79033
PRIPRAVE ZA ZDRUŽITEV — V velenjski občini pospešeno tečejo priprave za združitev energetskega gospodarstva. Pobudo za to so oktobra lani dali komunisti rudnika, termoelektrarne in rudarskega šolskega centra. Delovna komisija akcijskega odbora je že izdelala delovni osnutek oziroma predlog samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo in tudi osnovna izhodišča samoupravnega sporazuma za javno razpravo. Ko bodo oba dokumenta dopolnili s pripombami, bodo drugi mesec v elektrarni in na rudniku sklicali zbore delovnih ljudi, na katerih bodo potem odločali o integraciji. — Podrobnosti preberite na 2. strani.
11. januar 1974 • Leto X., št. 1 (210) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks
USTANOVLJENA
ZACCASNA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVVAROVANJA
Skupšščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in Zbor delegatov zdravstvenih delovivnih organizacij Ravne na Koroškem sta na zadnji seji ustanovila začasno skupnost 3 zdravstvenega varstva in zavarovanja • Podpredsednik skupščine je Hubert MravHjak, predsednik zbora uporabnikov Jože Deberšek, predsednik izvršilnega odbora i pa prim. dr. Alojz Fijavž
tudi za področje zdravstvenega zavarovanja in varstva ustanoviti interesno skupnost, v kateri bodo zastopani zavarovanci kot uporabniki in pa zdravstveni delavci kot izvajalci zdravstvenega varstva.
Klujb temu, da nova u-stava še ni sprejeta, je v naši republiki prevladalo mnenje, da je treba čim prej ustanoviti začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva in s tem zagotoviti kar najbolj ugodne pogoje za sporazumevanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva.
S samoupravnim sporazumom, ki sta ga sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem ter zbor delegatov zdravstvenih delavcev Ravne na Koroškem, je ustanovljena začasna skupnost, ki mora zagotoviti svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločanje o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva v skladu s skupnimi interesi in ki bo uresničevala druge skupne interese do u-ustanovitve samoupravne Tudi di zdravstvo in zdrav- interesne skupnosti zdrav-
Na . Ravnah na Koroškem sta see sešla na skupni seji skupšiščina Skupnosti zdrav-stveneiega zavarovanja ter zbor delegatov zdravstvenih c delovnih organizacij. Osreddnja točka dnevnega reda j je bila ustanovitev začasne j skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja BRavne na Koroškem, ki bo j skladno s sprejetim samoumpravnim sporazumom i delovala za območje občin i Dravograd, Radlje ob Dr)ravi, Ravne na Koroškem, i, Slovenj Gradec in Velenjije. Na ta način so prvič doio zdaj povezani upo-rabnikiki zdravstvenega varstva irin izvajalci zdravstvenega v varstva, med drugim tudi z z namenom, da ustvarijo p primerne pogoje za sporaziazumevanje pri finan-ciranjuiju in izvajanju zdrav-stvenenega varstva, kot to določa ča tudi XXI. dopolnilo zvez/ezne ustave.
ŠE PR*RED SPREJEMOM NOVE E USTAVE NOVI I ODNOSI TUDI V ZDRAVAVSTVU IN ZDSDRAVSTVENEM ZAVAR\ROVANJU
stveno 10 varstvo dobivata' enak Sc samoupravni položaj, enake e samoupravne pravice in q dolžnosti kot druga področočja združenega dela. Zato je je bilo treba, upoštevaje s{ spremembe v ustavi,
stvenega varstva in zava rovanja v skladu z določbami nove ustave SR Slovenije.
S samoupravnim sporazumom je opredeljen kot najvišji samoupravni or-
gan začasne skupnosti skupščina delegatov skupnosti, ki jo sestavljata zbor delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva ter zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva. Oba zbora sta enakopravna. Skupščina delegatov skupnosti oziroma oba njena zbora enakopravno -sprejemata na podlagi medsebojnih in družbenih interesov program in načrte zdravstvenega varstva, na podlagi vzajemnosti in solidarnosti odločata o sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo, sprejemata finančni načrt in zaključni račun o sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo ter sklepata samoupravne sporazume o financiranju zdravstvenega varstva z organizacijami združenega dela in drugimi dejavnostmi.
ORGANI NOVE ZAČASNE SKUPNOSTI
Skupščina delegatov skupnosti šteje 78 članov, uporabnikov ter 30 delegatov —izvajalcev zdravstve-in sicer 45 delegatov nega varstva. Izvršilni odbor šteje 8 članov iz vsakega zbora delegatov.
Za predsednika skupščine Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem je bil izvoljen Jurij
Šumečnik iz Slovenj Gradca, za podpredsednika pa Hubert Mravljak iz Velenja ter Drago Brodnik z Raven. Predsednik zbora uporabnikov je Jože Deberšek (namestnik Ivan Čas iz Slovenj Gradca), predsednik zbora izvajalcev pa prim. dr. Stane Zupančič iz Slovenj Gradca (namestnik prim. dr. Alojz Fijavž).
Predsednik izvršilnega odbora je postal prim. dr. Alojz Fijavž, iz Velenja pa so v tem organu še mg. Filip Vrtove, Avgust Podgoršek in Teodor Jelen.
Na 1. seji skupščine Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem so med drugim tudi sklenili ^.začasno podaljšati veljav-
NOVI NAPORI
Združeno podjetje Gorenje Velenje je doseglo lani proizvodnjo v vrednosti okrog 2,7 milijard dinarjev, na tuje pa je prodalo za 31 milijonov dinarjev izdelkov • Za leto 1974 načrtujejo 3.870,000.000 dinarjev celotnega dohodka, z izvozom pa želijo iztržiti 54 milijonov dolarjev • Storiti je treba vse, da bo uspešno sklenjeno tudi leto 1974
Delavski svet združenega podjetja Gorenje Velenje in osrednji samoupravni organ velenjske TGO Gorenje sta na skupni seji pred novim letom pregledala v Velenju poslovanje Združenega podjetja Gorenje v letu 1973, poslušala sta poročilo o stroških zaradi raznih izpadov ter spregovorila o nalogah posameznih služb pri uresničevanju planskih nalog za letošnje leto. Generalni direktor Združenega podjetja Gorenje, Ivan Atelšek, pa je seznanil člane obeh samoupravnih organov s potekom priprav za ustanovitev Združenja elektroindustrije Slovenije.
Po ocenah se bo gibala vrednost proizvodnje Združenega podjetja Gorenje Velenje, dosežena v letu 1973, okrog 2 milijard 700 milijonov dinarjev. Na tu-
je so lani prodali za 31 milijonov dolarjev izdelkov, novembrski poprečni osebni dohodek v združenem podjetju pa je znašal 2.035 dinarjev na zaposlenega. Spričo velikih naprezanj vseh zaposlenih so lani povečali produktivnost dela za nadaljnjih 19 odstotkov, kar je še posebej pomembno. Vse delovne skupnosti v organizacijah združenega dela Gorenje so se srečevale z velikimi nalogami, manjkalo pa tudi ni problemov, vendar so jih s skupnim delom uspešno rešili.
Tudi v letu 1974 so pred vsemi velike naloge. Gospodariti bo treba še bolje, tako, da bodo uspešno zaključili tudi leto 1974, čeprav bodo potrebni napori vseh in vsakogar na delovnem mestu. Združeno podjetje Gorenje naj bi v tem letu doseglo 3 milijarde 870
nost prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki je veljala v letu 1973, dokler ne bo s samoupravnim sporazumom uveljavljena nova stopnja, in to s samoupravnim sporazumom, ki ga bodo obravnavali in sprejeli delovni ljudje v organizacijah združenega dela, ki opravljajo zdravstveno varstvo.
milijonov din celotnega dohodka, od tega Gorenje v Velenju 2,82 milijarde dinarjev, Sever v Subotici 625 milijonov dinarjev, Mu-ta 191 milijonov dinarjev, Fecro v Slovenj Gradcu 90 mliijonov dinarjev, Elrad v Gornji Radgoni 119 milijonov dinarjev in Lesna v Šoštanju 33 milijonov dinarjev. Na tuje pa naj bi prodali za okrog 54 milijonov dolarjev izdelkov.
V organizacijah združenega dela Gorenje načrtujejo, da bi v letu 1974 dosegli 360.000 dinarjev celotnega dohodka na zaposlenega, vendar pa je bilo na skupni seji samoupravnih organov poudarjeno, da je treba storiti vse, da bi dosegli v okviru združenega podjetja v tem letu vsaj 400.000 dinarjev celotnega dohodka na zaposlenega, saj bo mogoče le na ta način uspešno opraviti vse naloge, tudi titse v zvezi z nadaljnjim razvojem. Z nadaljnjim zvišanjem produktivnosti pa je treba u-stvariti pogoje za višje o-sebne dohodke, ki naj bi v poprečju že znašali 2.500 dinarjev. Združeno podjetje Gorenje pa naj bi zaposlovalo okrog 11.000 delavcev v tovarnah v Velenju, Nazarjih, Subotici, Muti, Slovenj Gradcu, Šoštanju in Gornji Radgoni.
RA\ZPRODAJA
ZIMSKKE KONFEKCIJE
rn
ZIMSKKE OBUTVE v
> Veleblagovnici
10 MfflMI
>Velenje
Od 7. januarja do 26. februarja 1974 v Veleblagovnici NAMA Velenje
RAZPRODAJA
moške, ženske in otročje zimske konfekcije in obutve
30-50%
ZNI2ANJE PRODAJNIH CEN
73
— Ne mati, ne!... Ni potrebno, da z vsebino pisma seznaniva policijo. To tudi ona ne želi. Ti si prečitala pismo, je nadaljeval, toda brez kakršnekoli jeze zaradi tega, ker je odprla njegovo pismo, pa si tudi sama to dojela. Ta kraj dobro poznam. Moje letalo pa je vedno pripravljeno za polet. Oh, mati! Kako se ti naj zahvalim. Ali se je sploh •mogoče zahvaliti za to, kar si storila za mene z besedami? Ko sem te nekaj takega... To je moje življenje. Ti me vračaš v življenje ...
