel je vedeti, kje se nahaja. Povedal sem mu, da sva v zaporu in da ga obraz zato pade, ker so se stenice vso noč gostile z njim. Pojasnil sem, kako sva prišla v zapor in siromak se je bal, da mu bo huda predla. Kmalu so se odprla vrata in v celico je vstopil vojak a puško ter naju »»dpeljal v pisarno. Tu naju je stotnik najprej oštel v nemškem jeziku, nakar je Madžaru izročil puško in moje dokumente ^ pripombo, naj strogo pazi name, ker sem nevaren človek in mu lahko uidem z ladje. Solne«« je stalo že vlaoko nad istrskimi hribi, ko me je Madžar pripeljal do pristanišča, kjer j«« že čakala ladjica a tovorom. Na ladji ne Je v sedel poleg mene na klop in ai praskal zabuhli obraz. Na ladji je ležal neki čast-nik s «Vpico potegnjeno čez obraz in upal. Ko je ladja potegnila in ne zazibala, ae je akota-1il pod klop in jaz aem ga takoj apotnal Bil je poročnik Stoko-vec. ki mi je delal neprilike. ko »em akuAal dobiti dopuat. Tudi <»n me je «|iosna! in hotel izv«Jeti. kam nem namenjen Povedal sem mu. da prihajam z dopunt a in on je pripomnil, r During je nedel prav tedaj « s\ojo ženo v knjižnici. Bil je izredno dobre volje. Prečital je —Federitted Picture«. Senator Robert Wagner, A. B. Cammerer, direktor feden parkov, in senator Robert Carey. pismo, ki mu ga je bil prinesel sluga in je dejal svoji ženi: "Pravkar mi prijatelj piše, da je kupil prekrasen primerek ofio-faguza." "Kaj je to?" je vprašala žena. "Strašno si omejena!" je odvrnil. "To je tista kača, ki požre vse druge kače, če jih kje sreča." "Pa ne da bi jih hipnotizirala?" je vprašala učenjakova žena. "To vprašanje je čisto podobno tebi! Kako moreš verjeti v takšne bajke! To so glupe izmišljotine. Vedi, da kača nima moči, da bi hipnotizirala druge!" Razgovor je prekini grozen, obupen krik iz višjega nadstropja. Mož in žena sta prebledela. "Kaj se je zgodilo?" During je kakor brez uma planil \z sobe in stekel navzgor. Vdrl je v sobo pruAtfiJk Bray-tona, ki je ležal pod posteljo z okrvavljeno glavo. Bil je mrtev. "Zadela ga je kap!" je izgovoril During. "Padel je je razbil glavo. Ampak kal prišel k postelji? Kako je f ta reč tu sem? Izpod poste j le je potegnil in jo vrgel v sredino sobe, je obstala, zvita v klopčič. "To je vendar tista prepa na kača, ki jo že tako dol ščem . . . iPa ne da bi... Ni izgovoril do kraja. Pre misli mu je ustavil besedo, SLOVENSKA NARODNA PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije posebno list Prosveta za ter potrebno agitacijo društev in članstva in za gando svojih idej. Nikak ne za propagando drugih pornih organizacij. Vsa ganizacija ima običajno glasilo. Torej agitatorični in naznanila drugih podp organizacij in njih dručtei se ne pošiljajo listu Proa TISKARNA S.N.P. 8PREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, ki koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaakei češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih • ■ ■ ■ ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodatvo tiskarno.—Cene smerne, unijsko delo prvs Piiite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockvvell 4904' CHICAGO, ILL. Tam ao dobe na ioljo tudi vsa ustmeoa pojasnila. naročite si dnevnik prosveto Po aklepu 10. rodne konvencije ao lahko narodi na list Pro«vfU -iteje eden. dva, trt. štiri ali pet članov Is ene družine k eni nsrrfaisi. ProsTeta atane ca tbo enako, sa člane ali nečlane $S.0d «•» |HB" ' nino. Ker pa liani ie plačajo pri aaeamenta 11.20 sa tednik. •< Ji" 1 iteje k naročnini. Torej aedaj al Taroka, rečt. da Je liat prfdrsr »• S. N. P. J. Liat Proaveta Jo vaia lastnin« in gotove Je v vsaki druilsi ' ki bi rad čital liat vaak dan. Cena liatu Proaveta ie: | Za Zdruft. države In Kanado MN Za Cieero in Chifara I« 1 t*«* la................ 4.SS t tednika ia............... g 00 a tednike In..............2 40 4 I"............... 1.20 5 tednikov la............. Bll Za Kvropo je........... Irpolnite apodnji kupon, priloiitc potrebno vaoto d#narja Ordor v piamo In ai naročilo Proaveta. liat, ki je vaAa lastaiaa. PojaaaIla:— Vae!eJ kakor hitro kateri teh članov prrofha biti ali te ae preseli pro« od dniiine in bo «ahteval Mm svoj M moral tisti naročata! družine: I) ...................................... a> ....................................... 4) .......................................... a> ......................................... Moata ................................Driova Not aeradal* .w,«tar fl * Cl dre*'« * Cl dra*'« a dru*'" 11