Toda, ko je zagledal zamišljen materin pogled, je umolknil. Dejal je, zakaj ne more mati deliti njegovega veselja... Vedela je, da Tom te noči ne bo spal in da bo koval načrte in se pripravljal za jutrišnji polet. Zaprosila ga je, če ji dovoli, da se vrne takoj domov.
Ali naj jo zadržim?
Ne, to nima nobenega smisla, si je dopovedoval Tom. Uvidel je, da to nima nobenega pomena. Zato je pospremil mater v pristanišče, ko je ladja odpeljala, je pohitel v mesto in poiskal svojega prijatelja Hen-rija. Iienri mu bo ponoči pripravil letalo, mimo tega mu bo zaupal še eno nalogo, o kateri je že razmišljal.
Težko si je sedaj zamisliti podzemlja v A-meriki, pa tudi v Evropi in Aaziji, ki se poleg ostalih nedovoljenih poslov ne ukvarja še s prodajo raznih opojnih drog.
Ameriški uživalci mamil najraje posegajo po heroinu, ki je tretja stopnja izločka opija. Herohin je zelo drag in ga je tudi zelo težko dobiti. Zaradi tega so trgovci in prodajalci drog začeli prodajati nekatera ostala mamila, ki imajo enak učinek kot heroin.
74
Njihov cilj je, ujeti v svoje mreže čim več ljudi, kot najboljši način uživanja mamil pa so injekcije morfija, fina injekcija, nepomembna cena. Toda kaj kmalu postane za uživalca mamil ena injekcija premalo. Potrebuje dve. Kmalu sta tudi dve premalo, ker ne morejo narkomani zadovoljiti fiziološke potrebe po mamilu. To je pot propadanja, ki se je zave-, da veliko število uživalcev mamil, ne more pa se ji izogniti. Po treh injekcijah potrebuje narkoman kmalu štiri, pet, šest in več injekcij na dan. Kmalu se ne zadovolji več z morfijem...
Toda poleg teh mamil je še eno, ki ga je zelo težko odkriti. To je ma-rihuana. To je posebna bilka, ki jo vzgajajo v Aziji, Evropi ter v Južni in Severni Ameriki. Pri vzgajanju jo lahko skrijejo, ker jo lahko
OBRAČUN
gojijo zraven tobaka, fina taka cigareta je dovolj, da povzroči mamil-sko norost pri večjem številu ljudi naenkrat.
Policija je velikokrat vpadla v kako sobo, kjer so se zbrali narkomani in ki so uživali ob eni sami cigareti. Ta cigareta je šla od ust do ust in so potegnili le enkrat, dim bi pa z največjim zadovoljtsvom vdihavali v pljuča. — Kmalu so ljudje padli v trans. Žeske so se slačile in se ponujale moškim, ki so se prav tako slekli, vendar jim niso mogli nuditi oričakovanega zadovoljstva.
To morda niti ni najhuje. Če te reveže pravočasno odkrijejo, jih lahko še ozdravijo. Toda žal, uživanje mari-huane povzroči v ljudeh strast za ubijanje, strast po zločinih. Ravno zaradi tega se ameriška policija bori z vsemi sredstvi, da bi pravočasno odkrila uživalce tega mamila, pa tudi ljudi.
75
ki prodajajo to mamilo in tiste, ki ga prinašajo v državo. Kazni za slednje in trgovce so zelo velike, kar je razumljivo.
Mreža proizvodnje mamil je odlično organizirana. Kdo je pravi gospodar, ve le en človek, tisti manjši razpe-čevalci so pa pravzaprav le sužnji gospodarja, človeka, ki ga niti ne poznajo. Znano je, da niti eden od uživalcev mamil ne bo policiji odkril oziroma izdal tistega, ki mu je prodajal mamila. Vc, da bi potem ostal brez mamil, to so pa nepopisne in grozne muke.
Ročk Ger, oče mlade Jeni Ger je zelo dobro poznal vse te lastnosti mamil, čeprav sam ni bil uživalec tega strupa. Bil je izredno inteligenten mož, žal so se pa njegove umske sposobnosti obrnile v tisto smer, ki jo je družba obsojala. V Ameriki so
ga poznali kot solastnika in morda tudi kot lastnika nekaj velikih konjskih stavnic ter nekoliko igralnic. Mimo tega se je pa ukvarjal tudi s tihotapljenjem mamil, z delom, ki mu je prinašalo ogromne dobičke. Bil je dovolj bogat, toda bogastvo je grmadil zato, da je zagotavljal lagodno, lah-koumno in brezskrbno življenje osebi, katero je edino ljubil na svetu. To je bila njegova hčer — Jeni Ger. Zelo dolgo je ta gangster preizkušal teren in iskal može, preden je začel s tem podlim delom. Kmalu mu je to začelo prinašati milijone.
Že leta je delal, ne da bi ga policija osumila. Občudoval je svojo genialnost in ni se bal policije. Zavedal se je, da začne pri takih stvareh policija od repa. Ujame nekaj uživalcev mamil in jih dan in noč nadzira. Tako odkrije prve
76
vezi in verigo razpeca-vanja mamil. Potem iščejo drugo vez in tako naprej toliko časa, dokler ne odkrijejo glave vse organizacije. Na takšen način ne bo mogla policija nikoli priti do njega, je večkrat razmišljal Ročk Ger. Pazil je na to, da tudi njegova hčer, ki jo je imel nadvse rad, ne zve ničesar o njegovem gangsterskem početju. Ni vedela, da tako brezskrbno rabi krvavi denar.
Verjetno bi drugače mislila in tudi gledala na svoje življenje, če bi to vedela. Toda njenega očeta so spoštovali kot industrjialca, imetnika legalnih igralnic in kot izredno sposobnega in marljivega moža.
Ko je Ročk Ger povsem slučajno obiskal v New Yorku svojo hčer in v rokah njene prijateljice zagledal naslov, ki je označeval njegov proizvod in ko je slišal
za celo tragedijo, je z največjim naporom zatrl strah, ki se ga je nenadoma polastil. Zahvaljujoč izredno močni volji se je takrat nasmehnil in odšel ven. Komaj je zaprl vrata salona, je že imel skovan plan.
Strah ga je skoraj pa-raliziral, toda misel na nevarnost, v kateri se nahaja njegova ljubljena hčerka, mu je povrnila moč razmišljanja in sklepanja. Toda delati je moral, ni smel dovoliti, da bi izgubil eno samo urico. V času, ko bodo oni prispeli do jezer, se bodo tudi oni tam gori pripravili. Na srečo se je vse odvijalo po načrtu. Vsaj izgledalo je tako. Res je, da bo tisti njegov suženj dolgo časa čutil na svoji bradi udarec, ki mu ga je zadal, pozabil pa bo na vse, ko ga bo bogato nagradil. Jezilo ga je, da
(DALJE PRIHODNJIČ)
■JTCififtai
■ i
Ponedeljek ni samo prvi delovni dan v tednu, marveč tudi dan, ko se ljudje odpravljajo na pot po najrazličnejših opravkih; večina z avtobusi. Gneča je zato neprimerno večja kot v naslednjih dneh.
Biti šofer avtobusa na progi Mozirje—Velenje ob ponedeljkih ob 8. uri zjutraj ni lahko, še težje pa, če mora biti taisti šofer obenem tudi sprevodnik, ker ga IZLETNIK Celje pač nima na voljo in to že pol leta! (Neresen človek bi celo pomislil, da je vse to v smislu stabilizacije podjetja!)
Pa vendar se je peljati v omenjeno smer zelo udobno, pa ne zaradi ceste ali avtobusa, ki je že star, ampak zaradi šoferja Franja Marovta ki vodi krmilo lahkotno, varno, smeje.
Zamislite si, pa še tisti uradni napis: S ŠOFERJEM GOVORITI PREPOVEDANO ne velja. Seveda ste uganili zakaj. Franjo mora poleg šofiranja še vljudno
sprejemati potnike, jih povprašati do kam se peljejo, povedati ceno vožnje, izmenjati s potnikom denar in vozne listke. Ljudje, ki to zadevo ob ponedeljkih poznajo, disciplinirano z drobižem v roki čakajo v vrsti, da dobe karto, nepoučen pa jo je v ponedeljek primahal kar s 500 dinarji in se skoraj peljal zastonj, ker ni mogel zelenega denarja zamenjati v rdečega. Sicer pa Franjo uspešno rešuje cestno situacijo s sprevodniško.
Na moje vprašanje od kdaj vozi avtobus je povedal: »Po končani osnovni šoli sem se izučil za av-tomehanika in se zaposlil pri Komunalnem podjetju na Ljubnem ob Savinji. Največja plača je bila 350 din, dobil sem pa tudi po 18 din in to leta 1968. To ni peljalo nikamor, zato sem naredil potrebne izpite in z 18 leti že vozil kamion. Pri služenju vojaščine pa sem vozil leto dni avtobus v Beogradu. Tam sem pravzaprav vzljubil ta
poklic in ga tudi ne bi zamenjal za drugega.«
Kako se razumete kot najmlajši šofer pri Izletniku Celje z ostalimi tovariši in kaj vam pomeni pozdrav kolega iz nasprotnega avtobusa?
»S šoferji se kar dobro razumem, pozdrav, ki ga izmenjamo pri srečanju daje prijeten občutek, željo, da si zaželimo varno vožnjo.«
Katero progo najraje vozite?
»Od kar se je podražil bencin je znatno manj prometa in tako je vožnja na vseh prograh kar v redu. Sicer pa najraje vozim po progi, ki me pripelje domov.«
V ponedeljek bo Franjo Marolt praznoval svoj 24. rojstni dan na progi Mozirje—Velenje. Kaj naj mu zaželim v imenu vseh potnikov?
NA SVIDENJE V PONEDELJEK!
Liza
Na novem smučišču
Se pred letom dni je bilo na pobočju za Šaleškim gradom vse tiho, prazno in kar nekam pusto. Takrat, razen nekaterih posameznikov, verjetno nihče ni niti pomislil na to, da bo že letošnjo zimo zrastlo ob robu Velenja smučarsko središče, ki nima na voljo le lepih terenov in vlečnice, ampak tudi top za izdelavo snega. Letošnja zima sicer še ni pokazala svojega pravega obraza, vendar je kljub temu na smučišču iz dneva v dan več smučarjev. To je najboljši dokaz, za to, da trud tistih, ki so lani takorekoč živeli za to smučišče, ni bil zaman. Medtem ko so smučarji čakali v vrsti, da jih vlečnica popelje proti vrhu, smo zabeležili naslednje.
PETER KVARTIC: Smučati sem začel pred tremi leti. Prej, ko še ni bilo smučišča, sem si iskal terene po okoliških gričih in njivah, v druge kraje, kjer že imajo vlečnice, nisem hodil, ker bi za to potreboval preveč denarja. Zdaj pa se smučam v glavnem na novem smučišču, saj i-mam do tja le nekaj minut. Vendar ne vsak dan, ampak le ob koncu tedna. Cez teden pa nimam časa, ker se moram učiti. Danes sem si kupil karto za deset dinarjev. Desetkrat se bom lahko peljal z vlečnico. To se mi ne zdi drago. Ce bi se pa vsak dan smučal, se verjetno ne bi mogel dolgo voziti. Zato bi si zelo rad kupil sezonsko karto. Za nas otroke sta- lahko ne 200 dinarjev, vendar se neomejeno.
potem
ANDREJA GLAVAČ: Tudi jaz sem se podobno kot drugi novega smučišča, ki
MUHAREM BOLIC: Prvič sem stopil na smuči šele lansko zimo. Na Pohorju sem se udeležil smučarskega tečaja. To pa je bilo tudi vse. Zdaj, ko imamo v Velenju svoje smučišče, bom verjetno bolj pogosto na snegu. Velika prednost smučišča je v tem, ker je razsvetljeno in je zato smučanje možno tudi po večerih. Se zlasti je razsvetljava dobrodošla tistim delavcem, ki čez dan nimajo časa in si zato lahko privoščijo uro ali dve rekreacije le ob večerih. Posamezna vožnja se mi zdi morda za otroke nekoliko predraga, na drugi strani pa je mogoče z nakupom sezonske karte precej prihraniti.
je povrhu vsega še razsvetljeno, zelo razveselila, saj se zelo rada smučam. Prve smučke sem dobila, ko sem bila stara šele tri leta. Prejšnje zime smo večkrat odšli na smučanje tudi drugam, in smo že za samo pot potrebovali precej časa. Zdaj pa se bom lahko smučala in trenirala kar doma. Ze nekaj let sem namreč tudi včlanjena v smučarski klub Velenje. Pa tudi tekmovala sem že večkrat. Največji uspeh sem dosegla predlani, ko sem osvojila na republiškem prvenstvu četrto mesto. Lani nisem tekmovala, pa tudi smučala sem bolj malo, ker sem si zlomila nogo. Ta nesreča mi ni vzela veselja in poguma do smučanja. Le previdna sem veliko bolj, kot sem bila doslej.
MARJETA LASNIK: Tudi jaz sem se doslej smučala pač kjerkoli je naneslo. Le da je bilo malce položno in že smo si napravili progo. Največkrat je to bilo v Ležnovem. Zal smo morali nazaj pešačiti. Tukaj pa se primes za vlečnico in že se pelješ. Sem hodim ob sobotah in nedeljah, ko nimam šole. Vožnja se mi ne zdi niti predraga niti prepoceni. Res pa je, da tisti, ki veliko smučajo s sezonsko karto veliko pridobijo. Saj se lahko smučajo, dokler traja zima. Smučala sem se tudi že po umetnem snegu. Sneg mi ni najbolj ugajal, ker sem imela občutek, da je malce leden in me je kar preveč neslo.
VLADO GORLOV — vodja smučišča: Kljub temu da vreme ni najbolj naklonjeno smučarjem, smo z dosedanjim obiskom zadovoljni. Dvakrat smo smučišče celo prevlekli z umetnim snegom, vendar nam ga je obakrat jugo pobral. Da bi lahko delali umetni sneg, mora biti temperatura najmanj pet stopinj pod ničlo. V navodilih sicer piše minus tri stopinje, vendar je voda, ki jo črpamo iz Pake, pretopla; zato zdaj vsako noč čakamo in upamo, da se bo živo srebro spustilo na minus pet stopinj. Redno hodimo ob enaindvajesti u-ri ter ob polnoči kontrolirati živo srebro. Smučišče imamo odprto od devete u-re zjutraj do devete zve-
dovolj, bo vlečnica obratovala še dalj. Tudi do pol-
čer. Ce pa bo obiskovalcev noči, če bo treba.
PLAKETA MLADIM ZGODOVINARJEM IN GEOGRAFOM
V LETU 1973 JE BILO TEŽIŠČE DELA V OKVIRU JPI PROSLAVLJANJE ŠTIRI-STOTE OBLETNICE KMEČKIH UPOROV
Kmečki punti so predstavljali upor kmetov tla-čanov proti vladajoči fevdalni družbi, obenem pa boj za samoohranitev slovenskega ljudstva. Zajeli so vse slovensko ozemlje in po šesto letih zatiranja spett vrnili zavest slovenskemu človeku. Tako so, kot sicer samo še NOB združili vse slovensko ljudstvo) in vplivali na obliko-vanjje slovenske narodne zavesti ter formiranje slovenskega naroda.
V to veliko manifestacijo so se vključili tudi učenci osnovne šole Miha Pintar-Tole;do s tem, da so sode-lovaili na dveh republiških tekirnovanjih.
MILADI ZGODOVINARJI IJN GEOGRAFI SO POD VODDSTVOM KARLA PO-GACČA NA ČETRTEM RE-PUBBLIŠKEM TEKMOVANJU J PIONIRJEV ZGODOVINARJEV, KI JE BILO POD ) GESLOM: »LE VKUP, LE A VKUP UBOGA GMAJNA« « — OSVOJILI ČASTNO I PRVO NAGRADO.
Nala omenjeno temo je zbiraalo gradivo 42 mladih £god(dovjnarjev in geografov.

Poleg priznanja so pionirji dobili za doseženo prvo mesto še trideset knjig — komplet Gubčeve knjiž-
Jelka Rotovnik
Repiepubliška žirija je zbrano grsgradivo ocenila takole: »Nalogloga pionirskega odreda MiMiha Pintar-Toledo, Velenje je je izdelana na podlagi orioriginalnih virov pretežno 10 starejšega izvora in na osrusnovi znanstvene me-todoloplogije. Obravnava širši okoliš liš kmetijskega gospostva ii in razmere konkretizira na na primeru ene kmetije. DoOodano je bogato slikovno 10 gradivo in grafične prilogeige.«
Nevenka Veler
Tovariš Karel Pogač je kot mentor zgodovinskega krožka povedal naslednje: »Mladi zgodovinarji so najprej obdelali najpomembnejše in največje kmečke upore na Slovenskem, nato pa predelali zgodovino žvižgovčeve kmetije, o kateri smo dobili podatke iz starih urbarjev, ki jih hrani župnišče v Šmartnem pri Velenju. Podatke smo dobili do leta 1574.
V okviru JPI so naši pionirji sodelovali tudi pri tekmovanju za plaketo »Matija Gubec«. Ker je bil eden izmed glavnih pogojev za pridobitev plakete »Matija Gubec« obisk naslednjih krajev iz časov slovensko-hrvaških kmečkih uporov in delno iz obdobja NOB: Kumrovec, Klanjec, Cesargrad, Brežice, Krško, Leskovec, Sevnica, Planina pri Sevnici, Bistrica ob Sotli, Sused-grad, Karcstinec, Dolnja Stubica, se je 19 % pionirjev na šoli udeležilo tega pohoda. Vsak udeleženec pohoda pa je izpolnil Dnevnik po poti kmečkih uporov. Te izpolnjene Dnevnike so pionirji poslali v vpogled občinski zvezi prijateljev mladine Krško, ki je bila organizator tekmovanja za plaketo »Matija Gubec«. Vsak udeleženec pohoda je dobil ČASTNI ZNAK ZA POT. Tako je na naši šoli dobilo te znake 143 pionirjev.«
Karel Pogač je še omenil, da takšna tekmovanja doprinesejo učencem nedvomno veliko. »Že sam vpogled v urbar, kjer so u-čenci na lastne oči videli zapisane dajatve spremeni njihov odnos do zgodovine, poleg tega spoznajo tudi pravo vrednost (ne dinarsko) v predmetih izdelanih pred tolikimi leti.«
Poleg pohoda je bilo potrebno opraviti še pet akcij na temo kmečkih upo: rov: zbiranje gradiva na temo »Le vkup, le vkup u-boga gmajna«. Za to delo so prejeli mladi zgodovinarji prvo republiško nagrado 27. aprila v Tolminu.
Pri tekmovanju za plaketo »Matija Gubec« je sodelovalo tudi dvajset članov LITERARNEGA KROŽKA.
Člani likovnega krožka so med drugim sodelovali na grafičnem bienalu v Kostanjevici na temo »Le vkup, le vkup uboga gmajna«. Svoje izdelke je uspešno razstavljalo osem učencev.
Člani foto-krožka so prav tako tesno sodelovali z zgodovinskim krožkom in o-premili slikovni del elaborata, ki so ga mladi zgodovinarji poslali v Tolmin. Šest pionirjev je poslalo fotografije na razstavo, ki jo je priredil Foto klub Krško in občinska ZPM Krško.
26. aprila 1973 so razredne skupnosti skupaj z literarnim krožkom organizirale večjo KULTURNO PRIREDITEV, ki je bila v celoti posvečena KMEČKIM UPOROM. Na proslavi je bilo vključenih 80 pionirjev in pevski zbor.
Tako je skozi vse leto intenzivno sodelovalo pri proslavljanju obletnice kmečkih puntov 275 pionirjev, katerim je s svojimi strokovnimi nasveti pomagalo in jih vodilo devet prizadevnih učiteljev.
Tako široka akcija je bila plod notranje potrebe in nuje vseh sodelujočih, predvsem pa zavesti mentorjev, ki se zavedajo svojega poslanstva vzgojiteljev.
Socialni delavec Martin Pustatičnik, mentor PO, je skromno dodal: »Vsi smo se veselili uspeha, ki so ga doseg4i učenci, še bolj kot
priznanja po so nas navduševali zagnanost in volja učencev. Prosti čas so tako koristno uporabili za poglobitev svojega znanja.«
Alenka Glavnik
Tri najbolj prizadevne pionirke v zgodovinskem krožku so se udeležile podelitve nagrad 27. aprila 1973 v Tolminu in povedale:
• JELKA ROTOVNIK,
tajnica PO: »Zgodovina me navdušuje že vsa leta. Za
literarni krožek sem pisala ljudske zgodbe po pripovedovanju ljudi in po starih zapiskih. Naredila sem tudi linorez na temo kmečkih uporov.«
•	NEVENKA VELER: »Zgodovina mi je najljubši predmet, ker je ves razvoj naše zgodovine zelo pester, zanimiv in obenem poučen. V zgodovinskem krožku sem opisovala kmečke upore na Slovenskem po gradivu, ki ga je pripravil mentor. Prostega časa mi ni žal, saj sem tako pridobila veliko koristnega za pouk in tudi za življenje.«
•	ALENKA GLAVNIK, predsednica mladinskega aktiva: Plaketa »Matija Gubec« je veliko priznanje za šolo in ne le za nas, ki smo sodelovali v različnih dejavnostih. V zgodovinskem krožku sem imela nalogo opisati dajatve kmetov na Slovenskem. Po pripovedovanju sedaj že pokojnega i gospodarja Ivana Oštirja na žvižgovčevi kmetiji sem opisala tudi njihove dajatve. Tovariš mentor je preskrbel stare urbarje, iz katerih smo razbrali koliko krivic je moral prenesti naš kmet-tlačan.«
Na šoli imajo sedaj že zbrano gradivo o zgodovini srednjega veka šaleške doline in upajo, da jim bo tovarna gospodinjske opreme Gorenje šla toliko na roko, da bo prevzela finančno breme ob izdaji tega zbornika. Ta zbornik bo lahko koristno uporabljen v šolah kot pomožni učbenik pa tudi vsi turisti in obiskovalci šaleške doline bodo radi segli po njem.
Liza
Karel Pogač
NAJBOLJŠI FILM
Poročali smo že o II. klubskem festivalu amaterskega kratkega filma, ki ga je priredil kinoklub »Gorenje«, dne 15. decembra 1973.
Na festivalu je občinstvo za najboljši film izbralo delo avtorja Staneta Hafnerja »Bas-cule«. To smo dolžni zapisati še posebej zato, ker je največ glasov (nad 50) obiskovalcev prejel ta film, medtem ko so ostali filmi prejeli glasove od 6 do 11 gledalcev, nekaj filmov pa je prejelo le po en glas.
Nagrado občinstva je torej prejel Stane Hafner, ki je nagrajenec tudi I. klubskega festivala. Nagrado mu je izročil kipar Alojz Jerčič iz Mute. Za festival je mladi umetnik poklonil skulpturo Don Kihota.
Dolžni smo tudi zapisati, da je več kot polovica obiskovalcev festivala napisalo svoja mnenja in pripombe. Poglejmo nekatere med njimi:
Med njimi o nagrajenem filmu Bascule so napisali:
—	Tehnično najbolj dovršen.
—	Zaradi sodelovanja — povezanosti živali s človekom.
—	Tehnika snemanja, izvrstna fotografija, še več takšnih!
—	Zelo všeč mi je tudi film Izpoved, žal pa ima slab govorni del.
—	Čestitke k velikemu uspehu, v bodoče še več sreče!
—	Vsi filmi so bili dobri in še naprej veliko uspeha.
—	Ta šport ml je nadvse všeč.
—	Izvrstne barve. Tudi tema je odlična in privlačna.
O filmu Kokobomba:
—	Ideja!
—	Novo pri res pravih amaterjih!
Filjn Izpoved:
—	Ugajal mi je zaradi izpovedi!
Film ITD ...
—	Izvirnost, aktualnost in delo avtorja, kot je navedeno!
(Nadaljlaljevanje)
Kleptepelali vsa za mizo, na kateri ri so bili vsi dnevni časopispisi, kup naših in tujih revevij in učbenikov. Posebno o pozornost so mi vzbudildile z mojstrsko na-tančnosiostjo izdelane risbe lešnikaka od kalitve naprej. Majka ;a Majer mi je ljubeznivo r; razložila: »Rišem že od nekekdaj. Resno sem začela ri: risati, ko sem se u-kvarjafala s sadjarstvom in ni bilolo primerno ilustriranih uc učbenikov. Določeno rastlincno gojim, jo opazujem in in ves razvoj beležim oziromana podam v risbi.
Zavocod za šolsko opremo v Zagrgrebu je izdal brošuro »Mlillade ruke«, ki sem jo didadaktično opremila na! temo: * »Od semena do dr-veta«. Zavod za šolstvo SRS--oddelek za učbenike me s sedaj vabi k sodelovanju j pri didaktični opremi pririrodoslovnih učbenikov. Saiadjarski zavod v Ma-
riboru pa je naročil izdelavo gradiva za lešnikove plantaže, s čimer se ukvarjam že nekaj časa. Tovrstni naši učbeniki so slabo opremljeni z učnimi slikami ali pa je v njih vse polno tujih kopij.
Zelo rada rišem s svinč-
Laško po litografiji iz leta 1840. Pa še to! Vsako jutro, ko vstane, beleži stanje padavin in ostalih atmosferskih pojavov ter podatke enkrat mesečno pošilja Hidrometeorološki službi SR Slovenije, s katero že sodeluje 15 let.
MAJKA MAJER
nikom ali tušem različne motive iz krajine in kraje same. Nekaj slik sem narisala sicer po razglednicah, čeprav veliko raje rišem po naravi, ker lahko dodam še nekaj svojega.«
Naj omenim, da je Majka Majer v Laškem, kjer je bila na zdravljenju, razstavljala na pomembni u-metniški razstavi »Laško v očeh likovnih umetnikov«, kjer je narisala zdravilišče
»Zelo rada delam tako, da besede DOLGČAS ne poznam.«
Presenečena sem bila nad njenim vsestranskim delom, ki ga opravlja s prirojeno natančnostjo, vesc ljem, predvsem pa z občutkom, da je delo gonilna sila vsakega človeka.
Pogovarjali sva se še o umetnosti, književnosti, politiki in Majka Majer je dodajala kot dober pozna-
valec vsega naštetega svoje kritične misli, načrtovala svojo bodočnost, ki bo slonela na delu.
Polna globokih vtisov iz njenega plodnega življenja in bogatejša za marsikatero življenjsko resnico sem se poslovila od Majke Majer, ki je vzbudila v meni veliko občudovanje in spoštovanje, saj me je prepričala, da tudi v poznih letih lahko z delom in samo delom ostane človek mlad in da je vsaka starostna doba na svojstven način najlepša v ciklusu življenja, če jo človek intenzivno doživlja.
Liza Podpečan-Kuhar
NASA ZNANKA
Film Vse v zlato:
—	Dober tempo, malo preveč komentarja, zanimiva kamera!
Film Tempo tour:
—	Ideja! Tudi revija vaših kratkih filmov je zelo uspela in vam samo čestitam za vse filme!
Film Okno na ulico:
—	Poanta — človek človeku!
Tema! Manjka angažiranih
filmov na družbene teme. Tudi filmov o mladih in njihovih problemih manjka!
Film Stroj za dobre ljudi:
—	Presenetila me je nadarjenost mladega avtorja.
—	Film je presenetljivo dovršen zaradi avtorjeve starosti.
—	Film mi je všeč zaradi domiselnosti mladega avtorja.
—	Film mi je všeč, ker je avtor nadarjen za ustvarjanje.
Še več je bilo pripomb, napisanih in Izrečenih. Med zapisanimi je tudi naslednja:
»Najbolj všeč mi je bil Bascule. Domiselno snemanje, izredno živo, prepričljivo. Všeč mi je odtenek, ki prikazuje ljubezen in hvaležnost do konja, ki ji je pomagal do uspeha.
Zelo všeč sta mi tudi filma
Izpoved in Skrivnosti teme.
Čestitam kinoklubu »Gorenje« za izredne uspehe. Prvič sem obiskala vaš festival, poslej bom reden gost.
Enemu izmed članov predlagam, da posname tudi senčne strani Velenja: prečkanje zelenic, trganje rož, odmetavanje odpadkov!«
To so mnenja. Mnenja tistih, ki so z mešanimi občutki prišli na festival. Danes vemo, kakšno kulturno poslanstvo izpolnjuje kinoklub v Velenju. Upravičeno pa se lahko vprašujemo, ali je njihovo delo res dovolj cenjeno in ali je njihov vložen trud poplačan vsaj toliko, da bodo lahko ohranili svoje navdušenje v bodoče. Zveni neverjetno, vendar je res, da kinoklub v Velenju že tretje leto deluje v nemogočih pogojih, brez lastnih prostorov. Kdo so tisti, ki so pristojni, da rešujejo takšne in podobne probleme v občini?
Najboljši letošnji film je na festivalu prejel statuo Don Kihota, upornega, a kljub vsemu zapostavljenega borca. Ali je to res zgolj naključje?
Hinko Jerčič
Na festivalu so podelili nagrade. V ospredju je kip Alojza Jerčiča — Don Kihot
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE
USPEŠNO SODELOVANJE PREVENT-TOPER
Industrija delovnih zaščitnih sredstev »Prevent« iz Slovenj Gradca je od novega leta 1974 temeljna organizacija združenega dela Tovarne modne konfekcije »To-per« Celje • V Mislinji preurejujejo obrat, v katerega bodo namestili več novih strojev, v Slovenj Gradcu pa bodo gradili nove prostore • Specializacija proizvodnje
Zaradi pogoste menjave proizvodnega programa, malih serij, slabe organizacije proizvodnje in drugih pomanjkljivosti so se, navkljub nizkim osebnim dohodkom, znašli v Industriji delovnih zaščitnih sredstev »Prevent« v Slovenj Gradcu v precejšnjih težavah. Novo vodstvo je začelo s sodelovanjem predstavnikov občine pripravljati sanacijski in preusme-ritveni program ter iskati organizacijo združenega dela, ki bi bila pripravljena sodelovati pri preusmerjanju in modernizaciji proizvodnje.
To je bilo resnično potrebno in neodložljivo, ker so poslovali tudi zaradi zastarelih delovnih sredstev, pomanjkljive opreme in neprimernih prostorov na meji rentabilnosti. Sami niso bili sposobni hitro in učinkovito opraviti potrebno sanacijo. Že po prvih razgovorih so Slovenj graj-čani ugotovili, da je Tovarna modne konfekcije »To-per« Celje partner, s pomočjo katerega lahko zagotovijo hitrejši razvoj delovne organizacije. V obratu v Mislinji so začeli za Celjane najprej izdelovati športne hlače, sodelovati pa so začele tudi strokovne službe. Uspešno začeto sodelovanje je spodbudilo delovno skupnost »Prevent«, da se je odločila za vključitev v Tovarno modne konfekcije »Toper« Celje, v okviru katere je od novega leta 1974 naprej temeljna organizacija združenega dela.
IMENOVANJA
Na predlog komisije za volitve in imenovanja so odborniki Skupščine občine Slovenj Gradec sklenili na zadnji seji:
•	soglašali so z imenovanjem diplomiranega veterinarja Alojza Kolarja s Pre-valj za medobčinskega veterinarskega inšpektorja s sedežem v Dravogradu;
•	soglašali so z razrešitvijo diplomiranega inženirja gozdarstva zmagoslava Pariša dolžnosti medobčinskega gozdarskega inšpektorja, istočasno pa so soglašali še z imenovanjem Toneta Levca, diplomiranega gozdarskega inženirja, za novega medobčinskega gozdarskega inšpektorja;
•	soglašali so z razrešitvijo diplomiranega pravnika Janeza Remica dolžnosti medobčinskega urbanističnega inšpektorja;
•	v iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti otroškega varstva so imenovali Marino Krištofelc, vzgojiteljico iz Slovenj Gradca, za predsednico, Pavlo Po-gorevčnik, Franjo Zorman, Esto Mrmolja in Dragico 2ohar;
•	v iniciativni odbor za oblikovanje	regionalne skupnosti za ceste so imenovali Miha Laureta, Franca Gamsa, Alojza Senovrš-nika, Franja Jurjeca, Ivana Goloba, Ivana Lekšeta, Maksa Vončina, Maksa Vir-tiča in inž. Adija Smona;
•	imenovali so 21-članski iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti na področju požarne varnosti, za predsednika iniciativnega odbora pa Franca Turičnika;
•	za delegata Skupščine občine Slovenj Gradec v skupščino kmetijske zemljiške skupnosti pa so izbrali Milana Stumpfla, kmeta iz Podgorja.
V	industriji delovnih zaščitnih sredstev »Prevent« Slovenj Gradec so že začeli uresničevati sanacijski in preusmeritveni program, za uresničitev katerega bodo porabili blizu 13 milijonov dinarjev. Ta denar so zagotovili sklad skupnih rezerv SR Slovenije, podružnica Ljubljanske banke Slovenj Gradec, Tovarna modne konfekcije »Toper« Celje, občinski sklad skupnih rezerv Slovenj Gradec in pa Zavod za zaposlovanje Velenje.
V	Mislinji so že začeli preurejati obrat, v katerega bodo namestili nove likalne naprave ter več drugih novih strojev, uredili pa bodo tudi sanitarije. V Slovenj Gradcu pa se pripravljajo na gradnjo novih prostorov. Zgradba, v kateri je obrat, je stara in zaščitena (pod spomeniškim varstvom). Čeprav bi preureditvena dela veljala kar 2,750.000 din, v njej ne bi mogli vpeljati sodobne tehnologije oziroma bolj posodobiti proizvodnjo. Zato so se odločili, da v slo-venjgraški coni lahke industrije postavijo nov objekt, v katerem naj bi stekla proizvodnja že v prvem polletju 1974.
Lani je industrija delovnih zaščitnih sredstev »Prevent« Slovenj Gradec dosegla okrog 36 milijonov dinarjev realizacije, za letos pa jo že načrtujejo 42 milijonov dinarjev, medtem ko naj bi jo leta 1975 ustvarili najmanj 55 milijonov dinarjev. Po preusmeritvi proizvodnje bodo v obratu Slovenj Gradec izdelovali usnjeno konfekcijo ter zaščitna sredstva, v obratu Mislinja pa športno konfekcijo (smučarske hlače, bunde in površnike).
NAČRTI AVTOSERVISA »VIATOR«
Avtoservis »Viator« v Slovenj Gradcu, ki opravlja servisne preglede osebnih avtomobilov »Zastava« in »Škoda« ter kleparska in ličarska dela je v zadnjem času dokaj razmahnil svojo dejavnost. Na avtoservis, ki deluje v okviru temeljne organizacije združenega dela »Viator« Pre-valje, pripeljejo vsako leto več vozil in novi prostori so postali pretesni precej prej, kot pa so računali.
Lani so se zato znova lotili investicijskih del. Zgradili so nove prostore za tehnične preglede motornih vozil, ki so jih v letu 1973 opravili okrog 16.000. H kraju pa gredo tudi dela pri urejanju novih prostorov za popravila in opravljanje servisnih uslug za druga vozila. Vsa dela bodo delovno skupnost veljala več kot 5 milijonov dinarjev.
Na avtoservisu »Viator« v Slovenj Gradcu računajo, da bodo verjetno že letos opravljali servisne u-sluge tudi še za nekatere druge vrste osebnih avtomobilov.
SLAVJE V ŠMARTNEM
ZADNJO NEDELJO, 6. JANUARJA, JE BILA V ŠMART NEM PRI SLOVENJ GRADCU PRVA PRIREDITEV OB 30-LETNICI XI. SNOUB »MILOŠ ZIDANŠEK« • SREČANJE BORCEV POHORSKE BRIGADE Z MLADIMI IZ MISLINJSKE DOLINE TER Z OBČANI ŠMARTNA
V torek, 8. januarja, je minilo 30 let, ko so pri Primožu na Pohorju ustanovili XI. slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado »Miloš Zidanšek« — Pohorsko. Prva prireditev ob 30-letnici tc partizanske enote, ki je bila u-stanovljena na Pohorju prav v obdobju, ko je nemški okupator divjal po slovenski zemlji še z neomajno močjo, je bila zadnjo nedeljo, 6. januarja, v šmartnem pri Slovenj Gradcu. V tamkajšnjem domu borcev se je zbralo okrog 50 preživelih borcev Zidanškove brigade iz koroških občin, njim pa so se pridružili tudi številni domačini in mladi iz Mi-slinjske doline, pa predstavniki občin Dravograd, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec ter načelnik štaba Pohorske brigade Lazar Božič-Vuk in namestnik komisarja Alojz Vindiš-Dunda.
Udeležence srečanja je v imenu krajevnih družbenopolitičnih organizacij in občanov pozdravil Oto Sle-menik, slavnostni govornik pa je bil Ivo Skrlov-nik, borec Zidanškove brigade vse od ustanovitve, ki je poudaril, da partizan-stvo — kljub terorju in velikim izgubam — v tem delu naše ožje domovine ni nikoli zamrlo. Zidanško-va brigada, ustanovljena na prvo obletnico tragičnega konca I. Pohorskega bataljona, pa je bila najmočnejša udarna sila v tem delu Slovenije.
S slovesnosti v Šmartnem so predstavniki borcev in domačinov odnesli vence k spomenikom na Legnu, v Pamečah in To-maški vasi, pevci in recita-torji iz Šmartnega pa so izvedli priložnostni program. Po prireditvi je bilo v osnovni šoli srečanje borccv Zidanškove brigade z domačini in mladimi iz
SE NAJMANJ 50 NOVIH DELOVNIH MEST
V Tovarni usnja Slovenj Gradec, kjer so v preteklem letu porabili za investicije več kot 30 milijonov dinarjev, so dosegli 115 milijonov dinarjev celotnega dohodka, na tuje pa so prodali za 3,4 milijonov dolarjev izdelkov. Nove naložbe, posebej še v temeljno organizacijo združenega dela »Tovarna gu-mirane žime«, bodo omogočile v letošnjem letu znatno povečanje obsega gospodarjenja. Tako načrtujejo, da bodo dosegli najmanj 150 milijonov ce-
POMEMBNI KOMUNALNI
Lani poleti so naposled začeli v središču Mislinj-ske doline urejati križišče Celjske in Podgorske ceste. Dela so bila obsežna, saj so morali prekriti strugo potoka Homšnica, da bi lahko razširili vpadnico v mesto iz velenjske smeri, po kateri izredno hitro narašča promet. Porušiti pa so morali tudi več objektov. Sredi decembra so novo vpadnico že izročili svojemu namenu. Nova vpadnica bo imela tri vozne pasove. Spomladi, ko bodo položili še zaporno plast asfalta, pa jo bodo — kot računajo — opremili tudi s semaforji, ki bodo prvi v Mislinjski dolini oziroma na Koroškem sploh. Izvajalec del pri rekonstrukciji in modernizaciji križišča je bil Komunalno obrtni Celjske in Podgorske ceste center Velenje, denar pa sta prispevala cestni sklad SR Slovenije in pa komunalni sklad občine Slovenj Gradec.
Velenjčani opravljajo tudi rekonstrukcijo in modernizacijo Francetove ceste v Slovenj Gradcu, to je vpadnice iz dravograjske smeri. Dela nekoliko zaostajajo za predvidevanji, vendar promet zavoljo del
lotnega dohodka, ali 30 % več kot v letu 1973, pa o-krog 5 milijonov dolarjev izvoza, se pravi, da se bo mednarodna blagovna menjava povečala kar za 45 odstotkov. Poprečni osebni dohodki pa se bodo povečali za 11 % in bodo znašali 2.350 dinarjev.
Medtem ko so lani, na račun novih zmogljivosti odprli 112 novih delovnih mest, letos računajo na dodatno zaposlitev 50 do 60 delavk in delavcev. Za investicije pa bodo porabili okrog 15 milijonov dinarjev.
PRIDOBITVI
že nekaj časa ni oviran in je Francetova cesta prevozna v obeh smereh.
Rekonstruirani in modernizirani Celjska in Francetova cesta bosta, ko bodo dela povsem opravljena, gotovo zagotavljali ne samo prijetnejšo vožnjo, pač pa tudi večjo prometno varnost, kar bo še posebej pomembno.
GRADIVO NISO PRIPRAVILI
Občinska skupščina Slovenj Gradec je na zadnji seji v letu 1973 sprejela odlok o začasnem financiranju občinskih potreb v prvem trimesečju letošnjega leta, potrdila je družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Slovenj Gradec ter soglašala z družbenim dogovorom o merilih za določanje prispevka od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Preložila pa je razpravo o izhodiščih gospodarskega razvoja občine Slovenj Gradec za leto 1974, ker gradivo ni bilo pripravljeno!
Mislinjske doline, s čimer so borci te partizanske e note znova dokazali, da ni so pozabili na eno od poglavitnih njihovih sedanjih nalog — na prenašanje tradicij narodnoosvobodilne borbe na mladi rod. Mladi iz Mislinjske doline pa so se tokrat spoznali z delom bogate zgodovine osvobodilnega boja naših narodov in z nalogami, ki jih čakajo, kadar bi bilo potrebno braniti našo socialistično domovino.
Slavje v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa je bila samo uvodna prireditev v okviru slavja ob 30-letnici ustanovitve XI. SNOUB »Miloš Zidanšek« v Mislinjski dolini. V Slovenj Gradcu bodo pripravili, med drugim, razstavo o Pohorski brigadi in o drugih partizanskih enotah, ki so bile na Pohorju. V načrtu je tudi več pohodov mladih, med drugim tudi pohod mladih iz vseh občin o-krog Pohorja, ki ga bodo sklenili v Slovenj Gradcu ob tamkajšnjem občinskem prazniku v začetku junija, ki ga slavijo v spomin na uspešen pohod borcev Zidanškove brigade v začetku leta 1944 na Mali Kopi na Pohorju.
NEGA BOLNIKOV NA DOMU
V Slovenj Gradcu se že dalj časa zavzemajo za organizirano nego bolnikov na domu. Svet za zdravstvo tamkajšnje občinske skupščine je na eni zadnjih sej ugotovil, da so zagotovljeni vsi pogoji za organiziranje nege bolnikov na domu, zlasti še kadrovski, saj živi v Slovenj Gradcu nad sto medicinskih sester. Te so sicer že v rednem delovnem razmerju v Splošni bolnišnici oz. Koroškem zdravstvenem domu, vendar bi lahko ob primerni organizaciji in spodbudnem nagrajevanju zagotovili nego bolnikov na domu v nujnih primerih. Svet za zdravstvo občinske skupščine je predlagal pristojnim službam, da pripravijo analizo o organiziranju servisa za nudenje nege bolnikom na domu.
NOVA ORGANIZIRANOST KRAJEVNE SAMOUPRAVE?
Že od leta 1964 dalje deluje na območju občine Slovenj Gradec 5 krajevnih skupnosti, in sicer v Slovenj Gradcu (6.852 občanov), Podgorju (1.604), Šmartnem (3.237), Pamečah (1.444) in Mislinji (4.321 občanov). Pri krajevni skupnosti v Podgorju so u-stanovili tudi vaški odbor za Razbor, pri krajevni skupnosti Mislinja pa delujejo trije vaški odbori, in sicer za Dovže, Završe in Dolič.
V zadnjih letih so dosegle krajevne skupnosti v Mislinjski dolini uspehe posebej še pri odpravljanju komunalne zaostalosti posameznih območij, reševanju socialnih, kulturnih, vzgojno-varstvenih in šolskih problemov, pri razvijanju in podružbljanju koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, prav tako pa tudi pri reševanju drugih nalog.
Med razpravo o predlogu novega statuta občine Slovenj Gradec in krajevnih skupnosti pa bo treba
SMUČARSKA VLEČNICA TUDI V MISLINJI
Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je prejšnji teden končalo z deli pri u-rejanju nove smučarske vlečnice, in sicer nad železniško postajo. Nova vlečnica je dolga 440 metrov, zgornja postaja je na nadmorski višini 720 metrov, na uro pa prepelje 720 smučarjev. Za vožnjo s to vlečnico, ki je že prve dni privabila številne smučarje, bo treba odšteti 2 dinarja, otroci do 14. leta pa polovico manj.
pregledati, če obstoječa organiziranost krajevnih skupnosti ustreza oziroma bi jo bilo treba dopolniti.
SPREMEMBE V VODSTVU
Ker je delavski svet Tovarne kovanih izdelkov Gorenje — Fecro Slovenj Gradec na podlagi odpovedi razrešil dolžnosti dosedanjega direktorja delovne organizacije, Dušana Stropnika, je postal začasni izvršilni organ te delovne organizacije Oto Sle-menik iz velenjske TGO Gorenje Velenje. Še v mesecu januarju pa bodo v tovarni Gorenje — Fecro objavili razpis za novega direktorja.
Letos 130 tisoč
pomivalnih
korit
S sodelovanjem Tovarne gospodinjske o-preme Gorenje Velenje je postavila Tovarna kovanih izdelkov Gorenje — Fecro v Slovenj Gradcu nov obrat za proizvodnjo pomivalnih korit iz nerjaveče pločevine. Proizvodne zmogljivosti tega novega o-brata so 8.000 pomivalnih korit na izmeno dnevno. V tem letu, ko naj bi delali v novem o-bratu v dveh izmenah, bodo izdelali 130.000 nerjavečih pomivalnih korit, računajo pa, da bodo polovico vse proizvodnje prodali na tuje. Sicer pa načrtujejo, da bo v letu 1974 dosegla Tovarna kovanih izdelkov Gorenje — Fecro Slovenj Gradec že 90 milijonov dinarjev celotnega dohodka.
ZAHVALA VELENJE
ZDRAVSTVENEMU DOMU
Bila sem prijetno presenečena, in z menoj vred tudi vsi ostali bivši uslužbenci Zdravstvenega doma Velenje, ki smo pred novoletnimi prazniki prejeli čestitke in vabilo za snidenje ob zaključku starega leta. Na Silvestrovo smo se ob 9. uri zbrali v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje, kjer nas je sprejel direktor primarij dr. Alojz Fijavž, upravitelj Jože Že-vart in glavna medicinska sestra Cilka Atelšek. Primarij dr. Alojz Fijavž nam je najprej zaželel dobrodošlico, nato pa spregovoril o sedanjem delu in razširitvi zdravstvenega doma ter nas povabil na oglled novih ambulantnih prcostorov. Po ogledu novega dela zdravstvenega dotma smo vsi upokojenci prcejcli lepa praktična da-
NAM.1
StJJ&iAi
•	• OSEBNI AVTOMOBIL R 16, dobro ohranjen, letnik 1968S8 prodam za 38.000 dinarjev. Fra^anjo Kljun, Velenje, Šaleška a 16/9, telefon 85-243.
•	• FIAT 125 Standard let-nikk 1970, italijanske izdelava, i, ugodno prodam. Infor-maiacije dobite pri Mitju Lappu, hotel PAKA Velenje, telelefon 85-133 ali 85-168.
•	• SOBO V VELENJU ali bližižnji okolici nujno po-tretebujem. Naslov v ured-ništštvu lista.
•	• POSESTVO v izmeri 12 h', ha v Lipju pri Vinski gorbri ugodno prodam. Naslovov v uredništvu lista.
•	• STAVBNO ZEMLJI-ŠCECE v izmeri ca. 1500 m2 ob o asfaltni cesti na ravnini v V Vinski gori za 32.000 din procodam. Ponudbe pod šifro o »PRIMERNO ZA OBRT-NIKIKA«.
rila. V znak priznanja našega minulega dela smo bili tudi pogoščeni, nakar smo se v sproščenem pogovoru spominjali dolgoletnega skupnega sodelovanja.
Ob vsem tem nas je prevzela prijetna zavest, da kot upokojenci nismo osamljeni in pozabljeni, zato se Zdravstvenemu domu Velenje v svojem imenu in v imenu ostalih udeležencev tega prijetnega srečanja iskreno zahvaljujem za darila in pozornost.
Pepca Kojc
Šoštanj
H. BOLA TRETJI
Na strelišču »RSC« v Velenju je bilo drugo kontrolno tekmovanje strelcev s pištolo. Sodelovalo je 18 najboljših strelcev. Tekmovali so s standardno zračno pištolo. Doseženi so zelo dobri rezultati ekipno in posamezno. Tokrat je zmagal član Olimpije in reprezentance Jože Tržan s 379 krogi. Presenetil je domačin Hinko Bola, ki je osvojil tretje mesto s 371 krogi.
Rezultati ekipno: 1. Olimpija Ljubljana 1478 krogov, 2. kombinirana ekipa 1429, 3. Kranj 1426, 4. Rudar Velenje 1399.
Posamezno: l. Jože Tržan (Olimpija) 379, 2. Franc Gaber (Olimpija) 374, 3. Hinko Bola (Rudar) 371, 4. Janez Selan (Olimpija) 368, 5. Bogdan Jež (Olimpija) 367.	F. 2.
KINO
RRešitev nnovoletne nnagradne kikrižanke
V Vodoravno: ZNAMENJE KOKOZOROGA — JANUAR
—	I— SILVESTER — SKIS — EKEKS — RETINA — CA — TEITEKOL - HC - ROR - K
—	DVA — UMETNICA
R AHACA — BOLE — SARA
—	J- ATC — NEJCI — ALEC
—	V- VRAN — ZIARAT — DO
—	I- RENE — AIN — Al — O AS !\.S — K — EDAM — MC
—	P- ALJAŽ — KARO — TA
—	I- BOŽANSKA KAMEDIJA
—	.— ARSENE — KRUTOST
—	C— ORAL — URANIA — I
—	(— ODA — AST — HIMS
—	I— LIK — RT — ASIR — ET -ET — MAKS — Ingolič Anton ton — E — G EI — AA — D -D — T — Karel Capek — UR UR — P R — ALISON — SAL3ALESKA DOLINA — ME
—	- ONO — KSILOLI — TRETREF — ANAKONDA — JASTASEK — DAMA — SINOVO /O — LJ — STRINA — NINJIN — KRILOV — EEG
—	t- AIDONE — RI — OT — ST.ASTANKO — TRAK — DLAKE CE — RJA — SIMBAD — VEI7ELENJE — LORBER — R
—	1- ITA — IONSKA CELICA :A — GORENJE — ASE-SOKORAT
R« Reševalcem se opraviču-jememoz a nekatere nepravil-nostosti, ki jih je ugankarski škrskrat napravil pri opisih. Te fe so reševalci verjetno sami ii odkrili in ne vplivajo na a pravilno rešitev. Za prairavi izraz SINDBAD pa bostosta kot veljavna upošte-vanana tudi SIMBAD oziroma la SINBAD. Izžrebancem bomomo denar poslali po pošti. ii.
REDNI KINO VELENJE
Petek, 11. 1. 1973 ob 17.30 — ameriški barvni western — V ZNAKU REVOLVERJA.
Režija: Sidney Salkow. Igrajo: Audie Murphy, Merry An-ders.
Ob 19.30 jugoslovanski barvni vojni film SUTJESKA.
Režija: Stipe Delič. Igrajo: Richard Burton, Bata Zivoji-novič, Irena Papas, Boris Dvornik, Ljuba Tadič, Milena Dra-vič, Bert Sotler, Ljubiša Sa-mardžič.
Sobota, 12. 1. ob 17.30 in 19.30 — ameriški barvni western — V ZNAKU REVOLVERJA.
Nedelja, 13. 1. ob 15.30, 17.30 in 19.30, jugoslovanski barvni vojni film SUTJESKA.
Torek, 15. 1. ob 17.30 In 19.30, italijansko-jugoslovanski vojni film SESTANEK Z NEČASTNIM.
Režija: Wiiliam McCahon. Igrajo: Michael Craig, Klares Kinski, Eva Renzi, George San-ders.
Sreda, 16. 1. in četrtek 17. 1. ob 17.30 In 19.39 — ameriški barvni western , — LEGENDA O ČRNEM CHARLEYU.
Režija: Martin Goldman. Igrajo: Fred Williamson» D'-uville Martin, Don Pedro Col-ley.
Petek, 18. 1. ob 17.30, Italijanski barvni kriminalni film — PUŠČICA STRUPENEGA PAJKA.
Režija: Paolo Cavara. Igrajo: Giancarlo Gianninl, Stefania Sandrelli, Claudine Auger, Barbara Bouchet.
KINOGLEDALISCE VELENJE
Sobota, 12. 1. ob 17.30 in 20. uri jugoslovanski barvni vojni film SUTJESKA.
Ponedeljek, 14. l. ob 20. uri, italijansko-jugoslovanski vojni film SESTANEK Z NEČASTNIM.
Kadrovska komisija pri občinski konferenci ZM
razpisuje delovno mesto
PISARNIŠKEGA REFERENTA
Pogoji: srednja ekonomska šola ali administrativno komercialna šola. Prijavite se pismeno ali osebno na občinsko konferenco ZMS do 21. 1. 1974.
OD po pravilniku.
POPRAVEK RAZPISA O JAVNI LICITACIJI
V razpisu javne licitacije za oddajo zasebnih stavbnih zemljišč v soseski »GORICA« (Salek-Bevče), ki je bil objavljen v »Našem času« z dne 21. 12. 1973 št. 37 so naslednje tiskarske napake:
1.	V tč. I/l je izpuščena pare. št. 93 (ATRIJ I.);
2.	V tč. I/l je pomotoma navedena pare. št. 158, ki je že dodeljena in torej ni predmet licitacije;
3.	V tč. 1/3 je namesto pare. št. 447 (TERASA I.) pravilna označba št. 47;
4.	V tč. 1/3 je pomotoma izpuščena pare. št. 60 (TERASA I.);
5.	V tč. 1/5 se pravilno glasi:
Parceli za izgradnjo vrstnih stanovanjskih hiš tipa V-l; št. 277 in 275 (pare. št. 3298/2 v izmeri 354 m2 in pare. št 3298/1 v izmeri 335 m2);
6.	V tč. VII. je pravilna oznaka »tek. rač. 52800-652-28073«;
7.	V tč. IX. je pravilno »Ustmena javna licitacija« in ne »Umestna«.
Se posebno opozorilo vsem, ki bodo sodelovali na javni licitaciji:
Zakonca, ki želita skupaj licitirati, morata biti navzoča na licitaciji. V kolikor bo navzoč samo en zakonec, mora takoj, ko bo na licitaciji uspel, predložiti pismeno izjavo drugega zakonca, da bosta oba zakonca imetnika pravice uporabe na dodeljenem zemljišču.
Zaradi številnih napak v prvem razpisu ponavljamo razpis javne licitacije z zgoraj navedenimi popravki!
Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč
POSEBNO OBVESTILO
Dosedanja praksa, da so mrliško ogledno službo opravljali laični mrliški ogledniki je z 31. 12. 1973 prenehala veljati.
Od 1. 1. 1974 bodo za opravljanje mrliško ogledne službe pristojni le dežurni zdravniki Sa-vinjsko-Saleškega zdravstvenega doma Velenje, ki delajo za področje Velenje v ZD Velenje, za področje Šoštanja v zdravstveni postaji Šoštanj, a za Šmartno ob Paki v tamkajšnji ambulanti.
Prosimo, da navedeno obvestilo z razumevanjem upoštevate.
Odsek za družbene službe Skupščine občine Velenje
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše dobre mame
Jožefe Plešnikove
iz Pesjega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in vence in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji pott.
Posebna zahvala tov. Ivanu Meletu za poslovilne besede na domu in tov. Jožetu Slatinšeku na Žalah v Podkraju.
Žalujoči: sinova Jože in Štefan z družino, Marija in Jožica z družinama.
ZAHVALA
Ob prerani in nepričakovani izgubi našega ljubega moža in očeta
JOŽETA SREB0TA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija ter hčerki Zlata in Branka.
aeroklub gorenje velen/e
KAKO
SEM DOBIL KRILA
Z letenjem sem se pričel ukvarjati poleti leta 1972. V mesecu februarju sem slišal, da v Velenju obstoja aeroklub in da se mi tam nudi priložnost, da poletim pod oblake, po čemer sem hrepenel že od kratkih hlač. Zal se že prej nisem mogel včlaniti v kakšen drug aeroklub. Letališči v Slovenj Gradcu in Celju sta namreč za plitki žep srednješolca predaleč.
Tako smo se zbrali prvi člani mladega aero-kluba Velenje. Bili smo raznih starosti in poklicev: od inženirja Toneta, ki je v letih po vojni naredil »B« izpit na VRABCU in to tako, da so ga izstreljevali na gumo, pa do nas dijakov in vajencev, ki do takrat letala še videli nismo.
Seveda smo morali najprej vsi v šolske klopi, kjer so nas prizadevni učitelji iz celjskega aero-kluba učili osnov letenja, mehanike leta, vreme-noslovja in navigacije. Zatem smo delali test, nato pa zdravniški pregled, ki je obvezen za vsakega pilota.
Praktični pouk smo imeli na celjskem letališču. Tja smo se vozili vsako popoldne s tovariši, ki so imeli avtomobile. Sploh smo se v skupini lepo razumeli. Glede dela na letališču smo bili vsi brez izjem enaki. Vsi smo kot eden opravljali svoje naloge, kajti ta šport zahteva tovarištvo in ne prenese prerekanja, prerivanja in pa nesporazumov. Vse mora potekati disciplinirano, gladko in brez ugovorov.
V lepem spominu imam te prve polete. Leteli smo na dvosedih LIBIS-17 z učiteljem na drugem sedežu. Sprva nam je učitelj pomagal krmariti, vedno več smo imeli poletov za sabo, manj mu je bilo treba pomagati in končno je prišel dan, ko sem smel poleteti sam.
Težko je opisati občutke, ki sem jih takrat doživljal. To je mešanica ponosa, da si sam sposoben voditi jadralno letalo, in treme pred obilico problemov, ki jih mora mladi pilot premagati v navidez tako preprostem šolskem poletu. Pri vsakem nadaljnjem poletu sem odkril kaj novega, prijetnega, nekaj kar mi je do takrat bilo neznano. Letalci bi rekli, da so mi zrasla krila.
Naslednje leto smo že zgodaj spomladi pričeli z letenjem. Seveda smo čez zimo mnogo pozabili, zato smo morali prve polete opraviti na dvosedu BLANIKU z učiteljem. Po nekaj poletih sem presedlal na enosed MUHO-IOO, ki so jo člani celjskega aerokluba sami zgradili in je že nekaj let potrpežljivo prenašala in oproščala vse napake naših in celjskih tečajnikov. Na MUHI sem imel prvo samostojno jadranje.
Imel sem že nekaj izkušenj, vendar se do takrat nisem uspel obdržati v zraku dalj časa. Zavidal sem starim jadralcem, ki so krožili v vzgor-nikih, dokler jih nisem videl le še kot majhne križce visoko pod oblaki.
Sedaj je bila vrsta na meni. da pokažem, kaj znam. Bil je lep sončen dan. Na nebu so se belili kumulusi, naši prijatelji in znanilci dvižnih tokov. Kmalu po poletu me je motorno letalo privleklo v dvigajoči se zrak; odpel sem vlečno vrv in ostro zakrožil. Instrumenti so mi pokazali, da se MUHA hitro dviga. Uspel sem! V ostrih zavojih sem se dvigal višje in višje. Letališče pod mano se je pomanjšalo v zelen četverokotnik, ceste pa v bele in sive trakove, po katerih so se pomikali avtomobili kot igračke. Kmalu sem dosegel bazo mogočnega kumulusa, ki me je srkal v svojo notranjost. Moral sem zravnati MUHO in potisniti krmilo naprej in že sem spet bil v sinjini ter se napotil pod drugi kumulus.
Bil sem srečen, da lahko vodim vitko ptico, koder me je volja. Pristal sem po uri in pol, utrujen, toda zadovoljen.
Z letalstvom se bom vedno ukvarjal. Potrudil se bom doseči pri jadranju čim večje uspehe, da bom nekoč lahko poletel tudi na! motornem letalu. Moja velika želja je tudi ta, da bi dogradili naše lastno letališče in da bi lahko jadral nad domačim krajem.
Vilko Kotnik, dijak RŠC
Uredništvo ta uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni In odgovorni urednik), Llza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk ta Rudi 2evart
• Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« Je Izhajal do 1. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena Je 1 dinar • Letna naročnina Je 40 dinarjev • Za Inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 52800-678-55-263 pri SDK Velenje • Rokopisov ta fotografij ne vračamo • Tisk ta klišejl AERO, kemična in grafična Industrija Celje • List Je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (St. 421-2/72)
ODMEVI
Rad bi dodal nekaj svojih misli in pogledov o preselitvi šoštanjske miliee v Velenje, kot dopolnilo pisanju V. Kojca, v Našem času in v Večeru.
Ker sem tudi sam odbornik občinske skupščine, vem za okoliščine in razloge, ki so povzročili, da je prišlo do ukinitve šo-štanjskega oddelka milice.
Na šoštanjskem oddelku milice so začeli izgubljali kadre zato, ker jim nisj mogli priskrbeti stanovanj. Posledice takega stanja je bilo skrčenje števila zaposlenih miličnikov, zaradi česar le-ti niso bili več kos svojim nalogam. Že pred ukinitvijo milice v Šoštanju, so morali šoštanjskim miličnikom priskočiti velikokrat na pomoč velenjski miličniki. Osebje na oddelku postaje milice v Šoštanju pa je bilo posebno obremenjeno, kadar je kdo od uslužbencev zbolel. Vsi ti podatki dovolj prepričljivo utemeljujejo težave, v katerih je bil šoštanjski oddelek milice.
Komandir velenjske postaje milice jc na seji obeh zborov velenjske skupščine zagotovil, da se budnost
organov javne varnosti ne bo po tej spremembi prav nič zmanjšala v Šoštanju. Z miličniškimi avtomobili bodo bdeli nad raznovrstnimi prestopniki, ko pa bodo začeli z izgradnjo IV. faze elektrarne, bodo službo še okrepili. Vse te trditve navajajo na sklep, da varnost šoštanjčanov ne bo nič manjša kot je bila doslej.
Menim pa, da bodo odborniki po sprejetju nove ustave in s prehodom na delegatski sistem lažje glasovali za rešitev skupnih zadev, ko se bodo vse, za občane važne, odločitve prej prediskutirale na javnih tribunah. Tovrstne spremembe pa bodo tudi pripomogle, da odborniki ne bodo več tarča napadov pri sprejetjih, za občane važnih ukrepov. Z u-kinitvijo oddelka postaje milice v Šoštanju bi morali biti vsi prebivalci Šoštanja seznanjeni z naslednjimi novostmi:
•	Vse občane Šoštanja bi morali obvestiti, kako priklicati postajo milice v Velenju, predvsem v nočnih urah.
•	Nujno bo treba postaviti telefonsko govorilnico, od koder bodo lahko Šo-štanjčani klicali ob vsakem času.
Ko bo vse to zagotovlje-
no, upam, da ne bomo Šo-štanjčani preveč oškodovani z izgubo lastne postaje milice.
Ivan Ojsteršek, Šoštanj
HERČEK TAJNIK OBČINE
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je Skupščina občine Mozirje na zadnji seji imenovala za novega tajnika skupščine občine Huberta Herčka iz Mozirja. Dosedanji dolgoletni tajnik Rudi Zager je prevzel mesto občinskega sodnika za prekrške v Mozirju.
OPOZORILO
Gostinsko podjetje PAKA Velenje opozarja vse osebe, da je zaradi varnosti prepovedano drsanje in hoja po velenjskem jezeru.
• SREČANJE OBČANOV: V domu kulture v Velenju je bilo konec leta prisrčno srečanje občanov velenjske občine starejših nad 78 let. Po kulturnem programu, ki jih je zelo navdušil, so odšli še v delavski klub na manjšo zakusko. • VSEPOVSOD VESELO: Novoletni prazniki so se sicer že precej odmaknili pa vendarle gornji posnetek ne bo odveč. Vsepovsod so prepevali, peli, plesali in seveda tudi pili. še nekaj dni po praznikih, ponekod še danes, je slišati, kako lepo je bilo. Da že dolgo ne tako. Tudi lani ne. Nekaterim je celo ušla želja, zakaj niso v Šoštanju poskrbeli za solidno redukcijo. Tokrat se prav gotovo nihče ne bi bil jezil. Le cmokanja bi bilo več! • ZA VESELO RAZPOLOŽENJE so vsepovsod skrbeli ansambli. Bolj domači kot tuji. Pridno so jim pomagali pevci. Pevca na sliki sta prvič skupaj zapela v predprazničnih dneh. Lepo uspešno. Sklocnil je aparat in nastal je posnetek. Ona pa si je obraz zatemnila. Njeno ime? Uganite.
hotel paka
V baru hotela PAKA nov barski spored, ki bo zadovoljil vaš okus!
Podpisali so samoupravni sporazum
ZIMSKI KOSTIM
Ker se zima le še ne bo tako kmalu poslovila, je še vedno pravi čas ža topel zimski kostim. Prav letos je tak kostim zopet dobil pomembno mesto v modi, saj tudi krilo postaja spet vse bolj priljubljeno.
Prvi na skici je nekoliko bolj športno krojen: jopič ima velik koničast ovratnik in je oprijet. Rokavi so na koncu zavihani, všiti žepi pa imajo poklopec. Krilo je krojeno počez in je zato valovito.
Drugi kostim je eleganten, kar pa pomaga ustvarjati tudi lisica ali drug krznen ovratnik. Jopič se zaveže s pasom, rokavi so široki z manšeto na koncu. Krilo je ravno krojeno.
Staša Gorenšek
Dolžina, ki jo predpisuje moda, je do kolen.
ŽE PRED NOVIM LETOM TISOČI TULIPANOV
Tc dni, ko čakamo, da nam bo zima vendarle pokazala svoje muhavosti in moč, so nas žc razveselili prvi znanilci pomladi. Zadnji teden pred novim letom so se pojavili v naših
cvetličarnah, pa tudi v drugih slovenskih mestih, prvi cvetovi tulipanov, ki so jih vzgojili v velenjskem rastlinjaku. Od saditve do cvetenja je minilo samo 6 tednov. Velenjčani, ki so zasadili v začetku novem-
bra nad 60.000 čebulic tulipanov, so jih že več kot petino poslali na tržišče pred novim letom. V pre-nekaterem stanovanju so tudi lepi cvetovi tulipanov naznanili nastop novega, 1974. leta.
Ob koncu leta s.o v komunalno obrtnem centru v Velenju podpisali samoupravni sporazum. Tu imajo tri temeljne organizacije združenega dela: TOZD komunala, TOZD modni salon in TOZD storitve. Samoupravni sporazum so podpisali Ferdo Učakar in Hajko Pesiga za TOZD komunala, Ivo Murkovič in Marjan Gabcršek za TOZD modni salon ter Edo Vučina in Ivan Čuden za TOZD storitve.
Poleg TOZD imajo v komunalno obrtnem centru še delovno skupnost skupnih služb, posamezne TOZD pa oblikujejo tudi delovne enote. Tako ima TOZD komunala gradbeno operativo, komunalno operalivo, vodovod in kanalizacije, strojno mehanizacijo, pogrebno službo in vrtnarstvo, TOZD storitve pa frizerstvo in gostinstvo, rekreacijski center in pralnico.
Temeljnim organizacijam združenega dela so razdelili vsa sredstva, tudi stanovanjski in sklad skupne porabe.
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
obvešča in priporoča
PRIDITE POGLEJTE IN POVEJTE SE DRUGIM